Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in doinu. XXVII. Če »e kje sme reči, da je tekla kri v potokih, ee sme to trditi od koliaejuma. Po razdjanju Jeruzalemakega meata so bili v sužan8tvo odgnani Judje obsojeni na zidanje groznega poslopja. Piae se, da pri delu niso ameli ne besedice govoriti, in da jih je pod težo velikega trpljenja 12.000 obnemoglo. Nadzornik ia voditelj pri 8tavbi je bil nek Gaudencij. Za plaSilo ga je cesar Veapasijan dal tukaj prvega uinoriti. On, ki je poetavil koliaejum, je moral prvi pokusiti, zakaj ga je stavil. Začelo se je potem nemilo meaarjenje. Divjad se je hujskala na nedolžne ljudi; klanju in moritvain ni bilo ne konca ne kraja. Zlasti si je tukaj neatevilna množina zveatih Kristijanov zaalužila nebeški venec mu5enikov, ki so dali življenje za sveto vero. Sv. akof Ignacij je bil iz jutrovega sem prignan, in od divje zverine raztrgan. Sv. Euatabij, jegova žena Tbeopista, in njuna sina Agapit in Tbeopiat ao bili tukaj pred zverino vrženi; hlevi ze železnimi vratami ao se odprli, zvrjad jih je naskočila in raztrgala, v5a8ih pa se tudi pred noge svetnikov, kakor ovca poblevno vrgla. Zaatradana zveiina se je uinogokrat pokazala menj kivoželjna, kakor neverska ajdovaka druhal. Edinemu Bogu in angelom jegovim je znano, koliko krš5an8ke krvi da se je tukaj prelilo ? Po pravici so smeli re5i Pij IX.: Kdorželi svetinj, najpoberedrobtinico zemlje na tleh v kolisejumu; pomoSena je s krvjo neatevilnih 8vetnikov.*) Cesar Konstantin je 8icer ljudimorstvo zastavil in prepovedal, vendar boritve med ljudmi, in voJ8kovanje zverine med seboj še je ostalo. Na za5etku 5stoletja najdemo poslednjega niu5enika, ki je a svojo smrtjo tukaj sklenil prelivanje 51oveske krvi. Bil je sv. Almabij. Sv. menih je iz jutrovih dežel priromal v Rim. Tukaj naleti ua grozno razveseljevanje v koliaejumu; srčno stopi med borivce in neprestrašen pokrega paganako grdo šego. NavzoSega glavarja Alipija zgrabi huda jeza, ter zapove borivcem, preboditi ga. Zdaj je cesar Honorij poojstril prepoved boritvij med ljudmi; med zverinami pa je še oatala poprejšna navada do 6. stoletja. Sv. Avgustin sam omeni te grozovitne igre. Po 8vojem 5udovitem spokorjenju je prišel v Rim in jegovi prijatelji in znanci ao ga nepreneboma nadlegovali, naj gre enkrat ž njimi na gledišSe v kolisejum. Da jihovej sitnosti zadovoli, gre nekega dne ž njimi pa aklene oSes ne odpreti, dokler bo trajala predstava. In tako je storil; bil je aicer navzoSi, pa videl ni ničesar. Na koncu, ko ao gledalci zagnali straaen vrisk in ploskanje premagavcu, je v naglici vrgel pogled na kazaliače, in zdajci, piae aam, se je vzbudila prejšna mesena strast in grešni po5utki v njegovem arcu. — Kdor preblizo ognja hodi, ta se ope5e. Nikjer v Rimu 86 51ovek ajdorske strašue grozovitosti tako živo ne spominja, kakor v koliaejumu. Meni, da vidi, kako vleSejo nedolžne žrtve na krvavo moria5e; zdi se mu, da sliši mile besede, s kterimi ao grede mimo cesarja v glediaču ga morali pozdravljati: Caeaar! morituri te aalulant — cesar, umirajoči te pozdravljajo — uaesom se dozdeva, da slišijo rujovenje divjib zverin in milo upitje Kriatijanov, kateve neusmiljeno davijo in trgajo. Nekdaj, ko je nehalo prelivanje krvi, je bila na atrani proti Lateranu v kolisejumu cerkvica postavljena; pozneje pa še 14 kapelic z sv. križevim potom. Na eredino, kjer je križ stal, go neverniki pred za5ctkom igre pienealjiv altar postavljali in bogu Jupiterju 51oveka darovali. Vestaline — ajdovske device — ao dale potem znamenje, da se naj začnejo igre; na koncu 80 med zmagavce razdelivale darila. (Nastavek prili.) Sinešničar 10. Nek kmet je prisel v uradnijo ali kancelijo. Tukaj so ga za5eli nekateri z  jeziki pikati. Eden inu napoaled veli, naj si V8ede, 5eravno, v sobi ni bilo no klopi ne stola. Krnet pa nekoliko pokašla in re5e: tukaj v tej kanceliji je ravno tako, kakor pri meni doma v mojem škednju: ni atoleca, ne klopi, dovolj pa — cepcev. Š. *) Prvotna tla so zdaj za Črevelj viaoko z drugo prstjo posipana. Pi s.