316 Politični pregled. Rinaldini. — Grovori se, da pojde tržaški namestnik Rinaldini v pokoj in pride na njegovo mesto neki nemški uradnik s Tirolskega. Iredento torej hočejo v Trstu pobijati z germanizacijo. To sredstvo se pač ne bode obneslo. Na Primorskem nima nemški živelj nobene veljave in nobena vlada se nanj opirati ne more. Za to že naprej lahko rečemo, da se bodo vsi tako vladni poskusi popolnoma izjalovili. Iredenta se ne bode dala drugače zatreti, da se pomaga v Trstu in Istri slovanskemu življu na noge, za to je pa treba, da pride za namestnika mož. ki bode zmožen slovanščine, bodi že civilist ali pa general. Do tega prepričanja bode pač prišla tudi vlada bodi že prej ali pozneje. Izjemno stanje na Češkem. — Izjemno stanje se je uvelo za okoliš praškega deželnega sodišča. Nekateri listi so se kar ustavili, mej njimi naj radikalnejši mladočeški list „Neodvislost." ^Narodnim Listom" in nekaterim drugim časopisom se je naročilo, da morajo tri ure, predno izidejo, predložiti dolžnostne iztise. Klubi so se zaključili, društva pa morajo naznanjati vse celo odborove seje in čakati dovoljenja policije. Oblastva vse naredbe strogo izvajajo. Celo mladočeške deželne poslance so razgnali, ko so se zbrali, da se posvetujejo, kaj je storiti. Domač polk se je iz Prage prestavil v Line in se zamenil z drugim nemškim polkom. — Kakor časopisi poročajo, je sicer ministerski svet bil že 22. avgusta sklenil, da se proglasi izjemno stanje, ali cesar je dal dovoljenje le s pogojem, da se proglasi še le, če bi se demonstracije in izgredi ponavljali. Izjemno stanje bi se niti proglasilo ne bilo, da niso Mladočehi začeli agitacije za proslavljanje v spomina kraljevega reskripta. — Časopisi se različno izjavljajo ob izjemnem stanji. Levičarski se ga seveda vesele. Poljski listi so različnega mnenja. ^Przegl^d" se posebno veseli, da se je izjemno stanje proglasilo, in le obžaluje, da je grof Taaffe tako dolgo mirno gledal počenjanje Mladočehov. Ta list misli, da so Mladočehi podkupljeni od Rusije. Drugi poljski listi pa največ priznavajo, da so Mladočehi zaslužili, da vlada strogo postopa, ali izjemnega stanja povsem ne odobravajo, ker zadeva tudi druge češke elemente Tudi od izjemnega stanja ne pričakujejo posebnega uspeha. Vladni pa seveda vladne odredbe opravičujejo. Izjemno stanje na Sedmograškem. Sedaj ko se je vpeljalo izjemno stanje na Češkem, je začela Ogerska vlada misliti, da uporabi jednako sredstvo proti Rumunom na Sedmograškem. Ogerski ministerski svet se je že posvetoval o tem, 317 da bi se vpeljalo izjemno stanje za Sedmograško. Kaj se ie sklenilo, ne vemo, ali najbrž se Madjari v resnici poslužijo sile. Seveda gospodje v Budimpešti se motijo, Če mislijo, da bodo s silo ugonobili vse nemadjarske narodnosti. S tem se bodo le pripravili ob dobro ime pred svetom. Dosedaj so še svet varali, da vlada na Ogerskem najvtčja svoboda, ali v bodoče ga več ne bi mogli. Z izjemnimi naredbami pa še niso zatrli nobenega naroda in tudi Madjari Eumunov ne bodo. Srbija. — Vest, da so se Obrenoviči in Karagjorgjeviči pobotali, oziroma, da so se slednji odpovedali srbskemu prestolu, se ne potrjuje. Kralj Aleksander je v Topoli na rakev prvega Karagjorgjeviča položil le iz tega namena venec, da se tem popularnejega naredi in pridobi simpatije tudi onih Srbov, ki so še na strani Karagjorgjevičev. Peter Karagjorgjevič je preklical javno vest, da bi se bil odpovedal svojim pravicam na srbski prestol in bi se bil odrekel sploh političnemu dflovanju. Nemčija in Koburžan princ Ferdinand. — Faktum, da je nemški cesar pri pogrebu Koburžana vojvode Ernesta II. prav veliko občeval z Ferdinandom knezom bolgarskim, ki se je tudi udeležil pogreba svojega sorodnika, jeli so listi pre-tresevati natančneje. PoČetkoma se je pisalo, da so bili pogovori nemškega cesarja z Ferdinandom privatnega značaja, sedaj se je pa jelo zatrjevati od več stranij, da je to nenavadno ljubeznjivo občevanje politiškfga pomena. V obče se trdi, da se bode zanaprej Nemčija nasproti Bolgariji vse drugače obnašala in da bode v kratkem Italija, pri Bolgariji najmanj interesovana država, predlagala, da naj se princ Ferdinand, pripozna kot knez bolgarski. Toulonske slavnosti. — Vest, da rusko brodovje pride dne 13. oktobra v francosko luko Toulon, kjer se za vsprejem od strani Francozov delajo velikanske priprave in vest, da se rusko brodovje potem stalno ustanovi v sredozemskem morji, razburja še vedno politike in to v prvi vrsti laške in nič manj tudi nemške. Laški listi ne vidijo v posetu ruskega brodovja v Toulonu nobene nevarnosti, rekoč, te slavnosti bodo minole in se pozabile, pač pa vidijo nevarnost v tem in močno jih boli, da se potem ustanovi v Sredozemskem morju rusko brodovje. V to ime kličejo Anglijo na pomoč, rekoč, da ne sme tega mirno gledati in mora sebi v korist potrebne korake storiti. V resnici je seveda stvar drugače. Italijanom se gre le za lastno kožo. Boje se namreč Francozov, ki bi bili potem s pripomočjo ruskega brodovja še nevarneji nasprotnik njihov, kot dosedaj. Amerika. — Dogodki zadnjega časa, ki se dogajajo v mladi republiki, v Braziliji, pričajo, da prebivalstvo z republiko ni zadovoljno. Eevolucija, ki se je pojavila v tej državi že pred letom dnij, še vedno ni ponehala, pač pa se je zadnje tedne očitno shujšala. Ustaši so zvabivši na svojo stran del republičanske vojske napali že celo glavno mesto Eio de Janeiro. Predsednik republike se je s svojimi vojaki umaknil vstašem. Skoro brez dvoma je, da bo predsednik naposled le moral odstopiti in prav mogoče je, da Brazilija ne dobi novega republičanskega predsednika, temveč se premeni zopet v monarhijo in dobi zopet svojega cesarja. v Strajki premogokopov. — Angleškim premogokopom, ki so s svojimi že dlje časa trajajočim štrajkom provzročili vse križem obilo škode, zdatno podražili premog, pridružili so se zadnje dni še premogarji na severnem Francoskem v okrajih Pas de Calais in Nord. Vseh vkupe štrajka v teh okrajih sedaj do 40.000 delavcev, ki so pripravljeni toliko časa vztrajati, dokler jim delodajalci ne spolnijo njih zahtev. Vodja štrajkujočih delavcev poslal je tudi okrožnico do belgijskih premogarjev in jih vabi, da naj se pridružijo splošnemu štrajku. Anglija. — Kakor znano, zavrgla je gosposka zbornica irsko homerulo. Zaradi tega čina pričeli so liberalci odločen boj proti gosposki zbornici. Grladstone in pristaši izrekli so se za to, da se zbornica ali reformuje ali pa popolnoma odpravi. V resnici itak ne dela nič, pač pa močno ovira delovanje zbornice poslancev, kar svedoČi to, da je gosposka zbornica zavrgla homerulo, katere je poslanska zbornica po tolikem napornem pretresevanji vsprejela. Če bodo liberalci vztrajni in složni, se jim nakana lahko posreči.