NAJBOLJŠI ČASOPIS = NAJČA N A J \S C A NAJCA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXVI, junij 2016, št. 3, 4 IZ VSEBINE Intervjuji str. 12-15 Hobiji str. 16-21 Lumparije str. 22-24 Mala Najča str. 31-63 Englishpages str. 64-69 9.R. se poslavljajo str. 74-79 Zabavne strani str. 80 Zbiralna akcija papirja 8 Intervju - Kristjan Drab 13 Je že junij? Tako hitro? Se zdi Le meni, ali čas res tako hitro beži? Komaj je izšla prva številka letošnje Najče, že je tu druga in tempo je izredno hiter. Saj vemo, kako ponavadi poteka dan: naredi se jutro, greš v šolo, greš iz šole, si doma, nato pride večer, greš spat in naslednji dan se spet vse ponovi. Verjamem, da zna biti tak tempo življenja naporen in utrujajoč, ampak tak način smo si izoblikovali in si oblikujemo sami. Kakršni bomo mi, bodo tudi časi, možnosti pa je ogromno. Ob tem pa si vsak zaželi malce sprostitve, ki bi ga razbremenila. In s pomočjo česa lahko sploh pozabiš na vse obveznosti ter se odklopiš od norega tempa? Idealna stvar za sprostitev so hobiji. Hobijev je mimogrede ogromno, pa daleč od tega, da bi bilo točno do- ) .»• ločeno, kakšni morajo biti. Ne. Prav vsak si lahko omisli nov hobi, novo dejavnost, s katero se želi ukvarjati. Problem je le, ker ljudem zaradi prevelike količine udobja in sodobne tehnologije preprosto zmanjkuje domišljije ter se jim še sanja ne, kaj bi sami s sabo. Če vsakega petega ali tretjega današnjega najstnika vprašaš, kaj je njegov hobi, bo zagotovo rekel: »Ne vem. Nič.« Konec koncev, zakaj pa bi razmišljali o hobijih, če imajo tablico in telefon? To je nekaj čisto drugega v primerjavi s starejšimi generacijami. Te znajo vseeno bolj vklopiti možgane. Saj ne pravim, da se sedaj mladi ne ukvarjajo s hobiji, samo treba je pač opozoriti, da jih tehnologija kaj hitro odvrne od tega, da bi mislili s svojo glavo. S hobiji smo se ukvarjali tudi pri Najči. V njej najdete intervjuje z osebami, ki so svoj hobi pretvorile v poklic, ankete učencev in delavcev šole o njihovih hobijih, nasvete, test. Tu so še vici, Grmska obveščevalna služba (GOS), modne smernice za poletje in jesen, glasbena lestvica, športne novičke ... 9. razredi se poslavljamo, zato smo tudi v Najči pustili par svojih sledi. Novost so še Neža Keglovič, 8. c lumparije učencev pa tudi staršev, ki bodo (upamo) nasmejale marsikaterega bralca in morda postale tudi stalna Najčina rubrika. Glede na to, da se šolsko leto bliža koncu in da devetarji odhajamo, moram tudi jaz vstati z mesta enoletne urednice Najče ter ga prepustiti naslednjemu, ki se bo trudil tudi za obisk novinarskega krožka, ki je bil to leto bolj slabo obiskan. Zahvaliti se moramo tudi učiteljici Eržek, ki kljub pomanjkanju novinarjev skrbi, da Najča obstaja, seveda pa moramo biti tudi novinarji deležni pohval, ker smo kljub majhnemu številu naredili vse, kar se je dalo. Dragi najčani, uživajte v branju Najče. Zagotovo boste med branjem dobili kakšno novo idejo. Med počitnicami boste imeli časa več kot dovolj za ukvarjanje s tisto dejavnostjo, ki vas osrečuje, če ne, pa so tu še vedno lumparije - ampak pri tem bodite pazljivi! Karolina Blagojevič O PREDNOSTNI NALOGI V TEM ŠOLSKEM LETU V tem šolskem letu smo v LDN med prednostne naloge zapisali poglabljanje odnosov med šolo in starši ter večjo aktivnost in ustvarjalnost pri kulturnih, športnih, tehniških in naravoslovnih dnevih. Ravnateljica in pomočnik sta tako bolj podrobno spremljala delo na teh področjih in obiskala številne oddelke pri dnevih dejavnosti. Samoevalvacijsko poročilo o tem bo izdelano ob koncu šolskega leta, že zdaj pa lahko rečemo, da se je kvaliteta dela na omenjenih področjih pomembno dvignila. Tihomir Troha pomočnik ravnateljice KLANČINA pri vhodu na razredno stopnjo Na pobudo Sveta staršev je šola uredila varnejši dostop za učence s parkirišča pri razredni stopnji. Pri izstopanju iz avtomobilov je namreč obstajala velika nevarnost, da starši, ki vzvratno speljujejo s parkirišča, spregledajo otroke, ki se gibljejo za avtomobili. Tako smo z izgradnjo klančine in stopnic ustvarili varno cono, po kateri učenci dostopajo do poti, ki pelje k vhodu šole. Pohvaliti želimo tudi starše voznike, ki z ustavljanjem pred rumeno črto omogočajo to novost. Tihomir Troha NACIONALNI OTROŠKI PARLAMNET V ponedeljek, 11. 4. 2016, smo se predstavniki dolenjske regije odpravili na NOR (nacionalni otroški parlamenti). Dolenjsko regijo je predstavljalo 8 delegatov. Dnevni red je bil zelo pester. Na začetku smo poslušali nagovore vseh pomembnejših gostov. Nato smo po skupinah razpravljali o pasteh mladostništva. Poročevalci so nato poročali in naredili nekakšen zaključek svojega dela. Po poročilih je potekala debata, v kateri smo lahko tudi postavljali vprašanja vsem prisotnim. Bila je zanimiva izkušnja, ki je ne doživiš vsak dan. Nina Knoll, 7. b REVIJA MPZ OŠ GRM V torek, 12. aprila, je v KCJT potekala območna revija, na kateri je letos nastopalo šest zborov: 05 Center, 05 Bršljin, 05 Vavta vas, 05 Šentjernej, 05 Žužemberk in seveda mi. Na revijo nas je od januarja dalje pripravljala učiteljica Sonja Čibej. Zaradi daljšega premora pevskih vaj po nastopu v Cankarjevem domu smo nekateri težje pristopili k pripravam na revijo, a kljub strahu pred končnim nastopom smo odpeli brez večjih zapletov. Peli smo: Dekle na vrtu (dolenjska ljudska), Kengurujko (Milan Dekleva) in I have a dream (venček iz filma Mamma Mia). Rebeka in Karolina REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV V sredo, 23. marca, je v Kulturnem centru Janeza Trdine potekala revija otroških pevskih zborov v dveh delih. Naš, grmski otroški pevski zbor, je nastopil zadnji v prvem delu. Peli smo Mačka Murija, Srečanje in venček ljudskih pesmi. Na nastop nas je celo leto pripravljala učiteljica Sonja Čibej. Revije smo se zelo veselili in nestrpno čakali, da pridemo na oder. Po nastopu nas je učiteljica zelo pohvalila. Dobili smo rogljičke in sok ali vodo. Peli smo tako dobro, da smo povabljeni tudi na regijsko tekmovanje. Prepevali bomo tudi za prvi šolski dan, česar se že cel zbor zelo veseli. Lina Gošnik, 4. d SmiTTNE NOVIČKE 1. 05 STOPIČE 2. OŠ OHM 5. 05 CENTER Občinsko prvenstvo v rokometu za mlajše dečke: 1. OŠ GRM 2. 05 BRŠLJIN 3. 05 CENTER Občinsko prvenstvo v odbojki za mlajše dečke: 1. 05 CENTER 2. OŠ GRM 3. OŠ STOPIČE Občinsko prvenstvo v košarki za mlajše deklice: 1. OŠ GRM 2. 05 CENTER 3. 05 ŠMIHEL 1. OŠ CENTER 2. OŠ ŠMIHEL 3. OŠ GRM Področno prvenstvo v košarki za mlajše deklice: 1 OŠ GRM 2. 05 VAVTA VAS 3. 0ŠDR5KA Področno prvenstvo v košarki za mlajše dečke: 1. OŠ GRM 2. OŠ CENTER 3. OŠ VAVTA VAS Področno prvenstvo v rokometu za mlajše dečke: 1. OŠ GRM 2. OŠ CENTER 3. OŠ TREBNJE Tin Hvalec, 9. c Bralna značka ima že dolgoletno tradicijo. Vsako leto učenci predmetne in razredne stopnje berejo knjige in jih predstavijo za bralno značko. Učenci, ki ostanejo bralni znački zvesti vseh devet let, pa postanejo zlati bralci. Teh je bilo letos 20. Učenci, ki so letos opravili bralno značko na naši šoli, so se 25. 4. 2016 udeležili tudi zaključne prireditve z gostom, novomeškim pisateljem Damijanom Šinigojem. Vseh učencev, ki so uspešno pravili bralno značko, je bilo letos 494. Naše knjižničarke so povedale, da je otrok, ki opravijo bralno značko, čedalje manj. Torej, naslednje leto v akcijo in knjige v roke! Nina Knoll ZBIRALNA AKCIJA PAPIRJA Neverjetno, a resnično - letos smo zbrali kar 106 ton papirja!!! Morda je prav, da ponovimo še nekaj podatkov glede zbiralne akcije. Najprej o načinu razdelitve sredstev od papirja. Sredstva se namenijo v približno tretjinskem razmerju v naslednje namene: 1. nagrade učencem, 2. humanitarne namene (pomoč socialno šibkejšim: ekskurzije, šole v naravi, prehrana, financiranje prevozov v živalsko zavetišče...), 3. naložbe za prijetnejše in uspešnejše bivanje in delo učencev na šoli (urejanje športnih površin, nakup ozvočenja za oder, nakup fotoaparata, nakup sedežnih garnitur za učence na hodniku, nakup semaforja za športne igre, obnova ozvočenja ...). Kako pa je z nagradami učencem? • 1. med prvimi razredi in vsi oddelki 9. razreda za motivacijo prejmejo po 50 % vrednosti papirja. • 1. na razredni in 1. na predmetni stopnji si prislužijo rafting, ostali pa: • 1. znotraj razreda dobijo 30 % vrednosti svojega papirja, ostali oddelki od 2€ do 3€ na učenca (odvisno od aktualne cene papirja). Pa poglejmo še rezultate letošnje akcije. RAZRED JESENSKA POMLAD. SKUPAJ AKCIJA (KG) AKCIJA (KG) 1. a 1380 1270 2650 1. b 1560 1200 2760 1. c 900 830 1730 2. a 1450 1190 2640 2. b 1240 1740 2980 2. c 2130 2200 4330 2. d 1430 1910 3340 3. a 1430 1370 2800 3. b 1040 1230 2270 3. c 1350 1930 3280 3. d 1990 2160 4150 A. a 1270 990 2260 4. b 1230 1060 2290 4. c 1992 1210 3202 4. d 1100 1000 2100 5. a 1050 1530 2580 5. b 1360 2340 3700 5. c 2020 2980 5000 SKUPAJ 25922 28140 54062 6. a 1920 2300 4220 6. b 1380 1200 2580 6. c 2380 2520 4900 7. a 1920 1950 3870 7. b 1270 850 2120 7. c 1100 1480 2580 8. a 890 2300 3190 8. b 1822 1630 3452 8. c 1220 1910 3130 9. a 4850 5160 10010 9. b 4070 2440 6510 9. c 3170 2450 5620 SKUPAJ 25992 26190 52182 VSE 51914 54330 106244 Če vas zanima 16-letna statistika zbiranja papirja v tonah... 2000/2001: 29 2008/2009:113 2001/2002: 38 2009/2010:105 2002/2003: 50 2010/2011:109 2003/2004: 55 2011/2012:117 2004/2005: 54 2012/2013: 97 2005/2006:71 2013/2014:103 2006/2007:100 2014/2015:108 2007/2008:117 2015/2016:106 Posebej je potrebno pohvaliti učence letošnjega 9. a razreda, ki so zbrali kar deset ton in so seveda zmagovalci. Ampak oni niso zmagovalci le letos, zmagovali so od 6. razreda naprej in se vsakič veselili raftinga. V devetih letih pa so zbrali natanko 48 730 kg papirja. Za izredno podporo akciji bodo učenci in starši prejeli posebno zahvalo na zaključni prireditvi. TEKMOVANJA Akcija zbiranja mobilnikov HALO, SI ZA TO? Poglejte si, kako uspešni so bili naši učenci na tekmovanjih. Rotary distrikt 1912 in Rotary klubi po Sloveniji ter Zveza prijateljev mladine Slovenije so organizirali akcijo zbiranja starih mobilnih aparatov pod naslovom Halo, si za to? Namen akcije je bil ekološki in humanitarni. Stare, odslužene, neuporabne, zlomljene, pa tudi nekoristne še delujoče mobilne telefone bodo prodali in s pridobljenimi sredstvi financirali različne projekte za otroke in mladostnike. Akcija se je začela 21. marca 2016 in je trajala do 22. aprila 2016. Svečano jo je odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je prav tako odvrgel svoj stari telefon. ZGODOVINA: Državno tekmovanje je bilo 19. 3. 2016, a žal se tekmovanja ni uvrstil nihče z naše šole. Na področnem tekmovanju, ki je potekalo 2. 2. 2016, je dosegla srebrno priznanje Manca Novak iz 9. A. Mentorica: Vesna Rakuša Akciji smo se pridružili tudi grmčani. Zbrali smo 9,2 kg telefonov, 4,3kg polnilcev in 2 kg baterij. Upamo, da smo s tem pomagali organizatorjem, ki bodo sredstva namenili v humanitarne namene. LEPO: Finale tekmovanja v hitrem in zanesljivem računanju je potekalo 20. februarja v Murski Soboti. Sinja Mežnar iz 9. A in Luka Gautam iz 5. A sta zasedla drugo mesto, uvrstila pa sta se tudi na meddržavno tekmovanje, ki je potekalo 7. 5. v Murski Soboti. ANGLEŠČINA: Na državnem tekmovanju iz angleščine so tekmovalci morali prispevek sestaviti s pomočjo programa Voicethread. Zelo dobro so se odrezale tri skupine: SKUPINA!: Sara G., 7. C, Maša M., 7. A, Aida D., 7. A, Lina Š., 7. A - zlato priznanje SKUPINA 2: NežaB.,7.B, Nina K., 7. B, Ana S., 7. B - zlato priznanje SKUPINA 3: Lana K., 7. C, Maja K., 7. C, Polona M., 7. C, Leja N., 7. C - srebrno priznanje V 9. razredu je zlato priznanje osvojila Maja Brudar, srebrno priznanje pa sta osvojila Nuša Gaia Brezovar in Jaša Mahnič. Mentorica: Helena Šterk GEOGRAFIJA: Državno tekmovanje iz geografije je bilo 19.4. 2016, vendar se tekmovanja z naše šole ni udeležil nihče. Mentorica: Vojka Cvitko Macedoni ASTRONOMIJA: Državno tekmovanje iz astronomije je bilo 9.1. 2016. Marin Gazvoda de Reggi iz 8. c je osvojil zlato priznanje. Mentorica: Jana Pečavar BOBER: Državno tekmovanje iz računalniškega razmišljanja Bober je bilo 16. 1. 2016. Jernej Avsec iz 9. c je prejel zlato priznanje, Lana Božič iz 6. a pa srebrno priznanje. Mentorica: Alenka Spasovski FIZIKA: Državno tekmovanje iz fizike je bilo 9. 4. 2016. Srebrno priznanje so osvojili Sinja Mežnar in David Črta-lič iz 9. A ter Marin Gazvoda de Reggi iz 8. C. Zlato priznanje je osvojil Jernej Avsec iz 9. c razreda. Mentor: Simon Turk KEMIJA: Državno tekmovanje iz kemije je bilo 2. 4. 2016. Zlato priznanje je osvojila Sinja Mežnar, 9. A, srebrno priznanje pa Marin Gazvoda de Reggi. Mentorica: Tina Gimpelj SLOVENŠČINA: V Mirni Peči je 21. 1. potekalo regijsko Cankarjevo tekmovanje. Srebrna priznanja so osvojili: Miša Modic in Metka Vrbinc iz 8. razreda ter Zala Zagorc, Aljaž Kranjčevič in Nuša Gaia Brezovar iz 9. razreda. Nik Radovičevič, 8. b Naši odmori Z dodatnim dežurstvom učiteljic smo učencem na zgornjem hodniku razredne stopnje omogočili, da se med glavnim odmorom ne igrajo samo v razredih, temveč tudi na hodnikih. Učenci so to priložnost z navdušenjem sprejeli in jo izkoristili za skakanje gumitvista. V teh veščinah pa se ne preizkušajo samo deklice, temveč tudi fantje. Dežurne učiteljice pa budno spremljamo njihovo spretnost in skrbimo, da se vsi učenci počutijo dobro. Zapisali: Vanja in Danica Likovno-fotografska razstava Podobe Novega mesta Učenci likovnega in fotografskega krožka naše šole so ob sklenitvi praznovanj 650-letnice Novega mesta pripravili razstavo z naslovom Podobe Novega mesta. Izbrali so zanimivo obliko sodelovanja: učenci likovnega krožka so v različnih Likovnih tehnikah upodobili novomeške motive, ki so jih pred tem v svoje objektive ujeli mladi fotografi. Rezultati so navdušujoči. Medtem ko so učenci fotografskega krožka skušali doživeto izbrati tiste prave motive, so mladi likovniki zrelo izrazili svoje videnje fotografij. Odprtje razstave je obogatila Arnika Zoja Jelič z Beethovnovim Kontratanzem. Andrej Prah »O človeku, kije v mladosti zlomil kar nekaj parov smuči« Andrej Proh je predmetni učitelj matematike ter tehnike in tehnologije na Osnovni šoli Šmihel v Novem mestu. Poleg poučevanja počne še marsikaj drugega. Nemogoče je našteti in opisati vse njegove aktivnosti, zato sem ga zaprosila, naj o tem več razloži v pogovoru. ■ Sedaj živite v Novem mestu, kamor ste se preselili v poznem otroštvu. Kje ste preživeli zgodnje otroštvo in kakšni so vaši spomini na to obdobje? Zgodnje otroštvo sem preživel v več krajih. Rojen sem bil v Mariboru. Prvih šest let je naša družina živela v Podvelki pri Radljah ob Dravi, naslednji dve leti v Orehovici pri Šentjerneju in dve leti za tem na Čatežu pod Zaplazom. V Podvelki sem čas za igro najraje preživljal zunaj. Najbolj sem užival, ko je zapadel sneg in sem lahko skakal na smučeh na različnih po domače narejenih skakalnicah na vzpetini med edinima dvema blokoma v vasi in mogočnimi gozdovi Pohorja. V Orehovici sem večino prostega časa preživel brez družbe vrstnikov, ker so le-ti imeli malo prostega časa zaradi kmečkih opravil, sem se pa zato sam naučil kolesariti in igrati nogomet. 5 starši in sestrama, Romano in Mojco, smo poletja preživljali na kopališčih ob reki Krki. V času bivanja na Čatežu sem obiskoval 4. razred na Čatežu, 5. pa v Nemški vasi pri Trebnjem, kamor sem se vozil z dvema šolskima avtobusoma. Na Čatežu so imeli moji vrstniki še manj časa zame. Najbolj smo uživali, ko smo pozimi izvajali smučarske skoke na domačih skakalnicah. Pri izvajanju smučarskih skokov sem do 15. leta zlomil kar nekaj parov smuči. ■ Kako je na vas vplivala selitev s podeželja v urbano okolje Novega mesta? V veliki meri sem izkoristil možnost, da sem bil v družbi z vrstniki, in sicer s tistimi, ki jim je šport pomenil veliko. Igrali smo nogomet, med dvema ognjema, košarko, namizni tenis, odbojko, tenis, kolesarili smo, prirejali smo tudi tekme v smučarskih skokih, smuku in slalomu. Če je bilo vreme neugodno, smo kartali tudi ves dan. Včasih pa smo mrak izkoristili za skrivalnice. Tako je časa za učenje enostavno zmanjkalo in temu primerno so bile moje šolske ocene nižje. ■ Očitno ste se zelo zgodaj odločili za pedagoški poklic, saj ste se vpisali v pedagoško smer Gimnazije Novo mesto. Kaj je botrovalo vaši odločitvi? Moji odločitvi je botrovalo uspešno razumevanje z vrstniki v otroštvu. Ob vpisu pa še nisem bil povsem prepričan, ali želim postati učitelj. ■ Zakaj se kot velik športni navdušenec niste odločili za študij na Fakulteti za šport? Bal sem se, da bi se zaradi celodnevnih športnih aktivnosti poškodoval in bi to kasneje vplivalo na zdravje ter zaposlitev. Zato sem si ob vpisu na študij raje izbral smer matematika - tehnika in tehnologija, pri kateri bi bolj zaposlil mož- gane, v popoldanskem času pa bi se še vedno lahko ukvarjal s športom. Večino vašega časa zavzema delo z mladimi, tako v okviru šole kakor tudi v zunajšolskih dejavnostih. Lahko na kratko opišete vaš delovni dan? Moj delovni dan se začne zgodaj zjutraj in zajema pouk, krožke ter drugo pedagoško delo. Nato popoldne sledi treniranje odbojke v organizaciji Moškega odbojkarskega kluba Krka. Moj delavnik se ponavadi konča okoli šeste ure zvečer. V času državnega prvenstva za mlajše kategorije v odbojki za dečke pa ob posameznih sobotah in nedeljah spremljam in vodim mlajše odbojkarje na turnirjih, ki trajajo praviloma vsaj 4 ure. Ob takšnih napornih delovnih dnevih je zagotovo potrebna dobra psihofizična kondicija. Kako jo vzdržujete? Z občasno aktivno udeležbo na treningih odbojke članske ekipe, s tekom, tekom na smučeh, z občasnim pohodništvom, delom v gozdu, s plavanjem, kolesarjenjem, z občasno udeležbo na rekreativnih tekmah v odbojki in odbojki na mivki, s šahiranjem na spletu tertriatlonom. Kaj pa vaši najbližji? Vam sploh ostane kaj časa zanje? Nekaj časa vedno ostane in ga poskušam čim več izkoristiti za družinska opravila. Danita Prah, 8. b INTERVJU Kristjan Drab »Tudi begunci so ljudje« Kristjan Drab je bit naš nekdanji učenec, sedaj pa je že nekaj mesecev uslužbenec Slovenske vojske. \/ tem času mu gotovo ni bilo dolgčas, saj je izpolnjeval veliko zanimivih nalog. Pretekli mesec je skupaj s sodelavci iz čete postavljal bodečo žico na meji s Hrvaško, zato sem mu na temo begunske krize zastavila nekaj vprašanj. Zakaj ste se zaposlili v vojski in kakšen je v njej vaš položaj? Podobno kot večina mojih sodelavcev sem želel služiti domovini in hkrati izpolniti željo iz otroštva po službi, ki ni dolgočasna. Imam naziv oz. dolžnost vojaka - bombometnika. ■ Par tednov nazaj ste skupaj z drugimi člani svoje enote postavljali bodečo žico. Kako je potekal vaš vsakdanjik? V vojašnico sem moral priti vsak dan do najkasneje pete ure zjutraj. Tam smo pripravili vso potrebno opremo, se vkrcali v kamione, če je bila sreča v avtobuse, in se odpravili proti Kostelu na slovensko-hrvaški meji. Po prihodu smo raztovorili vso opremo, se razdelili v skupine in si razdelili delo. Delali smo do okoli 15 h ali 16 h, odvisno od hitrosti našega dela. Po tem smo se vkrcali na vozila in se odpeljali nazaj v vojašnico, kjer smo se preoblekli in se kasneje odpravili spat. Tisti, ki so doma iz bolj oddaljenih krajev, so spali v vojašnici. Kakšno orodje in zaščito ste uporabljali pri postavljanju bodeče žice? Nosili smo debele zaščitne rokavice, odvisno od zadolžitve, ki smo jih opravljali. Sam sem imel orodje za zategovanje in pritrjevanje žičnate ograje. Sicer pa so bolj napredno opremo imeli pripadniki inženirske enote. Se je pri delu kdo poškodoval? Je vojska primerno poskrbela za vašo varnost? Ureznine so bile pogoste, a zaenkrat nič hujšega. Sicer smo od vojske dobili zaščitno opremo, ki pa ni vedno v najboljšem stanju. Večina ureznin je nastala, ker sodelavci niso nosili zaščitne opreme. Mislite, da je bila postavitev bodeče žice na tem kraju potrebna in zakaj? Če bi o tem odločal jaz, se tovrstnih ovir ne bi postavljalo na tem kraju zaradi zemeljskih (visoki hribi na obeh straneh) in vodnih ovir. Nekaj časa ste delali tudi v zbirnih centrih za begunce. Kaj je bila vaša zadolžitev? V zbirnem centru smo pazili, da kateri izmed beguncev ne bi zašel ali pobegnil. Če bi prišlo do izgreda, bi pomagali policistom vzpostaviti mir. Neposrednega stika z begunci pa nismo imeli. Kako je v zbirnih centrih poskrbljeno za begunce? V centrih je poskrbljeno za osnovne življenjske potrebe, kolikor sem slišal, tudi bolje kot v podobnih centrih v drugih delih Evrope. ■ Če bi imeli možnost spremeniti karkoli v vojski... ... bi uveljavil spremembe, ki bi močno spremenile njeno osnovo. ■ Bi želeli dodati še kaj, kar sem sama morda pozabila omeniti? Rad bi dodal, da se ljudje nasploh preveč bojijo beguncev oz. emigrantov. Osebno se mi smilijo, saj so tako kot ti in jaz tudi oni samo ljudje. Tysheo Anai Drab N I E R V J U Alenka Udovč Pavlin »Nikoli si nisem mislila, da bo Vilinka Alenka Udovč Pavlin je bila grmčanka, zdaj pa vodi svojo uspešno trgovino Vilinka. Je ena izmed redkih, ki ji je hobi uspelo spremeniti v poklic, v katerem zelo uživa. Sama pravi, da se želje lahko uresničijo, če le verjameš vanje. Vse ima svoj začetek. Kje in kako ste začeli vi? Začela sem, ko sem bila na drugem porodniškem dopustu in sem naredila svojo prvo torbico za na voziček. Takrat so moje prijateljice videle to torbico in ker naenkrat so znana povsod. začele naročati. Kasneje pa si je te torbice zaželela tudi neka gospa, ki je imela svojo trgovinico. Začela sem hoditi na ART MARKET v Ljubljano. Dve leti sem živela samo na račun teh torbic. Pred tem sem bila zaposlena v podjetju »Mirage« in opravljala sem delo v marketingu. Med mojim porodniškim dopustom pa so podjetje zaprli in takrat sem spoznala, da imam še en dar, na račun katerega lahko živim. ■ Kje dobite navdih za kolekcije? Ko si enkrat v tem, že veš, kaj boš naprej naredil, kaj boš spremenil - barvo, material ... Pride pa včasih kakšen dan, ko je tema in nimaš nobene ideje. Takrat pa začneš izdelovati kakšne manjše stvari, kot so dodatki. ■ Zakaj ste se odločili za trgovino? Razširila sem svoje izdelke in prešla sem že na kolekcijo oblačil. Stranke so začele prihajati k meni domov, ker so na spletni strani videle izdelke. Potem pa sem že vedela, da potrebujem svoj poslovni prostor, da ne mešaš privatnega življenja z delom. Tako sem prišla do odločitve za trgovino. Odprla sem trgovino v Novem mestu, naslednje leto pa še v Ljubljani. Ali šivate sami ali imate pomoč? Sama šivam samo dodatke, drugače pa sama samo skrojim. Zapo- sleno imam šiviljo in še eno po pogodbi, oni mi pa potem dokončata izdelek. ■ Ali vas je kdo navdušil za kreiranje? Risala in oblikovala sem že kot otrok, nikoli pa si nisem mislila, da bom prišla tako daleč in to po sili razmer. Nisem si nikoli mislila, da bo Vilinka znana povsod. Nam lahko na kratko opišete potek od zamisli do končnega izdelka? Najprej je potrebna ideja, v glavi si predstavljaš izdelek. Vesela sem, da mi je dan dar za barve, da točno vem, kaj dati skupaj. Skombiniraš blago, skrojiš, narediš nek dodatek, da popestriš kreacijo, in z bučkami spneš. Potem pa daš na šivanje. Noben izdelek ne stoji predolgo v trgovini, saj vsak izdelek najde svojega kupca. V prihodnosti vidite svoje delo in izdelke... Svoje delo in izdelke bi rada predstavila še na londonskem trgu. Rada bi prešla še na tuja tržišča. Dogovarjam se že z eno gospo iz Londona, je pa problem z distribucijo, ker sama ne morem biti tam. Tam potrebujem nekoga, ki mu stoodstotno zaupam. Problem se pojavi tudi pri transportaciji izdelkov. Zelo rada bi prišla na tuja tržišča, ker sem videla v Ljubljani pri turistih, kako všeč so jim bili moji izdelki. Plačali so tudi vnaprej, da so izdelek dobili po pošti. Za tujce je to nekaj novega, drugačnega in to imajo radi. ■ Imate morda še kakšen nasvet za bodoče oblikovalce? Če imate močno željo, na glejte na ovire in probleme, samo začnite in pojdite do svojega cilja. Če človek vidi kakšno oviro, velikokrat prehitro obupa. Tudi mene so spraševali, koliko ovir sem premagala. Začela sem razmišljati in prišla sem do ugotovitve, da sploh nisem imela nobene ovire. Verjetno so bile, samo nisem jih videla in nisem o njih niti razmišljala. Vedela sem, do kje želim priti in sem samo delala v tej smeri. Če bi si že na začetku postavljala ovire, ne bi prišla do sem, ali pa bi, vendar pa bi porabila veliko več časa. Verjamem, da če pošlješ v vesolje željo, se ti tudi uresniči, samo verjeti moraš vanjo. Še enkrat, ne postavljajte si ovir, če imate žilico, začnite. Nikoli nisem opustila te želje in do tega sem prišla po sili razmer. Menim, da vsak nekaj ima in če imaš dovolj močno željo, samo poskusi in ne obupaj. Ula, Karolino, Rebeka HOBUI DELAVCEV NAŠE ŠOLE Najbrž ni nikogar izmed nas, ki ne bi imel kakšnega hobija. Hobi nas sprosti po napornem dnevu in tako je tudi s tistimi, s katerimi na šoli preživimo veliko časa. Večinoma jih srečujemo v vlogi učiteljev, a počnejo še veliko drugih zanimivih reči. Darko Cujnik___________________ Z vinogradništvom se ukvarjam od leta 88, ko sem kupil zemljo. Zatem sem posadilše hruške in jabolka. Na Braču že 12 let gojim oljke. Trenutno jih imam 55 in od tega je 25 mladih. Zadnje čase mi pri delu pomaga mlajša hčerka, ker jo zelo veseli vrtnarjenje in obrezovanje. Mi pa te dejavnosti največ časa vzamejo spomladi, ko je treba obrezati trte, jabolka in hruške. Med počitnicami grem vedno na Brač, da porežem oljke. Menjavanje kolov, škropljenje, košenje ... Dela je dovolj. Ampak za to sem se odločil, ker to rad počnem. Pridelke obdržim zase, včasih pa tudi komu kaj podarim. Gregor Torkar________ 5 potapljanjem sem se začel ukvarjati 4 leta nazaj, ko me je za to navdušila žena. Ni nujno, da si član potapljaškega društva, da se lahko potapljaš. Važno je samo, da opraviš izpit, potem pa si lahko izposodiš opremo in se potapljaš v paru ali v skupini. Potapljaški izpit sem opravil na slovenski obali v Portorožu (Bernardin), potem pa sem se potapljal še na počitnicah. Z ženo potovanja vedno izbirava tako, da se greva Lahko tudi potapljat. Judita Bradač ____ Petje me spremlja že od 05. Takrat so me navdušile sošolke in prijateljice, pela pa sem v šolskem pevskem zboru in potem še v mladinskem. Ko pa sem se poročila in rodila dva otroka, Karmen in Simona, sem s petjem žal prenehala, ker enostavno nisem imela časa. Pred 6 leti pa so me ponovno navdušili za petje. Spodbujali so me moji starši in moji dve teti. Vsi štirje so namreč člani dveh pevskih zborov. Prav za ta pevski zbor (MePZ REVOZ), v katerem pojem sedaj, pa me je spodbudila sodelavka in prijateljica Mojca Troha. Za to sem se odločila, ker me petje veseli. S petjem poskrbimo za veliko dobre volje in še več pozitivne energije ter sklepamo nova poznanstva in dobre prijateljske vezi. VojkaJIvitko Macedoni Imam dva hobija, in sicer ribolov in šivanje gobelinov. Že kot otrok sem hodila z očetom na ribarjenje ob reko Krko. Vesela sem bila, kadar mi je dovolil, da držim palico in lovim tudi jaz. Ko sem ulovila prvo rib, sem dobila veselje do tega športa. Postala sem mladinska članica Ribiške družine Novo mesto, pri osemnajstih letih sem morala narediti ribiški izpit in s tem postala prava članica RD. Udeležila sem se tudi ribiških tekmovanj in bila kar uspešna. Nekaj večjih trofej imam tudi poslikanih. V času študija mi je primanjkovalo časa za ribolov, toda en dan med vikendom sem še vedno namenila ribarjenju. Tudi moža in sina sem navdušila nad tem športom, tako da smo bili pri hiši kar štirje ribiči, kupili smo tudi čoln. Ribe so bile zelo pogosto na jedilniku, a jih danes ne jem več. Po rojstvu najmlajšega sina pa mi čas ni več dopuščal posedanja ob reki Krki. Lotila sem se šivanja gobelinov, za kar me je navdušila mama. do različnih peciv, v zadnjem času pa najbolj uživam, ko krasim torte. To ponavadi počnem v poznih večernih urah, ko imam mir, končni izdelek pa odtehta tudi utrujenost. Vedno iščem nove ideje in včasih tako vneto razmišljam o tem, da se mi torte prikazujejo še v sanjah. Izdelujem tudi voščilnice, saj se mi zdi, da je doma narejena voščilnica mnogo lepša od kupljene ali celo elektronske. Pred leti sem ogromno brala, za kar mi zdaj zmanjkuje časa, a to nekako nadomestim z branjem hčerkama. Pogrešam tudi šivanje, verjamem pa, da bo čez leta spet prišel čas, ko se bom lahko ukvarjala z vsem, za kar zdaj ni časa. Erika Koncilija Zelo rada se ukvarjam z glasbo, jo izvajam in poslušam. Rada tudi pletem in berem. Ines Darovec Moji hobiji so branje, ustvarjanje, rada se tudi ukvarjam s športi. Petra Nograšek ___________ V prostem času plešem - sem folklornica, izdelujem tudi nakit in unikatne voščilnice. Tak hobi sem si izbrala, ker sem pretežno kinestetični tip osebnosti in me fizična dejavnost sprošča. Kako pogosto izdelujem nakit ali delam voščilnice, je težko reči. Me prime in mine. Največkrat si vzamem čas za ustvarjanje med počitnicami. Takrat so navadno noči vedno prekratke za moj ustvarjalni (ne) mir. Pri voščilnicah si pomagam s hroščkom, kot ga sama poimenujem. To je strojček, s katerim lahko naredim 3D efekt na papirju (različne vzorce). Poleg papirja pridejo pod roke tudi žica, fimo masa in druge modelirne mase. Nakit pa izdelujem s pomočjo kapljic iz stekla in potiskanega papirja, včasih pa sem ga izdelovala iz fimo, das Jerica Eržek Svoje hobije bi lahko razdelila na zunanje in notranje. Lepo vreme me ne zadrži v zaprtih prostorih in takrat hodim na sprehode v gozd s psičko, vrtnarim, zelo rada pa imam tudi rože. Vsako pomlad naredim načrt zasaditve v balkonskih koritih in nestrpno čakam na sajenje. S hčerkama veliko ustvarjamo iz različnih materialov, navdušila sem ju tudi že za peko. Pri nas brez pečice ne bi šlo ... Pečem namreč že od nekdaj zelo rada, od kruha Vanja Jakše mase in gline. Največkrat nakit dam prijateljem za darilo. Rada tudi polepšam komu dan z unikatno voščilnico, tako da mu jo pošljem na tradicionalen način, preko navadne pošte. Nisem ravno dobra prodajalka, ki bi služila s svojim ustvarjanjem. Že od nekdaj sem ustvarjalna, včasih sem se počutila brezmejno, za druge predrzno ustvarjalna (mokri robčki na stenah so krasili stranišče v vrtcu, porisane stene ipd). Nikoli pa mi ni bilo žal za ustvarjalne podvige. Zato dragi bralci, ne bodite ukalupljeni, ustvarjajte in iščite nove poti in izzive na vseh področjih. Lea Burger Prav tako kot učiteljica Petra sem folklornica, šivam dekorativne predmete in v prostem času tudi tečem. Folkloro sem si izbrala že v mali šoli, kjer me je takratna vzgojiteljica, gospa Majda Nemanič, dolgoletna vodja otroške folklorne skupine Kres, navdušila za plesno in pevsko ljudsko izročilo. Z leti se je ljubezen do folklorne dejavnosti še poglabljala. Ob tem sem zamenjala kar nekaj sekcij: od otroške in mladinske skupine, preko vodilne do mlajše veteranske skupine Kres, katere članica sem še danes. Vaje imamo 1x tedensko po uro in pol, pred pomembnejšimi nastopi tudi pogosteje. Kot članica vodilne skupine sem nastopala dokaj pogosto, sedaj pa so nastopi bolj priložnostni. Zadnji pomembnejši nastop je bil ob 40. obletnici našega folklornega društva, kjer smo s predstavo Novomeške razglednice, kronološko, s plesom, pesmijo in igro, predstavili 650 let Novega mesta. Radojka Babič ______________ V prostem času sem zelo aktivna -tečem, kolesarim, rolam in tudi hodim na sprehode. Enkrat na teden se v šolski telovadnici rekreiram, delam vaje za moč itd Rada kolesarim, zelo rada igram tudi odbojko na mivki, ker oba sinova igrata rokomet, veliko tudi spremljam rokometne tekme. Andreja Rahne___________________ Zadnje čase se ne ukvarjam veliko s svojimi hobiji, ker imam doma majhno punčko, ampak vseeno delam na vrtu - vrtnarim in izdelujem voščilnice. Nataša Vranešič Moj hobi je delo na vrtu - rada sejem, rada sadim, čez leto nato spremljam rastline, jih dognojujem in skrbim za njih. Zelo uživam v delu v zemlji. Irena Strasbergar_______________ Moji hobiji so vrtnarjenje in sprehajanje psa. Lili Vavžik Jaz sem po srcu ekologinja in zelo uživam v naravi - rada urejam vrt, nabiram zelišča ... Drugače pa tudi pletem, slikam na svilo in izdelujem mozaike. Včasih, če je razpoloženje pravo, pa napišem tudi kakšno pesem. Andreja Spudič__________________ Moji hobiji so vrtnarjenje, ukvarjanje s psom, poleg teh dveh pa v prostem času zelo rada tečem in berem knjige. Pozimi tudi veliko smučam in bordam, poleti pa se potapljam. V lanskem letu sem se začela ukvarjati še z jadralnim padalstvom. Karolino Blagojevič, Nina Knoll Med učenci predmetne stopnje smo narediti anketo, da bi izvedeti, kaj vse počnejo, ko niso v šoti. Ugotoviti smo, da OS Grm res športna šota, saj med hobiji prevtadujejo raztični športi. Predstavtjamo pa vam tudi testvico naših konjičkov: 1. risanje Z. košarka 3. nogomet 4. igranje na inštrumente 5. kolesarjenje 6. borilne veščine 7. odbojka 8. rokomet 9. tek 10. petje S petjem in glasbo se srečujem že od otroštva. Vedno sem rada prepevala, poslušala najrazličnejšo glasbo, plesala ... Doma, v šoli, kjerkoli. Aktivneje sem se začela ukvarjati s tem, ko sem se prvič srečala z zborovskim petjem v šolskem OPZ--ju. Zame je bilo to na začetku novo, kar malo zahtevno, bi lahko rekla, vendar mi je bilo všeč. Kmalu sem začela dvomiti o tem, ali sem za glasbo ali ne, zato sem se preizkusila v športu, vendar mi ta ni bil všeč. Zopet sem začela peti v MPZ OŠ Grm. Od lani pa obiskujem solo petje na Konservatoriju za glasbo Jurij Slatkonja, kjer me poučuje profesor Aleš Makovac. Če malo opišem tipično uro, se ta najprej začne z do-oolgim opevanjem, nato sledijo italijanske vaje za prepono z naslovom Vaccai in še kakšne druge, nato pa še različne pesmi. Vsake toliko časa nastopim na kakšnem internem nastopu Konservatorija. Obiskujem pa tudi zbor Vokalna akademija Jurij Slatkonja. V tem času, ko prepevam tudi jaz, smo sodelovali pri prvi dolenjski operi našega so pevca in skladatelja Toma Kobeta z naslovom Krst pri Savici, imeli smo božični koncert, pred kratkim smo izvedli kantatno delo prof. Makovca Te Deum, sodelujemo pa tudi pri drugih projektih. Sedaj se že pripravljamo na tekmovanje pevskih zborov, ki bo avgusta, ter komaj čakamo na novo opero Pod svobodnim soncem. Vaje so kar zahtevne, včasih tudi malce naporne. Pri vajah moramo biti zelo pozorni na malenkosti, ker pesmi prepojemo zelo hitro. Pred ponovitvami opere (še vedno potekajo, zato si jih lahko ogledate ) ali pred drugimi pomembnejšimi nastopi pa odidemo na intenzivne vaje, ki potekajo čez vikend, ali pa se dobimo med tednom. Če želimo nastopati, moramo pevci svoje pevsko znanje pred nastopi pokazati na .avdicijah", kjer se poje v kvartetih (sopran, alt, tenor in bas - v našem primeru). V zboru pojem drugi sopran. Vaje trajajo približno tri ure in pol. Naš dirigent je prav tako Aleš Makovac. Naj zaključim s pregovorom Willi-ama Shakespearja, ki še kako drži: Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vsa bolečina srca. Zato učenci, tisti, ki se še odločate, kaj bi počeli v prostem času - preizkusite se v petju! Rebeka Koračin, 9. c Ko sem imel osem let, sem začel z zbiranjem stripov Tom in Jerry in Micky miške, vedno pa sem hotel biti kot moj oči. On pa zbira zelo stare iz leta 1964 in naprej. Najprej stripe preberem in potem jih shranim, kar mi je v velik užitek. Zelo dober občutek je, ko veš, da je v tvoji hiši nekaj starega, redkega. Stripe dobim na primer od svojega očeta, saj mi jih podari za rojstni dan. On pa dobi te stripe od svojih prijateljev. Stripe zbiram tudi v drugih jezikih, hrvaščini, angleščini, srbščini, ma-kedonščini... Trim Ismaili S kegljanjem sem se začela ukvarjati v četrtem razredu. Za božič smo šli z družino kegljat in takrat sem se nad tem navdušila. Treniram enkrat do dvakrat na teden. Tudi tekmujem. Sem trikratna državna prvakinja in dvakratna državna prvakinja v kegljanju v parih. Sem tudi šolska državna prvakinja. Iris Zoran Na jahanje hodim na Srednjo kmetijsko šolo Grm enkrat na teden po tri ure. Najprej k boksu prinesemo sto- jalo. Nanj položimo ščitnike, odejo, peno, pas, sedlo in uzdo. Konja najprej skrtačimo s trdo krtačo in šele nato z mehko. S klinom mu očistimo še kopita. Na hrbet mu damo odejo in peno, na katero položimo še sedlo, ki ga pritrdimo s pasom. Na prednji nogi damo še ščitnike, da ne bi prišlo do hujših poškodb. Nato mu na glavo damo še uzdo in ga odpeljemo v jahalnico, sami pa si še prej damo čelado. V jahalnici naravnamo stremena tako, da imajo dolžino jahačeve roke. Nato pa še sami splezamo na konja. Levo nogo damo v streme, medtem pa se z desno nogo odrinemo, zraven pa se še z rokami potegnemo. Desno nogo zavihtimo čez konjev hrbet in če je treba, nam učiteljica popravi še stremena. V sedlu stojimo pokončno, ramena so sproščena, pete so usmerjene dol, prsti pa gor. Noga mora biti sproščena iz kolka tako, da to čutimo. Učiteljica potem konja priveže in hodimo okoli nje v krogih, vmes pa tudi kasarno. Učiteljica vmes zamenja strani. Na konju smo pol ure, medtem se jahača tudi zamenjata. Ko končamo, konja razjahamo in se vrnemo v hlev. Konja razsedlamo in razuzdamo. Z njega damo tudi ščitnike. Nato ga še enkrat dobro skrtačimo in s klinom očistimo kopita. Opremo nato odnesemo nazaj v sedlarnico, kjer vse ostalo še pospravimo. Biti s konji je odlično. V njihovi bližini ti ni treba skrivati ničesar. Lahko priznaš, da te je strah in ti tega ne bodo zamerili. V njihovi bližini se moraš samo sprostiti, vendar pa previdnost ni nikoli odveč. Biti na konjevem hrbtu in v njegovi bližini je čudovito, konji nas vedno učijo in nam tudi pomagajo, da jih bolje razumemo. Če se bo kdo odločil za jahanje konj, mu ne bo žal. Greta Gorišek Športno streljanje je šport, pri katerem sta zelo pomembni psihična in fizična moč ter stabilnost. Velik poudarek je na koncentraciji in natančnosti. 5 streljanjem sem se začela ukvarjati lani septembra in se pridružila Strelskemu društvu Gorjanci. Med lanskimi poletnimi počitnicami sem se udeležila lovskega tabora. Tam sem prvič prijela v roke puško. Lovci so videli moje tarče in bili so navdušeni. Mamina sestrična je tudi strelka in po koncu tabora sem se pri njej pozanimala glede treningov streljanja. Že na prvem treningu sem poizkusila streljati z zračno pištolo in inštruktorji so ugotovili, da mi pištola leži bolj kot puška. Redno sem začela trenirati s pištolo oktobra. Redno sem sodelovala na tekmovanjih in izboljševala rezultate. Za streljanje z zračno pištolo potrebujemo nizke čevlje, municijo, tarče, pištolo in ostale pripomočke. Dobri rezultati zahtevajo leta psihičnih priprav, utrjevanja mišic in osvajanja tehnike. Dvakrat na teden imamo trening na strelišču v zaklonišču, enkrat pa kondicijski trening, na katerem krepimo mišice, ki so najbolj pomembne pri streljanju. Eden najboljših pištolašev v Sloveniji je Kevin Venta. Letos se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Riu in se uvrstil med najboljših petdeset pištolašev z zračno pištolo in malim kalibrom. Vesela sem, da sem se začela ukvarjati s tem športom, saj mi je prinesel veliko dobrega pri koncentraciji in mi močno napolnil urnik. Ula Zelnik Gregorčič Sem Rok Žibert in predstavil vam bom svoj hobi, ki se imenuje "šraufanje". Moji začetki segajo v samo opazovanje. Prav v užitek mi je bilo opazovati očeta, ko je spomladi vžigal kosilnico, ki zaradi večmesečnega mirovanja ni vžgala in je zato moral naliti nov bencin, očistiti filter za zrak, zamenjati svečko in kak gibljivi del podmazati, da se je lažje premikal. Oče je na avtu za- menjal tudi zadnji zavorni sistem in takrat sem začel s spoznavanjem orodja. Pred 4 leti sem si kupil prvi motor, ki je bil kitajskega porekla in kross model. Prvotna hitrost je bila 30km/h, a mi ni zadoščala, zato sem snel cilinder na motorju in dal mehaniku pobrusit kanale. Po taki predelavi je motor dosegel 50km/h in imel neverjeten navor. Zaradi velikega zanimanja, kako zgledata motor in menjalnik od znotraj, sem stvar razstavil in nikoli več sestavil nazaj. Zato sem motor prodal po delih in z zasluženim denarjem kupil legendarni Tomosov moped, ki na žalost ni delal. Na tem mopedu sem izgubil veliko denarja, saj sem za vsako stvar, ki sem jo brez pomena razstavil, pomotoma uničil ali poškodoval, moral kupiti nov del, ki pa ni bil poceni. Leta so minevala in moje izkušnje in znanje o delovanju motorja in ostalih strojnih stvareh so se večale in večale. Sedaj pa se ukvarjam s popravilom vseh vrst motorjev, vrtnih strojev in s prodajo novih in rabljenih rezervnih delov za Tomosove mopede. Doma oz. v garaži imam manjšo stalažo, na kateri so spravljeni rezervni deli, ogromno delovno mizo, varilni aparat, večino orodja slovenskega proizvajalca UNIOR, skratka vse, kar je potrebno za manjšo delavnico. V lasti imam kros motor, ki mi krajša tople poletne dni, Tomosove mopede, ki jih skrbno čuvam, pred kratkim pa sem kupil nedelujoč avto, ki že dela in je pripravljen na vožnjo. Po končani osnovni šoli se bom vpisal v izobraževanje za avtoserviserja in tako nadaljeval svoj hobi oz. poklic. Rok Žibert LUMPARIJE i / s miz rr o O Aljoša Urbas, 6. b O --- O & O O Najbrž ni človeka, ki ne bi kdaj kakšne ušpičil. Tudi naši starši, učitelji ali mi, ucenci, nismo izjema. Nekatere lumparije so nedolžne, druge pa, hmmm, kar hude... Ste radovedni, kaj so ušpičili? Preberite in se nasmejte. Bilo je na vasi, ko so otroci čakali na šolski avtobus. Blizu je bila hiša, ob katero so odlagali svoje torbe. Na avtobus so čakali večinoma starejši otroci. Med čakajočimi je bila tudi mlajša deklica. Z njo se nihče ni hotel igrati. Malo žalostna je deklica opazovala okolico. Pri hiši je zagleda cev z vodo, ki so jo lastniki uporabljali za zalivanje vrta. Stekla je po cev ter v torbe nalila vodo. Vsi čakajoči na avtobus so bili tako zatopljeni v pogovor in igro, da njenega početja niso opazili. Ko je prišel avtobus, so starejši ugotovili, da so njihove torbe napolnjene z vodo. Vsi razjarjeni so iskali krivca, vendar ga niso našli, ker se je deklica skrila nekam, kjer je niso mogli videti, ona pa jih je smeje opazovala. Iskanje so morali prekiniti, saj so morali v šolo. Deklica se je previdno izmuznila in iz previdnosti v šolo odšla z naslednjim avtobusom. Nihče nikoli ni izvedel, kdo si jih je privoščil. „Tadeja Novak" Ko sem bil majhen, še nisem vedel, kaj je prav in kaj ni prav storiti. 5 sosedom sva nekje blizu doma na samem zagledala staro leseno hišo in kar vdrla vanjo. V njej sva zagledala stara kolesa in ker sva mislila, da je hiša zapuščena, sva dve kolesi kar vzela s seboj. Pripeljala sva se k mojim staršem in jim rekla, da sta kolesi sosedovi in da je treba napolniti prazne gume. Nato sva rekla, da ju bova peljala nazaj, čeprav tega nisva storila. Na skrivaj sva se vsak dan vozila po gozdu, dokler naju ni sredi gozda ustavil nek čuden starec. Jezno je vprašal, kje sva dobila kolesi. Povedala sva mu po pravici. Čudno se nama je zdelo, zakaj je bil tako jezen. Dejal je, da je tista lesena hiša njegova in da jo obišče redkokdaj. Ampak prav ta dan je mislil odpeljati kolesi svojima vnukoma. Šel je do najinih staršev in jih nadrl, zakaj pustijo otroke same, da delajo lumparije. Seveda sva mu kolesi vrnila, ampak kljub temu sva od staršev dobila veliko kazen. Tako sva se naučila, da se tujih stvari ne jemlje. Ambrož Abunar Mami mi je zaupala tole lumparijo: »Ko sem bila v osmem razredu, sva s prijateljico enkrat ponagajali sošolcu, ki je sedel nasproti mene. Ker sva vedeli, da bo takrat vprašan - torej bo moral vstati - sva mu zavezali vezalke na stol. Ko ga je učiteljica poklicala, je vstal in se skupaj s stolom zgrudil po tleh. Bilo je res smešno. Na srečo je sošolec ni preveč skupil.« Rebeka Koračin Moja mami je odraščala na kmetiji. Pri njej doma so imeli skoraj vse živali: kravo, konja, koze, mačko, psa, prašiča ... Ker je kot otrok oboževala živali, je vse, kar je našla, privlekla v hišo - od žab do ptičev. Babi se je vedno jezila in govorila, da njihovo mesto ni v hiši, ampak v naravi. Mami je velikokrat z mojim stricem šla na obisk k stari teti. To je bila teta moje babice, ki je živela v drugi vasi in je kdaj pa kdaj potrebovala pomoč. Nekega zimskega dne sta se odpravila k teti z namenom, da ji pomagata odmetati sneg in ji dostavita potrebščine, ki jih je babi pripravila zanjo. Ja, bila sta kot angelčka, dokler jima teta ni naročila, naj vzameta koruzo in stari kruh ter to posipata ob robu dvorišča, kjer so se zbirali golobi. Ni jih bilo videti nikjer drugje kot pri teti. Najbrž zato, ker jih je samo ona hranila. Oči so se jima zasvetile, takoj sta pograbila kruh,koruzo, zraven pa še kartonsko škatlo, ki sta jo podprla s palico, za to pa privezala dolgo vrvico. Pod škatlo sta dala koruzo ter kruh in se skrila za stari oreh. Ni jima bilo treba dolgo čakati. Jata se je takoj spustila in začela zobati. Hitro sta povlekla vrvico in pod škatlo je bil prelep pisan golob. Poslovila sta se od tete in z golobom v škatli šla domov. Doma je bilo treba goloba skriti. Ampak kam? Mami se c ) je domislila podstrešja, ker babi ni pogosto zahajala tja. Super načrt. Odnesla sta ga, zaprla v sobo in kot da ni nič, šla v kuhinjo, ker je bilo že kosilo. Nista se še dobro usedla, ko se je zaslišal pok razbitega stekla. Ob vprašanju babice, kaj je to, sta hitro stekla na podstrešje, zagledala razbito okno, na srečo pa goloba ni bilo. To pomeni, da je preživel. Ja, to je bilo poučno. Niso vse živali za v hišo, kot je vedno govorila babi. Seveda je za razbito okno sledila primerna kazen. Rok Sokač Bil je nek lep počitniški dan, ko je bil moj oči mlajših let. Bile so počitnice, zato je večino časa preživel zunaj. Moja babi je delala na vrtu, dedi je kadil, moj oči in moja teta pa sta bila zunaj z mojo prababico. Prababica je lupila krompir, oči in teta pa sta izdelovala frače ter loke in lesena orodja. Oči je izdelal fračo in se z njo igral, medtem ko je moja teta nabirala rožice za prababico. Oči je v hiši našel žogico in jo imel za fračo. Čeprav mu je moja babi pre- povedala streljanje s fračo, je oči ni poslušal in se je naprej igral. Ko je babica lupila krompir, je oči vrgel žogico ob tla, ta se je odbila točno v prababičin nos in očala so ji padla ravno v lonec, kjer je imela olupke krompirja. Prababici na srečo ni bilo nič, le nova očala si je morala kupiti, saj so se ji stara zlomila zaradi lumparije mojega očija. Čaja Popovič, 7. a Ko sva bila s sestrično še mlajša in je bila njena družina na obisku, smo pekli palačinke. Mami je s tem delom zaposlila mene, sestrična pa mi je z veseljem priskočila na pomoč. Mami nama je želela pomagati, pa sva jo odslovila, češ da ne potrebujeva pomoči, ker sva že dovolj samostojna (seveda nisva bila). A vseeno so bile začetne palačinke dobre. Moji sestrični je kmalu postalo dolgčas in je malo brskala po naših kuhinjskih omaricah, med drugim tudi po tisti z za- čimbami. Domislila sva se izvrstne ideje. Vzela sva poper, čili, tabasko in vse, kar je bilo vsaj malo pekoče. Vse te začimbe sva dala v ogromnih količinah v zmes. Že ko sva jih pekla, je nekam čudno dišalo. Ampak okus je bil pa res neznansko pekoč in ogaben. Da ne bi starši slučajno kaj posumili, sva jih še namazala z marmelado (tudi v to sva dala veliko začimb). Nato sva jih odnesla na mizo. Moji in njeni starši so bili najprej zelo ponosni na naju, ker sva jih spekla brez pomoči. A kaj kmalu so spremenili razpoloženje in vsi jezni tekli pod umivalnik ter po kruh in jogurt in vodo in še marsikaj, kar so mislili, da bo pomagalo. Kašljali so in vsem so se solzile oči, midva pa sva jedla tiste nezačinjene in se ob pogledu na starše močno krohotala. Na srečo so se potem, ko jih niso več pekla usta, samo smejali in nisva bila kaznovana. Drugič se bodo gotovo najprej prepričali, da v njih ni začimb, če jih bo pekel kdo od naju. Marin Gazvoda de Reggi, 8. c Ko je oči imeli A let, se je skoraj vsak dan dobival s prijatelji. Takoj po šoli so zmetali torbe v kot, se dobili pri njem doma in odšli na igrišče Čamplovka, kjer so igrali nogomet. Medtem ko so nabijali žogo, jim je žoga včasih ušla na travnik kmeta Franca. Franc je živel 2 km stran od travnika. Vsak dan pa je prišel s traktorjem pogledat travnik in tako je videl, da je trava "potacana". Bil je jezen kot bik in nekega dan je odšel na igrišče, ki je bilo oddaljeno 50 m od travnika, in s traktorjem uničil gole. Medtem ko je Franc to delal, je moj oči s prijatelji vse to gledal. Ko je Franc končal in z velikim veseljem odšel, se je moj oči spomnil, kako bi mu to vrnili. Ko je pokosil in posušil travo, so pobrali koščke golov in jih skrili v kupe sena, pripravljenega za pobiranje s traktorsko nakladalko. Ko je Franc šel obračat seno, se mu je pokvarila nakladalka zaradi očijeve lumparije. Oči in vsi ostali Sara Geršič, 7. c so bili srečni, kmet Franc pa jim nikoli več ni nagajal. Naredili so nove gole, pred Francem pa so imeli mir. Tina Golob, 7. a Ko sem bil še majhen, sem najraje delal potegavščine. Svojo zadnjo, a najljubšo, sem naredil pred štirimi leti. Za bratčev rojstni dan je moja mama spekla cel pladenj čokoladnih kolačkov. Mama je kolačke vzela iz pečice in jih pustila, da se ohladijo. Svojemu bratu sem želel »začiniti« rojstni dan. Počakal sem, da je mami odšla ven, sam pa sem odšel v akcijo. Vzel sem enega od kolačkov in pograbil nož. V spodnji del kolačka sem izrezal majhen kvadratek. Nato sem vzel pekočo omako (tabasco) in dal nekaj kapljic v kolaček. Flitro sem zaprl kolaček in pospravil dokaze. Ko je moj bratec ugriznil v kolaček, ga je takoj izpustil, stekel po pijačo in spil 2 kozarca vode. Nasmejal sem se do solz, vendar sem moral prenašati tudi posledice. Nik Radovičevič, 8. B Adrian Rustemi, 6. b Deana Xenia Stalman Drab »Preko svojih hobijev izražamo čarobnost svojega obstoja.« Deana Xenio Stalman Drab je že pri 14-ih letih pokazala izjemno zanimanje in talent za modno kreiranje in šivanje. Svoj hobi je vse življenje izpopolnjevala in kmalu je postal njena služba. Zadnja leta pa se bolj posveča izdelovanju najrazličnejših presnih jedi in sladic. Skratka, njene ročne spretnosti in kreativnost se izražajo na več področjih. ■ Kako ste se navdušili za modno kreiranje in kakšen je bil začetek? Že kot otrok sem bila drugačna in od svojih vrstnikov sem vedno izstopala. Da bi to še bolj poudarila, sem zase začela kreirati oblačila. Spomnim se, da je bilo moje prvo krilo narejeno iz ene od dveh rjuh, ki ju je premogla moja mami. Sešila sem ga na roke v dveh dneh. Okrasila sem ga s čipkami in ga ročno pobarvala. Mami seveda takrat ni bila najbolj navdušena nad mojo kreativnostjo (smeh). Vedno sem bila očarana nad stilom oblačenja deklet francoskega podeželja na prehodu v 20. stoletje. Kako ste se naučili šivati in s kakšnim blagom ste najraje delali? Osnove šivanja sem dobila od svoje mame, ki je bila šivilja. Svoje prve vbode z iglo pa sem naredila, še preden sem bila stara 4 leta. Moje zanimanje za kreiranje je zahtevalo veliko raziskovanja tudi med različnimi vrstami tekstila, dokler se v meni ni prebudila naklonjenost do blaga iz naravnih surovin. Obožujem naravne in pastelne barve, tudi čipke in vzorce z drobnimi rožicami. Kako ste udejanjali svoj talent pri delu? Najprej sem izdelovala unikatne ženske kreacije, kar mi je šlo zelo dobro od rok. Ne glede na mojo uspešnost me te kreacije niso izpopolnjevale. Po rojstvu svojega prvega sina sem začela oblikovati tudi otroška oblačila. Moja domišljija je bila brezmejna. Izpod mojih prstov so nastajali čudoviti unikatni izdelki. S svojimi modnimi znamkami sem prejela mnoge nagrade. Med njimi je najbolj izstopal kristalni globus modne revije »Svijet« za najboljše otroške kolekcije. Po posebnih naročilih sem šivala tudi oblačila za otroke, ki so nastopali na televiziji in v reklamah za bonbone Kraš. Moje kreacije so končale v omarah znanih osebnosti in njihovih otrok. Slovela sem tudi po neobičajnih, pravljičnih, razigranih modnih revijah z več kot 30 otroki, ki so jih spremljali klovni s pisanimi baloni, izpod stropa pa so se spuščali milni mehurčki. Se v vašem življenju ljubezen do kreiranja še vedno izraža? Zanimivo je, da sem v različnih obdobjih mojega življenja popolnoma drugače izražala svojo kreativnost. Večkrat sem menjavala način izražanja svoje kreativnosti - glede na svojo trenutno inspiracijo in življenjske okoliščine. Veliko je bilo tudi modnih dodatkov: od torbic, šalov do nakita. Ko so moji otroci zrasli, sem svoje delovanje razširila tudi na področje notranje opreme bivalnih prostorov v podeželskem, romantičnem stilu. Se nikoli ne naveličate šivati? Ne, nikoli! Zame je šivanje kreiranje - izražanje sebe in svojih občutkov. Imam to srečo, da sem dolgoletni hobi pretvorila v svojo poklicno pot. Vedno sem se veselila rezultatov svojega dela. Vsak kos, ki sem ga izdelala, nosi v sebi del mene. M Imate poleg svojega poklica/ hobija še kakšnega konjička? Da, zelo uživam tudi v »presnanju« (smeh). Gre za poseben način prehranjevanja, kjer so vse sestavine prehranjevanja organsko-veganske in surove. To pomeni, da nobena sestavina ni toplotno obdelana nad 42°C. Vsesplošno je znano, da med izgubi svoje zdravilne moči, če ga damo v vroč čaj. Malokdo pa ve, da je enako z vso ostalo hrano, ki jo toplotno obdelamo, pregrejemo. Presna hrana tako obdrži vse hranljive snovi, ki so potrebne za zdravo delovanje organizma. Od svojega sedemnajstega leta sem vegetarijanka, z leti pa sem postala tudi veganka. Postopoma me je zanimanje za zdravo prehrano pripeljalo do presne hrane. Zdaj poteka že 5. leto od družinskega prehoda na tovrsten način prehranjevanja. Da bi na zanimiv način približala presno hrano svoji družini, se vedno potrudim uporabiti vso svojo kreativnost, da izdelam obroke, ki so na videz podobni našim, nekoč kuhanim veganskim obrokom in sladicam. Sedaj si gotovo večina težko predstavlja, kaj natančno pripravljate? Pripravljam vse od juh, glavnih jedi, solat, prigrizkov do sladic. Tudi presni kruh ne manjka na naši mizi. V moji kuhinji/presnici nastajajo špageti iz bučk in korenja z raznimi omakami, polpeti iz zelenjave, pizze, kruh iz semen, bogate sezonske solate (tudi francoska). Moje kremne juhe so božanske (smeh). S presnim kruhom serviram namaze in sir iz oreščkov. Poleg tega steklenice polnim z »mlekom« iz oreščkov in s sveže stisnjenimi sokovi iz sadja in zelenjave. Tudi smutiji ne manjkajo na našem meniju. Glede na to, da smo vsi sladkosnedi, sem morala poskrbeti, da bo naš hladilnik vsak dan poln sladkih dobrot, kot so čokoladna krema, palačinke, energijske ploščice, ro-Lade, bajadera, karamela, presna čokolada, puding, torte, sladoled, marmelada. Lahko bi še nadaljevala z naštevanjem.... Kako uspete preživeti s tako hrano? Vam ne manjkajo kakšne kuhane dobrote? V glavnem smo presnojedci. Včasih, a vse bolj poredko, si privoščimo še kakšno zelenjavo ali tofu na žaru, posebej, če gostimo koga, ki ni navajen naše hrane. Če pa nam kdaj pa kdaj zadiši kak »obdelan izdelek«, nismo preveč strogi do sebe in se mu vdamo. Lahko povem, da smo na prehodu na popolnoma presno hrano sedaj že nekje pri 95 odstotkih presne hrane. Vsak od nas ima včasih svojo majhno razvado. Moja je na primer kapučino z okusom karamele. Ali tudi v tem konjičku vidite možnost svoje zaposlitve? V načrtu imam, da bi sčasoma svoj hobi »presnanja« predstavila tudi širši javnosti z delavnicami, kjer bi delila svoje znanje in odkritja o pripravi zdrave in polnovredne hrane vsem, ki so pripravljeni, željni zdrave prehrane ali pa jih to morda samo zanima. Veliko skrivnosti, ki se bistveno razlikuje od priprave klasične hrane, je v pripravljanju presne hrane. Rezultati pa so nam v posebno veselje, ker s tem odkrivamo vedno nekaj novega. Da ne govorim o široki paleti bogastva okusov (smeh). Ali imate še kakšno sporočilo za naše bralce? Preko svojih hobijev izražamo čarobnost svojega obstoja. Vsak od nas ima lahko hobi na katerem koli področju življenja. Če skozenj izpolnjujemo tudi življenja drugih, postane naš hobi naše poslanstvo. Ker s sledenjem sebi najdemo izpolnitev tega, kar smo. Tyshea Anoi Drob, 8. C RECEPT ZA HOBIJE Nina Črtalič Ti je dolgčas? Ne veš, kaj bi počel? Potem se vprašaš in si misliš: »Kaj mi je sploh všeč? V čem sem dober? Ehsaj nisem dovolj sposoben...« Za ukvarjanje s hobijem ne potrebuješ posebne talentiranosti, saj je hobi nekaj, ob čemer si sproščen in uživaš. Pa poglejmo tale recept, ki nam lahko malce pomaga... SESTAVINE: ENA ZAJEMALKA PREMIŠLJEVANJA Najprej moraš malce razmisliti o določenih stvareh: Kaj te veseli? Ob kateri dejavnosti pozabiš na skrbi? Česa si želiš? Predvsem pa pozabi na misel, da si nesposoben, ker je čisto vsak za kaj uporaben. 4 PUSTOLOVSKE VREČKE ZA RADOVEDNEŽE V tebi naj se prebudi pustolovec. Svet je poln različnih čudes in med njimi so tudi hobiji, ki popestrijo življenje, zato le na lov za njimi! Opazuj, kaj počnejo vrstniki ali pa morda starši, stari starši. Mogoče se ukvarjajo s čim zanimivim, kar bi utegnilo zanimati tudi tebe. 2 PESTI DOMIŠLJIJE Namesto štirih pustolovskih vreč za radovedneže pa lahko še vedno uporabiš domišljijo. Z njo si lahko izmisliš povsem nov hobi! Potrebni pa sta le dve pesti. POSTOPEK: Zajemalko s premišljevanjem vrzi na tla, da se tvoje misli zlijejo z okolico, ki se bo obarvala s takimi odtenki, kakršna je tvoja osebnost. Ko dobiš predstavo o sebi, se osredotoči na svoje sanje in želje. S pustolovskimi vrečkami potresi okolico. Prah iz vreč bo v tebi vzbudil zanimanje. Po želji lahko dodaš še dve pesti domišljije, ki te bosta spodbudili k ustvarjalnosti. Če se počutiš samozavestnejšega, polnega idej ali pa si odkril, kaj bi rad počel v prostem času, pomeni, da je recept uspel. Če pa se ti zdi, da nisi z njim ničesar dosegel, predlagam, da poskusiš še tolikokrat, dokler ti ne uspe. Veliko sreče! Karolina Blagojevič poaimno pero Dežuje Dežuje, kapljice vode drsijo po oknu, rišejo pot, ki v trenutku izgine, ujete v trenutku, ki nikoli ne mine. Dežuje, zunaj na cesti je morje dežnikov, morje ljudi, ki nekam hitijoT gledajo v tla in cesti sledijo. Dežuje, nato pa v hipu čez sive oblake sonce posije in v mavričnih barvah se svetloba razlije. Dežuje, a le za trenutek čas se ustavi, takrat se zazrejo oči v nebo, z nasmehom na obrazu nadaljujejo pot. Hazel, 9. c o o/('O o o 0 ‘ * o/o6" »o.9/', v , 0 u 0 « 94 6 S iV v o« oj 0 0 Lana Traven, 6. b Zvok kopit seje pričel. Treba bo skočiti. Kako bom vesel, ko bo konec, ko bom domov prišel, da bom legel v spanec. Prvo oviro preskočim, drugo tudi. Zadihan sem, naj me kdo reši! Nekaj je narobe, ne vem, če bom zmogel, a ona me ne razume, da bom v smrt skočil. MISEL: Prijateljstvo je zlata vrv, ki se lahko pretrga, a vozel prijateljstva za vedno ostane. Patricija Lažem si Mogoče le drobec jih živi, tistih ljudi, ki svoj odsev ljubijo. Še manj je tistih ljudi, ki vedo, kaj razmišljajo in mislijo. Njihov duh, skrit pod kožo drhti ter upati si želi. Ljudje pa ga tiščijo globlje, globlje... To obremeni srce. Z bitjem prosi rešitve, a človek postal je gluh. Sam ne čuti več, kaj hoče. | / Solze zadržuje v biti lastni, % \ četudi so tekoči biseri % na koži krasni. Maruša Štor, 9. c Karolina Kako mimo rezgeta Noč je, ko se sonce utrujeno od dneva spusti za obzorje in luni dovoli, da posrebri travo in morje. Noč je, ko se Zemlja s temno odejo pokrije in si na obraz nanese nočni piling lunine srebrine. Noč je, ko svod osvetli na tisoče lučk, ki izpolnjujejo želje vseh ljudi - fantkov in punčk. Noč je, ko se svet ovije v tišino, ki nas s svojo milino nežno zaziba v sen. Noč je, ko slišiš sovin skovik, volčji tulež in netopirjev krik. In navsezadnje, noč je, ko vse mirno spi, ko se pozabijo skrbi. Lahko noč! Kako mirno rezgeta, ko vstopi ta oseba. Tako veselo jo pozdravi, saj je še ni videl davi. Milo jo pogleda in ona mu končno da malo korenja Nadane mu sedlo in seveda še uzdo. Skupaj odjezdita na skupno pot življenja. Patricija Arnika Zoja Jelič Polona Moretti,?.c v M a i a N A j c A ANDRAŽEVO SOBOTNO DOPOLDNE ANDRAŽJE VSTAL IZ POSTELJE. POSTLALJE POSTELJO IN Sl NADEL COPATE. NATO JE ODŠEL V KOPALNICO. TAM Sl JE UMIL ZOBE IN OBRAZ. NATO JE POSPRAVIL ŠČETKO IN SE OBLEKEL V ZELEN PULOVER. ZA MIZO STA GA ČAKALA OČKA IN MAMICA. KOJE POJEDEL, SEJE OBLEKEL ZA NA BAZEN. KER ŠE NI ZNAL PLAVATI, JE V VODI IMEL RUMENE ROKAVČE. V VODI SE JE IGRAL Z ŽOGO. NATO JE STOPIL IZ VODE IN SE ZAVIL V BRISAČO. TARA BOŽIČ, 1. A PLANINARJENJE Z mano hodi v hribe babi. Oba sva vključena v Planinsko društvo Novo mesto. Ko se odpraviva, vstaneva zelo zgodaj. Obujem pohodne čevlje z vezalkami, ki sijih dobro zavežem. Oblečem si trenirko, majico, jopico in jakno. V mali nahrbtnik spakiram jabolko, banano in vodo. Včasih dam notri tudi rezervna oblačila. Na vrhu hriba odtisnem pečat v knjižico. Takrat se počutim zelo lepo. Lovro Šmejic, 1. a IGRANJE ČELA IGRAM ČELO. NA VAJE HODIM ŽE NEKAJ MESECEV, OB TORKIH IN ČETRTKIH. IMAM PRIJAZNO UČITELJICO. IME JI JE ANA. NA ČELU SO ŠTIRI STRUNE, KI SE IMENUJEJO C, G, D IN A. ČELOJE VELIKO IN TEŽKO. SKLADBE SO NAPISANE Z NOTAMI. VČASIH SO SKLADBE TEŽKE. LEPO Ml JE, KO IGRAM. TARA BOŽIČ, 1. A IGRARIJI NA ČRKO P: PAPIGA PA PTICA PAPATA PICO. PA PRIDE PIŠČANČEK PA POJE PIJO PA POPIJE PIJAČO. (MIA LAVRIH, 1. A) POPOLDNE PO PICI PTICE PO PARKU POČIVAJO. (MAJ ŽIŽEK, 7. A) MAŽORETKA SEM MAŽORETKA. VAJE IMAM ENKRAT NA TEDEN. POTREBUJEM OPREMO: DRES, PALICO, COFE IN ČEVLJE. VSE TO UPORABIM TUDI NA NASTOPU. PLEŠEM TAKO, DA VRTIM PALICO, MAHAM S COFI IN KORAKAM PO RITMU. NA NASTOPIH ZELO UŽIVAM. ZOJA RAUH, 7. TRIJE BALONI RUMEN BALON JE BIL NAJVEČJI BALON, KI SIJE ZAPOMNIL VSAKO PODROBNOST, KO J E POTOVAL PO SVETU. SREČALA GAJE PTICA IN GA VPRAŠALA: KAM HITIŠ? ODKRIVAŠ SVET? BALON SE NI ZMENIL ZA MAJHNO PTICO. NI JE OPAZIL. NAJBOLJ OKROGEL MODER BALON JE VSE, KAR JE VIDEL, ZAOKROŽIL V ENO MISEL. BILJE VESEL, KERJE LAHKO POVEDAL O STVAREH, KI JIH JE VIDEL. NAJMANJŠI BALON ZELENE BARVE PAJE JOKAL. SLIŠALA GA JE VILA IN GA VPRAŠALA: ZAKAJ Sl TAKO ŽALOSTEN? MAJHEN SEM IN NE VEM, KAKO NAJ Sl ZAPOMNIM VSE STVARI, KIJIH VIDIM. PTIČKAJE ODLETELA NAPREJ IN VEDELA, DA IMA ON NAJVEČJO SREČO. BALONČEKJE ZLETEL ŠE VIŠJE V ZRAK IN SE ZALETEL V GORO, KIJE IMELA LUKNJO. ODKRILJE SKRIVNO VOTLINO. NOTRI SO BILE PTIČKE, KI SO PELE PESEM O STVAREH, KI JIH JE VIDEL Z VSEGA SVETA. BALONČEKJE BIL SREČEN. MAJ ŽIŽEK, l.A POSTAL BOM PILOT V SVOJI SOBI IMAM LETALA. NAJRAJE IMAM POTNIŠKO LETALO AIRBUS. Z NJIM SEM NAREDIL SVOJ PRVI POLET, KIJE BIL STRAŠEN. BILAJE NEVIHTA. STRELAJE SKORAJ ZADELA STEKLO PILOTSKE KABINE. ZASILNO SEM MORAL PRISTATI NA LETALIŠČU V DUBAJU. KONTROLOR V LETALIŠKEM STOLPU JE REKEL: NAJVEČJE LETALO AIRBUS NAJ ZLETI NAZAJ V EVROPSKO UNIJO. POT JE BILA PRIJAZNEJŠA. LETALO JE ZLETELO VISOKO V ZRAK, ŠVIGALO MED OBLAKI IN SE IZOGIBALO BALONOM, KI SOJIH OTROCI SPUSTILI V ZRAK. TODA TO JE ŽE NOVA ZGODBA. MAJ ŽIŽEK, l.A ZBIRANJE KAMNOV RAD BI VAM PREDSTAVIL SVOJ OSUPLJIV HOBI. MOJ HOBIJE ZBIRANJE KAMNOV. NAJBOLJ SE VESELIM, KO GREMO NA MORJE, SAJ TAM NAJDEM VELIKE IN MAJHNE KAMNE. V MORJU SE ZELO RAD POTAPLJAM, TAM JIH NAJVEČ NAJDEM. MOJI NAJLJUBŠI SO ZLATI, RDEČI IN SREBRNI. TUDI NA DOLENJSKEM IMAMO LEPE KAMNE. PRI ISKANJU SE ZABAVAM IN IGRAM DETEKTIVE. V STANOVANJU JE MOJ KUP LEPIH KAMNOV ŽE ZELO VELIK. ANDREJ BRUDAR, 1. A PLESNE VAJE VSAK ČETRTEK HODIM NA PLESNE VAJE. KO KONČAM Z VAJAMI, SEM VEDNO PREPOTENA. UČI NAS KATJA. NA NASTOPU IMAM POSEBNO MAJICO, DA VEM, V KATERI SKUPINI SEM. IMETI MORAM ČISTO OBUTEV. STARŠI SO NAS LAHKO VIDELI TUDI ŽE NA TELEVIZIJI. TINKARA NOVAK, l A POROKA Poročila se bo moja teta Nina. Nina mi je že kupila prelepo belo oblekico in košarico, v kateri bo cvetje. Prosila meje, če bom z bratrancem Galom trosila rožice na njeni poroki. Vesel dogodek bo kmalu po koncu šole, v petek, 1. julija. Poroka bo na vinskem dvoru Deu v Malkovcu. Komaj čakam na ta dan. Tia Petrič, 1. a kikiriki, JAZ DAN ZBUDIM. NA OGRAJO SKOČIM 'N ZAKRIČIM: KIKIRIKI, KIKIRIKI, NA NOGE ZASPANCI VSI. ŠE POSEBEJ PUTKE MOJE, DA BOSTE GRELE PIŠČANČKE SVOJE. EVA LANA MERŠOL, 1. B MOJ HOBI RADA OBISKUJEM RITMIČNO GIMNASTIKO. KOMAJ ČAKAM, DA BOMO IMELI NASTOP. OB GLASBI BOMO PLESALI Z OBROČI, VSE MORAMO PLESATI ENAKO. OBLEČENO SMO VZELO LEPE DRESE. NA NASTOPU BODO STARŠI NAVIJALI ZA NAS. ALJA RETELJ, 1. B OB TORKIH IN ČETRTKIH HODIM NA KARATE. OBLEČEM KIMONO IN POSEBNE KARATEJSKE HLAČE. ZAVEŽEM Sl BELI PAS. NA KIMONU IMAM KITAJSKE ČRKE. NA KARATEJU SE UČIMO KATE. KO PREŠTEJEM DO TRI, REČEM KJAJ. PATRICK SOTLER, 1. B RAD IMAM GIMNASTIKO, KER RAD TELOVADIM. RAD PLEZAM PO VRVI, SKAČEM PO TRAMPOLINU IN HODIM PO ROKAH. NA GIMNASTIKI IMAM VELIKO PRIJATELJEV. BIL SEM ŽE NA TREH TEKMOVANJIH. ŽIGA BAT, 1. B PREUČEVANJE ŽIVALI PRED ČASOM SEM V MLAKI NAŠEL ŽABJI MREST. STEKEL SEM DOMOV PO POSODO IN ODNESEL KOŠČEK MRESTA S SEBOJ DOMOV, DA GA PREUČIM. DOMA SEM SPREMLJAL, KAKO SO SE RAZVIJALI PAGLAVCI. NAJPREJ SO JIM ZRASLE NOGE, NATO SE JIM JE ZMANJŠAL REP IN RAZVILE SO SEJIM OČI. KO SO SE PAGLAVCI RAZVILI V ŽABO, SEM JIH ODNESEL NAZAJ V MLAKO. ŽIGA BAT, 1. B Vr I ALJA IN HUBERT RADA USTVARJAVA IN PLAVAVA ZDRAVO. JAZ SEM ALJA. LANI SMO ODŠLI NA MORJE NA KRK IN SREČALI PRIJATELJE, MED NJIMI TUDI HUBERTA. KO SMO PRIŠLI NA KRK, SMO ODŠLI NA KOSILO, POPOLDNE PA PLAVAT. TO ZELO RADA POČNEM. NASLEDNJI DAN SMO SREČALI HUBERTA IN SPET ODŠLI PLAVAT. ZVEČER SMO ŠLI V MESTO KRK NA SPREHOD, KJER SEM Sl KUPILA MODRO ZAPESTNICO S SLONČKOM. ROJSTNI DAN SEM PRAZNOVALA NA MORJU. MAMI, OČI IN BRAT ERIK SO Ml PODARILI OBESEK IN DNEVNIK S KLJUČKOM PROZEN, KAR SO Ml KUPILI ŽE V NOVEM MESTU. TISTI DAN SMO ODŠLI V GOSTILNO, NATO JE ZAČEL MOČNO PADATI DEŽ. ŠLI SMO NAZAJ V NAŠO MALO HIŠKO. DRUGI DAN SMO SPET PLAVALI. S PLAVALNO DESKO SEM PRIPLAVALA K HUBERTU. HUBERT Ml JE DAL MORSKI KAMEN, POBARVAN Z LAKOM ZA NOHTE. ZELO SEM BILA VESELA. TUDI JAZ ZELO RADA USTVARJAM. ZVEČER PA SMO ODŠLI K PRIJATELJEM MATEVŽU, ANDRAŽU IN HUBERTU IN SE ZABAVALI. KONČNO JE PRIŠEL ČAS, KO SMO SE POSLOVILI OD KRKA IN ODŠLI DOMOV. SPAKIRALI SMO KOVČKE IN UŽIVALI DOMA. ALJA JERMAN, L B KAJ NAJRAJE POČNEM, KO IMAM C AS? S SESTRICO LARO IN MAMICO DOMA NAJRAJE SKAČEM GUMINTVIST. NAJBOLJŠA SEM PRI PRESKAKOVANJU ELASTIKE V VIŠINI GLEŽNJEV IN KOLEN. KADAR SE ZMOTIM, PRIDE NA VRSTO LARA. MAMI NE SKAČE, AMPAK SAMO POMAGA DRŽATI ELASTIKO. DORA BORKOVIČ, 1. B RAD IGRAM NOGOMET. PRED BABIČINO HIŠO IMAM GOL. Z OČIJEM STRELJAVA NA GOL ČE SEM VRATAR, OBRANIM VSE GOLE. KADAR STRELJAM NA GOL, ZADENEM VSE GOLE. LUCIJAN /VIČIČ FAJDIGA, 1. B KO SE IGRAM V SVOJI SOBI Z LEGO KOCKAMI, NAJRAJE GRADIM VISOKE STOLPE ALI PA HIŠE. IGRAM SE TUDI Z AVTOMOBILČKI Z BRATCEM ALI SESTRICO. VČASIH SE TUDI SKREGAMO, AMPAK NA KONCU JE VSE DOBRO. EVA ŠUMAK, 1. B PRSTKI nekoč so živeli prsti palec, kazalec, sredinec, PRSTANEC IN MEZINEC v MAJCENIH HIŠKAH Z RDEČIMI STREHAMI in rumenim zidom, hodili so v šolo in hodili SO iz ŠOLE. RADI SO SE IGRALI 2 IGRAČAMI IN BRCALI ŽOGO 'N ZADELI GOL. KOJE BILO KOSILO, SO VSI SEDELI SKUPAJ. BILI SO PRAVI PRIJATELJI. NEKEGA DNE PA SE ZGODI NEKAJ NEPRIČAKOVANEGA. V MESTO PRIDE ZLOBNI čarodej, iz žepa potegne SVOJ ČAROBNI PRAH IN GA POSUJE PO PALCU, KAZALCU, SREDINCU IN PRSTANCU. KO JE PRIŠEL DO MEZINCA, MU JE ZMANJKALO ČAROBNEGA prahu, čarovnik seje Razjezil in odšel, ko seje mezinec dotaknil OSTALIH PRSTKOV, SEJE UROK PRELOMIL IN VSI SO ŽIVELI DO KONCA SVOJIH DNI IN BILI PRAVI PRIJATELJI. VID ZAJC, 1. B KAJ RADA DELAM RADA BARVAM, RIŠEM, SE IGRAM, KONJE ZELO RADA IMAM. Z NJIMI SE IGRAM. PA TUDI JAHATI ŽE ZNAM. DOMA VELIKO LEGO KOCK IMAM, SESTAVLJAM JIH, KO ČAS IMAM. OB PONEDELJKIH HODIM NA BALET, BALETNO KRILCE OBLEČEM SPET. ZMAMI KRUH ZAMESIM, S SEMENI GA POTRESEM IN VREČICO DAM. S TATIJEM GREM NA KOLO, DAŠE RAZGIBAM MOČNO. ELA GOŠNIK, 1. B MOJ HOBI MOJ HOBI SO ZAJČKI. DOMA IMAMO ZAJČKE. ZANJE LEPO SKRBIM, NOSIMJIM HRANO IN VODO. SPOMLADI ZELO RADI JEDO REGRAT. ZELO SO LJUBKI IN PUHASTI. TUDI ZASPAT IMAM PLIŠASTEGA ZAJČKA. NEŽA MERVIČ, 1. C KEMPO ARNIS ŽE DRUGO LETO TRENIRAM BORILNO VEŠČINO KEMPO ARNIS. USTANOVITELJ IN GLAVNI TRENER KEMPO ARNISAJE MOJ STRIC BORUT KINCL. TRENINGE IMAMO OB TORKIH IN ČETRTKIH V TELOVADNICI OŠ GRM. NA TRENINGIH PRI OGREVANJU NAJPREJ TEČEMO, POTEM SE LOVIMO, RAZDELIMO SE V SKUPINE IN TEKMUJEMO, KDOJE HITREJŠI. PO MINUTKI ODMORA SE UČIMO KATE, OBRAMBO, RAZLIČNE UDARCE, METE IN BRCE. TRENING TRAJA ENO URO IN DESET MINUT. NA TRENINGIH SEM SE ŽE VELIKO NAUČIL IN SE ZATO POČUTIM BOLJ VARNEGA. LAN KINCL SKUBE, 1. C PEKA KRUHA KO SEM PROST, PEČEM KRUH Z OČETOM. DOMA IMAMO PEKARNO. PA NE NAVADNO, AMPAK EKOLOŠKO PEKARNO. OBLEČEVA PREDPASNIK IN GREVA NA DELO. NAJPREJ VZAMEVA MOKO, DODAVA SOL, DIVJI KVAS IN VODO. KVAS SE IMENUJE BLAISE IN OČE GA HRANI VSAK DAN. POTEM SESTAVINE ZMEŠAVA IN ZAMESIVA TESTO. TESTO HAJA IN KO DOVOLJ NARASTE, GA OKRASIVA IN SPEČEVA. NA KONCU KRUH POJEMO. JARO PLISSON, 1. C MOJA TORBICA NAJRAJE USTVARJAM, ŠIVAM IN JAHAM. ZELO RADA ŠIVAM, KER IMAM RADA SVOJEGA PRADEDKA, KIJE KROJAČ. SEŠILASEM Sl TORBICO IN DRUGE STVARI, KOT NA PRIMER BLAZINICO IN VREČKO. ZELO RADA SEM V ČEŠČI VASI, KER TAM VELIKOKRATJAHAM. MOJ HOBIJE ŠAH. NAJRAJE GA IGRAM Z OČIJEM. PRI ŠAHU SE VSAKA FIGURA PREMIKA PO ŠAHOVNICI DRUGAČE. FIGURE SE IMENUJEJO TOP, KONJ, TEKAČ, KRALJ, KRALJICA IN KMET. SO ČRNE IN BELE BARVE. RAD BI SE VPISAL NA ŠAHOVSKI KROŽEK, DA BI SE ŠE KAJ NOVEGA NAUČIL. URBAN BUKOVEC, 1. C Dolgo sem razmišljal, kaj bom, ko bom velik. Razmišljal sem in razmišljal in sem se spomnil, da bi rad postal računalničar. Zdi se mi, da računalničarji igrajo igrice. Oči pa je rekel, da igrice niso delo. Računalničarji pišejo zapletene programe. Pri računalništvu moraš dobro znati matematiko. Matematika mi gre sicer dobro, ampak če ni igric, nočem postati računalničar. Do srednje šole bom imel še veliko časa za razmislek. Kristjan Fabjan, 2. a SREČALA SEM PSIČKA Ko sem bila pri potoku, sem srečala psička. Vzela sem ga domov. Dala sem mu hrano. Prinesla sem mu pasje stvari. Poimenovala sem ga Piko, ker je imel po telesu pike. Ko sem ga poklicala, je pritekel k meni. Rada sem ga imela. Dala sem mu mleko. Rad seje igral z mano. ZARJA SAJE, 1. C Lucija Novina, 2. a NESREČA NA IGRIŠČU Ta dogodek se mi je zgodil, ko sem bila stara štiri leta. Nekega sončnega popoldneva sem šla z mamico in sestrico Klaro na igrišče. Tam je bila tudi moja prijateljica Ela. Z Elo sva se odločili, da greva najprej skupaj na gugalnico. Gugali sva se tako visoko, da sva padli na tla. Ela si ni nič poškodovala, jaz pa sem si zelo opraskala obraz. Tekla mi je kri. Z mamico in sestrico Klaro smo odšle domov. Očka je kosil travo. Povedala sem mu, kaj se je zgodilo. Pomagal mi je očistiti rano. Naslednji dan me je mamica peljala k zdravniku. Zdravnica meje pregledala, če inaam kaj zlomljeno. Vesela sem bila, ker ni bilo nič zlomljeno. Mamica meje potem odpeljala v vrtec. Rana se mi je kmalu zarasla. Ta dogodek se mi je zelo vtisnil v spomin. Ana Filip, 2. a POSTAL BOM POLICIST Ko bom velik, bom policist. Policist rešuje ljudi. Policist lovi lopove. Ima črne hlače in modro nnajico. V njegovo opremo sodijo Pištola, lisice, pes in pendrek. Kadar je bolj nevarno, imajo ščit in čelado. Policist se pelje v avtu eli na motorju. Dela z drugimi Policisti. Policiste sem videl na televiziji. Bili so tudi pred šolo, v policijskem kombiju in na Kotorju. Poklic policist mi je všeč zato, ker rešuje ljudi. Rad bi bil policist zato, ker ima policist pištolo. Blaž Klobčar, 2. a PRI PRIJATELJICI ANI V torek sem šla k prijateljici Ani na obisk. Prijazno meje sprejela in me odpeljala v dnevno sobo. Po začetnem klepetu sva se začeli igrati. Skupaj sva naredili domačo nalogo. Anina mamica naju je postregla s sokom in sladoledom. Skupaj sva odšli ven in se igrali na igrišču. Anina sestrica nama je pokazala nekaj telovadnih vaj. Pridružilo se nama je več otrok in igra seje razživela. Ker nas je bilo dovolj, smo se lahko igrali igro z žogo. Čas je hitro mineval in morali sva se odpraviti na plesne vaje. Na plesnih vajah sva se naučili nov ples. Učitelj naju je zelo utrudil. Plesali smo najin najljubši ples. Ker smo bili na vajah pridni, smo lahko iskali sladek zaklad. Po končanih plesnih vajah sem se od Ane poslovila in se odpravila domov. Obisk pri Ani mi je bil zelo všeč. Veselim se dneva, ki ga bova zopet preživeli skupaj s prijateljico Ano. Nina Muhič, 2. a RAD BI BIL SREČEN Ko bom velik, bom testiral računalniške igrice. Delal bom doma, za mizo. Imel bom najboljšo tablico. Ne bom zgodaj vstajal. Cel dan bom igral igrice. Všeč mi je igrica Sladoledki. Dosegel sem sedmo stopnjo. Rad bi dosegel 11. stopnjo. Medtem ko bom igral, bo moja punca kuhala. Kuhala bo kus kus in juho. Za testiranje igric bom dobil plačo. Želim si zaslužiti veliko denarja. Kupil si bom avto modre barve in televizor. Upam, da mi bo delo všeč. Ne poznam nikogar, ki bi opravljal to delo. Mami mi je povedala, da na Kitajskem otroci dobijo za delo malo denarja. Jaz pa si želim biti srečen. Svit Mervar, 2. a Dobrodošli pri računalniku Vsako sredo zjutraj imamo računalniški krožek, ki ga vodi naša učiteljica Irena Može. Pri krožku igramo zanimive igrice in spoznavamo računalniške , ukaze. Igrice na računalniku so zelo zabavne in poučne. Včasih pomislim, da bi tudi jaz lahko izumila kakšno igrico, recimo Laro Kroft za mojo sestrico Špelo ali pa Majkreft, ki ga obožujem tudi jaz. Računalnik pa ni uporaben samo za igrice. Veliko ljudi ga uporablja v službi, kot recimo moja mami. Ati ga uporablja tudi v delavnici, ko z njegovo pomočjo tiska. Urška, moja sestra, pa se z njegovo pomočjo včasih tudi uči. Zala Šetina, 2. b Badminton V svojem prostem času rada igram badminton. Nad njim sem se navdušila, ko sem starše opazovala pri igri. Menim, da za svoja leta badminton igram kar dobro. Kadar je lepo vreme in ne piha, gremo s starši na igrišče, kjer badminton igram čez mrežo. Velikokrat ga igramo tudi na vrtu. Komaj čakam, da bo lepo vreme, da v roke ponovno vzamem lopar. Pred kratkim sem badminton igrala v Športnem centru Košenice, na Katarininem rojstnem dnevu. Bila sem med najboljšimi. Maša Zupančič, 2. b Moja najljubša dejavnost Moja najljubša dejavnost so plesne vaje. Na plesne vaje me vozijo moji starši. Obiskujem Plesni studio Novo mesto. Tam se učim plesati hip hop. Moja plesna učitelja sta Hana in Andraž. Tja zelo rada hodim, ker imam tam prijateljico Najo. Plesne vaje imam vsako sredo ob štirih in plešem do petih. Plešemo na različno glasbo kot na primer: I can feel myface -The VVeekend. Imamo tudi dve plesni produkciji, božično in poletno. Enkrat na leto imamo ples, ki se imenuje zapleši s prijateljem. Ker zelo rada plešem, bom s to dejavnostjo nadaljevala tudi naslednje leto. Ker je ples tako zabaven, želim, da se mi pridružiš tudi ti! Maša Praznik, 2. b Moji hobiji Sem Sergej Judež. Imam več hobijev. Pozimi rad smučam. Letos sem šel na smučanje s športnim društvom Grip. Ko ni snega, kolesarim. Včasih se mi pridružijo tudi drugi člani družine. Ponavadi kolesarim med vikendi. Kolesa damo na avtodom in se odpeljemo v kakšen turističen kraj, kjer imajo kolesarske steze. V prostem času igram tudi harmoniko in plešem. Plesne vaje obiskujem že od vrtca. Sergej Judež, 2. b Gimnastika Sem Maša. Ob sredah v šoli obiskujem gimnastiko. Na gimnastiki smo punce vedno oblečene v drese, da lažje Izvajamo gimnastične vaje. Na začetku in koncu treninga se postavimo v vrsto zbor. Nato se igramo razne igrice in se dobro ogrejemo. Po ogrevanju začnemo s pravim treningom. Učimo se pravilnih skokov na trampolinu, stoje, kolesa in prevale na parterju, hoje po gredi in druge gimnastične prvine. Naučili smo se tudi pravilnega pozdrava sodnika na gimnastični tekmi. Zanimivo je, da punce pozdravimo malo drugače kot fantje. Na gimnastiki imam tudi dobro Prijateljico Ano, s katero rada telovadim. Maša Stojanovič, 2. b Motokros Moj motor za motokros je zelo hiter. Z njim se zelo rad vozim in skačem po travi. Za vožnjo z motorjem potrebujem motoristično opremo. To so: čelada, rokavice, jakna in škornji. Očka me je peljal v šolo varne vožnje na Vransko. Tam so nam učitelji predstavili veliko različnih motorjev, ki smo se jih naučili tudi voziti. Naučili so nas, kako se varno vozi motor. Ko se vozim z motorjem, sem vesel in se odlično počutim. Ko bom velik, bom naredil izpit za pravi motor in z njim vozil tudi po cesti. David Brulc, 2. b Plavanje Moj hobije plavanje. Zelo rada plavam. Plavam vsak teden ob četrtkih. Moj brat Anžej tudi hodi plavat. Jaz plavam malo bolje od Anžeja. Tam imam zelo veliko prijateljev. Najboljša prijateljica je Lana. Ko tekmujemo, skoraj vedno zmagam. Najraje plavam bočno. V vodi se počutim kot ribica. IZUMI IZ EMBALAŽE Kadar imam čas, ustvarjam stvari iz embalaže. Pri tem potrebujem prazno embalažo in veliko lepila. Iz praznih škatel različnih velikosti sem sestavil robota. Za oči in anteno sem uporabil tri ovitke iz bonboniere. Za pritrditev nog na trup sem uporabil lepilni trak. To ni bila dobra ideja. Naslednjič bom uporabil sekundno lepilo. Iz praznih škatel, pokrovčkov in plastenk lahko nastanejo hiše, avtomobili, letala, buldožerji, pa tudi kakšna domišljijska bitja. Kadar ustvarjam, se zelo zabavam. Ko se mojih izdelkov nabere veliko , mamica pravi, da je pri nas kot na smetišču. Takrat moram izdelke vreči stran. Nič zato. Kmalu bom naredil nove in še boljše. Svit Petrov, 2. c DEKLICA LUNA IN PSIČKA PIKA Nekoč je živela deklica po imenu Luna, ki si je želela kužka. Ko je imela rojstni dan, je mamici in očku rekla, da si želi psičko. Mami in oči sta rekla, da jo bo dobila, ko bo odrasla. Luna seje igrala zunaj in zagledala psičko in njeno lastnico, ki sta šli na sprehod. Stekla je vprašat lastnico, če lahko psičko poboža. Lastnica je dovolila in Luna jo je pobožala. Bila je vesela, ker je lastnica dovolila, da poboža psičko. Lastnica je rekla, da je psički ime Lesi. Potem sta lastnica in Lesi odšli domov. Mamici in očku je povedala, da je pobožala psičko Lesi. Luna je odraščala in dobila psičko. Luna je bila vesela in svoji psički je dala ime Pika. In tako je bila Luna srečna. Laura Klevišar, 2. c H0NIKA ,3 ,(1 MAMICA MOJA Mamica moja, rad te imam iz vsega srca, katerega imam. Mamica moja skrbi za nas, je vedno ob meni in si vzame čas. To ji je v veselje, to ji je v čast, nikoli ji ni dolgčas, ker ima nas. Tit Murn, 2. c MOJ DEDEK Moj dedek je najboljši dedek na svetu. Vedno mi je kaj podaril in zdaj, ko je daleč od mene, me gotovo močno pogreša in ga skrbi za mene. Tolaži me misel, da čeprav ga ni tukaj, da bi ga vsak dan videl in objel, vem, da sem vedno dobrodošel pri njem in da me vedno čaka. Svojega dedka imam najraje na svetu in ne zamenjam ga za nikogar. Rad te imam, dedek. Dario Čaka revic, 2. c ŠOLSKA KNJIŽNICA V knjižnici so knjige polne dogodivščin in čudežnih bitij. Meni so najbolj všeč stripi in knjige o zgodovini. Včasih pa pokukam tudi na polico z grozljivkami. V knjižnici moramo biti tiho, da ne motimo drugih. Tudi knjižničarki sta zelo prijazni in nam pomagata. V knjižnico ne smem, kadar jem, ker se knjige lahko umažejo. Pogosto otroci pozabijo izkaznico, zato si knjige ne morejo izposoditi. Trudim se, da izkaznice ne pozabim doma. Nejc Godnič, 2. c MOJA VELIKONOČNA SOBOTA Vsobotosemvsa radostna vstala, saj sem vedela, kakšno delo me čaka. Vesela sem bila barvanja pirhov. Z babico, mamico in sestrico smo obložile mizo s papirjem ter v kozarec natočile vodo in barvo. Namešale smo veliko barv: rumeno, vijolično, rdečo, modro, zeleno in čebulno. Po končanem barvanju smo pripravile košarice z dobrotami in jih odnesle na žegnanje. Ko smo se vrnile domov, nas je pričakal zajček z darili. Lučka Ajdišek Rifelj, 2. c f / s v MEDVEDOV ROJSTNI DAN Nekoč za devetimi gorami in vodami je živel medved, ki je imel rojstni dan. Vendar je sam pozabil, da ima rojstni dan. Živali so se prej zbudile, da bi pripravile vse potrebno za praznovanje. Zbrale so se pri največjem drevesu, kjer so se dogovorile, kje bo praznovanje potekalo. Razmišljale so in razmišljale, da lahko dogodek priredijo pri drevesni hiški, ki pa jo morajo še zgraditi. Priprave so stekle in vsaka žival je prijela za delo. Vsaka žival je nekaj prinesla, nekateri les, drugi barvo in žeblje za pritrditev hišice. Ko so hišico naredili, so jo lepo okrasili, nato pa so spekli torto. V tistem trenutku se je zbudil tudi slavljenec, ki ni vedel za presenečenje. Prijatelji so ga presenetili s stavkom: Vse najboljše, medved! Takrat so mu pokazali tudi darilo. Medved jim je zaupal, da je čisto pozabil na svoj rojstni dan. Vesel je bil, da so mu prijatelji pripravili presenečenje. Bil je srečen, ker ima tako dobre prijatelje. Tako se je praznovanje začelo in medved je pihnil svečke na čokoladni torti, na obrazu pa se mu je zarisal nasmeh sreče. Vsi povabljeni so se posladkali s torto, ki je bila zares zelo dobra. Ko so se najedli, so se odšli igrat skrivalnice, ki jih je predlagal medved. Po končani igri je začel medved odpirati darila in bil vesel vsakega darila posebej. Po končanem slavju so se vsi utrujeni odpravili spat. NAJBOLJŠA POMLAD Najboljša pomlad, ker sončece sije, ker vetrček piha, ker rožice cveto in ptički pojo. Za koga najboljša? Za prijazne živali, za dobre ljudi, vesele otroke in vse, kar živi. Zakaj je najboljša? Ker prinese veselje in vabi nas ven, ljudem prinese radosti, nam otrokom pa norosti. Alisa Brkič, 2.c NAROBE PEPELKA Nekoč je za devetimi gorami živela zlobna Pepelka. Ko ji je umrl oče, je priredila piknik, ker je umrl. Mama seje s Pepelko preselila v hišo, v kateri je živel Pepelkin očim, kije imel dva sinova. Nekega dne je princ razposlal vabila za ples. Mama, očim in sinova so se odpravili na ples. Ker je bila Pepelka zlobna, je ostala doma. Prišla je slaba vila in Pepelki rekla, naj poišče gnilo bučo. Vila je iz buče naredila veliko kočijo. Vila je pepelki naredila črno obleko z dragulji ter ji naročila, da ob polnoči poljubi princa. Pepelka seje na plesu tako zabavala, da je pozabila poljubiti princa. Ob polnoči je čarovnija prenehala in Pepelka je odšla domov. Naslednje leto je spoznala fanta in živela sta srečno do konca svojih dni. Svit Petrov, 2. c MOJA HIŠKA Hiško sem si zaželela, tako iz lesa, da v njej bi se igrala, brala in pisala. Z debijem sva jo zgradila, pobarvala in uredila. V hiški knjige imam, s prijatelji se knjižnico igram. Kadar svojo knjigo naredim, vse razveselim. PLES IN USTVARJANJE V prostem času se ukvarjam s plesom in ustvarjanjem. Ples mi je zelo všeč. Ob poslušanju glasbe se dobro počutim. Moji najljubši plesi so rumba, angleški valček in čačača. Všeč so mi pisane plesne obleke in čevlji s petko. Ustvarjanje pa mi je všeč, ker lahko dam svoji domišljiji prosto pot. Rada rišem z ogljem in čopiči. Vesela sem, kadar kdo pohvali moj izdelek. Moja mamica pa mi pravi, da imam še en, prav poseben hobi. To je igranje likov iz risank in filmov. Smešne prizore si zapomnim in jih kasneje odigram. Mamica, c>či in brat pa se mi smejijo. Zarja Petrov, 2. c POMLAD Sonce že vzhaja, pomlad k nam prihaja. Travniki zelenijo, rožice cvetijo. Zvončki in trobentice vsem se smejijo. Začela seje zabava, naša prava. Otroci si vožnje s kolesom želimo, skakanja na trampolinu se veselimo in po lizanju sladoleda hrepenimo. Vesela sem vsa, ker pomlad je prišla. Ana Šantelj, 2. c ZZlŠtjAU 3,P> Pia Jovanovič, 2. c JAZZ BALET Moj hobi je jazz balet. Obiskujem ga enkrat na teden. Na jazz balet hodim sama. Plesa me uči učiteljica Nina. Pri plesanju zelo uživam. Imeli smo že en nastop v Športni dvorani Marof. Na treningu se učimo raznolike skoke, korake, kombinacije in koreografije. Neža Zajc, 2. D IGRAM KLAVIR V petek točno ob 16. uri imam glasbeno šolo. Uči me učiteljica Jožica Prus. Z učiteljico se učim igrati klavir. Klavir zelo rada igram. V glasbeni šoli se učim igrati veliko novih pesmic. Te pesmice izgledajo težke, vendar ko se naučiš, ni tako težko. Zato naj vas nikar ne bo strah. FOLKLORA Moj hobi je folklora. Rad jo obiskujem, ker me gleda veliko ljudi. Rad nastopam pred množico. Predvsem pa jo imam rad zato, ker me poučuje moja mami Petra. Nastopal sem že pred predsednikom Borutom Pahorjem v Športni dvorani Marof. David Nograšek, 2. D JAHANJE Moj hobi je jahanje. Uči me učiteljica Tanja. Pri jahanju sem oblečena v zaščitni brezrokavnik, ki se imenuje želva. Poleg brezrokavnika imam tudi rokavice, gamaše in čelado. Jaham kobilo, staro 25 let. Lana Ocvirk, 2. D \ r\ OD ° OjfefttS Dežela Vrtnarija V deželi Vrtnariji živijo vrtnice in vse ostale rastline. Tam živijo tudi otroci. Otroci večkrat zalijejo rože in kdaj tudi vzamejo kakšno za mami in očka. Večkrat, ko otroci odhajajo spat, se rože odpravijo na ples. Ko se otroci zbudijo, pa se odpravijo spat. In to se vsak dan ponavlja. Ampak nekega dne seje zgodilo drugače. Mama je prišla v deželo Vrtnarijo ponoči, ko so rože plesale. Rože so se bale, ker so mislile, da jih bo potrgala. Na njihovo srečo je pobrala le tiste, ki so že ovenele. Ataja Rovan, 3. d ČAROBNI VRT Nekoč je živela punčka Kaja. imela je čarobni vrt. Na njem so rasle različne rože. Imela je tudi lepo hišo in zraven hiše je bila reka. Kaja je bila zelo skrbna in prijazna deklica. Vsako jutro je zalila vrt in ga uredila. Če je bila reka umazana, jo je počistila in uredila. Nekega večera, ko je šla Kaja spat, se je pojavila nevihta in uničila vrt. Zjutraj, ko se je zbudila, je hotela urediti vrt. Ko je odprla vrata, je zagledala, da je vrt ves uničen. Poklicala je živali: krta, lisico, zajca in ptičke. Krt je skopal luknje, lisica je s svojim repom pometla, zajec je poteptal luknje in ptičke so obesile balone. Vrt, ki so ga naredili, je bil veliko lepši kot prej. Pia Murn, 3. a OVČICA Nekoč je živela ovčka po imenu Ovčica. Odšla je na sprehod in zagledala frizerja. Ni si bila všeč, zato se je odločila, da se bo postrigla. In res se je, a tudi barva ji ni bila všeč, zato je kmalu postala črna. Odšla je ven in se ponosno razkazovala. Ko je prišla do črede ovac, je vsa čreda zbežala, saj jim je bila tako grda, da je sploh niso mogle gledati. Prišla je mucka po imenu Maca. Ovčica se ji je zdela zelo lepa. Ovčica je povedala Maci, kaj se je zgodilo s čredo. Maca ji je povedala, da ni važno, kaj drugi mislijo o njej, ampak kaj ona misli o sebi. Tako je postala Ovčica ponosna nase in imela je najboljšo prijateljico Maco. Nika Pureber, 3. a O ČAROVNICI, KI NI IMELA MOČI Nekega lepega jutra se je prebudila stara čarovnica. Ko se je prebudila, si je hotela pričarati obleko. Ojoj! Presenetilo jo je, da ni imela več moči. Odšla je v gozd in vprašala mačko, če je kje mogoče videla njeno moč. Mačka ji je odgovorila, da ni videla njene moči. Prišla je do veverice in jo vprašala, če je mogoče videla njeno moč. Veverica ji je odgovorila, da njene moči sploh ni videla. Prihitela je do kače in jo vprašala, če je mogoče vzela njeno moč. Kača je odgovorila, da ni vzela njene moči. Čarovnica se je ravno odpravljala domov, ko je zagledala nekaj svetlečega. To je bila mavrica. Zagledala je svojo super moč in spet je lahko čarala. Čarovnica je prišla domov, pojedla večerjo in odšla spat. Anja Vrabec, 3. a USTVARIMO ŠE BOLJŠI JUTRI Nekoč je bil blizu vasi ogromen gozd. Nekega dne sta v vas prišla dva kmeta. Želela sta si ogromno njivo. Ko sta opazila gozd, sta si kupila hišo. Kupila sta še žago in sekiro. Naslednji dan sta začela žagati in sekati. Ko sta čez nekaj mesecev posekala in požgala že polovico gozda, so vaščani nekaj ukrenili. Rekli so jima, naj takoj prenehata, a nista. Naslednji dan so ju izgnali in kupili semena za drevesa. Posejali so jih in čez nekaj let so zrasla nova drevesa. Vse je bilo spet v redu. Alja Pureber, 3. a USTAVIMO ONESNAŽEVANJE Dandanes onesnažujemo preveč. Deklica Lucija je bila tudi ena izmed onesnaževalcev. Zdaj vam bom povedala, kako se je odvadila onesnaževanja. Nekega dne je Lucija odvrgla smeti v reko. Naslednji dan je opazila v reki mrtve ribe. Vedela je, da v reki nekaj ni v redu. Zato je poklicala svojo najboljšo prijateljico Klaro. Skupaj sta ugotavljali, zakaj so ribe poginile. Kmalu seje Lucija spomnila, daje v reko odložila odpadke. Ribam je škodilo njeno onesnaževanje reke. Takoj sta ukrepali in začeli s čistilno akcijo. Od takrat naprej Lucija narave ne onesnažuje več. Ali veste, zakaj nekateri ljudje naravo onesnažujejo, nekateri pa ne? Zdaj vam povem. Danes Lucija hodi od vrat do vrat in govori ljudem, naj nehajo onesnaževati. Žal ne more hoditi tako hitro. Neža Dora Brezovar, 3. a PRIDEN IN NEMARNI ŠKRAT Nekočje včisti deželi živel priden škrat. Ta škrat ni nikoli razmetaval smeti. Nekega dne se je blizu priselil nemarni škrat. Ta škratje razmetaval smeti vsepovsod. Dežela je postajala onesnažena. Pridnega škrata je to motilo, saj so smeti škodile naravi. Vsak dan je pospravljal odpadke za nemarnim škratom. Dneve in dneve je pobiral smeti in jih vozil na smetišče. Nekega dne mu je vse presedlo in sklenil je, da bo nemarnega škrata pri teh dejanjih ustavil. Zato je zanj pripravil presenečenje. Pred vhodna vrata mu je nastavil zvrhano vrečo njegovih smeti. Tokrat nemarni škrat sporočila ni razumel. Nadaljeval je s svojim početjem. Priden škratje vztrajal in raztresel še svoje odpadke po vrtu nemarnega škrata. Tokrat je presenečenje delovalo tako, kot je želel priden škrat. Tako je Prijazni škrat naučil Smetarskega škrata, da mora biti prijazen do narave in uvideven do vseh okoli sebe. Gašper Pureber, 3. a PRIJATELJSTVO TER USTRAHOVALCI IN NASILNEŽI Če opaziš, da koga ustrahujejo, razmisli, kako bi mu pomagal. Nikar ne stoj ob strani in ne dovoli, da se to dogaja! Postavi se v njegovo kožo. Če te ustrahujejo, povej odraslemu. Razmisli, komu bi povedal. Lahko je tvoja mama, oče, skrbnik, učiteljica, svetovalna delavka, kuharica ali gospa, ki čisti šolo. Če te prvi ne jemlje resno, povej drugim, dokler ne najdeš koga, ki ti bo pomagal. Če si ustrahovan, si reci, da to ni tvoja krivda. Ustrahovalec se je „zapičil" v tvojo lastnost samo zato, da ima vzrok za nasilje. Vsak izmed nas ima kako posebnost. Pomisli na svoje dobre lastnosti in stvari, kijih zmoreš. Kadar si osamljen, lahko do drugih postaneš hudoben. Mogoče se ti zdi, da nima smisla biti prijazen, saj tako nimaš prijateljev. Vendar ti ne bo pomagalo, če boš zloben. Počutil se boš le še bolj osamljeno in nesrečno. So ti že kdaj povedali res dobro šalo in si jo hotel povedati tudi drugim, da bi jih spravil v smeh? S prijatelji se imaš lahko zelo lepo. Z njimi se lahko nasmejiš, čeprav pripovedujejo slabe šale. Nekateri imajo veliko prijateljev, a le enega najboljšega prijatelja. Navadno so to tisti, ki se ti zdijo naj bližji. Lepo je imeti najboljšega prijatelja. Če ga nimaš, se zato ne vznemirjaj. Enako pomembni so tudi drugi prijatelji. Neža Dora Brezovar, 3. a KAKŠNE SO? Žoge poskočne so, letijo celo v nebo, če brcneš jo z vso močjo. Različne barve so, črte, pike imajo, vse stvari, na žogi tudi kača spi. Včasih pa se na njej tudi konj lovi. Žoga ušla mi je. Ne bom je iskal, ne! Ostal bom brez nje. Maj Albreht Šutar, 3. B Iglavca Gospod in gospa sta iglavca dva. Rada se imata, pogosto kramljata, še raje pa se hihitata. Ko veter zapiha, šušti jima krošnja, in to je njuna velika prošnja. Želita si čisto naravo in neskončno življenje zdravo. Ponoči zaspita, do jutra se znova prebudita, da se spet nove igre naučita. Pika Kravs Rupena, 3. b jta Učenci 3. b smo razmišljali, kaj bi najraje počeli v prostem času. To bi bili naši sanjski hobiji: Če bi lahko, bi se ukvarjal z zgradbo stvari. Zelo rad delam z lesom in izoblikujem različne stvari. Že sedaj delam v dedkovi delavnici. Maj Učila bi pse in bi jih z veseljem čuvala. To pa zato, ker imam rada živali in ker si ne želim, da bi se jim kaj zgodilo. Lana Ves svoj prosti čas bi preživela s konji. Rada bi jahala. Izredno rada imama konje, saj so konji ene najlepših živali. Monika Rada bi se čim več ukvarjala s slikanjem. Rada rišem, učiteljica me pohvali za ustvarjalno delo. Ko nekaj narišem, to opazujem in uživam. Pika Veliko si želim igrati namizni tenis in zabavati s prijatelji. To mi je v užitek. Leon Najbolj me zanimajo živali, ker imajo veliko lastnosti, ki jih še ne poznam. Rad bi jih spoznaval, zdravil in se z njimi igral. Jules Neprestano bi se kopala. Izredno rada plavam in telovadim v vodi. V vodi mi je lepo. Zoja Največ časa bi se rada družila s prijatelji. Rada se pogovarjam in delam načrte. Ana B. S sestrico bi se rada še več igrala zunaj. Sicer pa bi rada obiskala London. Vem, da je tam lepo in bi videla veliko zanimivih stvari. Zerina Ves prosti čas bi rad igral nogomet. Rad se družim s prijatelji, z žogo se rad razgibam in tekmujem. Tim KAJ SEM NAREDIL NAROBE? Štorklja in lisica sta se igrali. Znočilo se je in štorklja je morala domov. Poslovila se je od lisice in odšla. Na poti je srečala zajca. Štorklja ga je vprašala, če se gresta igrat skrivalnice. Zajec je bil za. Najprej je štel zajec, štorklja pa seje skrila za grmovje. Zajec jo je iskal na drevesu, za skalo, pri ribniku. Petnajst minut je razmišljal, kje je, potem pa se je spomnil, da ni pogledal za grmovje. Čisto počasi je stopal do grmovja. Zavpil je in prestrašil štorkljo. Prestrašena je odletela domov in padla v posteljo. Zajčku ni bilo nič jasno. Ves začuden seje odpravil domov in razmišljal, kaj je naredil narobe. David Butalin, 3. b KAKŠNO OBNAŠANJE! Nekega lepega sončnega dne se je Mark odpravil na sprehod v živalski vrt. Mark je bil nagajiv fant, zato je odhitel k opicam kazat jezik. Opice so to videle in se močno razjezile in postale žalostne. Mark pa se jim je samo smejal. Na poti do tjulnov si je kupil sladoled v skodelici in ga polizal. Hotel je poiskati smetnjak, a se mu ni dalo. Ko je prišel do tjulnov, je v njih vrgel posodico, pa še robček, ki ga je imel v žepu. Potem pa je hitro odšel naprej. Videl je veliko, mogočno drevo in mu odtrgal vejo. Ko se je hotel odpraviti, je videl, da si lahko ogleda še dve kletki in odšel je do ptic. S svojo veliko palico je začel suvati v kletko. Vse ptice so se prestrašile in začele letati levo in desno. Mark je odšel, kot da ni nič, do leva. A gospod lev res ni bil za hece in v tistem hipu, ko ga je Mark hotel ogovoriti z žaljivkami in grdimi besedami, je na ves glas zelo močno zarjovel. Mark se je prestrašil in celo zajokal. Potem je odšel domov in vsem živalim, predvsem pa sebi strogo obljubil, da se tako obnašanje res ne bo nikoli več ponovilo. Živali pa so mu pokazale jezike, mu pokimale in se mu opravičile. Celo lev se mu je opravičil. Postali so najboljši prijatelji za vedno. Pika Krevs Rupena, 3. b VESELI LJUDJE Vesele ljudi je lahko nasmejati, vesele ljudi je dobro poznati, a le, če imaš en dinar za vrati. Če veseli ljudje so bolni, so kljub temu nasmejani. Vse bolezni preživijo in svoje zdravje z nami delijo. Ko ti ljudje zaspijo, še v sanjah se smejijo. Ko se zbudijo, zajtrk si naredijo. Zraven se smejijo in še očka prebudijo. Ko ata se zbudi, tudi on se nasmeji. To poskušajte še vi, pa veseli bomo vsi. Lana Babnik Zagorc, Monika Bitežnik Pesem o mojem mestu Novo mesto rad imam, ker v njem biva naš župan. Mesto praznuje 650 let, v njem je zelo lepo živet! Tukaj prodajajo sladoled, čokolado ali kornet. Rad zaidem v slaščičarno, včasih tudi v kavarno. Novo mesto polno je vsega, saj veste! Imamo vodnjake, kipe, pa tudi ceste. Novo mesto prelepo je, v okolici je gorovja za vse. Rad sem tukaj doma, saj prelepa je moja Slovenija. Leon Cerovšek, 3. b MOJE POTOVANJE V MAKEDONIJO 1. dan Smo med Zagrebom in Osijekom. Prespali bomo v Nišu. Vozimo se že dve uri, kar dolgo, kajne? V Nišu si bomo ogledali Čele kulo. Čele kula je muzej, v katerem je obzidje, narejeno iz človeških lobanj. V Nišu za turiste tramvaje vlečejo s konji (mislim, da to počnejo samo poleti). Prvi dan, ko gremo na potovanje, je najbolj naporen dan. Naporen dan je zato, ker prevozimo več kot 200 kilometrov in zato, ker iščemo hotele. Prespati hočemo čim bolj v centru mesta, ker imamo vse trgovine blizu in se ni potrebno voziti z avtom. Mislim, da se bomo vozili še tri ure. Nato pa bomo malicali in se še vedno dolgo vozili. Kmalu bomo prispeli v Niš. 2. dan Smo v Nišu. Spimo v apartmaju, ki ima dve dvoposteljni sobi, kar šest omar, dva stola, dve luči v obliki peči in en fotelj. Dedek in babi in sestra Ida še spijo. Dedek zelo smrči. 3. dan Bili smo v Čele kuli, ki je obzidje, narejeno iz človeških lobanj. Obzidje so naredili Turki. Ko je bila vojna, so Turki imeli več orožja kot vaščani in potem so Turki pobili 958 vaščanov. Mrtvim vaščanom so odrezali glave in iz njih naredili obzidje. 4- dan Peljemo se v Ohrid. Smo na Področju Mavrova. Peljemo se čez pečine, gozdove in travnike. Bili smo v Skopju. Kmalu bomo v Ohridu. Bili smo pri družinskem prijatelju Enverju in spoznali smo njegove hčerke. 5. dan Z Enverjem in njegovimi hčerkami smo bili na čorbi. Nato smo z njegovimi hčerkami šle domov, da se je Melisa pripravila na odhod v Slovenijo. Ko je Melisa odšla, je prišla deklica Kima, ko pa je Kima odšla, smo šli na kosilo v Albanijo. Potem smo pojedli in odšli domov. Spoznala sem Enverjeve hčerke: Ines, Surajo in Meliso. Vse so zelo prijazne. 6. dan Bili smo na kosilu pri Enverju. Jedli smo tavče gravče. Pojedli smo, se malo pogovorili in odšli. 7. dan Vozimo se že kar dolgo časa. Šli bomo ali v Niško ali v Soko banjo. 8. dan Gremo domov! H mamici in atiju! Komaj čakam, da pridemo domov! Dora Vrbetič, 3. b BRANJE Branje so sanje, sladke kot med in lepe kot rožnati cvet. Vsak brati si želi, če pa ne, po riti jih dobi. Tega pa si ne želi, zato dobro brati se uči. Ko pa konec knjige je, spet ponovi se vse. Knjigo drugo odpreš in bratijo začneš. Daj no, knjigo zdaj odpri in z nami beri tudi ti. Pika Krevs Rupena, 3. B Na travniku Učenci 3. razreda so odšli na sprehod na travnik. Ko so prišli na travnik, so se odločili, da bodo začeli spoznavati cvetlice. To so naredili tako, da so jih začeli ovohavati, tipati in na koncu so jih poimenovali. Opazovali so tudi barvo cvetnih listov in prašnikov. Malo kasneje so odšli nazaj v razred. V razredu je vsak opisal svojo cvetlico. Povedali so tudi, da so jih morali utrgati z dolgim pecljem. Iz rož so naredili šopek in ga ovili z okrasnim trakom. Nato so ga odnesli v kuhinjo kuharici in ji ga podarili za rojstni dan. Zelo se ga je razveselila. Lana Babnik Zagorc, 3. b STONOGA BILI Neko nočjezapadel sneg. Koseje zdanilo, je iz hiše stopila stonoga Bili. Videla je, da je zapadel sneg. Hitro je stekla v hišo, ker se je hotela sankati. Čevljev pa ni nikjer našla. Pogledala je v omaro, pod posteljo, pod blazino in na koncu še v pečico. Končno jih je našla na podstrešju. Poleg čevljev so ležale še sani in kapa. Stonoga Bibi je komaj vse prinesla s podstrešja. Začela se je obuvati, vsak čevelj posebej. To je bilo grozno, še ponoči se je obuvala. Končala je po štirih tednih. Ko pa je stopila čez vrata, je zagledala sonce in rože. Bila je zelo žalostna. A se je odločila, da bo kar ostala v čevljih. ČESA VSE SEM SE NAUČILA OD ČEBEL? In tako se je igrala do večera, dokler ni bila zaspana. Pojedla je kruh in popila mleko. Šla je v posteljo, saj je bila tako utrujena, da bi lahko stoje zaspala. Čevlji pa so bili še kar na njenih nogah. Monika Bitežnik, 3. b Od čebel sem se naučila, da moraš biti vztrajen, delati z veseljem in biti prijazen. Ker so čebele take živali, ki se nikoli ne vdajo in so zelo vztrajne. V zgodbici je pisalo, da čebele ves čas delajo, vse do svoje smrti. Če čebele niso prijazne druga do druge in ne sodelujejo, ne morejo preživeti. Alina Kotorri Ferfolja, 3. c (Po branju zgodbe I/ soli pri čebelah iz knjige Antona Komata: V zrcalu narave) Dežela Prdarija V deželi Prdariji živijo vsi, ki prdijo brez prestanka. Imajo pa zelo velik problem — da zelo veliko denarja porabijo za dišave in parfume. Tam pa je tudi veliko revnih. Za obroke največkrat jejo fižol. Edini, ki v deželi Prdariji ne prdijo, so policisti. Otroci, ki se rodijo, se od smradu razpočijo, zato tam primanjkuje prebivalcev. Tam ni nobenih rož, ker zaradi smradu ovenijo. Tiste živali, ki še živijo tam, so brez dlake. Ana Duranovič, 3. D SMEJALČEK NA OBISKU Nekega dne se je Smejalček odločil, da gre na obisk k resni Spelci. Le kako bo tam? Ali se bo Špelca smejala, če bo govoril smešnice, smešne besede, šale in delal smešne poze? Odločil se je, da ji bo napisal pesem. Pozvonil je na njena vrata in vadil svoj smešni glas. Ko je Špelca odprla, se je zazrla v njegove oči z resnim pogledom. Bilo ga je strah, a pesem ji je vseeno zapel s smešnim glasom. Špelca se ni niti nasmejala. Vstopil je in se razgledal. Špelca je predlagala, da pesem nariše. Smejalček ji je narisal sliko, ki je bila tako smešna, da bi se človek pokakal od smešnosti. Špela se ni nasmejala, a ko je videla ploščat obraz, seje začela smejati. Julija Tasič Šintler, 3. c RESNI IN SMEJOČI LJUDJE SE SREČAJO Nekoč so se smejoči ljudje odpravili na morje. Spakirali so res veliko prtljage, saj jih je bilo v družini kar deset. Pot je bila dolga, zato so se peljali tudi z ladjo. Na ladji so bili edini, ki so sedeli v avtu. Ko so prišli na morje, so hitro poiskali svojo hišico in razpakirali. Sedem otrok se je preobleklo in zdrvelo do plaže. Oče in mama pa kot zmeraj zadnja. Otroci so vse pripravili in odšli v vodo. Ko so hoteli iz vode, so zagledali resnega človeka. Povprašali so ga, zakaj je tako resen. Njemu pa ni bilo do tega, da bi jim odgovoril, zato jim tudi ni. Brigal se je zase in jih pustil pri miru. Otroci so bili začudeni, zakaj je ta človek tako resen. Zvečer, ko so odšli v mesto, so se spet srečali z resnimi ljudmi. Starša sta otroke zvečer odpeljala v napihljiv grad. Otroci so se najprej izogibali resnih otrok, a potem so se spoprijateljili. Skupaj so imeli otroško večerjo. Zjutraj so se skupaj peljali s čolničkom in se v vodi potapljali in škropili. Zvečer so imeli otroško čajanko in so prespali drug pri drugem. Šli so v lunapark. Tam so s Puščicami streljali v tarčo in zadeli veliko igrač. Nadja Turk, 3. c Sinovo iskanje neveste Nekoč je živel kralj, ki je imel 12 sinov. Ko so bili dovolj stari, so si šli poiskat ženo. ,'Ko bo sešila srajco v enem dnevu, bo lahko postala moja snaha," je rekel kralj. Tako je šlo teh 12 sinov vsak po svojo nevesto ali ženo. Najstarejšemu bratu je bilo ime Mark, najmlajšemu pa Janezek. Janezka so starejši bratje pustili na travniku, sami pa so odjezdili dalje. Pri nekem mestu seje 11 bratov razšlo in vsak je odjezdil v svojo stran. Mark je odjezdil v mesto, ki se je imenovalo Lesce. V njem je živel tudi mlinar, ki je imel zelo tečno, a lepo hčer. Ko je prišel do mlina, je potrkal na vrata. Odprla jih je mlinarjeva hčerka. Spogledala sta se in se na prvi pogled zaljubila. Mark jo je vprašal, če bi postala njegova žena. Povedal ji je tudi, da lahko postane njegova nevesta le, če zna v enem dnevu sešiti srajco. Hčerka je privolila in takoj začela šivati srajco. Tako je sin prišel spet drug dan pogledat, ali je opravila svoje delo. Ko je videl, kako lepo majico je sešila, jo je vzel za ženo. Poročila sta se in odjezdila h kralju. Mlinarjeva hčerka je zagledala druge dame, ki so se začele prepirati, katera je najlepša. Čez nekaj časa sta prijezdila še Janezek in njegova žena, ki je bila lepa kot cvet spominčice. Vseh ostalih 11 žena je kar zrlo vanjo, tako je bila lepa. Kralj je najmiajšega sina sprejel, ostale pa nagnal od doma skupaj z nevestami vred. Janezek in njegova žena sta srečno živela do konca svojih dni in vladala mestu. Nika Burger, 3. d Kako je Peter prizadel sošolko Kajo Nekoč je živel fant, ki mu je bilo ime Peter. Hodil je v šolo in se zabaval. Nekega dne je Peter v šoli dobil novo sošolko Kajo. Nista se dobro razumela, kregala sta se in se zmerjala. Peter ji je rekel „rit" in Kaja je Petru rekla falot. Zaradi tega sta bila oba zelo prizadeta. Kaja je šla Petra zatožit učiteljici. Učiteljica je bila jezna na Petra in mu je dala podpis. Ko je Peter prišel domov, je podpis pokazal staršem. Ti niso bili zadovoljni. Svetovali so mu, naj se Kaji opraviči. Naslednji dan je bilo Petra malo sram. Pri malici je Kaji rekel, da mu je žal in da tega ne bo več ponovil. Kaja je sprejela opravičilo in se mu tudi sama opravičila. Oba sta bila sprave zelo vesela in sta postala dobra prijatelja. Timotej Butalin, 3. D Postal sem možiček med dimniki Nekoč je v starem mestu živel možiček. Bil je prijazen in dobrosrčen. Živel je med dimniki. Zelo rad je pomagal ljudem, ki so potrebovali pomoč. Starim ženicam je pomagal čez cesto, pomagal jim je nositi težke vrečke iz trgovine, čevljarju je svetoval, kako narediti udobne čevlje, vrtnarju pa je pomagal saditi rože. Torej - pomagal je vsem ljudem z raznolikimi težavami. Možic je imel ruto zelene barve, kot je listje na drevju, in klobuk rjav kot drevesno deblo. Majico je imel belo kot sneg in hlače modre kot nebo. Bilje majhen in gomoljaste postave. Vsako jutro se je usedel na najvišji dimnik v mestu, da bi videl, kdo potrebuje njegovo pomoč. Ko je videl, kdo ga potrebuje, je takoj stekel v akcijo. Tako je bilo dan za dnem. Prebivalci majhnega mesta si niso mogli predstavljati življenja brez možička. Ljudje vseh dežel so zavidali majhnemu mestu, ker so imeli čudo narave. Tim Gros, 3. D V deželi sanj Bil je večer in oči me je spravljal spat. Nisem mogla zaspati, zato mi je oči predvajal pesmi, da bi lažje zaspala. Sanjala sem o poletnih počitnicah in kar naenkrat so v moje misli šinile dogodivščine v deželi sanj. Videla sem škrate vseh vrst, velikosti in debelosti. Škrati so imeli več glav, nog ali rok. Nekateri so imeli dva jezika, dva nosa ali kaj drugega. Najmanjši škratek v deželi, ki je bil drugačen od drugih, je bil zelo bister. Ko sem ga videla, sem ga vprašala, kje sem. Rekel mi je: »Si v deželi sanj, kjer postaneš zaspan in zaspiš." Bila sem osupla, saj sem mislila, da mi sploh ne bo odgovoril. Potem me je povabil k sebi domov v majhno hišo, ki je bila ravno tako velika kot jaz. No, malo večja. Pogrnil je mizo, dal nanjo krožnika, vilice in noža. Za večerjo sva jedla žele bonbone in čokolade z okusi lešnika, jagode in karamele. Bonboni in čokolade so bili zelo dobri in sladki. Vprašal me je, ali znam zapeti kakšno pesem o škratih, saj jih obožuje. Povedala sem mu, da jo, in to navihano. »Katero pa?« meje vprašal nestrpno. »O majhnem škratu Dobrošinu,« sem mu odgovorila prijazno. »Kako pa gre ta pesmica?« Ko sem mu jo zapela, jo je zapel z mano. »Hvala, da si me naučila to pesem,« je rekel. »Hvala tebi, ker si me postregel, zdaj pa moram iti,« sem mu odgovorila. »Nasvidenje,« mi je rekel. »Nasvidenje, škratek,« sem mu odzdravila in odpotovala nazaj v svoje misli. Ko meje oči hotel zbuditi, sem mu rekla, da bi rada še malo spala. Želim si, da bi malega škrata še kdaj obiskala, ker je bilo v Deželi sanj zelo lepo. Nika Burger, 3. d Pišem pesem Za mizo usedem se, list papirja pri menije. Časa rabim malo, da najdem rimo pravo. Naslov pesmi takoj dam, da se lažje z rimami igram. Rime mešajo po glavi se, zdaj veste, kako to gre. Že nastala je pesem prava. Za njo pride prava slava. Že ploskajo pesmici, zdaj veste - čarovnije ni! Tisa Božič, 4. a Nogomet Igram za Nogometni klub Krka. Tam tudi treniram. Z ekipo imamo skoraj vsako soboto tekmo. Na tekmi se zelo zabavamo in tudi zmagujemo. Ko igram nogomet, imam občutek, kot da sem v nebesih in tečem po oblakih. Moja družina pa me vsakič gleda s tribun. Ko dam gol, se celo naše moštvo razveseli in tudi družina. Nogomet zelo rad igram tudi doma z družino. Nogomet mi je najboljši šport na svetu. Za ta hobi sem se odločil, ker sem ga gledal po televiziji, ko sem bil majhen. Odločil sem se, da ga bom začel igrati. Igram ga že štiri leta in zelo dobro mi gre. Na tekmi moja skupina vedno zmaga. Nase sem pri nogometu zelo ponosen. Pri nogometu se vedno vživim tudi v sanje. Potovanje Moji teti je ime Andreja. Imam jo rada, ker me veliko razvaja. Z njo greva velikokrat v Ljubljano. Včasih tudi prespim pri njej. Ko sva skupaj, se imava zelo lepo. Nekega poletnega dne, ko smo sedeli na vrtu in se pogovarjali, je Andreja omenila, da gre na potovanje v Duseldorf k moji drugi teti Petri, ki živi v Nemčiji. Vprašala me je, če grem zraven in takoj sem bila za. To se je res zgodilo. Čez tri mesece, 8. avgusta, sva z letalom odleteli v Munchen. Nato je sledila še dolga vožnja z avtobusom do Duseldorfa. Ker sva imeli nočni let, sva prispeli šele ob polnoči. Hitro sva poklicali taksi in odšli v Petrino stanovanje, kjer sva ostali. V Duseldorfu sva ostali pet dni. Zelo sem bila vesela, saj na tako potovanje s starši zagotovo ne bi šla tako zgodaj. Všeč mi je bilo, ker sem lahko vsak dan dvakrat jedla sladoled. Odšli sva tudi v Koln, kjer sva si šli pogledat kblnsko katedralo, ki je imela 535 stopnic gor in 535 stopnic dol. Seveda sva šli po stopnicah gor, ampak edina slabost stopnic je bila, da so bile tako zavite, da se mi je na vrhu zavrtelo. Smola je bila tudi, daje bil ravno zadnji dan potovanja muzej čokolade zaprt. Ob koncu potovanja sva se spet z avtobusom odpeljali v Munchen, potem pa sva z letalom odleteli v Trst in iz Trsta v Ljubljano. V Ljubljani naju je že čakal ati, ki naju je z avtom odpeljal domov. To potovanje mi je zelo ostalo v spominu. Z Andrejo pa bi rada odšla še na kakšno. Oliver Blagojevič, 4. a Ema Avbar, 4. a KAJ BI BILO, ČE BI IMEL NAMESTO ROK KRILA? Bil je sončen dan, ko sem šel spat in sanjal o lepih pticah. Naenkrat sem se zbudil in se zavedel, da imam namesto rok krila. Šel sem v kopalnico in si hotel umiti zobe, ampak nisem mogel, ker sem imel perje. Odšel sem v kuhinjo in hotel vzeti hrano iz hladilnika. Zaradi perja spet nisem mogel. Moral sem si pomagati z usti in zobmi, da sem prišel do nekaj hrane. Spraševal sem se, kako naj grem do prijateljev, da se mi ne bodo smejali. Vprašal sem se, če lahko letim. Stopil sem na stol in poskušal. Ni šlo. Potem sem šel na posteljo, a mi ravno tako ni uspelo. Stopil sem na okno in končno zletel. Spodaj sem videl, kaj vse se dogaja. Videl sem druge otroke, kako igrajo nogomet. Žal meje zagledal eden izmed fantov in začel kričati: »Glejte, fant s perutmi!«. Hitro sem se skril. Bal sem se, da me otroci več ne marajo in moram stran. Začelo je snežiti. Pomislil sem, da se bodo drugi otroci zdaj smučali in sankali, jaz pa ne. Potem sem se spomnil, da lahko odletim v drugo državo, na sonce. Tam se bom lahko sončil, se kopal in gledal, kako ljudje plavajo. In tako sem res šel. Žal sem se zbudil in ugotovil, da so bile vse to le sanje. Najprej sem šel to čudno zgodbo povedat mamici, potem pa še prijateljem. Na srečo se je vse dobro končalo in nisem imel več perja, da sem lahko prišel do hrane in vode. Upam, da takih sanj v življenju ne bom več imel, ker jih tudi nočem imeti. Tilen Kovačič, 4. a Moj hobi je ribolov Ribolov mi je zelo všeč. Všeč mi je, ker se lovi ribe. Riba je moja najljubša žival. Pri ribolovu moraš biti potrpežljiv in hiter. Najpogosteje lovim klene in platnice. Smuče, ščuke in some pa bom lahko lovil, ko bom imel osemnajst let. Lovim z ribiško palico. Sestavljena je iz mašinice, na kateri je navezan laks, na laksu pa sta plovček in trnek. Lovim spomladi, poleti in včasih tudi jeseni na reki Krki. Z debijem lovim že od četrtega leta. V ribiško družino sem bil vpisan, ko sem bil star šest let. V ribiški družini sem dobil knjižico in kartico za lovljenje rib. Vid Murn, 4. B Moj hobi Moj hobi je izdelava ročnih izdelkov. Zelo rada ustvarjam z glino. Veliko izdelkov sem naredila ročno iz gline, volne, platna in kartona. Svojim najbližjim za praznike in rojstne dneve naredim ročne izdelke. Za velikonočni praznik zelo rada z mamico barvam jajca. Za strica Janka sem za rojstni dan naredila pepelnik iz gline. Bil je vesel pepelnika in zelo mu je bilo všeč darilo. Za babičin rojstni dan pa sem naredila voščilnico z bleščicami in zraven še zapestnico, ki sva jo naredili skupaj z mojo sestro. To je moj najljubši hobi, ker zelo uživam v ustvarjanju. Nina Šuklje, 4. B Kakšno bi bilo moje mesto Če bi imela svoje mesto, bi v njem vladala določena pravila, ki bi jih določila jaz. To bi bilo posebno mesto, v katerem bi uživali otroci in odrasli, še posebej pa jaz kot županja mesta. To mesto bi se imenovalo Sladkograd. V mestnem parku bi bilo veliko dreves, na katerih bi rastli čokoladni kovanci, potke bi bile posute s karamelnim sladkorjem, ograje bi bile narejene iz sladkornih palčk, klopi, na katerih bi se odpočili, pa iz najslajših medenjakov. Ulice, ki bi vodile po mestu, ne bi bile okrašene z rožami, ampak s sladkornimi penami. Ker pa nočem, da je v tem mestu ozračje onesnaženo, bi se vozili le s kočijami, kotalkami, rolkami in kolesi. Znaki bi bili narejeni iz lizik. Vsak dan bi organizirala sladke urice, kjer bi lahko odrasli in otroci jedli toliko sladkarij, kot bi jih želeli. Da se ne bi zredili, bi bile vsak dan športne aktivnosti. Ker pa bi zaradi veliko sladkarij hudo trpeli naši zobki, bi nam zobke premazali s čudežnim premazom, da bi ostali lepi in zdravi. Upam, da bi bilo prebivalcem Sladkograda mesto všeč, in bi bili srečni vse svoje dni. Ana Brajčič, 4. d Presenečenje - tega dne ne bom nikoli pozabila Bližal se je moj rojstni dan, 28. 6. Bil oblačen sobotni dan, prvi dan počitnic. Trije dnevi pred mojim rojstnim dnevom. Odpravili smo se v Ljubljano v Mbmaks. Vožnja je bila naporna. Ko smo prispeli, smo se takoj odpravili vveliko trgovino. Potrebovali smo zavese, roloje in omaro. Ko smo prišli do zaves, sem se takoj zagledala v eno. In tako se je nakupovanje hitro končalo. S sestro sva bili utrujeni, zato sva v avtu zaspali. Ko sem se zbudila, sem zagledala palmo. Te pa ne rastejo v domačem kraju. Takoj sem ugotovila, da sem v Portorožu. Oči je iz avtomobila vzel prtljago, ki smo jo za v hotel potrebovali. Z mamo sta pripravila presenečenje. Ko smo odšli v sobo, smo se preoblekli v kopalke in hitro odšli na strunjansko plažo. Po kopanju mi je mami povedala, da bomo naslednji dan odšli v Piran, kjer nas bo čakal katamaran, ki nas bo peljal v Benetke. Od sreče sem potočila solzo. To je bilo moje rojstnodnevno presenečenje. Zjutraj smo odšli na katamaran. Po dveh urah in pol smo prispeli v Benetke. Tam vsak tretji dan dežuje, a mi smo imeli lepo sončno vreme. Tam mi je mami kupila magnet in ogrlico. Ko je bil čas za odhod, sem zaspana odšla nazaj v Portorož. Tam smo šli na morsko večerjo. Za rojstni dan pa mi je mami kupila zapestnico iz moranskega stekla iz Benetk, ki jo vsak dan nosim. Ta dan mi je bil zelo všeč in nikoli ga ne bom pozabila. Tisa Božič, 4. a Draga babi! Naj ti zaželim lep dan žena! Le tebi lahko zaupam stvari, kijih drugim ne morem. Si zelo skrbna in to mi je všeč. Rada imam tvoja kosila Babi, ti si moja, Asi zabavna in igriva, Babi, imaš srček zlat. In jaz sem tvoj mali škrat. Nesreča nikoli ne počiva Danes vam bom pripovedoval o mojem nesrečnem dnevu. Ko sem bil star tri leta, sem iz vrtca prišel zelo razigran. Ker sem bil poln energije, sem se začel loviti z bratom Lanom. Bila sva sama v dnevni sobi. Mami je za večerjo pekla palačinke. Skakala sva po sedežni, blazinah in klopeh. Lan je sezul krokse, da je lažje tekel. Jaz jih nisem videl, stopil sem na kroks in odletel sem v radiator. Ob tem sem si presekal glavo. Začel sem jokati. Lan je stekel po mami. Odpeljala me je v kopalnico, sprala mi je kri z glave ter hitro poklicala očka. Odpeljal me je v bolnišnico. Najprej so mi dali uspavalo, potem pa so mi zašili rano. Ko sem šel naslednji dan v vrtec, so mi govorili pirat, ker sem imel glavo povito z ruto. Ko sem odšel k teti, mi je dala plišastega psa, ker sem bil pogumen in priden. Od takrat naprej so se pravila v naši hiši spremenila. S prijatelji na potepu Na lep sončen dan med počitnicami sva se z mojo prijateljico Kajo odločili, da greva v gozd. Že ko sva se sprehajali po gozdu, sva poslušali ptice in nabirali maline. Kar naenkrat pa se je začelo v grmovju nekaj premikati. Obe sva prestrašeno pogledali, kaj je zdaj to. Mislili sva, da je to kakšna majhna žival, ampak ne. Iz grma so pokukali veliki rogovi. Gledali sva, kaj bi to bilo in ugotovili, da so to jelen in dva majhna jelenčka. Ko so vsi trije prišli iz grmovja, naju je bilo zelo strah. Bili pa sva veseli, ker sva videli jelena z dvema mladičkoma. Ko so stekli nazaj v gozd, sva šli domov in povedali vse, kar se nama je zgodilo. Velikokrat se tam sprehajam in vedno pogledam v tisti grm, če je morda tam zopet kakšen jelen. Ema Macele, 4. d Moja Pikica Najlepši dogodek zame je bil, ko so iz Nemčije pripeljali mojo kravo Pikico. Bil je lep dan. Mami mi je pri zajtrku povedala, da bodo pripeljali krave. Cel dan sem razmišljal, kakšne bodo. Bil sem tako nestrpen, da se tisti dan nisem niti igral. Začelo se je temniti. Prišel je večer in odšli smo na Graben. Zelo dolgo smo čakali. Ura je bila deset zvečer. Končno je prišel veliki tovornjak, ki je pripeljal krave. Najprej sva s sestrico mislila, da je prišel cirkus. Ko je tovornjak parkiral, so odprli vrata in iz njega so počasi ven stopale krave. Med njimi je bila ena lepa pikasta krava. Tista mi je bila najlepša. Odprli so tri bokse, kjer naj bi imele svoj prostor. Ker je iz Nemčije do Slovenije dolga pot, so takoj začele jesti. Tretji boks je bil zelo ozek, ker so imele krave velike glave. Moja Pikica je odšla tja. Sestra mi je povedala, da se je tam zataknila pikasta krava. Hitro sem povedal mojemu očiju. Pikica ni poznala načina, kako mora dati glavo, da gre lahko ven. Oči ji je pomagal. Od takrat imam svojo kravo. S Pikico sva velika prijatelja. Tega dne ne bom nikoli pozabil. Rok Saje, 4. c Psiček Dash Z mojima dvema bratcema smo si že dolgo želeli psička. Dolgo smo pregovarjali mamico in očija, da bi nam ga kupila. Obljubili smo jima, da bomo sami skrbeli za njega. Rekla sta, da bosta razmislila. Nekega dne sta nam mami in oči povedala, da sta se odločila za nakup psička. Bili smo zelo veseli. Skupaj smo poiskali, kakšnega si želimo. Odločili smo se, da bomo kupili maltežana, ker je majhen, luškan in ne pušča dlake. Tako je mami poklicala gospo, ki je prodajala maltežane. Dogovorila seje, da ga pridemo iskat čez en teden. Končno je prišel ta dan. Odpeljali smo se v Poljčane, bratec Val pa je ostal doma, ker je imel vodene koze. Vsi smo bili zelo nestrpni. Prispeli smo do gospe v Poljčanah. Pokazala nam je dva majhna kužka. Odločili smo se za psa z imenom Dash. Gospa nam je pokazala, kako se ga češe, hrani in čisti oči. Končno smo se odpeljali proti domu. Kuža seje med vožnjo počutil slabo. Ko smo prispeli domov, nas je zelo nestrpno čakal Val. Dasha smo odnesli v hišo. Bil je prestrašen. Dali smo mu hrano in vodo. Veliko smo ga božali. Nato smo odšli spat. Tega dneva ne bom nikoli pozabil. Kužka smo bili vsi zelo veseli. Še danes ga imamo zelo radi in lepo skrbimo za njega. Kuža Dash pa je zelo živahen. Gaj Hvalec, 4. a TEGA DNE NE BOM NIKOLI POZABILA Med poletnimi počitnicami smo odšli z družino na potovanje po Bosni. Tam smo obiskali tudi Kravice, to so čudoviti slapovi. Ko smo se z avtom peljali proti Kravicam, sem bila zelo nestrpna, ker sta mi mami in ati pripovedovala, kako je tam lepo. Prispeli smo in moj bratec Lan je hitro skočil iz avta. Mami mi je dala torbo z brisačo in s kopalkami, jaz pa sem vzela tudi svoj telefon. Lan in ati sta bila prva pri slapovih, mami in jaz pa sva od zgoraj slikali čudovite slapove. Potem pa sva se tudi midve z mami odpravili proti slapovom. Poiskali smo prostor, kjer smo odložili stvari. Preoblekli smo se v kopalke in šli plavat, razen mami, ki je čuvala naše stvari. Z Lanom sva hodila za atijem in odkrivali smo skrivališča pod jamami, čez katere je tekla voda, mami pa nas je slikala. Z Lanom sva se zelo zabavala. Potem smo odšli ven in imeli malico. Čez nekaj časa smo se šli spet kopat, samo da sta se mami in ati zamenjala. Z mamico pa nismo raziskovali slapov, ampak smo se kopali, tunkali in skakali v vodo. Ko je bila ura tri popoldne, smo se odpravili proti Sarajevu in se v avtu pogovarjali, kako zelo lepo je bilo. Te počitnice so bile najboljše do sedaj. Zato upam, da bomo šli tudi letos na počitnice v Bosno. Nika Kine! Skube, 4. c m, x Moja sanjska hobija Moj sanjski hobi je balet. Če bi bila poklicna baletka, bi delala v SNG Operi in baletu Ljubljana. Ta hobi sem si izbrala, ker imam rada elegantne plese. Najraje bi plesala balet Labodje jezero, kjer bi bila v glavni vlogi. To je princesa Odet, ki jo je zlobni čarovnik začaral v labodko, ki samo ponoči dobi podobo princese. Sama sem pri štirih letih hodila na balet. Ko sem bila stara šest let, sem se odločila za hip-hop, a to nni sploh ni bilo všeč. Kmalu sem se spet prijavila na balet, zdaj Pa hodim na ritmično gimnastiko, ker mi je zelo všeč. V soboto, 2. 4. 2016, smo z ekipo odšle tudi na tekmovanje. Bile smo druge in osvojile pokal. Uvrstile smo se tudi na državno tekmovanje. Pri baletu in ritmični gimnastiki sta mi zelo všeč eleganca in spretnost, česar ne zna vsak. Ko plešem, se sprostim in ponavadi pozabim na vse ostale stvari. Najljubši rekviziti pri ritmični gimnastiki so mi trak in kiji. To pa zato, ker zelo rada gledam profesionalne gimnastičarke, ^ plešejo s trakovi. Doma imam dres, tak, kot je tekmovalen, saj sem bila z njim na tekmovanju. Je moder s kožno mrežico, bleščicami in s krilom do kolen. Ta šport imam zelo rada, saj se pri njem sprostim. V prihodnje pa bi Tda šla še na kakšno tekmovanje in zmagala. Pomagala sem pri domačih opravilih Rože so se razcvetele, ptice prebudile. Pravo spomladansko sončno prebujanje, ki ti daje energijo. Prav ta energija je ujela mojo družino. Na sončno soboto smo imeli doma veliko pospravljanje. Vsak družinski član je imel najprej nalogo pospraviti svojo sobo. To ne pomeni, da samo odpreš okno, kot je naredil moj brat. V sobi sem najprej zamenjala posteljnino in pobrisala prah po omari. Izglodalo je že bolje. Očistila sem še okno s čistilom. V roke sem vzela sesalec. Posesala sem po celi sobi. Po končanem delu sem bila zadovoljna. Čistilo za okno in sesalec sem odnesla v bratovo sobo. Ni me bil vesel. A domača opravila so za vseenaka. Pokosila smo v zgornjem nadstropju končali. Po slastni domači pici smo nadaljevali. Zunaj je bil tako lep sonček in ni mi bilo več všeč to sobotno pospravljanje. Odšla sem ven k očiju, ki je ravnokar pral avto. Medtem je starejši brat že pripravil kosilnico za košenje trave. Kar odpihnilo me je do njega. Ker pa sem, po bratovih besedah, še majhna, mi je dovolil le malo korakov s kosilnico. Pa me to ni nič užalilo. Uživala sem, saj sem pomagala pri domačih opravilih. Mami pravi, da ni pomembno, koliko dela doma opraviš, važno je le, daje lepo in pravilno opravljeno. T/NA DIMIČ, 4. D Ema Avbar, 4. a ZGODILO SE MIJE NEKAJ ZANIMIVEGA Potovanje v Francijo mi je bilo zelo zanimivo. Tam je bil tekaški maraton, na njem je hotel teči tudi moj oči. Ker se je pozimi poškodoval, se ga ni mogel udeležiti. Odpeljali smo se do letališča v Italiji. Tam smo oddali kovčke, da so nam jih pregledali z električnimi senzorji. S posebnim avtobusom smo se odpeljali do letališča. Komaj sem čakal, da se bomo dvignili v zrak. To je bil moj prvi polet. Leteli smo nad oblaki, ki so bili kot velika vata. Prišli smo na letališčevFrancijoinseodtam s podzemnim vlakom odpeljali do hotela. Najbolj zanimiv dan mi je bila nedelja. Ogledali smo si veliko znamenitosti (cerkev, muzej, sodišče, park, trg, Eifflov stolp) in videli tudi maratonce. Imeli smo lep sončen dan in prehodili smo veliko km. Preživeli smo še dva zanimiva dneva. Vesel sem se vračal domov. Upam, da se bomo imeli še kdaj tako lepo. MARK ŠTRBENC, 4. D Poseben obisk Nekega večera, ko smo prišli s plaže, sem šla na teraso obesit naše mokro perilo. Pred teraso pa sem zagledala mrtvega ptička. Takrat sem poklicala očija, da bi ga odmaknil. On pa je zagledal še enega ptička, ki je bil še živ, ampak zelo slaboten. Ker sva vedela, da mu lahko še pomagava, sva mu v pokrovček nalila malo vode. Takrat sem občutila veselje, ker sem lahko pomagla ptičku. Ker smo bili vsi že utrujeni in je bilo pozno, smo odšli spat. Naslednje jutro, ko sem se zbudila, me je poklicala mami in mi povedala, da ptiček skaklja naokoli. Šla sem pogledat in bila sem srečna, ker je bil bolje. Potem pa je ptiček »stekel« v hišo in se skril pod kuhinjsko omaro. Poskušala sem ga spraviti ven, ampak mi ni uspelo. Šla k mamici in se pogovarjala z njo. Čez nekaj časa sva šli noter pogledat ptička. Prišel je izpod omare in se stiskal ob steno. Mami ga je večkrat poslikala, potem pa je rekla, da ga bova odnesli ven. Takrat me je vprašala, ali ga bom prijela in ga dala v copato. Malo sem razmišljala, nato pa sem rekla, da bom. Ko sva bili zunaj, sva za ptička prav lepo skrbeli. Dajali sva mu kruh, a ga ni jedel, potem sva mu dali mravlje in to je bila očitno njegova hrana. Videli sva celo njegovo mamo. Nato je priček stekel proti enemu jarku in zletel vanj. Nekaj časa sva ga še videli, potem pa nama je izginil izpred oči. Najbrž ga nikoli več ne bom videla. To je bil moj najljubši dan. Ne vem, če bom še kdaj dobila priložnost, da bom držala prička. Tisti dan sem bila zelo srečna in vesela. Brina Sarajlič Vrane, 4. c MOJ PROSTI ČAS Med tednom imam veliko obveznosti. Poleg šole in učenja hodim še v glasbeno šolo, kjer igram klavir, plešem hip hop, pojem v pevskem zboru in hodim na gledališki krožek. Prosti čas pa izkoristim še za druge stvari. Ko je lepo vreme, kolesarim ali pa rolam. S sestrico Elo in mamico velikokrat kaj izdelujemo. Včasih povabimo tudi sosede ali prijatelje, da se nam pridružijo pri ustvarjanju. Velikokrat izdelujemo pri babici in dedku, doma, pa tudi na morju. Rišemo na kamne ali na majice, izdelujemo okraske in različne stvari iz volne, papirja, naravnih materialov, pa tudi vse čestitke naredimo same. Zelo rada tudi šivam. Že ko sem bila majhna, sem vedno sedela pri mamici na pultu in gledala, kako je pekla, včasih pa sem ji tudi pomagala. Zdaj, ko sem že večja, kakšno sladico naredim tudi sama, da se z njo posladkamo ob sobotah ali nedeljah. Ko bom velika, bi rada postala vzgojiteljica. Zelo rada namreč pazim na majhne otroke in se z njimi tudi igram. Veselim se že prihajajočih počitnic, saj bom imela več prostega časa za igranje, druženje s sošolkami in prijateljicami. Seveda pa komaj čakam tudi na morje. Lina Gošnik, 4. D SOLA V NARAVI 4. C IN 4. D (CŠODJURČEK V KOČEVJU) JURE JUDEŽ: Šole v naravi sem se zelo veselil in izkazalo se je, da se nisem veselil zaman. Bila je dobra hrana, dobri učitelji in seveda, najboljši prijatelji. To je bil zame najboljši šolski teden na svetu. TINA GOLOB: V šoli v naravi sem se imela zeio dobro, saj sem se lahko družila s prijatelji. Imeli smo veliko zabavnih dejavnosti. Skupaj smo se zelo zabavali. Želim si, da bi se tako zabavnih dogodivščin udeleževali vsi učenci. TINKARA FRANCE: V šoli v naravi mi je bilo zelo, zelo dobro. Malo smo hodili, se sprehajali in se zabavali. Bilo je super!!! ALEKSA PAVIČEVIČ: Šola v naravi je bila zame odlična izkušnja, odlično druženje s prijatelji in veliko zabave. Nikoli ne bom pozabil tako lepe izkušnje. ANA BRAJČIČ: V šoli v naravi sem doživela veliko prijetnih in neprijetnih trenutkov. Neprijetno je bilo to, da sem pozabila doma svojega medvedka, ki ga imam zelo rada. AJLA KADRIBAŠIČ: V šoli v naravi sem se zelo zabavala, fantje so nam, puncam, zelo nagajali in celo vdirali v sobe. Najbolj mi je bil všeč četrtek, saj smo takrat imeli disco. Zelo smo se zabavali. Ta teden si bom zapomnila za vse večne čase. Jupi jej!!! TINA DIMIČ: V šoli v naravi je bilo super. Počutila sem se krasno, ker sem še bolje spoznala svoje sošolke in sošolce ter se še veliko več naučila. ANA BLAGOJEVIČ: V šoli v naravi je bilo super. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo šli v kraško jamo. AJDA MURN: Šola v naravi je bila super, ker sem pridobila nova znanja. Predvsem pa zato, ker smo bili veliko v naravi, v gozdu in na svežem zraku. NINA VRABEC: V šoli v naravi je bilo zelo dobro, ker smo se zabavali, se igrali in se učili ter drsali. Zelo zabavno je bilo. TAMARA STJEPANOVIČ: Šola v naravi je bila super, ker smo se sprehajali, igrali, zabavali ... Ves teden sem bila vesela, ker sem bila s prijateljicami. Moj bratec Rok Bil je lep jesenski dan, čeprav je zunaj malo deževalo. Bližal seje moj rojstni dan. Zelo težko sem čakala trenutek, ko bom stara šest let. Mamica je bila noseča in vedela sem, da bom dobila bratca ali sestrico. Zelo sem se že veselila. In res, v petek, 17. 10., smo praznovali moj 6. rojstni dan. Zelo smo se zabavali. Bližal seje večer. Vsi prijatelji so že odšli, le moja stara mama je še ostala pri nas. Mamici je pomagala pospraviti in moji dve sestrici ter mene dala spat. Takoj sem zaspala, saj sem bila zelo utrujena. Zjutraj sem vstala zelo zgodaj in odšla sem v spalnico. Mamice in atija ni bilo nikjer. Malce sem se ustrašila. A odšla sem v dnevno sobo in videla staro mamo, kako na sedežni spi. Nisem vedela, kaj se je zgodilo. Zbudila sem staro mamo in jo vprašala, kaj se dogaja. Povedala mije, daje mami ponoči odšla v porodnišnico in da sem dobila bratca Roka, ki se je rodil na moj rojstni dan. Zelo sem se razveselila in srce mi je zelo močno utripalo. Vse sem želela izvedeti. Medtem ko mi je razlagala, je domov prišel ati. Povedal mi je, da je bil z mamico v porodnišnici. Stara mama je odšla in atija sem prosila, da me pride iskat po kosilu, da gremo v porodnišnico pogledat Roka. Tudi moji sestrici sta prosili, da ju v vrtec pride iskat po kosilu. Ati seje strinjal. Prišel nas je iskat in odpeljali smo se v porodnišnico. Prišli smo do mamičine sobe in videli smo majcenega Roka. Bilje kot mala štručka. Po treh dneh je mami prišla domov. Rok je rasel in rasel, zdaj je star že tri leta. Zdaj je že velik in v družini smo že štirje otroci. Tina Zajc, 4. c OVČKA V HOTELU Nekega lepega poletnega dne je ovčka Ana hotela oditi na morje. Bila je zelo navdušena. Ovčka Ana je navsezgodaj vstala, se uredila in odhitela v svoj avto. Z avtom se je odpeljala do avtobusne postaje. Tam je čakala na avtobus. Med čakanjem na avtobus jo je zmotila neka stara gospa Prašič. Gospa Prašič jo je prosila za telefon. Ovčka Ana se je spraševala, zakaj želi neka stara vešča njen telefon. Posodila ji ga je, a je naredila veliko napako, namreč zaradi te stare ženščine je zamudila prvi avtobus, nato pa še drugega. Končno se je nehala pogovarjati. Ura je bila točno 11.00. Potem je morala čakati še pol ure, da je prišel naslednji avtobus. In končno je bila v hotelu. Najela je sobo pri kozorogu Alešu in odhitela v posteljo. Naslednji dan je spakirala, vrnila ključe sobe in odhitela na avtobus. Z avtobusom se je odpeljala na letališče. Z letalom je odletela na morje v Egipt. Potovala je zelo dolgo. Ko je prispela v Egipt, je odložila vse svoje kovčke v najeto sobo, se preoblekla v kopalke in odhitela na plažo. V Egiptu je bila kakšno leto. Domov pa seje vrnila čisto rjava in nič več bela. Zdi se mi, da je bil ta dopust nepozaben. In gotovo komaj čaka na naslednji dopust v Istambulu. Do takrat pa veselo na delo v službo. Ajla Kadribašič, 4. D Zbolel sem Bilojevjeseni v4. razredu. Nekaj dni me je zelo bolel trebuh. Mami je mislila, da je to samo trebušna viroza, a ni bilo tako. Ko me je že zelo dolgo bolelo v predelu trebuha, se je mami odločila, da me bo odpeljala k zdravniku. Tam so posumili, da je kriv slepič. Z mamico sva odšla domov, saj še niso vedeli, ali je res slepič. Še nekaj dni meje zelo zvijalo v trebuhu, a nekega dne me je zelo zabolelo. Na srečo je takrat iz službe prišla mami. Ko je videla, da se jokam, stiskam za trebuh ter se zvijam na sedežni, je takoj vedela, da je nekaj hudo narobe. Vzela me je v naročje in me odnesla v avto. Hitro me je peljala v bolnico. Takoj so me dali na pregled, da vidijo, kaj je narobe. Ugotovili so, da imam vnetje slepiča. Na srečo mami pozna veliko ljudi in med temi so tudi zdravniki. Dogovorila se je z zdravnikom in takoj so me z vozičkom odpeljali na operacijo. Tam so me slekli in pokrili z vročo odejo, nato pa sem legel na operacijsko mizo. Dali so mi neko stvar na usta, da sem dihal nekakšen zrak, ki meje uspaval. Doktorica se je poslovila in nato sem v sekundi zaspal. Po operaciji sem se zbudil v neki drugi sobi, poleg mene pa je stala moja mami. Pri bokih sem imel zašito rano. Rekli so mi, da mi bodo čez nekaj dni odstranili šive. In res, čez kakšen dan, dva, so mi jih odstranili. Malo je zabolelo, a sem zdržal. Še nekaj dni sem ostal v bolnišnici. Imel sem veliko obiskov, še najbolj se mi je vtisnil v spomin obisk moje male sestrične, ki je s seboj prinesla svojo tablico. Skupaj sva odigrala eno igro. Pri tej bolezni mi je bilo najbolj všeč, da mi ni bilo treba hoditi v šolo. Najslabše pa je bilo, da nisem smel na trening. Jure Judež, 4. d narobe dan Med poletnimi počitnicami smo odšli k moji mali sestrični. Pozvonila sem, prišla mi je odpret in začeli sva se igrati, igrali sva se zelo dolgo in počasi nama je bilo že dolgčas. Potem sva odšli ven in vzeli sok v tetrapaku, da ga bova popili, če bova žejni. Popili sva že cel sok. Moja mala sestrična Pija je vzela tetrapak in ga napihnila. Potem ga je položila na tla in 2 eno nogo udarila po njem. tetrapak je počil. Tisti trenutek tee je prišla iskat babi. Odšli sva domov. Ko sva prišli, mi je babi dala spet tak sok, kot sem ga Pila pri Piji. Ko sem sok popila, sem tetrapak napihnila in ga Položila na tla. Z eno nogo sem §a počila. A ko sem ga počila, se tei je v tistem trenutku obrnila n°ga. Začela sem jokati in vlekla Sem se po tleh. Potem me je dišala babi. Odnesla meje noter in počakali sva na mami in očija. Ko sta prišla domov, sta najprej pogledala, če lahko normalno hodim. Oči je mislil, da mi ni nič. Čez dva dni sem težko odšla na wc. Potem je babi poklicala mami, naj pride domov. Mami je prišla domov in me odpeljala k zdravniku. Zdravnik je rekel, da imam zlomljeno nogo. Dobila sem mavec, ki so mi ga dali čez celo nogo, in bergle. Odšli sva domov. Mami sem rekla, da tega ne bom nikoli več počela. Nika RifelJ, 4. c NAŠ RAZRED Hodim v 4. d razred. V njem imam kar nekaj prijateljev. Med odmori se igramo ali počnemo kaj zanimivega. V našem razredu so učenci, ki so prijazni, te imajo radi in te spoštujejo. Prijazni so do tebe in jim lahko zaupaš. Če si bolan, ti posodijo zvezek, da prepišeš snov. Resnično so najboljši prijatelji. Njihovo srce je toplo in ni važno, ali imajo očala ali zobni aparat, saj so od znotraj topli, prijazni in spoštljivi. Moja dobra prijateljica je Nina, ki me zelo spoštuje, jaz pa se z njo igram in ji včasih pomagam. Je zelo dobra in tudi ona potrebuje prijatelje. Nekateri se iz nje norčujejo, ker ponavlja razred, ampak meni to ni pomembno, pomembno mi je samo to, da je moja prijateljica. Nekateri v razredu so zelo živahni, razigrani, zabavni. Z njimi se smejimo in se zabavamo. Včasih pa je kdo tudi nesramen do mene ali koga drugega. Tako je nekdo vzel Nini kemični svinčnik in se zlagal, da je njegov. Sošolci in sošolke, izkoristimo ta čas, preden nas razdelijo, in bodimo raje prijatelji. V petem razredu nas bodo namreč razdelili, a si želim, da bomo še naprej ostali prijatelji. Ta razred je zame edini razred in vse sošolke in sošolce si bom za vedno zapomnila. Lahko sem srečna, ker imam toliko prijateljev. Lina Gošnik, 4. d My Nonsense Poem ■^(ij nonsense poem 1 og.g .ct'fi.Qwer...Vi-tK.~bxr^e......... I losk....tW.....rAink©^....vvitn mj/- .e.ars. I smeli...-.beliš,................my-..Wjis. j...4-.oupVi.....boofiv..........Wltn......my...... I ■ k Iva Novina, 3. d Mu nonsense poem \n 1..M/..Si..mAm....j*... .1A\ ..A....tt....Mi... 1 W\ oj ..........A ft^ 1.......lk..tfmkM....A... _____________!W kk 113 Maša Brudar, 3. d M; J Slu nonsense poem ki J^SU. 1 I ■;vAK>~ i ‘a- n, .J y«. 1 AMK>^ C 'NV /), IB Ž/Vo Hutar, 3. d Mij nonsense poem rji'.../n. 'M?...iit ..3 /ovaK/....A..nfTUy.................avtof*, ^3 /miib....JvjvV .-rtwr-W...:-' ^,>^1 t' 3Wrlite/r c^ne^.......... ib l-Mt Ataja Rovan, 3. d Mij nonsense poem I se e-.bel ta .Vit H.S-APS, \.S«.e|l... t:K^ p.c\ m bCw/...............ioA^u^ 1..b€c«r..pi..-f' I c? w^r.v/ibb.fif\y e/^s. liucll....kc?iaey w/tb.........noS^._, I ' kopte wr^ri m/ hg _ L- »o. . Lara Borkovič, 3. d Chant I don't like pickles, I don't like salami, I like lollipops, Lollipops for me. I don't like vvatermelons, I don't like apples, I like water, VVater for me. I don't like tomatoes, I dorft like cheese, I like fish, Fish for me. I dont like oranges, I dorft like pears, I like plums, Plums for me. Pika Krevs Rupena, 3. B The Very Hungry Caterpillar It was Sunday morning, out of the egg came a very hungry Caterpillar. The next day was Monday and he ate one apple. On Tuesday he ate two pears, on Wednesday he ate three plums, on Thursday he ate four stravvberries and on Friday he ate five oranges. On Saturday he ate one chocolate cake, one pickle, one sausage, one cherry pie, one Svviss cheese, one vvatermelon, one ice-cream, one cupcake and one lollipop. On Sunday he ate one big green leaf. Then he built a cocoon around himself. He came out and he was a beautiful butterfly. Džemal Rustemi, 3. c Ela Zobarič,6.c Collecting things Reading Have you ever thought to coLLect anything? I did. I col-Lect seashells and I have B big bowls and 2 medium bovvls fulL of seashells, and soon I will need another bowl. This hobby looks boring, but believe me - it's fun. When you dive into the sea and look for seashells it is very interesting and fun, but this work is very ti-me-consuming. If you are lucky you can find so many seashells that you can fill a medium bowl. Do you collect anything? I do. I collect cans. I have over 20 different cans and over 10 different bottles. They are in my kitchen. Every drink I drink ends there if it's in a can or a bottle. I like trying different drinks with different flavours and I like cans with different colours and signs. I like different brands like Coca-cola, Pepsi, Seven-up, Sprite ... It's very funny, because some cans can’t be bought in Slovenia. I was lookingfor some cans vvhile I was on holidays. But now I haventgot any cans for a long time. So I don't know, if there are any more cans. Iftheyareanywhere else, then Fllfind them. Vito Zurc, 8. B Reading is a very unpopular hobby. Most students at our school like to play Computer games, football and other kinds of šport, but I and others bookvvorms like to read. Thafs why every school year we can attend the Slovene reading badge competition. Reading is my second most popular hobby, the first one is playing handball. I Like to read fantasy and adventure books, but I don‘t like to read biographic, autobiographic or horror books. My favourite book used to be Beast Ouest, but I read the entire collection and the books were too short. Hobbit is my favourite book now. If you gave a chance to reading, you vvould surely Like it. Aljoša Knap, 8. C (Meža Keglovič.8.c My newhobby When they found out I was allergic to bee venom, I had to drive to Ljubljana for 5 years, every month. They gave me a shot into the arm. When I got better, my grandpa gave me the idea to be a beekeeper. He was already a beekeeper and I decided to follovv his foot-steps. I attended ali of the seminars, and after passing the exam, I got my diploma. I immediately started with my new hobby. At the beginning I got 5 bee families from my grandpa. Beekeeping is quite a difficult task. Until now I have been stung quite a lot of times - once in the shoulder and tvvice in the right leg. I don’t have to go a long way to get to the hives, because I have them set 20 meters away from the house, but it does require a lot of work. in the spring, I have to open the hives and make sure that the bees survived the vvinter. After that, i have to check them every week. Nobody can avoid pests. You have to cure bees because they can get ill or the family can die because of pests like varroa. We take only the honey from the combs vvhere the bee queen doesn’t lay her eggs, because the honey is ruined if we do that. There are also a lot of other bee products like propolis or pollen. Video games Video games are a fun way to spend your free time. They give you a sense of progression and the more times you lose the better it feels when you succe-ed.Vou learn newtricksandwaysofdoingtheobjective more efficiently and you progress even faster. You can probably see how this can be very addictive. Although many games are focused on gameplay some are cen-tred around a story. It's even better when you can be a part of the story and your actions have consequen-ces. Some games have absolutely no meaning but somehovv stili manage to be fun. I can't explain those. That is my hobby and I did my best explaining why and what games I play. Tin Vranješ, 8. b One could forget about the things that one has lear-ned, so there are often seminars for the beekeepers so they can revise the things they have forgotten. Once a year there is also a meeting vvhere the municipal beekeeping president and the other beekeepers talk about the past year and the things they vvant to make better in the followingyear. Nik Radovičevič, 8.B >. '.V.: v*: 7:7 y - . « « ♦** * ••• . »J** Danila Prah, 8. b Collecting things Reading Have you ever thought to coUect anything? I did. I col-Lect seashells and I have 3 big bovvls and 2 medium bowls fuLL of seashells, and soon I will need another bowl. This hobby looks boring, but believe me - it's fun. When you dive into the sea and look for seashells it is very interesting and fun, but this work is very ti-me-consuming. If you are lucky you can find so many seashells that you can fill a medium bowl. Do you collect anything? I do. I collect cans. I have over 20 different cans and over 10 different bottles. They are in my kitchen. Every drink I drink ends there if it’s in a can or a bottle. I like trying different drinks with different flavours and I like cans with different colours and signs. I like different brands like Coca-cola, Pepsi, Seven-up, Sprite ... It's very funny, because some cans can’t be bought in Slovenia. I was looking for some cans vvhile I was on holidays. But now I haven’t got any cans for a Long time. So I don't know, if there are any more cans. If they are anywhere else, then ril find them. Vito Zurc, 8. B Reading is a very unpopular hobby. Most students at our school like to play Computer games, football and other kinds of šport, but I and others bookvvorms like to read. Thafs why every school year we can attend the Slovene reading badge competition. Reading is my second most popular hobby, the first one is playing handball. I like to read fantasy and adventure books, but I don‘t like to read biographic, autobiographic or horror books. My favourite book used to be Beast Ouest, but I read the entire collection and the books were too short. Hobbit is my favourite book now. If you gave a chance to reading, you vvould surely like it. Aljoša Knap, 8. C Neža Kegtovič, 8. c Mg new hobbg When they found out I was allergic to bee venom, I had to drive to Ljubljana for 5 years, every month. They gave me a shot into the arm. When I got better, my grandpa gave me the idea to be a beekeeper. He was already a beekeeper and I decided to follovv his foot-steps. I attended ali of the seminars, and after passing the exam, I got my diploma. I immediately started with my new hobby. At the beginning I got 5 bee families from my grandpa. Beekeeping is quite a difficult task. Until now I have been stung quite a lot of times - once in the shoulder and tvvice in the right leg. I don't have to go a long way to get to the hives, because I have them set 20 meters away from the house, but it does require a lot of work. In the spring, I have to open the hives and make sure that the bees survived the vvinter. After that, I have to check them every week. Nobody can avoid pests. You have to cure bees because they can get ill or the family can die because of pests like varroa. We take only the honey from the combs vvhere the bee queen doesnt lay her eggs, because the honey is ruined if we do that. There are also a lot of other bee products like propolis or pollen. Video games Video games are a fun way to spend your free time. They give you a sense of progression and the more times you lose the better it feels when you succe-ed.Vou learn nevvtricksand ways ofdoingtheobjective more efficiently and you progress even faster. You can probably see how this can be very addictive. Although many games are focused on gameplay some are cen-tred around a story. It's even better when you can be a part of the story and your actions have consequen-ces. Some games have absolutely no meaning but somehovv stili manage to be fun. I can't explain those. That is my hobby and I did my best explaining why and what games I play. Tin Vranješ, 8. b One could forget about the things that one has lear-ned, so there are often seminars for the beekeepers so they can revise the things they have forgotten. Once a year there is also a meeting vvhere the municipal beekeeping president and the other beekeepers talk about the past year and the things they want to make better in the follovving year. Nik Radovičevič, 8.B « • • ♦ • • * * ** - & * - ^ te P* • % % * . **** ’ • .** * Danila Prah, 8. b I 1 foto: Tilen Weiss, 6. c Write the names of the hobbies next to their descriptions. 1. For this hobby you need a zamera to take pictures.____________________________________________________ 2. You need two teams for this game. Each team tries to hit the members of the other team with a bali 3. In this game two players move black and vvhite pieces on a board and try to trap each other king. 4 You need a telescope and clear sky for this activity._______________ 5. You need three or more people for this game. Two people hold the ends of a rope and one person jumps over it________________________________________________________ 6. In this game one player closes his eyes vvhile the others hide, and then goes to look for them. 7. For this hobby you need wool and needles to make svveaters, caps or scarves. 8. For this activity you need special boots with thin metal blades on the bottom so you can glide on the ice. Guess the hobbu! Look at the ads below. What activities are they for? Match. 1 We're Looking for guitarists. If you're interested, contact Jim. schooL nevvspaper 2 Want to become an actor? This is the right activity for you. Join us. technical dravving 3 A chance to Leam vvonderfuL Language and get to know the magnificent culture of Spain. A Attention journalists! We‘LL heLp you become great writers. Spanish lessons 5 Do you want to Leam to draw pLans for houses, skyscrapers, bridges? Join our group. schooL choir 6 Want to Learn how to bake bread, make pancakes or a deLicious fruit saLad? drama group 7 Learn to paint portraits and Landscapes. A great opportunity for aLL future artists. schooL band 8 Have you got an ear for mušic? Join us when we sing different meLodies, pop songs and even opera. painting Hobbies This year’s Najča'5 topič is hobbies. We did a survey in grades 1 to 5. Boys' niost popular hobby is playing Computer and video games vvhich isn’t sur-prising at ali. Girls' most popuLar hobby is dancing. Boys’ hobbies ■p^,00tbal1 * Ice skating v * Makingthingsfram bulldlng Aijoso Knop, 8. C biocks Girls' hobbies J r immn n ■ Cyding * Playing Computer and video games s Playing handball ■ Making paper planeš i Ejtploripg nature ■ Pia v ing dodgeball ■ Playing badminton ■ Playing tennls Reading a Playing an Instrument Doing the athletics cb š eicHffia LEMa Brez naše glasbene lestvice ne gre... Vsako leto dvakrat glasujemo za naj tujo in domačo pesem. Poglejte, kdo so tokratni zmagovalci! Tuja scena Adele: Hello (24 glasov) 1. Justin Bieber: Love Vourself (20 glasov) 2. Lukas Graham: 7 Vears (18 glasov) 3. Slovenska scena 1. Dan D: Čas (31 glasov) 2. DMP: Komu zvoni (30 glasov) 3. Dan D: Voda (19 glasov) Tomo Testen, 8. b Adele - Hello Dan D - Čas Hello, it's me It's nosecret Čas bo zacelil svet 1 was vvondering if after ali these years you'd like to That the both of us čas bo pomlajšal ta planet meet Are running out of time in ko naju ne bo To go over everything So hello from the other side (other side) ostalo bo rožnato nebo They say that time's supposed to heal ya 1 musfve called a thousand times (thousand times) But 1 ain't done much healing Totellyou l'msorry Čas bo ohranil „good look" Hello, can you hear me? For everything that l've done vzel bo v usta ves ta hrup Trn in California dreaming about who we used to be But when 1 call you never in ko naju ne bo When we were younger and free Seem to be home ostala bo duša...ne telo l've forgotten how it felt before the world fell at our Hello from the outside (outside) feet At least 1 can say that l've tried (IVe tried) Potovanja od misli do misli There's such a difference betvveen us Totellyou rmsorry od mesta do mesta And a million miles For breaking your heart ta dolga cesta Hello from the other side But it don't matter, it clearly pričakovanja od tebe do mene 1 musfve called a thousand times Doesn't tear you apart anymore od mene do tebe Totellyou l'm sorry Oh, anymore For everything that l've done Oh, anymore Noči brez spanja dnevi čakanja But when 1 call you never Oh, anymore in zrno upanja Seem to be home Anymore iskanja drugih načinov Hello from the outside Hello from the other side (other side) za isto početje... At least 1 can say that l've tried 1 musfve called a thousand times (thousand times) srčno imetje To tellyou l'm sorry Totellyou rmsorry For breaking your heart For everything that l've done Čas bo zacelil svet But it don't matter, it clearly But when 1 call you never čas bo pomlajšal planet Doesn't tear you apart anymore Seem to be home in ko naju ne bo Hello, how are you? Hello from the outside (outside) ostalo bo rožnato nebo It's so typical of me to talk about myself, l'm sorry At least 1 can say that IVe tried (IVe tried) 1 hope that you're well Totellyou 1'm sorry Čas bo ohranil „good look" Did you ever make it out of that town For breaking your heart vzel bo v usta ves ta hrup Where nothing ever happened? But it don't matter, it clearly in ko naju ne bo Doesn't tear you apart anymore ostala bo duša...ne telo KNJIŽNI KOTIČEK Se dandanes sploh še zavedamo vsega, kar nam je na voljo? Izbir imamo povsod ogromno. Med veliko stvarmi imamo možnost izbirati. S kom se bomo družili, kam bomo šli, kako si bomo razvrstili vsakodnevne dejavnosti in s čim se bomo ukvarjali. Toda velikokrat imamo 'vsega dovolj in bi radi imeli mir. Včasih se nam sploh nič ne da. Kadar nimamo nobenih obveznosti, ne pomislimo, da bi šli na primer ven, če sije sonce, raje namesto tega poležavamo na kavču pred TV-jem. Niti ne spomnimo se na tiste, ki takih možnosti niso imeli. Niso videli sonca, vonjali vonjav letnih časov, se smejali na glas... Za Dnevnik Ane Frank ste najbrž že slišali ali ga prebrali, ne? Ta dnevnik ni kar tako, prav tako tudi deklica, ki je vanj pisala. Vse skupaj se sliši strašno razburljivo in človek si skorajda ne more predstavljati, da je med 2. svetovno vojno, v skrivališču, dnevnik pisala čisto prava deklica in zdaj njen dnevnik bere cel svet! Bila je taka kot vsi otroci - najstniki - in živela je normalno rneščansko življenje, zaradi katerega ni nikoli razmišljala, da bo od določenega dne dalje z družino na pol odrezana od sveta. Ni mogla uvideti, kako se bi zares počutila v skrivališču, kako bo pogrešala prijatelje, gibanje in prejšnje življenje nasploh. Imela je mamo, očeta in sestro Margot. Po rodu je bila Židinja, zato je njej in njeni družini grozila možnost, da jih tajna državna policija (GESTAPO) odpelje skupaj z ostalimi neza- želenimi v koncentracijska taborišča, kjer so množično pobijali Žide... V svojem dnevniku, imenovanem Kitty, ki ga prejme za svoj 13. rojstni dan, Ana pripoveduje o svojem življenju, preden je odšla z družino v skrivališče in ko se je z njo že skrivala v skrivališču. Izvemo, kakšni so občutki najstniškega ujetnika in kako je, če se dve leti skrivaš pred svetom v družbi ljudi, s katerimi se ne razumeš najbolje. Ko bralec prebere njen dnevnik, se začne spraševati, zakaj in čemu so potrebne te vojne ter pobijanje ljudi, če vsi vedno zatrjujejo, da smo enakovredni? In nato ga prešine misel, da je mogoče ravno vojna tista, zaradi katere ljudje, ki so je bili deležni, začnejo ceniti tisto, kar SVETOVALNI KOTIČEK Zelo rada bi se začela ukvarjati s kakšnim hobijem, a imam problem. Težava je v tem, da vedno, kadar se začnem z nečim ukvarjati, nad tem obupam. Vsak hobi, s katerim sem se ukvarjala do sedaj, mi je kmalu postal dolgočasen in sem odnehala. Kako naj najdem motivacijo, da se ne vdam in ne obupam? Verjamem, da je motivacijo za kakšen hobi težko obdržati, potem ko se s tem hobijem ukvarjamo že dolgo. Moraš pa se vseeno zavedati, da ni vedno prav, da zlahka vržemo puško v koruzo. Mislim, da je prava rešitev, ko ti postane hobi dolgočasen, da povabiš kakšno prijateljico, da se s tem skupaj ukvarjata. Tako se bosta lahko spodbujali in nadaljevali s hobijem, ne da bi se naveličali, saj bosta imeli ena drugo. Dejavnost bo zagotovo postala bolj zabavna. Nuša Oaia MISS IN MISTER 9. RAZREDA Tudi letos smo učenci 8. in 9. razreda glasovali in tako izbrali miss in mistra 9. razreda. Štetje listkov je bilo zanimivo in napeto. Na približno polovici štetja listkov sta bila miss in mister že določena, saj sta bila sta v veliki prednosti. Zdaj pa si oglejmo rezultate! Hro: Tilen Weiss, 6. c Aljoša Knap, 8. c v... • 1 11 foto: Arnika Zoja Jelič, 6. c Vs/ smo kdaj v dilemi in ne vemo, kaj obleči, kaj gre skupaj in kaj ne. Tokrat lahko pozabite na to, saj lahko oblečete, kar vam je všeč, ne glede na to, kako dobro gre skupaj. Nazaj NAMREČ prihaja moda iz osemdesetih in devetdese tih. Nazaj so hlače na zvonec in OXFORD-ke. dekleta Nosite čim več različnih vzorcev (geometrij skih) in potiskov. Kontrasti svetlo - temno so tudi zelo moderni. Moderni so preveliki, moški puloverji in čipka. Močnih, izrazitih barv naj vam ne primanjkuje. fantje Težke, debele jakne in klobuk ali kapa iz devetdesetih se zelo dobra kombinacija. Z visokimi ovratniki nenavadnih oblik in škornji boste očarali vse. Pri tem pa vam bodo pomagali še škornji in večplastno oblačenje. Ula Zelnik Gregorčič Ula Zelnik Gregorčič, 9. a 0 i i Slavko Seničar, razrednik Tomaž Koncilija, sorazrednik »In kljub vsemu še vedno verjamem, da so ljudje v srcu zelo dobri.« Sinja Mežnar, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana »Cilj šole ne bi smel bili učiti učenca, kako naj najlažje shaja z učiteljem.« Šejla Huseinovič, Ekonomska šola Novo mesto, medijski tehnik »Ni frke.« Luka Smodiš, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Tehniška gimnazija »Če obupaš zdaj, zakaj si se sploh začel boriti?« Kirn Hočevar, Kmetijska šola Grm, cvetličar »Kdor pozna druge, je pameten, a kdor pozna sebe, je moder.« Ula Zelnik Gregorčič, Gimnazija Novo mesto, Klasična gimnazija jmmt »Prijatelji pridejo in grejo. Pravi prijatelji pa ostanejo.« Žiga Šmajdek, Ekonomska šola Novo mesto, medijski tehnik irsi mr L.1 LiiJ »Prijatelj je nekdo, ki bi rad daroval, ne pa zahteval.« Elma Huseinovič,Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto, bolničar »Če lahko sanjaš o nečem, potem to lahko narediš.« Tjaša Smolej, Gimnazija Novo mesto, Splošna gimnazija »Sproščen smeh je začimba življenja.« Maja Pureber, Gimnazija Novo mesto, Športna gimnazija »Naj bo tvoja samozavest večja kot tvoj ego.« Lan Lopatič, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Tehniška gimnazija »Bolje je izgoreti kot zbledeti.« Nuša Gaia Brezovar, Gimnazija Novo mesto, Klasična gimnazija »Bedak ve ceno vsega ter vrednost ničesar.« Jaša Mahnič, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Tehniška gimnazija On »Znanje je moč.« David Črtalič, Gimnazija Želimlje »Domišljija in kreativnost naj ti pomagata na tvojem potovanju.« Gaja Aš, Gimnazija Novo mesto, Splošna gimnazija »Naredi tako, da ko se boš kasneje ozrl nazaj, boš vedel, da si dal vse od sebe.« Manca Novak, Gimnazija Novo mesto, Splošna gimnazija »Jokal sem, ker nisem imel čevljev, dokler nisem srečal človeka, ki ni imel stopal. Marko Košmrlj, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, elektro tehnik »Prijatelji so kot angeli, ki nam vedno pomagajo v stiski.« Leila Furlan, Srednja trgovska šola Maribor, aranžerski tehnik »Folk v srcu.« Andelko Popadič, Srednja zdravstvena in kemijska šola, bolničar »Ne potrebujem vsega. Dovolj je, da imam najboljše.« Lana Pavlič, Ekonomska šola Novo mesto, Ekonomska gimnazija »Vsi imamo svojo vizijo, zato s svojo močjo uresničujem domišljijo.« Marko Majstorovič,Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, elektro tehnik »Vrtnice so rdeče, slanina je rdeča, poezije so težke ... Slanina!!« Nika Filipovič, Ekonomska šola Novo mesto, ekonomski tehnik tudi moč, da jih uresničiš.« Gašper Slane,Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, računalniški tehnik »Življenje je težko, še težje je, če si butast.« Tim Medle, Ekonomska šola Novo mesto, ekonomski tehnik »Če že moram umreti, bi si želel umreti od smeha.« Lara Gašperšič, Ekonomska šola Novo mesto, ekonomski tehnik ► X. y - Simon Pušavec Elektrotehnik - ŠCNM 1 Žan Srebrnjak Elektrotehnik - ŠCNM Andraž Kobler Kemijski tehnik - ŠCNM Neja Šantelj Farmacevtski tehnik - ŠCNM Katja Stržinar Gimnazija NM n '1 ^ ‘š i li V 'p GašperJu| Avtoserviser - 5CNM Benjamin Smuk Elektrotehnik - ŠCNM J gjgg Ema Blagojevič Zdravstvena nega - ŠCNM j. \ Marko Kajs Elektrotehnik - ŠCNM 3P*.. V Alenka Spasovski Sorazredničarka j Arne Resnik Tehniška gimnazija NM Maja Zaman Športna gimnazija Šiška ' -5 :m(9\ i. 'j| Sara Mehle Predšolska vzgoja - ŠCNM k Vojka Cvitko Macedoni Razredničarka Zlatko Novčič Strojni tehnik - ŠCNM .. . 1 POTRPLJENJI DELA ČUDEŽE 2015/2016 OŠ GRM »Gremo mau pet...« Rebeka Koračin (biotehniška gimnazija) »A je bilo kaj za domačo?« Nina Kump emijski tehnik) »Ni moja krivda, če tega ne znam!« Greta Gorišek Terezija (srednja kmetijska šola Grm) »Sprehajanje psov v New Vorku, modne revije, izidi romanov. božansko.« Karolina Blagoj (biotehniška gimnazija) »Zgodovina uči o vsem, celo o prihodnosti.« (A. de Lamartine) »Ja, spet srn jst usega kriu!« Jernej Avsec (tehniška gimnazija) »Dej, Jerč, ne trmi se za uno dvojko!« Filip Hofferle (splošna . x' gimnazija) »Kje je hrana?« Maruša Štor (ekonomska gimnazija) A Učitelj: »Spet maš plonkcel Andraž Magnik (elektrotehnik) »WTF? KWA JE TU?« Drenusha Žogaj (gastronom -turistični tehnik) »Se opravičujem, ampak moram na tekmo.« Ines Kastelic (športna gimnazija) »Jst tega nč ne znam.« Sabina Durakovič (bolničar - negovalec) ■>Ne mogu, igra Zvezda.« Ivana Jandrič (zdravstvena nega) »Spet sm brez domače.« Lan Dolenc ■L (tehniška gimnazija) »Prekratke počitnice« Domen Željko (elektrikar) V rSMal 11 * HIP 1 llTf i ni i »Želim, da se še naprej navdušuješ nad tem, kdo si, kaj si, kaj imaš in kaj je še pred teboj. Želim te spodbuditi k uvidu, da lahko še nadalje segaš visoko, kot si segal /-la doslej.« (citat Virginije Satir) Polona Čarf »Domov bi šu.« Miha Mohar (tehnik računalništva) »Pa pišuka, no!« Martin Drenik (tehniška gimnazija) »Učitlca, veste, ka je blu učer? Barca je zmagala!« Matija Judež m: (ekonomska gimnazija) »Grem igrat trobento.« Luka Vidmar (zdravstvena nega) »Dej hitr za prepisat!« Laura Lavrič (zdravstvena nega) »Emmm ... Kaj? Nisem poslušal.« Jan Oblak (elektrotehnik) »Kuk je še do konca?« Lovro Lamovšek (tehniška gimnazija) »Waw, koku je men tu ratal?« Eva Inkret (splošna gimnazija) »Men se ne da.« Tina Pezdirc (predšolska vzgoja) i m m 1 i .« Tin Hvalec (športna gimnazija) »Jstsm obupala.« Maja Brudar (splošna gimnazija) eri J tf 'ro GOS Grmska Obveščevalna Služba Letošnji junij bo pester!!! 20. 6. 2016 bo na našo šolo prišla kraljica Elizabeta 2. z vnuki, da ocenijo delo naših učiteljev. 13. 6. 2016 bo na Glavnem trgu organiziran tek učiteljev matematike. Učenci 9. razreda so vabljeni, da jih gredo spodbujat. V tednu od 6. 6. do 10. 6. 2016 bo potekalo tekmovanje v kuhanju kave. Naloga učencev je, da mora vsak prinesti kavo vsaj štirim učiteljem. Tisti, ki bo nalogo opravil, bo odšel za 5 dni v New York. V petek, 20. 6. 2016, bo potekalo tekmovanje z naslovom Prestraši se do kosti. Učenci bodo v večernih urah odšli na pokopališče ter tam poskusili zdržati čim dlje. Zmagovalec bo teden dni preživel z Christianom Ronaldom ali Lionelom Messijem. V naslednjem šolskem letu bodo učenci pri pouku uporabljali prenosne računalnike, zato bo vsak dobil svoj računalnik. 12. junija 2016 bo na naši šoli možen ogled kengurujev, tigrov in koal. Vsi, ki ste zainteresirani za ogled, se prijavite pri učiteljici za glasbo. 13. junija 2016 bo na šolo prišel slavni igralec Leonardo DiCaprio zaradi iskanja talentiranih najstnikov. Vsi, ki bi želeli na avdicijo, se javite v kabinetu za slovenščino. ANEKDOTE IZ ŠOLSKIH KLOPI Pri zgodovini smo obravnavali, kakšne spremembe je povzročila kraljeva diktatura v Kraljevini SHS, Pogovor je nekako nanesel na slovensko gospodarstvo in učiteljica je vprašala: »Ali kdo ve, kdo je ustanovil Peko?« Vsi smo odkimali. »Peter.. .Peter...,« Nika Barbo, 5. c se je poskušala spomniti učiteljica in ji je po pomoti, ker se ni mogla spomniti, ušlo: »Pišuka!« Eden izmed učencev se je ves začuden oglasil: »Peter Pišuka?!« Odgovor seveda ni bil pravilen. Učiteljica za zgodovino učenca, ki je vprašan, vpraša, zakaj je bil v sredo, 27. aprila, doma. Učenec iz klopi zavpije: »Ker je bil dan reformacije!«. TEST KATERI HOBI JE PRIMEREN ZATE? 1. Ponavadi imam prostega časa: a) 4-5 ur na teden b) 1-2 uri na dan c) manj kot 3 ure na teden 2. Katere barve so ti najljubše? a) modra, zelena in rumena b) rdeča, rumena in modra c) zelena, rdeča in roza 3. Katero glasbo najraje poslušaš? a) elektro in pop glasbo b) pop in jazz glasbo c) jazz, blues in reggae glasbo 4. Najljubši od naštetih šolskih predmetov: a) ŠVZ b) LVZ in GVZ c) BIO ji. A 5. Kaj te najbolje opiše? a) vedno imam veliko energije b) sem zelo spreten/-a c) obožujem sprehode v naravi 6. Najljubša letna časa: a) poletje in pomlad b) poletje in jesen c) zima in jesen Najljubša filmska zvrst: a) akcijski filmi b) komedije in kriminalke c) romantične komedije Ali rad/-a preživljaš čas zunaj? a) večino časa preživim zunaj b) včasih c) da, kadar je lepo vreme ,vana Horvat, 6. c REZULTATI Če si obkrožilAa največ odgovorov A: Si športen tip človeka. Če se še ne ukvarjaš s športom, je to morda ravno prava stvar zate. Na srečo imaš dosti izbire: košarka, nogomet, odbojka, kolesarjenje, plavanje, jahanje, karate, potapljanje, smučanje... Če si obkrožilZ-a največ odgovorov B: V tebi je ustvarjalna žilica. Če je še nisi začel/-a razvijati, so ti lahko v pomoč naslednji hobiji: slikanje, origami, risanje, kiparjenje, fotografiranje ... Če si obkrožilZ-a največ odgovorov C: Si preprosta oseba, ki ne potrebuje veliko, da uživa v prostem času. Čas ti lahko krajšajo že najbolj preprosti hobiji, kot so: kuhanje, vrtnarjenje, joga, kartanje... Nušo Gaia Brezovar, 9. a ZABAVNI NASVETI 1. Neumni hobiji ne obstajajo, obstajajo samo neumni Ljudje. 2. Vse je lahko hobi, dobesedno čisto vse (obstaja ekstremno Likanje, extreme ironing). 3. Na internetu se vedno najde neka nesmiselna in popularna aktivnost. 4. Ni pomembno, če je tvoj hobi zanimiv ali ne, o njem moraš razlagati vsem, ki jih vidiš. Ljudje zelo radi poslušajo o takih stvareh. 5. Če je tvoj hobi nevaren, si priskrbi nezgodno zavarovanje, naj imajo kaj od tega še tvoji bližnji. 6. Če je tvoj hobi nezakonit, investiraj v črno smučarsko masko. 7. Hobiji so kot domače naloge, več kot jih imaš hkrati, slabše jih opravljaš. 8. V nobenem hobiju ni sramote, če pa je, se z njim ne hvali. 9. V skupini so stvari prijetnejše, zato najdi prijatelje, ki imajo podobne hobije. 10. Delaj, kar hočeš, če v nečem uživaš, je to hobi. Še je upanje za lenuhe. Aljaž Kranjčevič VICI, VICI, VICI Ilustracije: Peter Smolič, 7. a MOŠKI Zakaj so baterije boljše od moških? Baterije imajo najmanj eno pozitivno stran. Zakaj moški ne kuhajo? Ker je ta presneti zrezek enostavno predebel za v toaster. M£ &Rt' [ y> MOTE UT Morski psi se pogovarjajo o prehrani, ki so jo zaužili v preteklih dneh.„Pred nekaj dnevi sem požrl Američana, pa sem potem cel dan bruhal hamburgerje!" je rekel prvi. Jaz sem pa pojedel Rusa in sem cel dan bruhal vodko," je povedal drugi morski pes. Jaz sem šele nastradal!" se je oglasil tretji. .Pojedel sem blondinko, pa se dva dni ___ nisem mogel potopiti pod vodo!" AMERICAN V LJUBLJANI Pride Američan v Ljubljano in najam taksi, da si malo pogleda mesto. Peljeta se tako mimo novega stadiona v Stožicah, pa Američan vpraša taksista: - Kaj pa je to? - To je poslovna stavba in poleg nje je športna dvorana. Američan: - Pri nas v Ameriki takšne stavbe naredijo v sedmih dneh, Vozita se dalje, tokrat mimo Gospodarskega razstavišča, ko spet vpraša Američan: - Kaj pa je to tukaj? - To je sejem, kjer razstavljajo firme s celega sveta. - Pri nas v Ameriki tako sejmišče naredijo v manj kot enem tednu ... Taksistu počasi prekipeva ... Peljeta se mimo Stolnice in Američan spet vpraša: - In kaj je ta lepa zgradba? - Nimam pojma. Tega zjutraj še ni bilo. Nika Zajec Gabrijelčič, 6. c SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA AVTOŠTOP - merjenje hitrosti avtomobila s štoparico BUTELJKA - butelj ženskega spola DROG - droga moškega spola FILOZOF - tovarniški delavec na oddelku za polnjenje zof GORETI - živeti v stilu gore GRAFIKA - veda o grafih JEZA - ženski jez KOMAR - tisti, ki med prostim časom pada v komo KOZAREC - prebivalec Kozare KRIŽATI - reševati križanko KROMPIR - pivo iz kroma (Cr), kromatsko pivo MINISTER - tisti, ki nastavlja mine MOČERAD - tisti, ki ima rad moč (Zaradi izgovorjave je dodan samoglasnik ,e‘. Tako nastane iz močrad - močerad.) NADREJENI - tisti, ki so bolj rejeni od rejenih NALIVNO PERO - pero, s katerim se nalivamo NASLONITI SE - poistovetiti se s slonom PALAČINKE - prebivalke palač POGODBA - dodatki ob koncu koncerta POVODEC - objekt, ki plava na vodi RIBEZ - tisti, ki beza (lovi) ribe. ( Ut V£ UE? ROJSTVO - veda o obnašanju znotraj različnih rojev (roj čebel, kobilic...) SADIZEM - sinonim za sajenje SANKCIJA - družabna igra s sankami SEKIRA - priprava za sekiranje SOKOVNIK - tisti, ki pomaga kovati, kuje z nami ali pa je kovačev asistent ŠVICAR - tisti, ki Švica, se zelo poti TOČKA - manjša toča TOČAJKA - čajanka s točo VULKANIZER - človek, ki hipnotizira vulkane ZAPELJIVEC - tisti, ki prevaža osebe ali pa nas na hitro nekam zapelje (iz ang. taxist) ZASLON - stepska žival, ki se neprenehoma skriva za slonom ZRAČNICA - zračnik ženskega spola e L Horoskop Zvezdogled Sebastjan Ilustracije: Tyshea Anai Drab, 8. c S svojimi cilji ne ciljajte previsoko - pri tem upoštevajte moč vetra. Prav tako med poukom ne streljajte kozlov - svoje puščice raje prihranite za svoje cilje. V tem mesecu boš srečala nekoga, ki ti bo obrazložilvsa nerešena vprašanja. Po vseh odkritjih se boste odselili od doma in živeli v Tibetu. V tem mesecu se vam zna zgoditi veliko nevšečnosti. V takih primerih pojdite do prijatelja in ga vprašajte: »Ej, griva v kino?« V tem mesecu se še posebej izogibajte Ljudi, ki so prav tako dvojčki, kajti tako Lahko vaš dvojček sreča njihovega in s tem vsi razkrijejo vašo dvoosebnost. V tem mesecu boste zaradi vse odvečne voLne obogateLi, saj boste s prodajo Le-te zasLužiLi, se preseLiLi v Dubaj in tam živeLi srečno do izida nove Najče. C/Z CKlK/Vb V tem mesecu vas bodo večkrat pičiLi komarji, ko pa vam bo to počasi presedaLo, jih preprosto pičite nazaj. Rešili boste zlato ribico. Potem ko jo boste prosili, da vam izpolni eno željo, vam bo povedala, da to ne bo mogoče, ker je v Sloveniji finančna kriza in želja ni. V šoli trdo garajte, da vam ocene ne splavajo po vodi. Prav tako pazite, da vam upanje ne potone v težkih trenutkih. Pazite se stikov z osebami, ki jih ne poznate. Lahko so zahrbtne in Lahko vas izdajo. Vsaka vaša poteza naj bo premišljena, saj imate vendar dva ostra rogova vedno pripravljena. V tem mesecu se vam bo pripetilo veliko lepega, zato ste lahko vedno nasmejani. Kdorkoli vam bo nastavil zanko, ga uženite v kozji rog. Življenje vam bo ponudilo kar nekaj razpotij. Dobro pretehtajte svoje odločitve. Ko je vse pretežko in iz ravnovesja, pa le prestavite nekaj uteži na drugo stran. Ta mesec vam bo prinesel veliko priložnosti, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Zagrabite jih z odprtimi kleščami! NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XXVI, junij 2016, št. 3,4 Uredniški odbor: Širši uredniški svet: Fotografije: Naslovna fotografija: Mentorica fotografskega krožka: novinarji 6., 7., 8. in 9. razreda Jerica Eržek (odgovorna urednica, lektorica, mentorica) Renata Blatnik (urednica Male Najče) Groš Strugar (mentor likovnega oblikovanja) Renata Blatnik, Irena Strasbergar (likovno oblikovanje Male Najče) Tihomir Troha Eva Blažič, 6. c Tina Dovič Oblikovanje in prelom: Jaka Šuln 650 izvodov junij 2016 Osnovna šola Grm Novo mesto