C. kr. pošti! Nedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“ Dnnai V. Brauhausgasse 84. prosta: VOD! POTK SVOBOD! ! ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV J Ki UREDNIŠTVO Izhaja 1, In 15. vsakega meseca. Naročnina: —.... 'K se nahaja v Trstu ul. Madonnina 15. Telefon 1570. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. za celo leto 4-40 K za pol leta . . . . . 2‘20 K UPRAVNIŠTVO za četrt leta 1T0 K Dunaj V. — Brauhausgasse 84. Posamezna številka 18 vin. Štev. 13. V Trstu, 1. julija 1914. Leto VIL Beda mezdnega dela. Kakšno mesto v današnji družbi zavzema delavec — mezdni suženj? V šoli se ne učimo odgovora na to vprašanje. Tisti, ki imajo interes na tem, morajo torej \ hočeš nočeš sami iskati jasnost o tem, kar učitelji meščanstva namenoma zamolčijo. Zato pa tudi ni treba prevelikega znanja ali drugače ogromne duševne moči. Zadostuje popolnoma zdrav človeški razum. Socialna vprašanja niso težko pristopna in abstraktna. Ni treba biti velik pismouk, če se hoče prepričati, da potrebujejo vsi ljudje zagotovljen obstoj in da niso prisiljeni od zibeli do groba živeti življenje kaznjenca. In vendar pride današnji delavec, če ima le malo uvidevnosti in preudarnosti, do prepričanja, da je prvemu zelo blizu, od drugega pa neskončno .oddaljen. Njegova usoda je odvisna od milosti podjetnika. Nikdar ni gotov, da bo imel kruh tudi prihodnji dan. Ce najde danes podjetnika, ki ga zaposli, da se bogati z njegovim delom, životari delavec bedno življenje; če ga pa podjetnik iz kakršnegakoli vzroka odpusti, mu preti zopet najskrajnejša beda... in vsa beda brezposelnosti je prišla nadenj. Zakon določa — morda v zasmeh? — da so vsi ljudje, bogatini in reveži enaki. In vendar vidimo, da revež v svoji lastnosti kot svoboden LISTEK. ARTUR ENDRES: Izkopnina. Dva dni ježe južno od Damaska je bilo delovno polje mladega učenjaka. Tam je v pesku puščave ležalo napol izkopano mesto iz Nebu-kadnezarjevih dni. Kameni in templji so pričali o dobi slavne velikosti in pravljičnega sijaja. Na- tem kraju preteklosti je preživel učenjak mnogo mesecev v znnstvenem delu daleč od domačih navad in domače družbe. Dosegel je lepe uspehe pri svojem raziskovanju in se je odpravljal na pot proti domu. Njegova majhna karavana je že bila na poti proti mestu; on sam pa je hotel, spremljan po svojem slugi, drugi dan slediti s pospešeno ježo. Bil je dan v poznem poletju čudovite jasnosti in miru. Solnce je že stalo nizko na zapadu in obsevalo puščavo s škrlatno lučjo. Učenjak je hodil med razvalinami mesta, da se poslovi od priljubljenega torišča. Obhod je bil skoraj končan, ko je raziskovalec opazil v zidu luknjo, ki je najbrž nastala vsled udarca, ki ni zadel pravega mesta. Učenjak je s palico tipal skozi luknjo in ko je čutil umetno omejitev, je kmalu odstranil še tisto kamenje, ki je zapiralo votlino. Votlina je bila prosta. Na tesnem prostoru kakor v prsti je v otrpnelosti tisočletnega miru ležala mumija na razpadlih tkaninah. Poln znanstvene radovednosti je raziskovalec človek vlači svojega rojstva kosti okoli ter išče izkoriščevalca, ki bi ga milostno hotel sprejeti kot prostovoljnega sužnja. Če se brani in upira pro-stituiranju mišic in možganov za profit kapitalista, se odtegne mezdnemu delu samo, da se vrže bedi v naročje. Ali je ta usoda morda izjema? O ne! Zal je to usoda vseh delavcev — usoda, ki je namenjena ljudstvu 20. stoletja. Priti se mora'torej do zaključka, da med bednim življenjem modernega mezdnega delavca in sužnjem starega ali pa tlačanom srednjega veka ni bistvene razlike. Gotovo je moderni mezdni delavec v majhni meri deležen napredka v znanosti in industriji za živelj. On je iz krožnikov, ki bi se bili sužnju starega veka dozdevali razkošje; ima petrolej in sveče, ali plinovo in električno razsvetljavo. — Vsi ti načini razsvetljave daleč presegajo kadeče svetiljke in smolnate baklje srednjega veka. Vsi ti izdelki človeškega uma in še mnogo drugih, ki jih pa ne bomo naštevali, lahko prispevajo svoj del za blaginjo in srečo, toda podlaga zanjo pa niso. Za srečo ne zadostuje od daleč gledati avtomobile, železnice, brzojave, telefone itd., ali pa jih imeti celo v svoji posesti, v kolikor to dopušča dobro rejena mošnja. Sreča — najvišja stopnja blaginje — izhaja iz stalnega ravnotežja med produktivnim ustva- preiskal grob. Toda kamenje kroginkrog je bilo mutasto in mumija sama mu ni dala mnogo pojasnila. Ležala je brez navadnih debelih ovojev, skoraj gola na zemlji, brez nakitja in mrtvaških daril. Toda pod njeno glavo je bil zvit pergament, ki ga je učenjak urno razvil. V mešanici hebrejščine in arabščine so pokrivali pobledeli znaki žolti pergament. Ko je raziskovalec s trudom prečital prve besede, je obstrmel. Pogled mu je splaval tje v praznino in mišice njegovega obraza so se napenjale v divjem razburjenju, in osupu. i Tako je čital poročilo, da so Jezusa Kristusa, imenovanega kralja Židov, zasledovali in v Jeruzalemu križali. Privrženci njegovega nauka pa so ga prenesli iz mesta, ga tukaj skrili in pokopali ... Po teh minutah brezmejnega pomena se je učenjak v vrtincu razburjenja in olajšujoč svoje telo vrgel v pesek pred odkritim grobom. Pogled mu je splaval proti širnemu in mračnemu nebeškemu oboku, ki se je spenjal nad puščavo ... Dočim je njegova desnica z vso silo pritiskala na mrzlično razburjeno srce, je njegova levica krčevito držala pergament, katerega vsebina bo cela ljudstva iztrgala iz vsakdanjosti, še več, prisiliti mora ves svet do sekundne tišine! V glavi moža pa, ki je sedaj imel oblast, da spravi tnilijoiife knjig ob vrednost, in čegar ime se je nahajalo pred svetovnim slovesom, ki se poraja le po stoletjih, v glavi tega moža pa v tem trenotku ni bilo misli! Le kri mu je bučala brez melodije in besed ter pustila raziskovalca ležati na pesku kot živo maso mesa ... rjanjem in možnostjo konsumiranja; samo to ravnotežje omogočuje uživanje življenja brez sile in nemira. Sreča obstoji v vedrem miru čuta. K predpogojem zato pa spada gotovost, da je obstoj za sedanjost in bodočnost zagotovljen. Obstoji nadalje v neodvisnosti od vsakogar — podjetnika kakor tudi predpostavljenega — in v gotovosti biti moralno in materijelno samostojen, svoboden človek; prost vseh ovir in vsega hlapčevstva, ki jih je ustvarila samo človeška volja. Znanost pa vkljub vsemu svojemu čudežnemu napredku ne more ničesar izpremeniti na socialnih odnošajih, ki storijo delaVca podložnega kapitalistu. So vedno odnošaji gospoda napram sužnju. Gotovo so se tekom časa ublažili pod vplivom revolucionarnega duha — vsaj v obliki. Po imenu je mezdni delavec svoboden človek, dočim je bil suženj starega veka živ trgovinski predmet, ki se ga je prodajalo, srednjeveški tlačan pa neosebna last, ki je bil deležen izprememb glede na zemljišče, na katerem je životaril. Ali ta osvoboditev, ki je ravno tako varljiva kakor je zakonita, ni povzdignila mezdnega delavca iz njegove gospodarske podrejenosti. V resnici je popolnoma izročen milosti kapitalista. Da, v marsikaterem oziru je njegova usoda še večje pro-kletstvo nego usoda starega sužnja. Njegova menjalna vrednost mu je dala v očeh njegovega lastnika vsaj toliko pomena, da je skušal svoje Zgodaj zjutraj pa je proti Damasku zdirjal sel z zapečatenim pismom. S kratkimi besedami je učenjak naznanil svojo najdbo duhovniku, edinemu svojemu prijatelju na tej tuji zemlji. Od Damaska do mesta izkopin je bilo dva dni potovanja. Toda že tretji dan po odhodu sla se je zgrudil utrujen dirjač ves poten in trepetajoč pred razvalinami starega mesta. Z njegovega hrbta pa je skočil duhovnik, še omoten od divje ježe in z vsemi znaki najposvetnejšega razburjenja. Preko njegovega pozdrava je sopihalo vprašanje: »Kje? Kje?!« Brez besede, toda že s ponosno kretnjo zmagovalca je vodil učenjak svojega prijatelja k grobu. Duhovnik je padel na kolena ter strmel v odprtino. Ali koliko so tudi vpraševale njegove izbuljene oči, mumija je ostala molčeča in odgovor je dal šele preperel pergament. Na vprašujoči mir učenjaka je končno vzdihnil odgovor: »Res je, res! Vse je resnica!« in z obema rokama si je učitelj krščanskega nauka zatisnil oči pred svetom. Ponovna tišina je ločila oba učenjaka. »Ti hočeš torej uničiti vero milijonov?« »Kako tragično se ti to dozdeva. Tako visoko se vendar ne peni nobeno morje, da bi se ne pomirilo.« »Ti nisi nikoli poznal prave vere. Tvoje študije so te odvedle daleč proč. Toda poznam blago ohraniti v dobrem stanju ter s tem zabraniti zmanjšanje njegove vrednosti. V naši dobi pa kapitalist ni več lastnik delavca — zadovolji se s tem, da ga najame. Vsled tega pa je odgovornost izkoriščevalca omejena na najmanjšo mero: ima riziko samo, dokler ima delavca v najemu. In še celo v tej dobi zna v šlučajn nezgode, nepričakovanega pogodbolom-stva itd. zmanjšati svojo odgovornost s pomočjo zakonov. Potem, ko s starostjo prične izginjati delazmožnost mezdnega delavca, nima delodajalec nobene izgube: delavca, ki nima več vrednosti zanj, odpusti, četudi je le-ta leta in leta delal zato, da si je delodajalec pridobil premoženje. Tako proletarec naše dobe nikdar ni gotov, da bo prihodnji dan imel zagotovljeno le skorjico kruha. In če -se je z delom tudi izčrpal, ga to ne obvaruje bede, ki mu neprestano preti in ki pride nadenj z brezposelnostjo, boleznijo, starostjo itd. Nobenega upanja nima! Ne more pričakovati, da se odtegne bedi, izhajajoči iz slabe organizacije družbe, ki slepo zadeva vsakega brez razlike. In to vkljub redu, varčnosti, odrekanju in drugim takim genljivini »čednostim«, s katerimi ga pitajo njegovi vzgo-jevalci. Njegova mezda je tako nezadostna, da mu poide od dne do dne za najnujnejše potrebščine. Vrhutega pa je njegov položaj vedno negotov, ker je brezpogojno odvisen od naklonjenosti podjetnika, ki ga brezobzirno lahko od danes do jutri vrže na cesto. Bedo mezdnega dela se more torej odpraviti samo obenem z odpravo sedanjega krivičnega družabnega reda. Obzor. Spravna pogajanja med Cehi in Nemci nikakor nočejo priti v pravi tir. Vedno se ponavljajo nove ovire. Največja ovira pa je ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki se noče ločiti od priljubljenega 8 14., s katerim se tako komodno vlada in — tepta ustavo. Zdaj, ko se je na obeh straneh pojavila volja za sporazum, pa grof Stiirgkh skuša na vse kriplje, da bi ga onemogočil. Ena takih dejanj je razglas treh novih odredb potom § 14., izmed katerih sega ista o preuredbi sodnijskega postopanja prav globoko v naše pravne razmere in napravi popoln prevrat. — Kaj 'zbornica? — Take reči se vse bolj komodno opravi s § 14. — Toliko se še nikoli ni zlorabljalo tega paragrafa kot sedaj v zadnji dobi Sttirgkhove vlade, ki obstoji v kršenju ustave. mnogo, zelo mnogo src, ki bi obupala, če bi ne imela te vere ... Kaj ti brani molčati?« »Molčati? Pravica resnice!« Duhovnik se je mučno zasmejal. »En pojem še...« »... ki ga bom oživotvoril!« In vedno hitreje so se križala vprašanja in odgovori, vedno strast-nejše so plamenele njiju besede. Iz boja vztrajajoče vere z znanostjo sta izšla dva nepremagana, da si poiščeta nočnega odmora. * Duhovnik je vstal iz svojega ležišča. Bila je kratka nespečna noč, v kateri so se utrudili njegovi čuti. Njegove misli so se posvetovale ter uvaževale, zametovale in prepirale in so se končno zedinile. In telo, ki je čutilo sklep, se je zgrozilo in okamenelo svoje poteze. Šel je na prosto ter iskal učenjaka za razgovor. Za zidom paganskega templja je slišal njegove korake. Vstopil je. Objel ga je mračen pogled. »Imel si slabo noč. Tvoj spanec je bil mučen.« »Rekel si.« »Tudi moja prva noč je bila slaba. Da, to razodetje bo še mnogim povzročilo bdeče noči.« »Torej ostaneš pri svojem sklepu?« »Ali misliš, da bi odstopil? Nikdar! Mrzlično stremim za ciljem!« »Svet ti ne bo hvaležen.« »Bodisi, če je stremljenje spoznanja v njem pokvarjeno!« »Opusti. Usmili se vernikov!« Grof Stiirgkh je velik prijatelj parlamenta -dokler ni zbran na zasedanje. Vselej zatrjuje, da ga želi kmalu sklicati, toda vsakikrat »konstatira«, da pogoji za zasedanje še niso dani. Sklicalo se ga bo takoj, ko se doseže sporazum narodnosti, s čemer bo dana podlaga za uspešno delovanje parlamenta. — Ampak ta sporazum se ne more doseči, ker ga grof Stiirgkh noče. Na ta način se da sklicanje parlamenta zavleči za celo večnost — če se ne zgodi prej kaj drugega. * Wastian (nemški nacionalec) je bil prisiljen odložiti svoj mandat kot državni poslanec radi sodnijskega postapanja proti njemu. Mandat deželnega poslanca je še obdržal, ker ga je štajerski deželni zbor izročil. * Ladjedelnica pii Sv. Roku pri Trstu je izpila 400 delavcev, ker so izjavili, da tako dolgo ne pričnejo z delom, dokler ne dobijo odgovora na vloženo spomenico. * V Milanu so sc v nedeljo 14. m. m. vršile občinske volitve, ki se jih je vdeležilo približno 70.000 volilcev. Socialni demokratje so sijajno zmagali z večino 5000 glasov. Uprava drugega največjega italijanskega mesta je odslej v rokah socialnih demokratov. * Na Škotskih železnicah je ponesrečil brzo-vlak, ki vozi iz Carr-Bridge v Inverness. Nesreča se je zgodila v Invernesshiru, na najvišji točki železnice, ki vozi skozi te gorate pokrajine. Pod težo vlaka se je porušil most. Reka je bila vsled deževja zelo narasla. Število mrtvih še ni dognano, ker ne vedo koliko oseb je bilo v vlaku. Pravijo, da se pogreša 12 oseb. * Nezgoda v premogovniku Millcrest v kanadski državi Alberta je ena največjih, kar jih pomni zgodovina. Poročila iz Kanade z dne 19. in 20. m. m. zatrjujejo, da je bilo vsled eksplozije v jami zaprtih okolo šeststo oseb, katerih so rešili samo dvesto. Nezgoda zahteva torej okoli štiristo žrtev nenasitnega kapitalizma. Rov je v ognju. Izginilo je vsako upanje, da bi rešili v rovu zasute. Eksplozija je bila v globočini 1200 čevljev. V Coloradu so jamski magnati po svojih hlapcih napadli in morili rudarje, njih žene in otroke samo zato. ker so si ti trpini hoteli zboljšati položaj. Istočasno pa je rudniška nezgoda v Berkeleyu zahtevala življenje 170 delavcev. Sedaj pa zopet taka strašna nesreča, ki v angleških in ameriških rudnikih niso redke! * »Govoriš gluhim ušesom. Moj sklep je trden.« »In ti ne boš oznanjal rešenja?« Glas je donel brezzvočno kot poguba. Prestrašen se je obrnil učenjak. Zazrl je skremženo meduzino obličje, v katerem so na videz živele samo oči. Samo eno 'Sekundo in s strašnim pojmovanjem nevarnosti sta se že spopadli telesi obeh mož. Borba je bila tiha, brez klica; v svojem miru je skrivala smrtno siutnjo. V slepem fanatizmu sta se dve roki vedno tesneje in vedno bolj krčevito stiskali in na tehtnici boja se je nagnil jeziček zmage iz svojega ravnotežja! Sedaj omahovanje in padec: raziskovalec se je brez življenja zgrudil na kamenje paganskega žrtvenega templja ... * Duhovnik je hitel s pergamentom k grobu Jezusa. In njegovo delo se je sedaj stisnilo na najtesneji obseg časa. Z mrzlično naglico je prižgal majhen plamenček na telesu gospoda, in ko je ognjena duša z dimom plavala proti nebu, je vrgel pergament v ogenj. Zapustile so ga moči ter položile nezavestnega na zemljo. Duhovnik se je zavedel šele v nočni senci. Vstal je, pogledal zvezdo, ki mu je kazala proti globini puščave. Potem je odšel brez brašna in orožja v peščeno pustinjo... Predzadnjo nedeljo je na Dunaju umrla baronica Berta Suttner, ki je bila ena pravih agita-toric za svetovni mir. Strahotne vojne je opisala v svojem romanu »Proč z orožjem!« Roman ima dokaj agitatorične vrednosti za razoroženje narodov. Stara je bila 71 let. Leta 1905. je dobila Nob lovo nagrado za mirovno propagando. Iz centralnega odbora personalne komisije drž. železnic. Končno je železniško ministrstvo vendarle zopet sklicalo centralni odbor presonalne komisije. Dne 28. in 29. aprila se je vršila seja za sekcijo poduradnikov, 4. in 5. maja pa za sekcijo slug. Centrala naše organizacije je člane obeh sekcij, ki pripadajo naši organizaciji, dan pred sejo sklicala na predgovore, na katerih se je posvetovalo o zavzemanju stališča na sejah. Člani komisije pa so vrhutega eno uro pred sejo imeli posvetovanje z ostalimi člani komisije. Posebno je povdarjati, da se je na teh pogovorih doseglo skupno postopanje. V tem poročilu se omejimo samo na poročanje o zavzemanju stališča personalne komisije napram poslabšanjem in ravnanju, ki ga je deležno celokupno osobje in njegovi zastopniki. Obširnejše poročilo priobčimo kadar dobimo zapisnik seje. Sekcija poduradnikov. Predsednik je takoj po otvoritvi seje hotel preiti na razpravo o predloženih iniciativnih predlogih. Po živahni debati, pa je vendarle bil pripravljen, da posluša protestno izjavo. Sodrug H a r t e n t h a I e r je podal sledečo izjavo: V zapisniku so izpuščene najbistvenejše izjave železniškega ministrstva in članov. Članom se ne naznanja rešitve predlogov po železniškem ministrstvu, kakor se to dogaja v ravnateljstvih-. Članov personalne komisije se pri deputacijah ne sprejema, ali pa se jim otežkočuje deputacije. Nadalje se nadaljuje poslabšanja, ki so nastopila od leta 1911. sem. Sodr, Hartenthaler zahteva primerne izjave od predsednika, da se bo zboljšalo razmere. Dvorni svetnik dr. Boess je nato naznanil sledeče stališče železniškega ministrstva: Rešitev vloženih predlogov lahko dobi v bodoče kak član na znanje potom prepisa. Člani lahko na željo vplivajo na sestavo zapisnika. Poslabšanja se niso dogodila ne za celokupno osobje ne za posamezne slučaje. Glede tega bi se moralo predložiti konkretno gradivo. Kar se tiče d e p ti t a c i j, se ne dela nikakih težkoč. Železniško ministrstvo < je vsak čas pripravljeno urediti tozadevne pritožbe. Strahovanje se ni vršilo. Železniško ministrstvo je pripravljeno poseči vmes, kjer bi se to dogodilo. Nato se je prešlo na razpravo nadaljnih predlogov. Glede na z e n a č e n j e ostrin se je izjavilo, da se nadaljnjega zenačenja ostrin pod nobenim pogojem ne more dovoliti. C. kr. železniško ministrstvo namerava skrajšati obstoječe pet in štiriletne n a p r e d o v a I n e roke v končnih plačilnih stopnjah poduradnikov. Opustitev plačilne stopnje 1300 kron je popolnoma izključena. Neresnično je, da morajo tudi namestniki strojevodij najmanj dve leti ostati v plačilni stopnji 1200 kron predno se jih more imenovati poduradnikom. Vsakega namestnika se mora imenovati poduradnika, ki doseže plačo 1200 kron. Nasprotno pa je za sprevodnike merodajna določba, da morajo biti najmanj dve leti v plačilni stopnji 1200 kron, predno se jih more imenovati poduradnikom. To pa ni nobeno poslabšanje. Glede na kvalifikacijo se namerava isto vpo-rabljati zahtevam službe primerno. Pri tem predlogu, o katerem se je ločeno glasovalo, je nastala sledeča slika: Odpravo izven rednega napredovanja za vse poduradnike se je odklonilo z vsemi proti petim glasovom. Ti so bili: Polk, Hartenthaler, Bartoniček, Zink (socialni demokratje) in Heizinger. Vsi drugi tudi sodruga Z o b I e r in B i t m a r sta bila zato, da se pridrži izvenredno napredovanje še nadalje. Predlog za odpravo izvenrednega napredovanja za strojevodje je bil soglasno sprejet. Glede kazni se je obljubilo izpremembo v toliko, da se zastopnike iz dotične strokovne skupine pritegne kot izvoljene člane komisije. Pri posvetovanju o st a narinskem vprašanju je prišlo do spora. Predsednik je očital članom, da stavijo brezprimerne zahteve. Temu postopanju predsednika so se solidarno protivili vsi člani komisije ter dosegli, da je predsednik stvarno nepristransko in popustljivo vodil nadaljnjo razpravo. Sekcija sitig. Po otvoritvi seje je s. Weiser povzel besedo, da pred prehodom na dnevni red v imenu članov komisije vloži sledeči protest: 1. Način sestavljanja zapisnika je ravno v najvažnejših točkah zelo pomanjkljiv vsled izpuščanja važnih utemeljitev po članih komisije ter je potrebno temeljitejše delo. 2. Deputacije pri železniškem ministrstvu in tudi pri posamezHili ravnateljstvih se članov personalne komisije otežča ter se jih z raznimi izgovori ne sprejema. Nasprotno pa imajo zastopniki majhnih skupin ali društev vselej nezabranjen pristop ter dobe pojasnila. Proti temu odločno zavzemamo stališče ter se pod nobenim pogojem ne pustimo izigravati po gospodu predsedniku napram tem ljudem. Če tu kmalu ne nastopi iz-prememba, bomo primorani storiti druge korake. 3. Pri izvedbi reform naj se posluša in uva-žuje mnenje članov personalne komisije, da se v resnici stori delo, ki odgovarja željam uslužbencev. V nasprotnem slučaju bi se to občutilo kot preziranje članov personalne komisije, kar si ne pustimo nuditi in bi tudi na upravi sami maščevalo. 4. Člani personalne komisije in zaupniki sploh so izpostavljeni mnogim šikanam in pro-gonom, proti katerim odločno zavzemamo stališče in protestiramo. 5. V zadnjem času uvaja železniško ministrstvo poslabšanja pod pretvezo ekonomičnega gospodarstva. Poslabšanja se kažejo zlasti pri turnusih potom odtegnitve od službe tei premeščanja iz višjih v nižje plačilne razrede. (Okoli 300 slučajev je znanih.) Proti temu odločno protestiramo ter svarilno opozarjamo na posledice. Naznanjamo, da uslužbenci nikakor niso voljni to mirno gledati. Uslužbenci občutijo to kot izsiljevanje in postopanje, ki ga je najstrožje obsojati, ker avstrijska država vsako leto izmeče milijone za morilno orožje v ljudsko gospodarskem oziru pa prepušča ljudstvo lakoti in bedi. S. Weiser je vse to povdarjal mirno in stvarno ter obširno utemeljil posamezne točke. Prosil je na to predsednika, da vzame protest na znanje in pripusti debato o tem, da posamezni člani personalne komisije lahko označijo svoje stališče o tem. Gosp. ministerijalni svetnik dr. Boess je nato odgovoril sledeče: Sestavljanje zapisnikov se bo izvršilo v zaželjenem smislu. R e -šitve vloženih predlogov bo članom personalne komisije dal pismeno naznaniti. Deputacijam članov personalne komisije v železniškem ministrstvu se ne bo delalo ovir, samo naj le-ti ne bodo nepotrpežljivi, če morajo večkrat nekoliko več časa čakati na dovoljenje pogovora, ker je to v zvezi z raznimi okolnostmi. Ce se trdi o delegatih društva pro-fesionistov, da profesionisti v delavnicah nimajo dobrega zastopstva, je to laž. Njemu ne prihaja na misel, da bi izigraval člane personalne komisije. — Pr o go nov članov komisije ali zaupnikov se gotovo ne izvaja v izvrševanju njih funkcij. Konkretne slučaje pa se mu naj takoj naznani. — Kar se tiče takozvanih poslabšanj, priznava, da so se pri turnusih izvršile izpremenibe; ravnotako se je izvedlo po-edine premestitve slug, kar pa je utemeljeno v službenih razmerah. Ce pa so pri tem nastale ostrine ali pa krivice, i;aj se mu to nemudoma naznani. Na sestavo turnusov imajo vpliv ravnateljstva in morajo le-ta železniškemu ministrstvu predložiti morebitne nasvete. Nato se je vršila debata. Sodr. S o m m e r f e I d je podpiral izvajanja sodruga \Veiserja čim najodločnejše ter je s posameznimi podatki dokazal resničnost izvajanj. Prosil je zo ugodno rešitev navedenega. Nadalje so govorili: Miihlberger, Kreu-zer, P f a t s c h b a c h er, M e r i n s k y, Eliska in P1 o n k a, ki so s podatki dokazali, da je protest upravičen in ugodna rešitev potrebna. Ko je sodr. Weiser v zaključnem govoru reasumiral svoja izvajanja ter prosil, da se predložene zadeve ugodno reši, se je prešlo na dnevni red. O nadaljnjih razpravah pišemo prihodnjič. Občni zbor naše organizacije. (Dalje.) Sodr. Scheibein poroča o razmerah, ki prevladujejo na lokalnih železnicah v Avstriji. Za našo organizacijo ne more biti vseeno, v kateri organizaciji se nahajajo dotični uslužbenci. Želimo, da bi se za uslužbence lokalnih železnic v Avstriji ustanovilo posebno sekcijo v okviru naše organizacije, Tozadevne predloge naj se odkaže centrali v vpoštevanje. Želimo, da delegacijski zbor določi, da nobena krajevna skupina ne more sprejemati članov iz področja drugih skupin. Nastopati moramo proti separatizmu v kakršnikoli obliki. Izgradi naj se zaupniški sistem in centrala naj prevzame iniciativo zato. Sodr. T o m s c h i k se je v svojem zaključnem govoru obširno bavil z vsemi pritožbami in predlogi ter ponovno izjavil, da bo centrala resno izvedla izgradbo zaupniškega sistema. Predlog centralnega vodstva je bil soglasno sprejet, cela vrsta drugih predlogov pa je bila od-kazana centrali. K tretji točki: »Posmrtna odpravnina« je poroča! sodr. Rudolf M ti 11 e r . Že 1.1904. se je delegacijski zbor peča! z uvedbo podpornih naprav v naši organizaciji. Zadnji delegacijski zbor pa je uvedel fakultativno posmrtno odpravnino. Pričakovali smo močen pristop članov. Zato smo tudi uvedli zelo ugodno karenčno dobo za tiste, ki so že člani naše organizacije. Pokazalo pa se je, da se je to napravo v začetku precej izkoristilo. Od tedaj pa se je to zboljšalo. Sedaj je 38 odstotkov članov združenih v posmrtno od-pravninskem skladu. Izstopov je bilo 5'52 odstotkov članov, ki so pripadali skladu, dočim znašajo izstopi članov, ki niso pri skladu, 14 do 15 odstotkov. To kaže, da je uvedba te podporne panoge res omejila fluktuacijo. In to je naravno stremljenje vsake strokovne organizacije. V trinajstih letih so naši zaupniki pridobili mnogo članov, kar je stalo ogromnega dela. Mnogo članov pa je v isti dobi zopet izstopilo. Tu pa je panoga pripravno sredstvo, da izpre-meni to dejstvo. To pa tembolj, ker je prispevek 50 vinarjev v razmerju z dajatvami sklada zelo majhen. Ce bi bil podporni sklad splošen, bi pridobili tudi mnogo starejših in sposobnejših so-drugov. To novo uvedbo moramo izkoristiti za pridobitev članov. Centrala sicer ne smatra te naprave kot univerzalno sredstvo, toda vseeno je pripravno sredstvo za ojačenje naše organizacije. Finance sklada so se ugodno razvile. Saldo znaša koncem leta 1913. 148.193 kron. Omeniti je okolnost, da pride večina smrtnih slučajev na žene in ponajveč v starosti 30—40 let. Poročevalec je za . obvezno uvedbo posmrtne odpravnine. Dosedanji argument, da člani ne morejo plačevati prispevkov, ni merodajen, ker Statistika dokazuje, da je ravno iz vrst najslabših uslužbencev največ članov sklada. Centrala predlaga sledeči predlog: Ker se je dobro uvedel leta 1912. ustanovljeni posmrtno odpravninski sklad, ki mu pripada 31 odstotkov celokupnega članstva in je vrhutega v omenjeni posmrtni opravnini del socialnega dela, ki se ga nudi za majhne prispevke ter je predvsem uvedba te podporne panoge sredstvo za omejitev močne fluktuacije in zboljšanje agitacije ter utrditev organizacije na znotraj in zunaj, predlaga centralni odbor po temeljitem posvetovanju: »Vsi od 1. julija t. 1. naprej Splošnemu pravovarstvenemu in strokovnemu društvu na novo pristopivše člane naj se takoj sprejme tudi v posmrtno odpravninski sklad.« Sprejem tega predloga je brezdvomno pripraven za povzdigo te podporne panoge, zenačenje obveznosti in pripravo obvezne uvedbe, ki je s časom potrebna. Sprejem tega predloga bi imel nadalje posledico, da se utrdijo naše finance in da se lahko poveča dajatve članom. Centrala pa je: tem potom pripravljena na bodoče boje in druge zahteve. V debati so sodrugi, ki so proti obvezni uvedbi, ponavljali že leta 1911. rabljene argumente. Zlasti so zatrjevali, da sodrugi mnogo raje plačujejo višje prispevke organizaciji, ali pa za kak bojni sklad, nego za izgradbo posmrtno odpravninski sklad. Vkljub ugodnostim te naprave se ne morejo sprijazniti ž njo. V zaključni besedi povdarja sodr. M ii 11 e r, da tako ne govorijo pionirji napredka. V splošnem pa so mu olajšali stališče. Centrala ima nalogo, da poišče poti za zboljšanje razmer. Novo' pristopivše želimo imeti v skladu, ker sami to' želijo. Vrhutega pa je to izvedeno že v celi vrsti skupin. Ze to dokazuje, da je izvedba te namere možna. Predlog je bil nato sprejet z 98 glasovi proti 66. Pri četrti točki dnevnega reda: »Volitev centralnega vodstva in kontrolne komisije« se je soglasno izvolilo sledeče so-druge: Centralni predsednik: Josip Schvvab; v centralni odbor: Konštantin K n e i-d i n g e r, Karol W i n t e r, Josip Wabitsch, Josip Som me rf el d, Edvard L i n d n e r, Salomon R e i s s , Ferdinand Hulka, Eberhard H e i d e r, Fran S a u e r, Josip Schuster, Alojzij B e c k , Karol Schmid t, Josip Polti, Rudolf W e i g 1, Fran C z e c h , Viljem B r o d e c k y; v kontrolo: Adolf K o t r b a, Fran Bakovski, Matija D e i s e n h a m m e r, Fran S o-v a, Ivan Pollermann; v nadomestno kontrolo: Fran Z i e g-1 e r, Fran Hans lik, Mihael Czisl; v provincijaino kontrolo: Josip Petrič, Viljem Scheibein, Edvard Paul, Josip Moritz. K peti točki dnevnega reda je sodr. Tom-s c h i k poročal o akcijah izza zadnjega delegacij-skega zbora. Poročal je o postanku 38. milijonskega predloga, o ponovni odklonitvi 17-milijon-skega predloga in o 15-milijonski izjavi železniškega ministra. Ta znesek bi imel biti razdeljen v letih 1913., 1914. in 1915. Pojavila pa so se razna poslabšanja in s tem je prišlo na dan, zakaj se vlada tako trdovratno upira položiti račun parlamentu. Boji se priznati prihranke, ki jih je dosegla s poslabašnji. To dejstvo je v odseku za državne nastavljence izzvalo nezaupnico vladi. Poslabšanja se kažejo zlasti v turnusih in normiranju mest. Na drugi strani pa se je v parlamentu sklenjena zboljšanja za čuvajsko in pre-mikalno osobje izvedlo v drugi, slabši obliki. Ponovno smo v ministrstvu razložili stvar ter zahtevali odpravo poslabšani in uvedbo zboljšanj. Minister pa se vselej izgovarja na svoje poročevalce ter trdi, da se tudi on ne strinja s tem sistemom. Tudi za delavce je nastopila cela vrsta poslabšanj. Tako na primer se pridržuje prožnim delavcem 20-vinarsko mezdno napredovanje. In s celo vrsto takih poslab.šanj imamo opraviti. Centrala je vselej odločno postopala proti vsem tem pojavom. Popustili pa ne bomo, dokler se ne odpravi poslabšani. Seveda je zato potrebno sodelovanje velike večine železničarjev. Mnogokaj dosežejo sodrugi tudi brez centrale in sicer povsod, kjer se odločno in smotrno sami branijo. V glavnem pa je gledati na to. da se centrale ne preoblaga z malenkostmi. , Sodrugi lahko tudi službenim potom marsikaj dosežejo in če to ne bi pomagalo potem bomo seveda mi posegli vmes. Treba nam je pa vedno natančnega gradiva, ker hočemo voditi samo resne akcije. No-. čemo se izpostavljati očitkom, da smo neresni in demagogični. (Konec, prih.) Volitve v obratno bolniško blagajno c. kr. državnih železnic. Pred nami je izid skrutinija volitev v obratno bolniško blagajno državnih želcznic in lahko izražamo zadoščenje, da so socialno demokratični kandidatje, ki so jih postavili organUirani že- lezničarji dobili veliko število glasov. In to vkljub vsemu terorju in volilnemu sleparstvu, ki je cvetelo tudi pri teh volitvah. Teh »čednih« sredstev so se združeno posluževali naši nasprotniki in p. n. predpostavljeni. Imeli bi torej vzroka dovolj, da se veselimo tega sijajnega volilnega uspeha; vkljub temu pa moramo izjaviti, da smo s tem volilnim izidom zelo nezadovoljni, ker so ravno te volitve dokazale, da se ni vporabilo tiste agitatorične moči, ki jo vsebuje naša organizacija in da se ni po-služilo vseh razpoložljivih sredstev našega prosvetnega dela. Uspeh bi bil lahko večji. Pri letošnjih volitvah je bilo oddanih 170.832 glasov (za 1050 več kot leta 1911.). Od teh so dobili naši kandidatje 101.385 do 103.008 (60’3 ■odstotkov). Število naših glasov je naraslo za 2431. Krščanski socialci so dobili 8054 (4-7 odstotkov), nemški nacionalci pa letos niso kandidirali, čeravno so leta 1911. dobili 15.000 glasov. 2e vnaprej so izdali geslo za oddajanje praznih glasovnic. Pri letošnjih volitvah je bilo oddanih 55.604 praznih glasovnic. Ta izid kaže, da socialni demokratje niso ničesar izgubili. Da je pa bilo oddanih toliko praznih glasovnic, je vzrok terorizem, ki so se ga posluževali razni predstojniki, zSasti napram nižjim uslužbencem, v glavnem napram vrhstavbnim delavcem. Tudi sleparstvo takojšnje oddaje glasovnic vkljub izrecni odredbi, da morajo iste najmanj tri dni ostati v rokah volilcev. je eden vzrokov, Stavbeni ravnatelj: Holzer I. r. Delavski odbornik, sodr. Rupar je za poročilom sodr. Kopača povzel besedo, ter poročal o izjavi ravnatelja. Ravnatelj je obljubil, da bo na seji delavskega odbora, sklicani za 27. in 28. maja, kjer bo na dnevnem redu vprašanje o zvišanju plač, avtomatičnem napredovanju, odpravi ostrin za stare delavce, podal obvezno izjavo, da bo na jesenski seji ugodno rešena plačilna regulacija, kakor tudi ostale zahteve, samo, da ne more se povedati svote, ki se jih bo v to svrho porabilo. Z odobravanjem so navzoči sprejeli poročili na znanje. Nato je shod sklenil sledečo resolucijo: Dne 7. junija 1914 na vrtu gostilne Petrič v Ljubljani zbrani vrhstavbni delavci južnoželez-niških sekcij Maribor, Ptuj, Celje, Zidan most, Ljubljana, Št. Peter, Trst in Gorica vzamejo poročili sodruga Kopača in delavskega odbornika Ruparja na znanje in pooblaščajo tržaško tajništvo Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva, da dogovorno s centralnim društvenim vodstvom potrebno ukrene, da bodo storjene obljube, označene v predloženi spomenici z dne 3. maja 1914. tudi izvršene. Končno izjavljajo zbrani vrhstavbni delavci, da smatrajo kot častno dolžnost vsakega vrh-stavbnega delavca, da je član Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo, da bo mogoče z združenimi močmi zboljšati ne-vzdržljive razmere vrhstavbnih delavcev. # To gibanje nam zopet kaže, kaj vse se more doseči z združenimi močmi, in to celo tam, kjer je delavstvo že obupalo nad razmerami. Delavci naj ne bodo tisti kalini, ki gredo na lim raznim narodnjaškim in klerikalnim frazerjem. Dosegli bodo še več, če bodo trdno združeni v mednarodni organizaciji, ki se edina bojuje za vse železničarje. Ljubljana. Dne 8. m. m. se je vršil v areni Narodnega doma v Ljubljani javen železničarski shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročal je sodr. Kopač o delegacijskem zboru, ki se je vršil na Dunaju od 20. do 25. maja t. I. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili poročilu ter ga z burnim odobravanjem vzeli na znanje. Rudolfovo. Dne 11. m. m. se je vršil v Rudolfovem dobro obiskan železničarski shod, na katerem je sodr. Kopač poročal o delegacijskem zboru naše organizacije. Na tem shodu se je obenem izvolilo novo vodstvo vplačevalnice. Izvoljeni so sodrugi: Ivan Drenovec, strojevodja, predsednik: Alojzij Kronegger, podpredsednik; Merhar Feliks, II. strojevodja, blagajnik; Šuster Martin, zapisnikar; Osterman Alojzij, preglednik računov. Naznanila shodov. Vršijo se sledeči shodi: V Trstu II, v soboto dne 4. julija t. I. ob 8. uri zvečer splošen shod v I a k o s p r e m n e g a os ob j a v gostilni »International«, ulica Gian Rinaldo Carli 10. Dnevni red: Poročilo članov centralne personalne komisije o zadnji seji in poročilo o zadnji konferenci zaviračev. 2. Volitev zaupnikov vlakospremljevalcev. 3. Raznoterosti. V Trstu I in IH, v sredo, dne 8. julija t. I. ob 8. in pol uri zvečer javen shod južnih železničarjev v veliki dvorani v Delavskem domu, ulica Madonnina 15. Dnevni red: Stavbinska zadruga na južni železnici. Poročevalca: Sodr. Viljem Scheibein iz Ino-niosta in sodr. Kopač. V Nabrežini, v četrtek, dne 9. julija t. 1. ob 8. uri zvečer železničarski shod- z istim dnevnim redom in istima poročevalcema, kakor dan poprej v Trstu. Gospodarski pregled. Davčna moč naše države za leto 1913. Po uradnem izkazu so znašali za leto 1913 nekateri davki sledeče svote. 1. izredni davki. Med temi davki so prinesli največ pridobninski davki raznih podjetij in sicer čez 115 miljonov kron. Potem sledijo hišno-najemninski davki s svoto 107 miljonov kron. Osebnodohodninski davki so dali 106 miljonov kron. Dalje sledi zemljiščni davek s svoto 54 miljonov kron itd. Skupna svota direktnih davkov je znašala v letu 1913. 466,867.434 K. Med indirektnimi davki stoje na prvem mestu razne užitnine in pristojbine. Užitnina na sladkor n. pr. je dala 164,231.230 K davka, užitnina na žganje je dala skoro sto miljonov kron, užitnina na pivo 84 miljonov kron itd. Pristojbine so dale 159 miljonov kron davka, koleki 68 miljonov kron, tobak 335 miljonov kron itd. Tretja skupina davkov so carine, ki so znašale-1. 1913 245,718.914 kron. Skupna svota davščin, užitnin, pristojbin itd. za leto 1913. znaša čez 1827 miljonov kron. Pregled užitninskih davkov za leto 1913. kaže sledeče postojanke: Užitnina na žganje je znašala celih 99 miljonov kron, užitnina na pivo 84 milonov kron, užitnina na vino 12 miljonov kron. Užitnina na sladkor je največja in je prinesla državi 164 miljonov kron. Mesna užitnina znaša komaj 19 miljonov kron in davek na petrolej 25 miljonov kron. Iz teh številk se d& napraviti precej jasna slika ljudskega življenja, ki kaže, da gre samo na užitnini na žganje, pivo in vino iz ljudskih žepov skoro 200 miljonov kron vsako leto. Užitnina na meso n. pr. je komaj deseti del te ogromne svote, ki jo plačajo največ revnejši ljudski sloji, delavci, težaki in siromašnejše ljudstvo po deželi. Ce ?a nič drugega ni beliča pri hiši, za žganje se žalibog še vedno dobi kaka petica! VSEBINA ŠT. 12 Z DNE 15. JUNIJA 1914. Članki: Kapitalizem kot revolucijonar. Ob-zor. Boj proti draginji. Občni zbor naše organizacije. (Dalje.) Veselijo se, da smejo dovoliti. Listek: Vest. Dopisi: Trst, južna železnica. Grobelno pri Celju. Lep posel. Iz Jesenic. Zvezarjem v album. Domače vesti: Potrebščine državnih železnic. Nameravana poslabšanja turnusov pri južni železnici. Avstrijski proračun za 1914/1915. Na ljubljanskem južnem kolodvoru. V Avstriji imamo res preveč denarja. O vojni. Inozemstvo: Velika nesreča na morju. Socialno demokratični poslanci v nemškem državnem zboru. Razdelitev balkanskih dolgov. O združevalnem stremljenju francoskih železničrjev. Raznoterosti: Rekord v železniški hitrosti. Iz organizacije: Posmrtno odpravninski sklad. Izprememba naslova. Gospodarski pregled: Občni zbor južne železnice. Poročila o shodih: Nabrežina. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnike prosimo, da v svojih dopisih, poročilih za list itd. popišejo samo eno stran papirja, da se s tem prihrani nepotrebno prepisovanje. Piše naj se s črnilom, ker se ne more zahtevati ne od urednika ne od stavca, da si kvari oči. Radi pomanjkanja prostora je moralo zaostati mnogo gradiva, ki ga priobčimo v prihodnji številki. Dopisnike prosimo potrpljenja. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Zahvala. Podpisani se srčno zahvaljuje vsem sodru-goni, ki so se vdeležili pogreba njegove pokojne soproge, kakor tudi za podarjen lep venec. V Trstu, dne 9. junija 1914. Ignacij Gec, nadšprevodnik. Zahvala. Zahvaljujem se vserrj sodrugom, ki so mojega pokojnega moža Ivana spremili k zadnjemu počitku. Naročajte in podpirajte delavsko časopisje! Najboljši nakup . vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastne tovarne Peter Kozina & Ko. Ljubljana na Bregu št. 20 --------- (Cojzova hiša). ---- Vdova Zupan. Adalbert Kassig Ljubljana, Židovska ulica. Zavod za uniformo, krznar in izdelovatelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skili predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Čepice zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih oblikah po najnižji ceni. — Postrežba točna. Varstvena znamka. Cene za moške K 14'—, 17'—1 20'—. * ženske „ 12 —, 15-—, 18'—. „ dečke 36/39 K 10—, 12'-. „ otroke *t. 22 25 26-28 29 31 32-35 K 5' 8- G-a.ra-rrtira-na, Isalcovost Cenejše vrste od K 1*50 naprej. Koder prebivajo Slovenci povsod je razširjen Slov. Ilustr. Tednik* Vsakdo ga rad čita. Naročite si ga in pridobivajte mu no-:: vih naročnikov. :: =~ Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo. = To^a-ma- na C3-li:ncalx pri ani. = Priporoča se slavnemu občinstvu za portalna, stavbena, pohištvena mizarska dela. Prevzema kompletne oprave za hotele, kavarne, vile, gostilne, privatna stanovanja. Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. Rezervni skladi K 15.000. Deležni kapital K 80.000. Splošno kreditno društvo registrovana zadruga z omejeno zavezo = v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 3. = Eskomptuje: menice, devize, fakture. — Oskrbuje inkasso za svoje člane. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago v javnih skladiščih. — : : : Osebni kredit. : : : Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice. Vloženi denar obrestuje po 5°L od dne vloge do dne dviga. — Rentni davek plača iz svojega. Obratuje le s svojimi člani. Član postane, kdor vzame en opravilni delež v znesku K 20. Glavni deleži po K 200. Zaveza enkratna, omejena. Članov 700. Živahna zveza z Ameriko; v vseh krajih Združenih držav ima svoje zastopnike — zato oskrbi lahko vse potrebne informacije iz teh krajev. Za varčevanje ima ličile d.o32CLa*če Ib-ra, zn. Ilzs. lire.