Več na 2. in 3. strani pogajanja o plačah in drugih zahtevah sindikatov se bodo nadaljevala STUPIS praznoval desetletnico Na slavnostni seji ob desetletnici tega sindikata, bila je v kongresni dvorani Mercurius v BTC v Ljubljani, so med drugim ugotovili, daje STUPIS močan člen družine Svobodnih sindikatov. Poleg prizadevanj za ustreznejši položaj zaposlenih se bo sindikat tudi v bodoče moral boriti za ohranitev tekstilne in usnjarske industrije, ki bosta zaradi vstopanja v Evropsko unijo še naprej zelo ogroženi. do", je sodeč°r SOCialnv'.*1 Partnerjev, bil je neposredno po protestnem shodu pred “Esmeral pri GZS Tam*50 xI/X!rOČllu za javnost, ki smo ga prejeli od svetovalke za odnose z javnostm °gorčeniu‘r ^ ,apotekal v strpnem in konstruktivnem vzdušju. Tako je bilo kljub P0 tisiovnTr^ zbornice nad rogoviljenjem sindikalistov pred njenim sedežem. Sloveniic nri«is^erenci’ 0 kateri poročamo na straneh 4 in 5, je z Gospodarske zbornict 33-odstotnes'i n C e*n° sPoro^'*°- V nJem med drugim piše, da ŽSSS res ni nikoli zahtevali p°udarjaio da • <>^ccan-|a Plač m da so to zahtevali predstavniki drugih sindikalnih central dajalcev To vi i °osfP“darska zbornica po veljavni zakonodaji legitimen predstavnik delo-Na koncu n; 8°Je ^. posedaj odigravala odgovorno in strokovno in tako bo tudi naprej p 1 sma potrjujejo, da se bodo pogajanja nadaljevala prihodnjo sredo. v°r prejšnjo sredo je bil strpen in konstruktiven. -•fSBl ZSSS protestira zoper Haiderja ZSSS nasprotuje mlačni politiki Vlade Republike Slovenije do vstopa svobodnjaške stranke v avstrijsko vlado. Slovenska vlada očitno pozablja na Haiderjeve izjave o tujih delavcih in priseljencih, na njegov odnos do slovenske manjšine. ZSSS je prepričana, da pravice Slovencev na Koroškem še niso urejene po evropskih vzorih. ZSSS potrjuje svojo solidarnost z Avstrijsko zvezo sindikatov in drugimi demokratičnimi silami v sosednji državi, ki izražajo nasprotovanje udeležbi svobodnjakov v avstrijski vladi. Zaradi vsega tega bo ZSSS organizirala protestni shod pred veleposlaništvom Republike Avstrije. Ta bo v četrtek, 2. marca, ob 13 uri, na Veselovi ulici v Ljubljani. ZSSS vabi vse podobno misleče, da se shodu pridružijo. a enotnos :a enotnosl 2 »mm* št. 8 / 24. februar 2000 DRUGA STRAN SJlElEE*)sNJARSI(OPRtD[LOVAlNt št. 8 / 24. februar 2000 Desetletnica Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Proslava, ki jo je povezoval^ dramski igralec Marko Simčič, se je začela z Internacionalo. Po kratkem filmu, ki ga je pripravil Studio Zmajček, je prva dama _ slovenske glasbene scene Norina Radovan zapela dva šansona. Slavnostni govornik Tone Rozman, predsednik Sindikata tekstilne jn usnjarskopredelovalne industrije Slovenije (STUPIS) je orisal prizadevanja sindikata v preteklem desetletju in njegovo vpetost v boj za boljši položaj zaposlenih in ohranitev tekstilne in usnjarske industrije. Tone Rozman, slavnostni govornik, je najprej povedal, daje samostojni sindikat STUPIS nastala 23. februarja 1990, na skupščini sindikata v Novem mestu. Družina Svobodnih sindikatov so s podobnimi odločitvami komle-tirali kolegi iz drugih sindikatov. K ustrezni postavitvi sindikata in zveze je s svojimi sklepi prispeval tudi prvi kongres ZSSS. Boi za boljši položaj iposlenih in ohranitev tekstilne iusnjarske industrije V času ustanavljanja sindikata je prišlo tudi do drugih družbenih sprememb, ki so se kazale zlasti v demokratizaciji političnega življenja. Prišlo je tudi do osamosvojitve države, zaradi česar sta tekstilna in usnjarska industrija precej trpeli, izgubili sta namreč trge v bivši Jugoslaviji in bivši Sovjetski zvezi. Za marsikaterega politika so bili delavci in delavke takrat le moteči elementi. Motila sojih namreč previsoki stroški dela. V tekstilni in usnjarski industriji je bilo leta 1990 prek 70.000 zaposlenih. V STUPIS jih je vstopilo skoraj 60.000. Sindikat je takrat imel člane v skoraj vseh podjetjih, iz nekaterih so zaposleni vanj vstopali še kasneje. K postavitvi sindikata so veliko prispevali sindikalisti iz območnih organizacij. STUPIS še sedaj deluje v veliki družini sindikatov, povezanih v ZSSS. Po besedah predsednika STUPIS je država v velike podjetniške si ste- Tone Rozman Dušan Semolič Spoštuj roke, ki te hranijo! Vsak pameten kmet ve, od česa on in njegova družina živijo. Gorje mu, če zaradi kakršnegakoli vzroka zanemari dejavnost, ki prinaša njegovi kmetiji največ dohodka. Zato pameten kmet skrbno pazi, da je s proizvodnjo, ki prinaša kmetiji največ zaslužka, vedno vse v najlepšem redu. Tako kot pameten kmet na kmetiji gospodarijo tudi preudarni politiki in gospodarstveniki v državi. Umni politiki vsak trenutek vedo, od česa državljani živijo in katera dejavnost prinaša državi in njenim prebivalcem največ dohodka, zato tej dejavnosti posvečajo tudi največ pozornosti. Gorje državi in njenim državljanom, če politiki izgubijo kompas in zanemarijo dejavnost, od katere dežela živi. Čeprav naši politiki in gospodarstveniki že nekaj časa veliko govorijo o postindustrijski in informativni družbi, v katero menda že vstopamo, Slovenija še vedno v glavnem živi od industrije in kmetijstva. V industriji, rudarstvu, gradbeništvu in energetiki dela res samo okoli 350.000 delavcev, vendar pa zaposleni v omenjenih panogah gospodarstva ustvarijo več kot dve tretjini vsega slovenskega izvoza. Delavci v industriji, gradbeništvu, rudarstvu in energetiki so tudi med tistimi, ki z davki in prispevki najbolj vzorno in redno polnijo državno blagajno in blagajne pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Zadnja leta se pri nas poleg industrije in sorodnih de- Piše: Tomaž Kšela Po drugi strani pa naši politiki zelo radi govorijo, daje naša K dočnost v znanju, ki je v sodobnem svetu največje bogastvo. ToJei cer res, vendar pa zaenkrat dejstvo, daje znanje v sodobnem sv čedalje dražje, Sloveniji bolj malo koristi, saj je naša dežela ve ' večja uvoznica kot izvoznica znanja. S prodajanjem znanja v sot . nem svetu služijo mastne denarce tehnološko najbolj razvite tnU nacionalne družbe iz Združenih držav Amerike, Japonske, Evrop unije in še nekaterih razvitih držav. Slovenija je kljub vsemu gf" jenju politikov in gospodarstvenikov o postindustrijski družbi se ■ dno globoko v industrijski eri, saj vsi skupaj v glavnem živimo odPr0l l kovinskih izdelkov, motorjev, elektromotorjev, kemijskih izdelkov, snih izdelkov, obutve in drugih industrijskih izdelkov in polizdelka tujino ter od Ion poslov. Znanja, intelektualnih storitev, umetni* del, finančnih in turističnih storitev tujcem še lep čas ne bomo P dali toliko, da bi lahko od tega živeli in preživeli. J Kako malo naši politiki in menedžerji cenijo vejo, na kateri vsi IsKm sedimo, priča tudi njihov odnos do plač delavcev v industriji in n . ploh v gospodarstvu. Delavci v industriji, ki s svojim trdim delov izvozom vsem skupaj omogočajo preživetje, so plačani najbolj mizc Številni menedžerji, novodobni povzpetniki in kvazi strokovnjakir dejansko služijo mastne denarce - pa ne z delom ali umnim posla j Najhuje pa je, da so plače v nekaterih panogah industrije in spodarstva že tako mizerne, da delavci z njimi ne morejo več pihljati sebe in svojih družin. Zato vlada med delavci v industriji me vložila kar precej denarja, za mala pod-■ e.Ja Pa Je denarja zmanjkovalo. Podjetja so odpustila veliko presežnih predilk in tkalk, ka-enh položaj je olajševala beneficirana delovna 0 a. Zaradi tega se je veliko delavk in de-a^S?v 'ahko upokojilo po mehki metodi. i PIS seje večkrat pogajal o kolektivni pogodbi dejavnosti. Zadnjo je sklenil šele s Pomočjo pritiska in podpisi svojih članov. Se-oaj se veljavnost pogodbe izteka in STPIS bo v akcijo za sklenitev nove. obroje, ker je pri ministrstvih nastala stra-gija razvoja dejavnosti, daje za njeno ure-> 1 ltev na razpolago tudi nekaj proračunskega narja. Rozman upa, da strategija, pri nje-dl uresničevanju hoče biti zraven, ni bila Pripravljena prepozno. i ,ePrav se nekatera podjetja lahko pohvali-sk a S° Pridobila certifikate kakovosti in evrop-lav Stanc*arde, se v tem skrivajo grenkobe de-v|vCev' Gre za podaljševanje delovnega časa, ■ je norme a STUPIS si bo prizadeval odpraviti e neugodnosti za zaposlene, dik' |SUk dan v novem tisočletju je za naš sin-nanr n?V 'zz'v- Prepričan sem, da bomo še prjv'eJ dokazovali svojo trdoživost. Od države ujemo primerno makroekonomsko po- Priznanja ob desetletnici STUPIS so prejeli tisti, ki so največ prispevali k njegovemu razvoju: Marjana Košak, Alojz Omejc, Karel Krauzer, Darinka Antončič, Potci0 Nllciksr, Radko Pušnik, Forto Turk, Jože Miklič, Martina Hor-žen, Mojca Novak, Aleksandra Terčič, Aleksandra Ružič, Martin Podlogar, Ivan Kamnik, Stanka Janžič, Jože Turki, Branka Novak in Tone Rozman. Semolič je zatem obudil spomine na množične proteste Svobodnih sindikatov, tudi nedavnega pred poslopjem Gospodarske zbornice. Svoj pozdrav v imenu družine Svobodnih ®fflne Omerzu srečali”3 b' S?,čez deset let spet ali, je zaključil Rozman. n Predsednik zsss Dušan Šemo- r m Marija Vrtačnik Viljem Glas Norina Radovan večje nezadovoljstvo, ki lahko kaj hitro ogrozi tudi vzpodbudne Je kolege iz STUPIS naslovil zuitate, ki jih naša industrija dosega zadnja leta. In kaj bomo pote gum prijatelji, ki so v postali zuvurvvunjLi. «... «„ ..........................- - -...- Ali bodo potem morda naši vrhunski menedžerji in kvazi strokov h “Vanja vreden del ZSSS. Sin- javnosti čedalje hitreje razvijajo tudi storitvene dejavnosti, vendar ki, ki sedaj za svoje astronomske plače tujcem poceni prodajajo * • sicei nimamo moči, kot jo pa storitvena podjetja več kot polovico storitev opravijo na osnovi delavcev, začeli v tujini tržiti svoje menedžerske usluge m znanji • J oblast in poslovodni delav- pa storitvena podjetja več kot polovico storitev opravijo naročil in plačil iz industrije. Tako je industrija tudi generator razvoja storitvenih dejavnosti. Žal pa se naši vodilni politiki in gospodarstveniki premalo zavedajo pomena industrije in zanemarjajo njen razvoj. Še posebej mačehovski odnos imajo do delovno intenzivnih panog gospodarstva, med katere sodijo tudi kovinska, elektro, tekstilna, lesarska, usnjar-skopredelovalna in še nekatere industrijske panoge. oni sami ne država ne bomo imeli niti za neslan krop! , So tega ne oni sami ne država ne bomo imeli niti za neslan krop! , , ’ 0 pa močni, ko članstvo pr Žalostno je, da se naši politiki in menedžerji ne zavedajo, odc . aze mišice. Moč sindikatov e Moč sindikatov je1 pravzaprav ta država in mi vsi skupaj živimo. Pred dnevi sojin udarnosti, ki se kaže v zavesti :Fr~2±Ž: sindikat?0, da Je Poraz enega katov <5 •• Poraz vseh sindi- džerji in politiki spomnili stare slovenske modrosti, ki uči: roke, ki te hranijo! “Sp°y Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki |e vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN sP°sobn;"f1 k?l,oni dajejo moč Zvezan- • s,n(Jikalni zaupniki, ga, ker ^ m°^na ludi zaradi te-STUPis'16 močan idavljenec - Saša Pavček, je zaigrala monokomedijo avtorja Marjana Tomšiča Božec on, božca jaz, za katero je prejela nagrado Prešernovega sklada za leto 1999. ”Beseda iz življenja”, kot jo je napovedal Simčič, je udeležence proslave navdušila. sindikatov je končal z željo, da bi STUPIS, pred katerim so še veliki izzivi, bil uspešen tudi v prihodnje. Uspeh je zaželel tudi sekretarki sindikata Branki Novak in predsedniku Tonetu Rozmanu. V imenu ministrstva za delo je udeležence pozdravil Brane Omerzu, državni sekretar. Člani in vodstvo STUPIS so najbolj občutili probleme, ki so v minulem obdobju pestili delavce, in iz tega je sindikat izšel še močnejši. Članom sindikata je Omerzu zaželel, da bi njihov sindikat postal enakopraven socialni partner. Lastniki podjetij pa bi naj spoznali, da člani sindikata niso le številke, ampak tisti, ki vlečejo voz naprej. Udeležence je pozdravila tudi Marija Vrtačnik, predsednica sekcije delodajalcev in uprave Elkroja. “Trg narekuje, da delamo dobre izdelke. Namesto v Sloveniji jih bi lahko delali kje drugje, vendar je prav, da ta industrija ostane pri nas. Znamo namreč delati, znamo tudi prodajati. Zavedam pa se, daje kruh delavk in delavcev v oblačilni industriji težak. Vendar nočem tega, da bi kdo rekel, da se delati ne izplača, daje boljše iti na bolniško. Želim si, takšen moto imamo tudi v Elkro-ju, da bi probleme reševali strpno in z dogovori. Dokler bo sindikat bomo imeli tudi tovarne in dokler bodo tovarne bo tudi sindikat,” je zaključila Vrtačnikova. V imenu združenja tekstilne industrije pri GZS pa je zbrane pozdravil Viljem Glas, ki je tudi prvi mož Lisce. Tudi on je ugotovil, daje bilo sodelovanje s sindikatom v minulih letih korektno in zaželel, da tako ostane tudi v prihodnje. Kljub dobremu sodelovanju pa se izgubi velikega števila delovnih mest ni bilo mogoče izogniti. Žal pa sindikati in zbornica niso bili deležni ustreznega sodelovanja državnih organov. Da bi bil razvoj hitrejši in manj boleč, bodo morale organizacije delodajalcev in sindikatov še bolje sodelovati. Franček Kavčič Tiskovna konferenca vodstva ZSSS Zveza svobodnih sindikatov odklanja sklepe upravnega odbora gospodarske zbornice Slovenije o odprtih vprašanjih socialnega partnerstva, še posebej pričakovane in potrebne spremembe in dopolnitve dogovora o politiki plač ter zbornična stališča o bodočem zakonu o delovnih razmerjih. O tem sta na tiskovni konferenci ta ponedeljek spregovorila predsednik ZSSS Dušan Semolič in izvršni sekretar Brane Mišič. ZSSS tudi odločno odklanja podtikanja, češ da sindikati delujejo proti koristim delavstva in da izkoriščajo volilno leto za doseganje svojih koristi. Upravni odbor gospodarske zbornice je namreč pretekli teden obravnaval odprta vprašanja socialnega partnerstva, zakon o delovnih razmerjih in dogovor o politiki plač ter po kratkotrajni razpravi sprejel vnaprej pripravljena in le malo dopolnjena stališča. Kaj je sklenila GZS Referate in razpravo na upravnem odboru zbornice bi lahko strnili v trditve, da sindikati ne vedo, kaj delajo, da nimajo argumentov in da jim gre le za lastne koristi, pri čemer skušajo izkoristiti volilno leto. Najbolj zanimiva in vabljiva je bila vsekakor trditev, da bi se plače zaposlenim lahko takoj povečale za vsaj 30 odstotkov, če bi se sindikati odrekli zahtevam po dodatkih k plačam, vlada pa prispevkom in davkom nanje. Na upravnem odboru so tudi menedžerjem svetovali, naj svojim zaposlenim razložijo, kaj lahko ti izgubijo zaradi boja sindikatov za svoje (sindikalne) interese. Upravni odbor Gospodarske zbornice meni, da je treba pred spreminjanjem dogovora o politiki plač pripraviti strokovno analizo uresničevanja dogovora ter analizo plačne politike. Socialni partnerji pa naj svoje predloge sprememb podprejo tudi z rešitvami, ki bi hkrati povečale produktivnost in učinkovitost gospodarstva. Z drugimi besedami, UO GZS meni, da spremembe dogovora o politiki plač niso potrebne in daje vsak tolar, ki se dodatno odlije iz gospodarstva (v plače), žebelj v krsto gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti. Upravni odbor poziva nadzorne svete in delodajalcev Sloveniji, naj pri rasti plač po individualnih pogodbah spoštujejo zakonska določila in kriterije za individualne pogodbe o zaposlitvah menedžerjev. Meni tudi, da bi se sindikalna zahteva po odpravi obveznosti plačila dohodnine za prejemnike najnižjih dohodkov lahko upoštevala. Vlada bi ta (izgubljeni) proračunski vir nadomestila z varčevanjem pri rasti plač v javnem sektorju, saj ta ne bi smel presegati rasti plač v gospodarstvu. Upravni odbor Gospodarske zbornice pogajalski skupini delodajalcev ni dal mandata za popuščanje zahtevam po povišanju izhodiščnih plač. Plačna politika mora odražati rezultate poslovanja, je menil in dodal, da bi lahko pristopili le k izdelavi strokov- konferenco Brane Mišič in nadaljeval: “Smo resen socialni partner, ki je v vseh dosedanjih razpravah z argumenti dokazoval potrebe in predlagal spremembe dogovora o politiki plač. Spremembe, ki jih predlagamo, temeljijo na nerealiziranih dogovorih, zapisanih v dogovoru o politiki plač. Pri spremembi dogovora o politiki plač, ki je napovedana že od novembra lanskega leta, ne želimo nič drugega kot tisto, kar je zapisano v samem dogovoru. Med drugim je zapisano, da bo vlada do konca lanskega leta spremenila zakon o dohodnini tako, da delavcem z najnižjimi prejemki ne bo treba plačevati dohodnine. Dogovorjeno je bilo, naj se razkorak med minimalno in izhodiščno plačo uredi v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Mi ne želimo nič drugega, nič novega." tivnostjo, povečevanja razponov v plačah in povečevanja neupravičenih socialnih razlik. V zadnjih štirih mesecih so s svojimi aktivnostmi skušali uravnotežiti posamezna področja, da bi dosegli dva pomembna cilja: eden je, da imajo ljudje delo in drugi, da so za to delo ustrezno plačani. Plače menedžerjev so neupravičeno rasle Socialne razlike se povečujejo in opazna je revščina, ki jo je zaznala celo vlada. Pred tem ni treba zatiskati oči, temveč naravnati socialne korektive tako, dajo čim bolj ublažimo. “Konec lanskega leta smo v Zvezi svobodnih sindikatov opozorili delodajalce, da se plače po individualnih pogodbah ponovno povečujejo podobno kot leta 1995. ko so sindikatih ga zanesljivo niso podpisovali tako in so pripravljeni dokazati upravičenost svojih mnenj na podlagi argumentov. Posebej pa seje Brane Mišič dotaknil trditve zbornice, ta sicer v sklepih ni zapisana, vendar je bila izrečena, da namreč sindikati hočejo Plače povečati kar za tretjino! “Nikjer, prav nikjer nismo v kakem našem predlogu zapisali, da se morajo izhodiščne plače povečati za 33 odstotkov, kot nam očitajo delodajal-J.e bil odločen Mišič. “Naš predle bilo povečanje za nekaj od-s otkov, saj bi izhodiščna plača ob 7°HwviU za lretjino zrasla najmanj za «.000 tolarjev, najvišje plače pa i se v nebo povzpele še za več kol s o tisoč tolarjev. To pomeni, da bi se socialne razlike povečale in ne zmanjšale, kar je bil namen in cilj ‘ega predloga. Toda delodajalci so ustvarili kli- Dušan Semolič pa je k povedanemu dodal še nekaj svojih misli. “V svobodnih sindikatih se zavzemamo za uresničevanje dogovorjenega v dogovoru o politiki plač in na tem bomo vztrajali. Vsi trije partnerji smo kot prvi cilj tega dogovora zapisali zmanjševanje socialnih in materialnih pravic razlik med zaposlenimi. Čvrsto smo prepričani, da se ta cilj ne uresničuje. Zapisali smo tudi, daje treba razkorak med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami v prvih treh tarifnih razredih odpraviti. Dejstvo je, da ima takšna minimalna plača ob dobrih učinkih tudi enega izrazito slabega: delodajalci so dolžni plačevati minimalno plačo, hkrati pa so plače v prvih treh tarifnih razredih nižje od nje. Zato ti tarifni razredi nimajo več nobene funkcije. Dogovorili smo se, da se ta razlika začne odpravljati, delodajalci pa so nister za delo Tone Rop se čudi, kako to, da vlada tega še ni storila, je še razlagal Dušan Semolič. “Mišič je razložil vlogo eskala-cijske lestvice oziroma njen vpliv na rast plač. Oprostitev plačila dohodnine bi imela neprimerno večji učinek na najnižje prejemke. Delavcem, ki bi bili upravičeni do oprostitve plačevanja dohodnine, bi se plača povečala za okoli 7000 tolarjev. Sindikati imamo moralno dolžnost, da vztrajamo na realizaciji dogovorjenega,” je poudaril Dušan Semolič, potem pa se je dotaknil še nekaterih drugih očitkov glede delavskih plač. Država najbolj krši sprejeta pravila “Lahko samo ponovim,” je dejal, “da ni podjetja, ki bi propadlo zaradi izplačevanja regresa. Ob tem GZS brani neko nerazumno stali- Pri temeljnih pravici ne bo popuščanja! nih podlag za oblikovanju nove plačne politike. Pogajalska skupina pa nikakor nima mandata za neposredno pristajanje na zvišanje plač! O bodočem zakonu o delovnih razmerjih pa je UO GZS sprejel tri sklepe. Podpira takšen zakon, ki bo usklajen z delovnopravnimi standardi v državah Evropske unije. Ker zahteve sindikatov odstopajo od teh standardov, so za gospodarsko zbornico nesprejemljive. Če bo vlada popuščala sindikalnim interesom, zbornica ne bo sodelovala v postopku sprejemanja tega zakona in bo o tem obvestila tudi evropske institucije. Od vlade pa bo zahtevala, naj ustavi postopek sprejemanja nove delovne zakonodaje in ga preloži na povolilno obdobje. V tem primeru bo svojim strokovnim službam zbornica naročila, naj pripravijo nov predlog zakona o delovnih razmerjih. Z zbornico se ZSSS strinja le glede dohodnine Takšna stališča Gospodarske zbornice so Zvezo svobodnih sindikatov spodbudila, da ji odgovori preko tiskovne konference. Na njej sta predsednik ZSSS Dušan Semolič in izvršni sekretar Brane Mišič ocenila zbornična stališča in pojasnjevala sindikalna. Kot smo že uvodoma zapisali, sta zbornična stališča odklonila in nekatera označila za podtikanja. “Sklepe zbornice odklanjamo, razen enega (o spremembi zakona o dohodnini), ker ne sprejemamo pavšalne ocene, da v svobodnih sindikatih ne vemo, kaj delamo, da imamo nerazumne zahteve, da bomo vse uničili in podobno,” je začel Dušan Semolič: Delovni odmor in temeljne pravice so zahteve, pri katerih noben sindikalist ne bo popustil. GZS v svojem prvem sklepu pravi, da ne obstajajo resne strokovne analize. Mišič dogovor razume tudi tako, da bodo socialni partnerji spremljali uresničevanje dogovora in po potrebi dajali pobude za njegovo spreminjanje. Po drugi strani ne potrebujejo pogajanj socialnih partnerjev, če naredijo strokovno analizo. Pogajanja nikoli ne temeljijo samo na eni rešitvi, pač pa na kompromisu med interesi socialnih partnerjev. Mišičje poudaril, da v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne pristajajo na to, da bi se vse razreševalo na plečih delavcev. Zato soglašajo z zbornično zahtevo po umiritvi rasti plač in ne sprejemajo povečevanja javne porabe, vendar tudi ne bistvenega zaostajanja realnih plač za produk- prehitevale rast plač po kolektivnih pogodbah,” je dejal Brane Mišic-“Naši sicer nepopolni podatki ven-darle kažejo neupravičeno rast menedžerskih plač. Delodajalci nanircc ne spoštujejo določila zakona o m>" nimalni plači, po katerem mene' džerska plača ne sme rasti, če ne rastejo tudi druge plače. Zato nam zel° medlo in nekako skrbniško zven1 poziv upravnega odbora zbornice nosilcem individualnih pogodb. v Evropski uniji takšna združenja svoje člane, ki ne spoštujejo pogodb* sama sankcionirajo zaradi demon; stracijskih in moralnih učinkov. Prl nas tega še nisem doživel. Rast menedžerskih plač sicer ni velik ekonomski problem, ima pa velik demonstracijski in moralni učinek, ker obsega več kot 11 odstotkov mas6 plač.” Tako rekoč edino zbornično stališče, ki bi ga Svobodni sindikati t vsem srcem sprejeli, je njeno strinjanje s sindikalno zahtevo po odpravi plačevanja dohodnine pri najnižjih prejemkih. “Toda GZS hoče, da bi se morali tudi sindikati zavzeli za nižjo jav no porabo,” je razložil Brane Mišič. "Vendar javne porabe ne določamo v sindikatih. V razpravi o sprejemanju proračuna smo povedali, da je država draga, da zadolževanje države ni potrebno in daj" potrebna racionalizacijajavne uprave. Več kot toliko ne moremo sto- riti. Sklep UO GZS, da pogajaj skupina delodajalcev ne more Pr' stati na povišanje izhodiščnih plaC’ pa Svobodnim sindikatom ni niti ra' skcm P(). zumljiv niti v skladu z zahtevo zbof' turam[ k|.°^u Jc mogoče s korck-nice, naj se pripravijo strokovna iz seči stabif, Podlagamo, moč do- hodišča za pogajanja. Ali so delo prj(j til|<0 °n Plačni sistem, ki bo * dajalci podpisali dogovor o pol d1 je zalclj ug; f r,0 s*en bn k()l razvoju,’ Vi c fion v ypnn‘? V svnhoCifl* x A y °, da smo mi to zahtevali, da je gospodarsko nevzdržno in da se - radi takšnih zahtev ne morejo po-gajati. pogajala in partnerski odnos nJer na svetu niso obneseli, če acrP aiso bili enakopravni in se sP°štovali. V sindikatih spoštu-o druge socialne partnerje, spo-, ujemo različnost. Naša zahteva je, gl * °n]° z vsemi argumenti dose-va-Zi! delavce maksimum, upošte-je udi razvoj in potrebe po so-lalni varnosti za ljudi.” SftA*m.an^anJa ZZŽhrai,lk .Nazadnje se je Brane Mišič do-V| J vprašaj eskalacijske lest-'J1 delodajalci nasprotujejo. m“0j,m se,” je dejal, “da bodo n v Sloveniji doktorirali na tej litik' r?k°' lemi. V dogovoru o po-ievai' i le zaP'sano, da se uskla-Drvl-JLP LČ y let°šnjcm letu izvede s,"’k<) 1)0 inflacija dosegla 4-od-khrii? rast\ Nova 85-odstotna us-sek> s V S,C 'zvede, ko inflacija do-višii ' 0. tdno stopnjo rasti, ob stopnjaHiff ?aj bo cskalacijska D ' )a EJO-odstotna. V denarju to SfS1 v Prvem tarifnem razredu je 4’"^ upoštevanju eskalaci-razro I t0 -iev bruto, v devetem bruto nv manj kot 1300 tolarjev čUn / čltno Je* da se da tudi ra- sP«iitJziraz delodajalskih, vladnih in bančnih vrst, razglašajo, da je nekaj več kot 180.000 tolarjev, koli-°r znašajo povprečne plače v državi, za razvoj Pogubno. Čeprav je z makroekonomskega zornega kota takšno stališče mogoče dokazati kot pravilno, je tudi res, da se v povprečjih skriva za enega ali večino le kislo zelje, manjšino pa 'z tega povprečja lahko jemlje precej več kot je potrebno za segedin golaž. Analiza plačne politike srednje velikega trgov-i' ef.a,podJetJa na Notranjskem je pokazala, da je od 14 milijonov denarja, kolikor naj bi v tem Podjetju preveč porabili za plače, šlo za tri individualne plače kar tretjina tega denarja, dve eU|ni Pa za plače 157 delavcev, o smo pred časom zaradi pritožb delavcev govorih z vodstvom ene od blagovnic v Ljub- letel’-'*e V *ast' tuie multinacionalke, < , smo na- na nasprotovanje ustanovitvi sindikata. Kaj hitro smo ugotovili, daje nasprotovanje povezano s plačno politiko v tej hiši. Po podatkih, objavljeni so bili v Delničarju, je vodilna ekipa te trgovske hiše avgusta lani prejela povprečno po 1.458.000 tolarjev plače. Ti šefi so se očitno zbali, da bi lahko zaradi nizkih plač trgovcev sindikat začel drezati v njihove visoke prejemke. V velikem trgovskem podjetju, katerega direktor se javno hvali z visokimi povprečnimi plačami, smo na podlagi obračuna članarine ugotovili, daje povprečje plač delavcev, ki so člani našega sindikata, za skoraj 25 odstotkov nižje od povprečja podjetja. V sindikatu delavcev trgovine Slovenije tudi na podlagi teh primerov ugotavljamo, da plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah zaostajajo za rastjo vseh plač. Delodajalci svojim delavcem praviloma izplačujejo le zagotovljene fiksne izhodiščne plače. Prodajalka, ki bi morala biti razporejena v četrti tarifni razred, prejme obi- čajno izhodiščno plačo, ki je le šest odstotkov večja, kot znaša z zakonom določena minimalna plača. Dela plače iz naslova uspešnosti delavci v manjših trgovinah praviloma sploh ne prejemajo, v večjih trgovinah pa se ta del plače zmanjšuje. Uprave večjih trgovskih družb skušajo spreminjati sistemizacijo in zaposlene prestavljati v nižje tarifne razrede. Skoraj v vseh družbah odpravljajo razporeditev delavcev v plačilne razrede znotraj tarifnih razredov. Delodajalci tako znižujejo strošek dela in povečujejo dobiček, kar je zlasti interes zunanjih lastnikov in tudi oseb, ki sedijo v nadzornih svetih (skupaj s člani uprav prejemajo kar visoke nagrade). Delodajalci skušajo sistemizacijo spremeniti tudi tako, da delovna mesta vrednotijo le na podlagi formalne izobrazbe. Zanemarjajo pa potrebna funkcionalna znanja, neugoden delovni čas, odgovornost in druge sestavine vrednotenja cene dela. Objava podatkov o povprečnih bruto plačah v naši državi je tako kar dober način zavajanja domače javnosti in tudi tujine. Pravo socialno podobo Slovenije dobimo šele, če pogledamo konkretne plače. Kuverte, ki jih prejemajo delavci, so veliko tanjše, kot jih narobe kažejo povprečja. Sandi Bartol, sekretar <4 Sindikat VIR vir Pogajanja so se začela ge .eprav sta se vladna in sindikalna pogajalska skupina prvič sestali ien j 'juarja, je bilo med obema pogajalskima skupinama dogovorno °' da.^teje njuno drugo srečanje, 18. februarja letos, za prvi krog Rajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe. uskl*1 |°|kratnih Pogajanjih sta pogajalski skupini vlade in sindikatov dri' >' * ' 'n sPre-ic*' poslovnik o vodenju pogajanj, v katerem je med ,0,^ ločeno, da bodo pogajanja potekala po zaporedju členov ,c tlvne Pogodbe oz. po zaporedju predlaganih sprememb in sicer a at tedensko, praviloma ob četrtkih ob 13.00 uri. sladile ?a- *X)^a-i.a*s* na katerem so sodelovali člani republiškega od-ZSsŠ'1 Pred-sedniki sindikatov podjetij. Gregor Miklič, izvršni sekretar niu n, Je Podstavil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovana^ b e e.?cnce Je zlasti zanimalo, kako se po novem zakonu obrav-in kak ^ lcirana delovna doba, kakšni so novi pogoji za upokojitev Po n° . uve*javljeno dodatno pokojninsko zavarovanje. računm)SV,etUjCrcpuhliški odbor SDPZ sprejel pravilnik sindikata o račun °dstVu 'n kontni plan. SDPZ bo v skladu z določili zakona o ke ?v°dstvu in obvezo pravnih oseb, da sprejmejo svoje pravilni-k0’j 'P'avil in sindikalnim organizacijam, vključenim v SDPZ, ta-aika “Sl cdova* vzorce pravilnikov. Pripravljen bo tudi vzorec pravil-kotmTS,ndikalne organizacije (pravne subjekte), ki na (ker imajo manj stevi ' 1J?,n tolarJev prihodkov oziroma manj kot milijon tolarjev sred-VodsJ30 • ' zakona o računovodstvu vodijo poenostavljene knjigo-Unr,r.,kvV,ldence‘Vse sindikalne organizacije, povezane v SDPZ, bodo P ab'jale enotni kontni plan. PRAVNI OVETOVALEC Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS_ Predčasna upokojitev Vprašanje: Leta 1993 sem izgubila službo zaradi stečaja delodajalca. Dve leti sem prejemala denarno nadomestilo zavoda za zaposlovanje. Ker zaposlitve nisem dobila, sem se kot brezposelna oseba prostovoljno pokojninsko zavarovala. Prispevkov nisem zmogla plačevati ves čas. Leta 1999 sem enajst mesecev delala za polovični delovni čas na podlagi delovnega razmerja za določen čas. Decembra 1999 sem se znova prijavila na zavodu za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve. Junija letos bom stara 53 let. Do konca 1999 leta sem zbrala 27 let ter mesec in pol delovne dobe ter vložila zahtevek za dokup 2,5 let pokojninske dobe na račun višješolske diplome. Ali se lahko predčasno upokojim na podlagi 396. člena novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Odgovor: Ne morete se še upokojiti, čeprav imate z ali brez dokupa dovolj pokojninske dobe in čeprav ste dovolj stari. Ne izpolnjujete namreč nobenega od dodatnih pogojev, ki brezposelnim omogočajo predčasno upokojitev. Na datum 31. decembra 1999 namreč niste bili upravičeni do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker ste imeli le 11 mesecev no- ve zavarovalne dobe za primer brezposelnosti. Niste delovna invalidka. Po stečaju ste bili še enkrat zaposleni. Po tolmačenju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je namreč mogoče izgubo delovnega razmerja zaradi stečaja kot dodatni pogoj za predčasno upokojitev po I. januarju 2000 upoštevati le, če vmes ni bilo sklenjeno nobeno novo delovno razmerje. O upokojitvi tudi na internetu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na svojih spletnih straneh na internetu ponuja vsem zainteresiranim, da si sami izračunajo možnosti za upokojitev in tudi odmerno stopnjo. Da bi si datum prve možne upokojitve sami izračunali, morate v program vnesti rojstne podatke, delovno dobo, število otrok, dokončan študij na fakulteti, beneficirano dobo ... ZPIZ-ove izračune najdete na spletnih straneh pod www.zpiz.si 8 ■»BETO 5T št. 8 / 24. februar 2000 SINDIKALNI ZAUPNIK Kaj ta čas najbolj zaposluje svobodne sindikaliste v podjetjih? Z vsako reformo delavci nekaj izgubijo Za nami je reforma sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pred nami pa javna razprava in pogajanja socialnih partnerjevo novem zakonu o delovnih razmerjih, ki mu nekateri pravijo kar delavska ustava. Prej kot slej nas čaka tudi reforma plačne politike, saj so s sedanjo nezadovoljni domala vsi socialni partnerji, do nje pa so kritični tudi ekonomski strokovnjaki. V takšnih reformnih časih je delo predsednikov sindikalnih podružnic in sindikalnih zaupnikov v podjetjih in zavodih še posebej zahtevno. S čim se ta čas ukvarjajo? Katere naloge so v ospredju sindikalne aktivnosti v njihovem okolju? Kako delavci v gospodarstvu komentirajo reforme na področju delovno-prav-ne zakonodaje in kako reagirajo na zahteve zdravnikov, šolnikov in delavcev na še nekaterih področjih, ki terjajo višje plače? O teh in drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z nekaterimi sindikalnimi zaupniki iz podjetij. Delavci Vi naga veliko pričakujejo od nove sistematizacije Cilka Popovič, predsednica Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije v mariborskem Vi-nagu: V našem podjetju, ki daje delo in kruh 222 delavcem, je v Sindikat KŽ1 včlanjenih več kot 200 delavcev. Sindikat si v prvi vrsti pri- zadeva za njihov ustrezen ekonomski položaj, zato redno spremlja uresničevanje kolektivne pogodbe. Trenutno imamo zaposleni v Vina-gu plače po kolektivni pogodbi, pred koncem leta pa smo prejeli tudi manjšo božičnico. Lani smo prejeli tudi regres za letni dopust - večji del v gotovini, delno pa v bonih. Regres za malice in povračilo stroškov prevoza na delo prejemamo po kolektivni pogodbi. Čeprav podjetje v celoti spoštuje kolektivno pogodbo, je večina delavcev prepričana, da se v zadnjih letih njihov ekonomski položaj ni izboljšal. Sindikat v podjetju se bori za boljše plače delavcev. Podjetje pripravlja novo sistematizacijo, od katere delavci veliko pričakujemo. V podjetju imamo tudi problem nadur, saj je delo v našem podjetju sezonsko. Tudi pri reševanju tega problema seveda sodeluje sindikat. Kako delavci komentirajo zahteve zdravnikov in šolnikov za višje plače? Zaenkrat na to še niso reagirali. Očitno se vsakdo bolj zanima zase in za svojo plačo. Tudi pri nas se delavci zavzemamo za višje plače, vendar se hkrati zavedamo, kaj je zakonsko in ekonomsko možno. Reforme na področju delovnopravne zakonodaje delavci spremljajo, saj jih o vseh predvidenih novostih informira naš sindikat. Res pa je, da z vsemi reformami niso zadovoljni, saj preveč posegajo v njihove pravice. Tudi s pokojninsko reformo mnogi delavci niso zadovoljni, saj bodo morali dalj časa delati. Trenutno pa je med proizvodnimi delavci razpoloženje takšno, da bi jih šla večina takoj v pokoj, če bi le imeli možnost. Za delavce pa je pozitiven novi zakon o varnosti in zdravju pri delu. V našem podjetju tudi sicer posvečamo veliko pozornost izboljšanju delovnih pogojev. Elektro Maribor: Zaradi ločitve stranskih dejavnosti od osnovne je položaj dela delavce i negotov Veronika Fermevc Ban, sindikalna zaupnica v Elektro Maribor - poslovna enota Slovenska Bistrica in predsednica območnega odbora Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije v Podravju: V Elektru Maribor je okoli 1000 zaposlenih, od tega jih je v našem sindikatu več kot 700. Pred časom je bil sprejet zakon o energetiki, ki bo prinesel velike spremembe pri organiziranosti proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije. Že letos bo treba od osnovne dejavnosti ločiti vse stranske dejavnosti. V našem podjetju se okoli 30 odstotkov zaposlenih oziroma okoli 300 delavcev ukvarja s stranskimi dejavnostmi. Večina teh delavcev je zaradi tega v negotovosti in se sprašuje, kaj se bo zgodilo z njimi? Sindikat je že obvestil upravo, da se bo boril za ustrezen ekonomski status delavcev, ki bodo premeščeni k drugim delodajalcem. Zato želimo biti v sindikatu sproti obveščeni o aktivnostih za izločitev stranskih dejavnosti iz podjetja. Če bodo delavci, ki te dejavnosti danes opravljajo, zaradi prenosa dejavnosti premeščeni k drugim delodajalcem, je potrebno s pogodbami ustrezno zaščititi njihove interese oziroma pravice. Sicer pa v našem podjetju prejemamo plače po kolektivni pogodbi. Po kolektivni pogodbi smo lani prejeli tudi regres in to v celoti v gotovini. Podjetje spoštuje tudi vsa druga določila kolektivne pogodbe. Probleme pa imamo z premalo izplačanimi plačami v letih od 1991 do 1993. V nekaterih enotah so delavci razliko že dobili p°' plačano, v nekaterih pa se za poplačilo še borijo, tudi po sodni poti-Delavci opozarjajo, da v Sloveniji nasploh in ne samo v elektrogospodarstvu, standard delavcem pada, saj večini delavcev realne plače opazno upadajo. V elektrogospodarstvu pa so najslabše plače ravno v distribuciji. Zato so mnogi monterji in drugi delavci, ki morajo delati v izjemno težkih in zahtevnih pogojih, čedalje bolj nezadovoljni s svojim ekonomskim položajem. Za nameček pa so plače v Elektro Maribor še nižje kot v drugih distribucijskih podjetjih v Sloveniji. Naše plače zaostajajo za povprečjem elektrogospodarstva Slovenije za 9,5 odstotka. Po drugi strani pa velja v javnosti pre- Sindikalna lista Februar 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 26. II. 1999 dalje) 40,II 40,11 3. Ločeno življenje' 70.947,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1.2000) - po SKPGD (na delovni dan) 572,00 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 55.846.00 - za 20 let 83.769,00 -za 30 let 111.692,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 354.734,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 106.420,00 - ob smrti v ožji družini 53.210,00 4. Minimalna plača (od 1. 1.2000) 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ 128.036,00 (70 % povprečne slovenske plače) 47.476.00 71.213.00 94.951.00 548.724,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 94.951.00 74.262.00 40.941.00 107.712,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pu kolektivna pogodba. Strokovna sluiba ZSSS SINDIKALNI 7AHPMIK št. 8 / 24. februar 2000 uTimfTTmnm: 9 pričanje, da so plače v našem podjetju visoke, kar velikokrat občutimo tudi v kontaktih s strankami. Kako delavci komentirajo zahteve za večje plače nekaterih poklicnih sindikatov? O tem se ne pogovarjajo veliko. Delavce ta čas najbolj zanimajo njihove plače, ven-ar pa se zavedajo, da jih je mogoče izboljšati samo s spremembo kolektivne pogodbe. Marsikaterega delavca pa je tudi strah za delovno mesto, zato se v boju za višje plače mnogi niso pripravljeni izpostavljati. Nasploh so delavci precej zaskrbljeni, saj se gospodarske razmere zaostrujejo, pravice delavcev pa se kar naprej zmanjšujejo. °Jim se, da bo delavske pravice zmanjšal tudi novi zakon o delovnih razmerjih. Vtakšnih Pogojih delo sindikalnih zaupnikov v podjetjih ni lah-?’ saJ 80 ljudje zaskrbljeni za svoj ekonomski položaj. Na področju ?nmr0g0Spodarstva’ kjer bo leta 1 zavladala mednarodna konkurenca, je to še posebej opazno, v‘lJ bomo delavci iz zavetja drža-renčnh**' na neusm'tien' konku- Solidarnost med delavci Plastdispenzer ja Željko Lukaček, predsednik Sindikata kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije v Plast-dispenzerju v Ormožu: V podjetju je v naš sindikat od 250 zaposlenih vključenih večina. Delavci prejemamo plače po kolektivni pogodbi. Lani smo dobili tudi regres za letni dopust in trinajsto plačo. Vodstvo Plastdispenzerja, kije v lasti podjetja Et-haas iz Avstrije, dosledno spoštuje vse, kar piše v kolektivni pogodbi. Tako je pri nas že od leta 1992. V zadnjem obdobju se naše plače realno niso spremenile in so približ- no takšne, kot so bile v preteklih letih. Delavci, še zlasti pa sindikalisti, sicer nismo nikoli zadovoljni s plačami. Kljub temu pa je treba reči, da delodajalec korektno izpolnjuje kolektivno pogodbo. Kako delavci komentirajo novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju? Morda je od njegovega sprejema minilo še premalo časa, da bi že v celoti dojeli, kaj jim prinaša. Na začetku razprave o pokojninski reformi je delavce močno razburila takoimenovana bela knjiga, zato se je delegacija sindikalistov iz našega podjetja udeležila protestnega shoda Za varno starost pred zgradbo parlamenta v Ljubljani. Po tem, ko so lani spomladi sindikati z vlado podpisali sporazum o pokojninski reformi, pa delavci niso več tako pozorno spremljali te teme. Očitno zaupajo sindikatom, da bodo skrbeli za njihove interese. Probleme, ki nastajajo na področju varnosti in zdravja pri delu, rešujemo sproti. Računamo, da bo novi zakon še dodatno izboljšal razmere na tem področju. Zakonska določila bomo v našem podjetju poskušali dosledno uresničiti in spoštovati, saj brez tega ne bomo mogli dobiti niti certifikata kakovosti, za kar si prizadevamo. V sindikalni podružnici v podjetju se pripravljamo tudi na volitve novega vodstva. Da ima sindikat v podjetju ugled, kaže tudi podatek, da kandidatov za sindikalnih zaupnike ne primanjkuje. Med zaposlenimi v podjetju vlada solidarnost. Sindikat delavcem pomaga, če se znajdejo v težavah. Vendar pa ima zadnje čase socialne probleme znatno manj delavcev kot pred leti. Plastdispenzer delavce celo zaposluje na novo. Na začetku tega leta je podjetje zaposlilo več delavcev za nedoločen čas, pogodbeno pa dela zanj od 800 do 1000 delavcev. Okoli 50 odstotkov kooperantov je stalnih, drugi pa se menjavajo. Tako Plastdispenzer zagotavlja določeno socialno varnost številnim delavcem in njihovim dmžinam v tem delu Slovenije, kjer je stopnja brezposelnosti zelo velika. Plastdispenzer ima torej za Ormož in celotno severovzhodno Slovenijo poleg proizvodne in izvozne tudi pomembno socialno vlogo. Tomaž Kšela Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroški tri- in štiričlanske družine Skupina dobrin 12 košarice Tričlanska delavska družina Štiričlanska delavska družina Indeks cen življenjskih potrebščin l.00/XI.99 Indeks cen življenjskih potrebščin l.00/XII.99 povprečna košarica minimalna košarica mini. mes. košarica povprečna košarica minimalna košarica mini. mes. košarica _UH rana 62.016,20 46.823,94 46.823,94 76.615,25 57.175,27 57.175,27 102,6 101,9 8.769,59 3.324,99 3.324,99 8.810,30 3.342,43 3.342,43 99,8 100,0 -Tjšajenje 7.215,00 3.900,00 3.900,00 7.215,00 3.900,00 3.900,00 100,0 100,0 Oblačila 31.969,79 19.694,49 1.054,97 38.939,14 24.014,16 1.163,57 100,4 100,0 JLObutev 8.909,58 6.840,72 0,00 10.565,90 7.547,17 0,00 100,2 100,0 -.6. Stanovanje 26.843,87 19.272,58 15.628,62 32.764,61 23.196,37 18.785,27 102,0 101,9 i§3reyanje, razsvetljava 27.297,51 19.063,83 16.136,33 33.739,16 22.795,43 19.279,34 101,9 100,2 -—Gospodinjska oprema 14.930,06 7.915,82 0,00 17.939,37 9.268,38 0,00 100,7 100,4 ' 10 Itoeh?a;z?rravstvena nega 19.697,53 16.673,64 10.597,83 21.840,19 18.290,85 12.195,53 100,9 100,2 i > kultura, razvedrilo 43.070,93 15.730,00 7.637,79 48.594,48 17.842,23 7.861,74 100,2 99,9 n • Prometnajr. in storitve 47.856,32 15.943,78 7.269,64 59.187,75 20.990,59 8.082,95 102,6 100,5 -Ui_Razni predmeti in storitve 4.762,39 2.744,32 0,00 5.909,62 3.036,18 0,00 101,6 100,8 Druqi izdatki 49.629,17 12.551,52 11.214,27 53.067,80 12.933,59 11.214,27 101,6 100,8 olUJHAJ (v SITI 352.967,93 190.479,63 123.588,38 415.188,57 224.332,65 143.000,36 -|!OB.njajasti Košaric 1.00/XI. 99 1,49 1,54 1,86 1,52 1,58 1,91 KOMENTAR: Januarja letos je bila infl oziroma na letni ravni 7, StODnia ra ^an-Xl 'i 99/I.00 0,68 0,79 1,08 0,70 0,81 1,12 LŽIffla rasti košaric I nn/i qq 8,28 7,98 7,72 8,19 7,96 7,57 -J-uHrana 2 PiioA 17,57 24,58 37,89 18,45 25,49 39,98 -6uOača 3 koUu— - 2,48 1,75 2,69 2,12 1,49 2,34 -rL_^ajenje 2,04 2,05 3,16 1,74 1,74 2,73 -Vplačila 9,06 10,34 0,85 9,38 10,70 0,81 2,52 3,59 0,00 2,54 3,36 0,00 - noyanj e 7,61 10,12 12,65 7,89 10,34 13,14 8. Gosnm'10' ra7svcti|ava 7,73 10,09 13,06 8,13 10,16 13,48 ~q-jjr5E5f!]n[ska oprema 4,23 4,16 0,00 4,32 4,13 0,00 10 j^USiZdravštvena nega 5,58 8,75 8,58 5,26 8,15 8,53 ii^zobr.L kuitura, razvedrilo 12,20 8,26 6,18 11,70 7,95 5,50 nrometna sr. in storitve 13,56 8,37 5,88 14,26 9,36 5,65 13 rmf™ predme,i 'n storitve 1,35 1,44 0,00 1,42 1,35 0,00 —LžUUjgi izdatki 14,06 6,59 9,07 12,78 5,77 7,84 JŠKUPAjr 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Izračun: Strokovna služba Predsedstva ZSSS življenjskih potrebščin, hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,1 %). Cene komunalnih storitev so se povišale za 4.9 %, cene zemeljskega plina pa za 2.9 %. V januarju se je šest košaric življenjskih potrebščin, ki jih spremljamo v Novi Delavski enotnosti, podražilo za 0,68 do 1,12 %. V enem letu so se košarice podražile za 7,57 do 8,28 %, najbolj pa sta se podražili povprečni košarici. Statistični urad RS je v januarju izvedel redno revizijo indeksa cen življenjskih potrebščin in pri tem upošteval spremenjeno ponderacijo, spremembe v zajemu proizvodov in storitev ter uveljavitev nove klasifikacije iz leta 1999. Strokovna služba 10 "BEraETTiMHMi ».s/«, m,™, go« SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE V Dijaškem domu Lizike Jančar v Mariboru so se pred dnevi na letnem članskem sestanku zbrali člani Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije iz Term Maribor. To je naj večje hotelirsko, turistično in zdraviliško podjetje v Podravju, saj ustvarijo letno okoli 2,6 milijard tolarjev prometa (od tega nekaj manj Letni članski sestanek sindikata v Termah Maribor Delavci se pripravljajo na privatizacijo podjetja Iztok Bratož (levo) in Milorad Krajišnik sta spregovorila o aktualnih nalogah Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Sloveniji in v Termah Maribor. kot polovico z dejavnostjo prostocarinskih prodajaln), delo in kruh pa dajejo 440 delavkam in delavcem. Članskega sestanka so se udeležili tudi predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož, predsednik območnega odbora tega sindikata Branko Sprogar. direktorica podjetja Alenka Iskra, predsednica odbora upravičencev do notranjega odkupa delnic Term Maribor Breda Maier Janušič, predsednica sindikata iz Slavije Jožica Kovačič in dolgoletni sindikalni funkcionar, sedaj upokojenec Ivan Jurše. Sindikati pred težko preizkušnjo Predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož je v pozdravnem govoru dejal, da vlada in delodajalci govorijo čez sindikate, češ da so njihove zahteve nerealne ter da ogrožajo konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva. Takšna stališča zagovarjajo tudi na Združenju za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sindikati so zato pred težko preizkušnjo, saj bitka za boljše plače, ki bodo delavcem zagotovile spodobno življenje, ne bo lahka. Brez plač, ki delavcem zagotavljajo normalno preživljanje, pa v Sloveniji ne bo zadovoljstva, zmanjševati pa se bo začela tudi produktivnost in uspešnost gospodarstva. Bratož je opozoril tudi na prevelike socialne razlike pri nas, ki še dodatno demotivirajo de- lavce. “Če ne bo šlo drugače, morate računati, da boste morali z avtobusi ponovno priti v Ljubljano, saj se bomo morali v tem primeru vsi skupaj z demonstracijami boriti za delavske pravice,” je dejal Bratož in dodal, da uprava Term Maribor na srečo ne spada med tiste, ki nimajo posluha za pravice delavcev. Direktorica Term Maribor Alenka Iskra je dejala, daje vse v podjetju razveselil sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe, ki delavcem, bivšim zaposlenim in upokojencem poleg sodelovanja pri interni razdelitvi delnic za certifikate omogoča tudi sodelovanje pri notranjem odkupu štiridesetih odstotkov delnic. Zavzela seje za čim hitrejšo privatizacijo podjetja, na katero so se vsi zaposleni že dolgo pripravljali, in za to tudi varčevali. Alenka Iskra je prav tako dejala, daje sodelovanje med upravo in sindikatom korektno. Osnova za takšno sodelovanje pa so dobri poslovni rezultati, ki podjetju omogočajo, da spoštuje določila kolektivne pogodbe. Zato seje zavzela za razumna pogajanja o novi panožni kolektivni pogodbi, saj se konkurenčnost slovenskih gostinsko-turističnih podjetij ne sme zmanjšati. V pogajanjih za novo panožno kolektivno pogodbo je treba po njenem mnenju zato realno oceniti, katere pravice so podjetja delavcem sposobna zagotoviti. Delavci Term Maribor bodo lahko sodelovali pri notranje# odkupu do višine 40 odstotkov osnovnega kapitala družbe- Boj za pravično lastninjenje so dobili delavci Delo sindikalne podružnice v Termah Ma-ribor v minulem letu je njen predsednik M>' lorad Krajišnik ocenil takole: “Aktivnost našega sindikata je bila zelo pestra. Kot že ne; kaj let nazaj smo tudi lani največ časa posvetili pripravam na privatizacijo naše družbe,” je dejal. “V preteklem letu smo dočakali sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe o načinu privatizacije Term, ki nas je izjemno neprijetno presenetil. Kljub vsem predhodnim zagotovilom, da bomo lahko opravili notranji odkup v višini 40 odstotkov osnovnega kapitala družbe, vsebina sklepa tega ni predvidevala. Problematiko smo obravnavali na treh izrednih sejah izvršnega odbora ter v sode; lovanju z upravo družbe organizirali protestm zbor upravičencev do notranjega odkupa. Na podlagi zbranih pooblastil smo vložili pritožbo na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter se dogovorili z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, daje vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zaključku lastninjenja. Naš odpor je naletel na veliko medijsko podporo in prav tako na podporo širše skupnosti v Mariboru. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je zaradi procesnih napak naložil0 nadzornemu svetu Slovenske razvojne družbe ponovno odločanje o naši privatizaciji. Skoraj leto dn* trajajoča agonija seje končn° sprevrgla v uspeh, saj smo prej0 dnevi prejeli sklep, s katerim je upravičencem omogočen notranji odkup v višini 40 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Po dokončnosti sklepa bomo lahk° •< m Člani Sindikata delavcev gostinstva in turizma v Termah Maribor so soglasno sprejeli poročilo o delu sindikalne podružnice v minulem letu in smernice za nadaljnje delo. pristopili k privatizaciji družbe. Naš interes je s(e vedno, da zaposleni kot notranji lastnici dosežemo čim večji odstotek lastništva druž-e. Odboru za zaščito interesov upravičencev 0 notranjega odkupa in upravi smo posre-ovali tudi predlog, da bi notranje lastnike učinkovito povezali, da bodo kakovostna in strokovna protiutež zunanjim lastnikom. V sin-jkatu smo prepričani, da bomo v naši druž- 1 zna*' zagotoviti pravo harmonijo med interesi zaposlenih, delničarjev in uprave, kar je pogoj za učinkovito in konkurenčno druž- °> kjer so zadovoljni in motivirani delavci ln s katero bodo zadovoljni tudi lastniki.” Pod/ety'e spoštuje kolektivno pogodbo Krajišnikje prav tako spregovoril o uresni ccvanju delavskih pravic. Povedal je, da pod jetje delavcem brez problemov izplačuje pla ce 'u druge prejemke v skladu s kolektivno po d°hT ^^‘ivnosti. V lanskem letu so delavc 0 tli tudi naj višji možni regres za letni dopust ri tem smo naleteli na veliko razumevanji uprave, s katero se že dogovarjamo, da bi tud regres za letošnje leto izplačali čim prej. N; osnovi poslovnega izida za leto 1998 je pod e J c zaposlenim izplačalo tudi trinajsto plačo.’ Prava družbe je po Krajišnikovih beseda! 'n tkat redno informirala o poslovanju druž , ej.x *etu 1999 so Terme Maribor dosegah 1 rezultate kot v primerljivih obdobjih let; ’ s'ndikat pa je dal upravi vso podpore n‘l 0 Prav° nekaterih negativnih trendov, zlast ™ področju dejavnosti gostinstva. “Zaradi vse fcU navedenega pričakujemo tudi pozitiven po rn°Vni 'z'd družbe v letu 1999. Splošne raz ere za poslovanje so sicer izredno neugo nc, saj se obeta zaprtje prostocarinskih pro zivp'1’ vCnc^ur smo prepričani, da bo uprav; a a rešiti tudi to zagato ter zagotoviti novi m pridobivanja dohodka ter poskrbeti za in tekf'Vnr tržen-ie vseh zmogljivosti, kjer v pre de p'! • v Prav tako beležimo pozitivne tren nit' r?PnČan'smo- da bo upravi uspelo ohra 1 večino delovnih mest oziroma ustrezne Prerazporediti delavce.” Sindikalisti v Termah Maribor so prav ta a livno sodelovali v razpravi o pravilni o sistematizaciji delovnih mest, z upravi V J? Poc^P‘sa^ tuSC^n0 s* prof- slavistike, strokovnjakinja za poslovno kola Jadranje, poslovni bonton, retoriko; mednarodna licenca trener-reninga Dale Carnegie ~rtEPJEVANJE DELA NADZORNEGA SVETA IN UPRAVE ue/avrj/ca: redavatelj: Leonardo F. Peklar. - Kaj je potrebno, da bo lastništvo zaposlenih prispevalo k uspešnosti podjetij Predava: doc. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede. Metode: predavanja, razprava, obravnava primerov, igra vlog in simulacija procesa odločanja o lastniški strategiji podjetja. Van*!??6 dela: predavanja, razprave, individualno in skupinsko delo, prouče-p Je Pnmerov, delavnice. dnihč^ za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobo-200QS r'katov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 29. februarja tolariev 6na sern'narja, ki vključuje tudi obsežno strokovno gradivo, je 30.000 DotrHM za Posameznega udeleženca. Prijavnici za.seminar je treba priložiti «i:i O O DlaČilll knti7ar>iio na "7P 7\/o-7o cv/nhnHnih cin- Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, najkasneje do 8. marca 2000. Cena seminarja, ki vključuje tudi strokovno gradivo in osvežilne napitke, znaša 12.000 tolarjev za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminarje treba priložiti potrdilo o plačani kotizaciji. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar I sklic na številko 05. Odgovore na dodatna vprašanja in pojasnila v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/13-41-238 in Jožici Anžel, tel. 061/13-41-239. Faksi: 061/13-34-279 in 061/317-298. s tem ■ SKIIC na številko 13. Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi Anlcj ^marjem dobite pri Vandi Rešeta, tel. 061/13-41-238 in pri Jožici el' teL 061/13-41-239, faks 061/13-34-279 in 061/317-298. PRIJAVNICA za izobraževalni seminar KAKŠNA NAJ BO UČINKOVITA ORGANIZIRANOST ZAPOSLENIH LASTNIKC Ime in priimek:................. Datum rojstva:.................. Izobrazba, stopnja izobrazbe: Naslov doma:...................... Zaposlitev: naziv in naslov družbe: Delovno mesto:.... Davčni zavezanec: Davčna številka plačnika:................. Član sindikata dejavnosti Slovenije:...... Član sveta delavcev: Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA DA NE NE Funkcije v sindikatu družbe oz. zavoda:. Predsednik sindikata družbe: DA N Drugo (navedite):........................................ Telefonska številka: - doma:...................-v službi:. Žig in podpis odgovorne osel aenotnos 14 Jubilejne nagrade - Odmevi odmevajo 12) V 6. številki Nove Delavske enotnosti je bil pod zgornjim naslovom objavljen odgovor Lidije Jerkič na moj sestavek “Jubilejne nagrade" (Nova Delavska enotnost, št. 2, 5. 2. 2000 - Odmevi ). Tak odgovor sem pričakoval: po ugotovitvi namreč, da sem si s “krajšanjem ” prvotnega besedila sestavka sam nataknil zanko na vrat; le zategniti jo je bilo potrebno. Zakaj gre? V 7. odstavku sestavka sem zapisal: “Če se bosta pogodbeni stranki kolektivne pogodbe pri delodajalcu dogovorili, da pripada delavcu jubilejna nagrada le za skupno delovno dobo, bo tak dogovor v nasprotju s 6. členom SKPgd". Žal pa sem iz prvotnega besedila sestavka črtal prav dva odstavka, ki sta bila sicer pred citiranim in v katerih sem opisal primer, ko sindikat noče pristati na uskladitev podjetniške kolektivne pogodbe z aneksom št. 2 h kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 50/99: K PD). Sindikat tako vztraja, da ostane v veljavi dotedanja ureditev jubilejnih nagrad (torej le za skupno delovno dobo in v odstotku od poprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije), kije za delavce razumljivo ugodnejša. Ker sta bila črtana odstavka ključnega pomena za pravilno razumevanje in utemeljenost mojih nadaljnjih izvajanj, je seveda nastala “praznina ”, zato je Lidija Jerkič povsem upravičeno menila, da (si (napačno interpretiram spremenjeni 68. člen KPD. Z vsemi njenimi nadaljnjimi izvajanji, ki jih je gradila na moji domnevni trditvi, da se “pogodbeni stranki pri delodajalcu lahko dogovorita, da pripada delavcu jubilejna nagrada le za skupno delovno dobo ”, pa se seveda ne strinjam. Kot prvo: kot je razvidno že iz citiranega 7. odstavka, sem zapisal: “Če se bosta pogodbeni stranki pri delodajalcu dogovorili ..., bo tak dogovor v nasprotju s 6. členom SKPgd”. Če bi torej trdil, da se pogodbeni stranki lahko dogovorita in SEDEM DNI V SINDIKATIH št. 8 / 24. februar 2000 bi hkrati opozoril, da je tak dogovor nezakonit, bi verjetno bralci podvomili v mojo zdravo pamet. Kot drugo: jubilejna nagrada ni neodtujljiva pravica delavca, temveč terjatev iz delovnega razmerja, ki se ji delavec lahko kadarkoli veljavno odpove. Tej terjatvi se delavec lahko odpove po njenem nastanku, ko je izpolnil pogoj za jubilejno nagrado; lahko pa se odpove že sami pravici do jubilejne nagrade, kar pomeni, da do terjatve sploh ne pride. Ne vidim namreč pravnega zadržka, ki bi preprečeval sindikatu in delodajalcu, da bi v podjetniški kolektivni pogodbi zapisala: “ V družbi ne velja določba 68. člena KPD in 2. točko 51. člena SKPgd." Kot tretje: v isti številki Nove Delavske enotnosti je dr. Drago Mežnar, direktor Instituta za delovno pravo, smiselno zapisal, da je (tudi) rubrika Odmevi namenjena širšemu krogu bralcev, zato naj bodo sestavki pisani čimbolj razumljivo. Iz tega razloga bom bralcem ponovno pojasnil “dilemo " glede jubilejnih nagrad; tokrat s pomočjo enačb, ki smo (so) jih “jemali" na razredni stopnji v osnovni šoli. Zaradi boljšega razumevanja moram na tem mestu povzeti L in 2. odstavek spremenjenega 68. člena KPD, ki se glasita: “(/) Delavcu pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu... (2) Delavec je upravičen le do ene jubilejne nagrade iz. prejšnjega odstavka za posamezno obdobje, in sicer do tiste, za katero najprej izpolni pogoj.” Če torej skupno delovno dobo delavca označimo z “x" delovno dobo delavca pri delodajalcu pa z “y", ugotovimo, da je vrednost “x” enaka vrednosti “y” izključno in samo v primeru, ko je delavec vso delovno dobo zaposlen pri istem delodajalcu. V vseh drugih primerih je vrednost “x" večja od vrednosti kar pomeni, da bo delavec vselej prej izpolni pogoj za jubilejno nagrado za skupno delovno dobo in zato ne bo za isti (in za noben drug!) jubilej upravičen do jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Seveda, razen v primeru “x-y " - če bo delodajalec v plačilni listi (po Lidiji Jerkič, op.p.) evidentiral, da je delavec prejel jubilejno nagrado za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu in ne za skupno delovno dobo. Iz vseh v prejšnjem in v tem sestavku opisanih razlogov zato vztrajam pri naslednjih trditvah: 1. da je delavec tudi po uveljavitvi spremenjenega 68. člena KPD upravičen le do jubilejne nagrade za skupno delovno dobo, 2. da je iz tega razloga delavec upravičen tudi do jubilejne nagrade za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu na podlagi 2. točke 51. člena SKPgd, 3. da bo delavec, kije po začetku uporabe SKPgd (torej po 1.6.1997) izpolnil pogoj za jubilejno nagrado za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, jubilejna nagrada pa mu ni bila izplačana, uspel s tožbo pri Delovnem sodišču za izplačilo te nagrade, vključno z zamudnimi obrestmi. Alfred Ojcinger Ne pustimo se izriniti iz nadzornih svetov Spoštovani bralci - sindikalisti! V Novi Delavski enotnosti št. 35. izšla je 07. 10. 1999, je Brane Mišič, izvršni sekretar ZSSS, objavil prispevek o novem zakonu o finančnem poslovanju gospodarskih družb. V tem zakonu, ki naj bi prinesel več reda na področju financ v gospodarskih družbah, so tudi členi, ki jasno in nedvoumno opredeljujejo materialno odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in tudi družbenikov. Ta materialna odgovornost je konkretizirana v členih 19, 20, 21 in 22. Sam pogled na precej visoke milijonske zneske, ob upoštevanju besed “solidarno odgovarjajo ”, bo marsikaterega, če že ne vseh delavskih predstavnikov odvrnilo od sodelovanja v nadzornem svetu. Iz. dosedanje prakse vemo, da so predstavniki delavcev v nadzornem svetu praviloma preglasovani, ne glede na pravilnost in koristnost njihovih stališč in predlogov, posebej, če so le-ti v nasprotju z. osebnimi interesi večinskih lastnikov. Dejstvo je tudi to, da se v naši družbi še vedno dogaja, da posamezniki ali skupine zavestno pripeljejo podjetje do stečaja iz. različnih razlogov (osebna korist, politični interes, nesposobnost, itd.). Prav slednje, kakor tudi sam zakon, bosta marsikatero družbo pripeljala do stečaja, še posebej tiste, ki že sedaj poslujejo na meji uspešnosti cdi celo pod njo. Pri tem je pričakovati, da bo prihajalo do odškodninskih tožb zoper (po zakonu) odgovorne osebe. Šele v sodnem postopku bo treba dokazovati in dokazati, da posameznik ni imel možnosti (zaradi preglasovanja) preprečiti nezakonite postopke. Že ptički na veji vedo, da slovenski sodni mlini meljejo izredno počasi, kar bistveno zviša že tako visoke stroške pravdnega postopka. Vse to in nenazadnje nizki osebni dohodki in zanemarljive sejnine ne bodo pritegnile delavskih predstavnikov, da bi prevzeli tako visoke materialne odgovornosti, h vsega napisanega je razvidno, do bo prav zakon o finančnem poslovanju gospodarskih družb pripeljal do tega, za kar so si delodajalci že dvakrat uradno in večkrat po ovinkih prizadevali - izriniti delavske zastopnike iz. nadzornega sveta in posledično zmanjševati delavsko soupravljanje. Prod temu smo se v ZSSS do sedaj uspešno borili in upam, da tudi zdaj ne bomo stali križem rok. Prav zato predlagam ZSSS in predvsem panožnim sindikatom, da v svojih aktih v čim krajšem možnem času zagotovijo polno pravno varnost vsem delavskim predstavnikom v nadzornih svetih, seveda, če so člani ZSSS in delujejo v skladu z zakonom. Istočasno pa je potrebno sprožiti širšo akcijo za izobraževanje in usposabljanje delavskih zaupnikov za to odgovorno nalogo. Za doseganje tega cilja bi kazalo maksimalno angažirati tudi območne odbore sindikatov. Iz predlaganega je razvidno, da ne gre za zavarovanje malomarnega, neodgovornega in nestrokovnega dela, kar bi izničilo si' cer pozitiven namen zakona, temveč za zavarovanje poštenega i" prizadevnega dela naših članov v nadzornih svetih družb, ki delajo v interesu vseh delavcev m naših članov. V premislek in ukrepanje: - predsedniku in izvršnim sekretarjem ZSSS - vsem panožnim sindikatom ZSSS - območnim odborom Posavja■ Upam, da sem bil dovolj razumljiv. Pripravljen sem tudi osebne odgovarjati na morebitna vprašanja. Drago Kovačevi?' član ZSSS Kfi (naslov• Dušeča vas 31, 8263 Cerklje ob Krki tel. 0608/69-460) P.S. Upam, da nobena zavarovalnica ne bo prevzela polnega zavarovanja odgovornih oseb po tem zakonu, ne glede na višino premij ker bi to izničilo pozitivni namer zakona. Verjetno bi premije za m zavarovanja šla iz. dohodka družb. podobno kot za zavarovanja menedžerjev in s tem posredno iz žepov delavk in delavcev. lstočasU6 ne bi bilo slabo, če je mogoče, preveriti vsebino zavarovanja menedžerjev, ki se ž.e plačuje iz dohodi družb. PRAVNI NA§VETI Izhodiščna in osnovna plača, Plača, minimalna in zajamčena plača (2) Nadaljevanje iz prejšnje številke Normalni delovni pogoji so brez vplivov delovnega okolja iz 62. člena KPD. £adar delavec dela v pogojih iz 62. čle-a’ mora biti njegova osnovna plača s rezno višja. Osnovna plača delavca more biti nižja od izhodiščne plače ~~ Posamezne tarifne razrede. Osnov-,d P aca je osnova za obračunavanje do-,a kov, v določenih primerih pa tudi nadomestil (začas prekvalifikacije, v času povednega roka trajno presežnih de-, ■vCCV 'Pd). Osnovna plača je lahko po inv'Ji ^nak? izhodiščni plači, kadar pa a delodajalec v okviru lastnega plač-loč a Slstema poleg tarifnih razredov do-_| ,^ne Se plačilne razrede, pa je osnovna P /zmnožek izhodiščne plače za prvi re j 111 razred in faktorja plačilnega raz- Plača d 0 ^osnovni plači prištejemo vse do-del- 6 [dodatek za delovno dobo, pogoje inHa’ , ’ Preko polnega delovnega časa Po.), dobimo plačo delavca. V plačo pa n ' eJeJ° nadomestila stroškov (npr. Prevoza na delo in z. dela, prehrane). Plašni, ,°Snova za plačilo davkov in j. n. , kov’ v določenih primerih pa tudi odsotni! sSaetni)d0PUSt’b0lniŠka 4-Minimalna in zajamčena plača nvi Pq!ma P,a^a poznamo še poj-nim?! miaxem zaJamčene plače. Mici' ana P acaje rezultat Pogajanj med ločen Ja CllSlndlkati in vlado in je do-nači in V z,a1konu ° mimimalni plači, o Za |pfU Ujk ajevanJa Plač in o regresu '^‘ipust v obdobju 1999-2000 minin i ’ st-39/99), ki določa znesek zavše ne plače za Polni delovni čas ji N ^/-aposlene v Republiki Sloveni-z z-iV„CC ne more prejeti manj, kot znaša (za °"t določena minimalna plača larjevv^Januur 2000 znaša 74.262 to-skladnc tZDr\Ča dclavca’ izračunana v PoenHK K • ’ Podjetniško kolektivno finieii 0,OZlroma splošnim aktom (de-ka) zn jPla& J® v točki 3. tega sestav-ča no U l manJ> kot je minimalna plati ra/|jto7U’ "!°ra del°dajalec pokriva. Z Ko- zaposleni so do te plače upra- vičeni z niim ZU °Pravljeno delo v polnem ali filet „ lzeVačenim delovnim časom, ne na dosežene delovne rezultate. Nadaljevanje prihodnjič (10.) Nadi Zimske športne igre članov SDGD Slovenije XXXVII. zimske ŠIG 2000 # igm Stavbar/ MESTO V ZAHODNI AFRIKI, V NIGERIJI, (anagram: AHILES) OBRAT PRI PREDELAVI GRAMOZA LASTNOST ISTOROD- NEGA LESK. LESKET PRAVO- SLAVNI ŠKOFI TKANMAIZ ČESANE VOL NE, NAVADNO ČRNE BARVE NASLOV ROMANA RUSKEGA PISCA 300 METROV VISOK JEZ V TADŽIKISTANU REKA V ANGLIJI DENARNA ENOTA SLOVENSKI SLIKAR SOVRE PAPEŽEVA KRONA KOČA PRVI REKTOR GRAD. FAKULTETE (ALOJZU) GLAVNO MESTO ARMENIJE ANTON AŠKEC SUDANSKI PREDSEDNIK DRŽAVE 1971-1985 (DŽAAFAR MOHAMMED EL) ORGANSKA SKUPKA _.?... AMIN DADA HRV. OBLIKA ŽENSKEGA IMENA ULUANA NIZOZEM- SKA IGRALKA NA CITRAH PROSTOR ZA BOKS OBČUTEK PRED NAPADOM BOŽJ M. V BELGUL AALST ANICA VEBLE ŠOFER V AVTU IZDELOVALKA ROKAVIC SESTAVI M NARISAL JOŽE PAUMAN EDEN OD JEŽKOV V DRŽAVI BENIN gospodarski VESTNIK BESEDA BREZ NAGLASA STANJE BREZ ZAVESTI VELIKA DIVJA RACA EGIPČANSKI BOG MODROSTI HAVAJSKA KITARA KRAJ PRI ŠABCUV SRBUI J. NA OTOKU LUZON JEZERO V TIBETU ORGAN VIDA RAJKO LOTRIČ GRŠKA ČRKA FR. POLITIK LOUIS 1754-1802 TEKOČINA V ŽLAH SPLOŠNA ZBADLJIVKA ZA AMERIČANE VKING BABLONSK1-SUMERSKI BOG SLADKIH VODA Z EN A REze' PAHLAVIJA MAK NAR. HEROJ (UUBČO GO-CE 1910-86) MOTORNO KOLO KOTAČ POZDRAV PRI ODHODU POUNEZU-SKI OTOK CERKVENI PEVSKI ZBOR STANE LORGER ZDRAVLIŠKJ KRAJ V AVSTRIJI KUHINJA POLEG DŽAMUE iRSTOnr KROTLCEV KAČ RAVNI! A (ZASTAR.) LISTNATO DREVO SRČNA MIŠICA IME PEVCA ROBIČA NEMŠKA TOVARNA AVTOMO- BILOV ORODJE PASTIRJEV LJUDSTVO V IND. DRŽAVI ASAM stteT4 AVTOR* J brocal remohi OTOČJE PRI CELEBESU AVSTRAL F. IGRALEC MERCURIO PRIPADNIK DAVNEGA LJUDSTVA V J. AMERIKI SESIREK, STRDEK, 8ESE0LMA IZDELAVA, DOKON- ČANJE JAPONSKI REŽISER KUROSAM KAR JE NASPROTNO, DRUGAČNO OD UJEMANJA SLKA, NAREJENA NA SVEŽ OMET KANADSKI SV. PRVAK V DRSANJU 1967(BRIAN) NOGOMETNI KLUB SURJBL ADJA, CESARO, ENKI, EAU, FRERON, GUS, TAAL, TAAR, KDOR ŽIVI V ROVTAH ALI JE DOMA E ROVT GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 8 (24. 2. 2000): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite >n pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovo nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 500\ tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošteva1 bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 6. marca 2000. Pravilna rešitev gesel iz 6. letošnje številke Nove Delavske enotnost*' I. SMARAGD, 2. ALEKSANDRIT, 3. RUBIN, 4. GRANAT. Nagrado 5000 tolarjev prejme Majda Drobež, Ježa 13, 1231 Črnuče.