taOD-an-M (3(k©S|j®
L. Vlil. - 13. VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15. 7. 1961
JEAN PAUL SARTRE V BRALNI PREDSTAVI
ii'
Zakaj Jean Paul Sartre?
Če so v filozofskem odseku že pred leti s predavanji govorili o njegovi eksistenčni filozofiji, zakaj ne bi tedaj v gledališkem o njegovi dramatiki? Toliko bolj, ker je svetovna kritika, tudi njemu nasprotna, enoglasna v trditvi, da je Sartrova moč pravzaprav v dramatiki. Ne samo na vsebinski strani njegovih dram in satir; nič manj, ali pa morda še bolj v tehniki gradnje, v uporabljanju vseh gledaliških zvrsti, v popolnem razumevanju odra in njegovih zakonov. Sartre kot dramatik je vreden predstavnik gledališke igre našega stoletja. Nič manj vreden od Brechta ali Pristleya, ne manj od Bettija in Millerja ali Wilderja, da ne omenjam najmodernejših Durrenmatta in Hoehwalderja, pa preroške trojice gledališča, ki šele prihaja in ki jo predstavljajo Ionesco - Beckett - Adamov. Četudi ni učenec B. Shawa, je vendar v njem precej irskega zbadljivca. Daši občudovalec Gida in Claudela, ni v njem odsevov nobenega od obeh. Na površni pogled je morda blizu Anouilhu in Salacrouju, a v bistvu je samo-lasten in edinstven. S Camusem vsaj v gledališču hodita krepko vsak svojo pot, četudi ju prenekateri uvrščajo v isto ustvarjalno smer.
Sartre že ima svoje mesto v gledališču. Ne gre zdaj za to, če se bo gledalec vedno in povsod tudi strinjal z idejnimi in filozofskimi poudarki njegovih dram. Tudi če bodo le-te ustvarile v avditoriju vznemirjenje in hkrati zavzetost, kar se je do zdaj pri uprizoritvah Sartrejevih del redno dogajalo, je vredno, da jih je ustvaril in daroval gledališču. Kdaj pa naj gledališka igra lepše in vrednejše doseže svoj namen, če ne prav takrat, ko gledalca vrže iz vsakdanjosti in ga očiščuje v zavzetosti?
Zakaj Jean Paul Sartre v bralni predstavi?
Bralno gledališče je danes že po vsem svetu docela določena gledališka zvrst. Pot mu je utrla zvočna predstava radijskih oddaj, če že prezremo koncertne uprizoritve modernih oper in dramskih oratorijev. Nekateri moderni avtorji, kot Saroyan, uporabljajo tehniko bralnega gledališča prav v stilni gradnji svojih dramskih stvaritev nič manj, kot drugi spet uvajajo pantomimo ali celo dramo-balet (Anouilh). Če med nami do zdaj predstave v slogu bralnega gleda-
(Dalje na 4. strani.)
Namen gledališke igre, ki je bil že od nekdaj, je in ostane, da tako rekoč drži življenju zrcalo, da kaže čednosti njene poteze, pregrehi njeno podobo, svojemu času in družbi njeno obliko in odtisk.
SHAKESPEARE
Hamlet
Občinstvo meni, da si izbere igralca. Narobe je res: igralec si izbira občinstvo! In vendar: drug drugega sta vredna.
ANDEE GIDE
Potrebujemo gledališče, ki ne omogoča le občutkov, spoznanj in impulzov, katere dovoljuje vsakokratno zgodovinsko področje človeških odnosov, na katerem se dejanja vsakokrat dogajajo, marveč gledališče, ki uporablja in proizvaja misli in čustva, katera pri spremembi tega področja tudi sama sodelujejo.
BERT BRECHT,
Mali organon za gledališče
Sedmi kulturni večer, v soboto 29. julija ob 19. pri Bullrichu
MODERNA GLASBA (II) Predaval bo prof. A. Geržinič. Izvajanja bodo spremljale glasbene reprodukcije.
V tisku
K. VI. Truhlar RDEČE BIVANJE Poezije
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
GLEDALIŠKI ODSEK
Šesti kulturni večer, v soboto 15. julija 1961, točno ob 19. uri, v dvorani Bullrich, Sarandi 41.
Jean Paul Sartre
ZAPRTA VRATA
Drama v enem dejanju
Uvodna beseda o J. P. Sartru — Ruda Jurčec V slogu bralnega gledališča bodo igrali Pavči Maček Eiletzeva, Marija Kutnar Jeločnikova, Maks Borštnik in Nikolaj Jeločnik, tudi režiser.
Ker je prireditev zvezana s povečanjem stroškov za dvorano, prosimo za prostovoljne prispevke ob vstopu.
GLAS prinaša mnogo gradiva z vseh področij. Zbiranje poročil je zvezano s stroški. Podprite s prispevki tiskovni sklad, ki vzdržuje
GLAS
PORAVNAJTE NAROČNINO ZA VI. LETNIK!
TARIFA RHDUCIDA Conaesion €228 Kesrietro Nacional de la Propiedad Intelectaal N? «24.770
int ebserg«
naši ve e eri
MODERNA GLASBA
Peti letošnji kulturni večer 1. julija 1961 je veljal moderni glasbi. Predaval je vodja glasbenega odseka prof. Alojzij Geržinič.
Večer je vodil predsednik R. Jurčec, ki se je s toplimi besedami spomnil smrti ravnatelja Marka Bajuka, ki je umrl 20. junija v Mendo-zi. Starosta slovenskih izobražencev v zamejstvu je bil prof. Marko Bajuk tudi velik prijatelj in sodelavec Slovenske kulturne akcije. Z veliko ljubeznijo je cenil njeno delo. Bil /je organizator množičnega petja v domovini v širokem obsegu, zlasti v dobi med prvo in drugo svetovno vojno. Pod njegovim vodstvom je doseglo gibanje svoj višek, ko je s sodelovanjem svojega prijatelja msgr. Stanka Premrla ustanovil Pevsko zvezo. Skupni nastopi zborov v domovini so bili izredni kulturni dogodki in za neki takšen nastop je Matija Tomc tudi skom-poniral svoj oratorij, ki ga je Pevska zveza z odličnim uspehom izvajala. Do smrti se je trudil, da bi slično pevsko zvezo ustanovil tudi v zamejstvu in prav za osemdesetletnico msgr. Premrla si je želel, da bi Pevska zveza v Argentini tudi že imela svoj prvi nastop. O vsem je sproti obveščal svojega prijatelja v domovini, saj bi letos za njim slavil svojo osemdesetletnico. Na žalost so razne ovire in težave izvedbo zamisli preprečile. Vse je prepuščal božji volji, v katero je neomajno zaupal. Iz tega zaupanja je rastel njegov optimizem, ki ga je širil okrog sebe. “Naj bo ta optimizem tudi naš usmerjevalec.”
Nato je predsednik z veseljem pozdravil v naši sredi prof. Ignacija Lenčka, ki se je po dolgi odsotnosti in hudi bolezni spet udeležil naše prireditve in dela. V imenu vseh mu je zaželel mnogo zdravja in zadovoljstva pri na-daljnem delu. Obilen aplavz je bil iskren izraz prijateljskega čustvovanja in spoštovanja.
Prof. A. Geržinič je nato podal prvi del obsežnega predavanja o moderni glasbi. Obrazložil je nastop in razvoj modernih smeri v sodobni glasbi in nakazal možnosti razvoja teh smeri. Izredno nazorno in globoko zasnovano predavanje je spremljalo izvajanje nekaterih glasbenih del na ploščah. Razgovor po predavanju je pokazal, kako blizu je to vprašanje in kako bogato in vsestransko je. Prisrčen aplavz ob sklepu pa je pokazal, s kolikšnim zanimanjem in hvaležnostjo so številni poslušalci sprejeli predavanje.
Drugi del predavanja bo imel prof. Geržinič na kulturnem večeru 29. julija.
krenika
NADŠKOF ANGELO RONCALLI IN DELO ZA ZEDINJENJE
Na misijonskem tečaju v Bergamu 15.— 23. septembra 1926, ki se ga je udeležilo tudi nekaj slovenskih duhovnikov iz tedanje Julijske krajine, je nadškof Angelo Roncalli, apostolski vizitator v Bolgariji, toplo priporočal prizadevanje za zedinjenje ločenih slovanskih kristjanov in omenil tudi Apostolat sv. Cirila in Metoda.
ebrasi
ZAKAJ SMEMO UPATI
1. Društvo “Slomšek” v Eisdenu.
Eisden je rudarsko naselje v belgijskem Limburgu. Čisto nizozemska pokrajina: z rekami in kanali preprečena, veliko nebo, šopi dreves s hišami, na obzorju pa dolge krtine premogovnikov. Travniki so zeleni, polja dokaj rodovitna, a skoraj pritlikavi gozdovi pričajo, da je že blizu pusti peščeni predel na bel-gijsko-nizozemski meji, ki ga je še v pozni ledeni dobi pokrivalo morje.
Slovenci so prišli v te kraje v času gospodarske krize, pred dobrimi tridesetimi leti; tržaški, goriški in benečanski rojaki pa prav takrat pod fašističnim nasiljem. Tudi tu tedaj ni bilo lahko: pomanjkljiva socialna zakonodaja, posebno za tuje delavce, nezadostne varnostne naprave v rudnikih in kot Damoklejev meč — strah pred rudarsko boleznijo silikozo (poapnenje pljuč), ker pri vrtanju še niso uporabljali vode.
Zdaj je drugače: Eisden je na oči pravo letoviško mesto. Ob lepo izpeljanih lipovih in kostanjevih drevoredih prebivajo rudarji v udobnih štiristanovanjskih hišah sredi vrtov in zelenja.
Eisden je bil trideset let živahno slovensko kulturno središče. Prirejali so igre, pevske nastope, tečaje za otroke. In zdaj, ko bi pričakovali, da bo novi rod počasi utonil v tujem okolju, se je zgodilo prav nasprotno: pred nekaj meseci so poleg častitljivega “Podpornega in prosvetnega društva sv. Barbare” ustanovili še “Pevsko in kulturno društvo Slomšek”. Pobudo so reS dali stari, a vse delo opravlja mladi, deloma že tretji rod. Se pravi otroci v tujini rojenih staršev.
Prvo nedeljo v juniju je novo društvo priredilo veliko slavje: blagoslovitev društvene zastave s Slomškovo podobo in slovenskim grbom ter akademija v nabito polni veliki dvorani. Oder je bil odprt nad štiri ure: slavnostni govor o Slomškovi vlogi v slovenskem verskem, narodnem in kulturnem življenju, nastop štirih zborov, pozdravi rojakov s Holandske in Nemčije, nastop plesne skupine in Krivčev prizor “Domovina sreče kraj”, ki so ga igrali domači otroci, naravno, prepričljivo, navdušeno, da je dvorana utripala v ritmu besede in pesmi na odru.
Med mnogimi podobami in vtisi, ki so nam ostali v spominu po tem lepem večeru, naj omenim le tri:
Botra nove zastave, gospa Slavka, je bila vzgojena v tujini, se je poročila s Flamcem in je do nedavnega živela z družino v mestu, kjer ni nobenega Slovenca, pa je naučila moža in otroke slovenski;
— Konec julija bo v Koenig-steinu kongres mladih slovenskih inteligentov v Evropi. Razpravljali bodo o slovenskem kulturnem položaju. Med predavatelji bo tudi g. Rafko Vodeb, ki bo govoril o temi: Umetnost in literatura doma in v zamejstvu ter jezikovno vprašanje.
— Pri založbi Mladost v Zagrebu je izšlo novo delo pisatelja Iva Andrica: Obrazi. Zbirka obsega 21 kratkih zgodb, ki zajemajo snov iz njegove mladosti ter iz domačih in evropskih potovanj in doživetij. Na žalost poročilo ne pove, ali je pisatelj (rojen Hrvat) napisal delo v hrvat-skem jeziku. Živi namreč v Beogradu in se prišteva srbsko pišočim pisateljem.
— Mladinska knjižnica v L j u1 Ijani ima posebno zbirko Liko'"1 zvezki, kjer izhajajo umetnosti1 monografije. Tako je izšel zveze o holandskem slikarstvu, ki ga j napisal Luc Menaše. Akadem! Anton Sovre pa je prevedel trd. dram Euripida: Feničanke, M' deja in Bakhe. Knjiga je iz$ pri Državni založbi.
— Glasilo slov. založb ..Knjig* prinaša poročilo o četrti izda »Jurija Kozjaka" v francoščini,1 ga je prevedel dr. Kolednik. Pi? poročila Božidar Borko pravi, ** je Jurčičeva povest izšla dosed’ v 39 jezikih in da je »prevaja^ sporočil, da bo delo izšlo še v Hf daljnih 30 jezikih." B. Borko d daja, da ,,bi bilo želeti, da bi h'1 rodna knjižnica v Ljubljani zbij la in morda kdaj javno razstavi'
upokojeni rudar Štefan je kljub rudarski bolezni, ki mu vsak hip jemlje sapo, sam naučil otroke, da so igrali, peli in deklamirali v pravilni slovenščini kot kjerkoli doma;
upokojeni rudar Franc, ki je s Štefanom dal pobudo za novo društvo, je moral že z enajstimi leti zdoma na nemško Štajersko za pastirja in potem za rudarja v Nemčijo, pa govori književno slovenščino in pozna našo kulturo in zgodovino bolje kot marsikateri študent.
2. Koroško Mladje
•t
Strokovnjaki so zmajevali z glavo, celo mnogi domačini so ' nienili, da ni ničesar pričakovati: Koroška je mrtva. Pa si je skupina mladih segla v roke in je izšlo Mladje. Njihova prva zahteva je kvaliteta, nikogar in ničesar se ne boje: Prava mladost ne pozna strahu in se ne hoji napora. Kdor ima količkaj 1 Posluha, je gotovo v njihovem pisanju zaslutil moč, ki presega j Puhlo govoričenje mladostnikov. Je to nov rod, na katerega 5 smo čakali: brez kompleksov in brez spominov, ki morijo ali uspavajo starejše generacije: spoznal je, kje so bistvene vrednote in je pripravljen zanje tudi zgoreti: Naše življenje mora žgati, mora boleti, mora sekati po nas, mora zgoreti.
Nič zato, če jih je malo, če bo z leti skupina vedno manjša: . Jiudi vodi malo število močnih, glavno je duhovna moč, en sam ; živ plamen more prižgati milijone.
Zato smemo upati. Resnično živa stvar — drevo, človek, narod — je trdoživa. Videl sem hraste, ki jih je razklala strela. pa so oživeli; vse mučilnice zadnjih štiridesetih let — črne, , rjave, rdeče — pričajo, koliko prenese človek: in Slovenci ve-, uio, koliko prenese narod. Res, včasih se življenje umakne v globine, tam snuje in izbira. Lažni preroki ga trikrat zapišejo . smrti, malodušni ljudje obupajo nad njim — tedaj pa nenado-. ma požene mladika, kajti korenine segajo globoko.
Naš narod preživlja hudo krizo; marsikaj, na kar smo bili navezani, je za vselej umrlo, marsikaj umrlega ne zasluži na-
solza; a ta kriza ni smrtni boj, ampak zorenje. Pesnik obtožuje “bizantinsko morje”: “... V tvojih algah sem že | in v tvojih požrešnih ribah, | del tvoje globine sem že...” Mladi i	ki ga ne težijo kompleksi, bo skušal zajeziti vode, da ne
, bodo več odnašale naše prsti s svetim pepelom v tatarsko morje; , bdadi rod, ki .se ga Dobriča čošič tako boji — mladi vampirji,
,	.	še nimajo brk in brade —; mladi rod, ki mu je, pravijo,
, bizantinizem” hujša psovka kot “fašizem”.
Društvo “Slomšek” in koroško Mladje še ne bosta rešila s ovenskega jezika in slovenske kulture; sta pa znamenje in priča, da smemo upati. Znamenje in pričevanje, zgled in opomin.
Louvain, 16. junija 1961.
Rafko Vodeb
^osloj izšle prevode J 5?ZJa.k\y tuje jezike." In 1 v HvCe lJ‘ Se kdai odločili n stvn a^stavo_del slovenskega ’ kl shajajo v zamejstvi
ni^Ti ^atey Ksaver Meško j Pisal delo: Duhovnik s svojir ITi (ttubpvne vaje). Knji: Zadruga katoliških d
izvodo^LRJ' Nak)ada zna®a
ya knjiga „Zlati hrošč" je že iz šla. Kritika hvali kvaliteto prevoda in skrbnost pri izdaji.
— Založba Lipa v Kopru je izdala sonetni venec Franceta Prešerna. Upodobil ga je Miha Ma-leš v trideset barvnih gravurah, uvod pa je napisal France Stele. Knjiga obsega 73 strani, naklada pa znaša 1600 izvodov.
„„„ Slovenija ima danes 80 k Sarn, od tega v Ljubljani, M J°ru m Celju 24. Vendar ve Knjigarn omogoča obstoj papi a>. ki Je priključena skoraj v: knjigarni v manjših krajih.
— Dela Edgarja Allana Poeja oo za državno založbo Slovenije Prevajal pisatelj Jože Udovič. Pr-
— Za 120-letnico smrti pesnika Lermonta je Državna založba Slovenije izdala knjigo pesnikovih izbranih del. Knjiga objavlja 56 izbranih pesmi in tri pesnitve: Pesem o Kalvinikovu, Mciri in De-{non. Dodan je roman Junak našega časa. Vse prevode je oskrbel Mile Klopčič.
Udeleženec tečaja takole poroča v „Zbor-niku svečenikov sv. Pavla (1926, str. 159), ki so ga tista leta izdajali slovenski duhovniki v Italiji: „Morda bo še posebej zanimalo, ako omenimo govor nadškofa Roncallija, apostolskega vizitatorja v Bolgariji? Med silnim odobravanjem je izpodbujal na nujnost dela za pravoslavni vzhod, zlasti na številne milijone slovanskih narodov, ki da zaslužijo vso našo ljubezen. Doslej — tako je menil in izjavil, da je to tudi misel sv. očeta —, smo katoličani preveč zanemarjali to dolžnost. Od zdaj naprej moramo zamujeno popraviti, Toda nikar ne nosimo ne med pogane ne med razkolne brate ne svojih političnih teženj ne svoje narodne kulture, ampak samo Kristusovo luč in ljubezen. Te in samo te pričakujejo od nas. Še več, da bo naše delo za Boga uspešnejše, moramo skrbeti, da njih lastno kulturo pospešujemo. Skrbimo, da bomo v posodo njihove domače kulture pokladali zaklade čistega Kristusovega nauka. Nato je opozoril na Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in pri tem zelo pohvalno omenil tudi delovanje našega g. dr. Fr. Grivca... Tega zborovanja se bomo vedno z veseljem spominjali."
To priporočilo ACM je bilo za Slovence v Italiji velikega pomena, ker je bilo češčenje sv. Cirila in Metoda pod fašistično vlado skoraj prepovedano. V Brdih (goriška nadškofija) in v Pogradu (reška škofija) so leta 1923 dovršili zidavo dveh cerkva, ki so ju nameravali posvetiti sv. Cirilu in Metodu. Fašistični tisk je takrat zagnal besno gonjo proti imenoma svetnikov, „importiranih z Balkana od slovenskih rusofilov". „Lega Nazio-nale“ in „Dante Alighieri" — organizacijski središči za raznarodovanje — sta protestirali zoper »politične svetnike". Tržaški „Piccolo“ je hrumel: »Takšna nacionalna akcija se ne sme dovoliti. Ni mogoče pojmiti, da bi javne zgradbe, kakor so cerkve, imele tuja izzivalna imena, če se v Julijski krajini posvečujejo cerkve v čast svetih Cirila in Metoda, mora vsakomur biti jasno, kako drzni so nekateri v svoji protiitalijanski mržnji." V takšnem nacionalistično zastrupljenem ozračju pričajo besede nadškofa Roncallija za njegov apostolski pogum, našim rojakom pa so bile kot avtoritativna izjava visokega cerkvenega dostojanstvenika v obrambo in oporo, češčenje sv. Cirila in Metoda je zelo poživljalo slovensko versko zavednost v težkih časih tuje oblasti.
Kot apostolski delegat v Bolgariji je Angelo Roncalli 1. 1926 in 1927 potoval skozi Ljubljano in se ustavil par dni v slovenski prestolnici, kjer se je prijazno razgovarjal z voditeljem ACM prelatom prof. Grivcem. (O drugem obisku Ljubljane ve več povedati »Kraljestvo božje" 1927 in obisk omenja pisec v KB 1959, str. 93). Leta 1929 se je nuncij Roncalli udeležil kongresa za vzhodno teologijo v Pragi.
D. F.
—	Za TISKOVNI SKLAD GLASA so darovali: g. dr. Leopold Eiletz, Capital, 100 pesov; g. dr. Milan Komar, Boulogne sur Mer, 100 pesov; g. Tičar Beno, Ramos Mejia, 50 pesov. Vsem najlepša hvala!
—	Pismo iz Londona (izvleček):	. .spet je
bila nekaj mladih ljudi tukaj iz Slovenije; kolikor jim je čas dopuščal, so prebirali publikacije Slovenske kulturne akcije. Navdušeni so bili. Zlasti za Balantiča. Je menda med mladino v domovini dobro znan... Pred časom so tukaj razstavljali abstraktni umetniki iz Jugoslavije; ena tretjina je bila Slovencev. ,Times1 je napisal navdušeno, sijajno kritiko..."
m e d d o b j e
Vsebina	i3-4
Karel Vladimir Truhlar (Kim), REVOLUCIJA, KON-SERVATIZEM IN ŽIVLJENJE KULTURE (105) * Vladimir Kos (Tokio), ZADNJE IRSKE PESMI (113)
*	Maris Kresna (—), IN BIL JE ČLOVEK (117) * Milena Merlak-Detela (DUNAJ), BRODOLOMCI, SONČNO TRKANJE NA OKNO (125), SONČNA FANT IN DEKLICA (126) * Milan Komar (Buenos Aires), ZAPISKI IZ VELEMESTA (127) * Karel Rakovec (Buenos Aires), SESTOP (131) * Zorko Simčič, DOGODEK NA ULICI DE LA PIEDAD (132) * Milena Merlak-Detela, GORA (155) * France Papež (Buenos Aires), ŠTIRJE ESEJI O POEZIJI (156) * Milena Merlak-Detela, ZABLODELA REKA (167) * Marko Kremžar (Buenos Aires), SREČANJE (168) * Milena Merlak-Detela, SMRT MESEČNICE (184) * Tine Debeljak, (Buenos Aires) STANKO
MAJCEN PRIPOVEDNIK (185).
Čas na tribuni: KULTURA ZA RDEČIMI ZASTORI (Lev Detela, Dunaj, 205) *črke besede misli : MED ČRKO IN MISLIJO — BESEDA (Ruda Jurčec, Buenos Aires, 209) * Knjige: M. F. SCIACCA, LES GRANDS COURANTS DE LA PENSEE CON-TEMPORAINE MONDIALE (France Dolinar, Rim, 223)
*	Zapiski: SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1960
(Martin Jevnikar, Trst, 231).
—Prof. Uroš Kraigher je zelo pomemben mož v kulturni politiki (pa tudi notranji) sedanje Slovenije. Na kongres slavistov je tudi on prišel v Piran in se tam spravil na analizo diplomskih oziroma maturitetnih nalog ter pri tem pokazal na skrajno nizko raven v znanju slovenščine med slovenskim dijaštvom po srednjih šolah. Navajal je poročilo uglednega predsednika komisije za izpite. „Na srednji šoli dobivajo zrelostna spričevala ljudje, ki so v slovenščini slabo pismeni. Vsak človek v družbi pa mora znati posredovati misli in znanje tudi drugim ljudem. Ko bi pri tem popustili, bi škodovali družbi in s tem posameznikom." Svet za šolstvo je bil prisiljen predlagati: „Glede na rezultat šolskih nalog je treba temeljitih ukrepov za izboljšanje pouka slovenščine v gimnazijah."
—Na cvetno nedeljo letos je v Trstu Slovenski oder v Avditoriju priredil kulturni večer, kjer je v drugem delu uprizoril Branka Rozmana enodejanko „Roka za steno". Slovenska tržaška kritika je delo zelo ugodno sprejela in čestitala igralski skupini, ki je tako u-spešno uprizorila „to sodobno, moderno napisano slovensko dramo". Omenja kot prepričljive Stano O-ficija, Marijo Mislej, Ladi Valenčič, Jurija Slano, Dragota Štoka in Angela Prašlja.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
lišča še niso bile tako v navadi, kot so običajne “proslave” in “aka-derno slikarstvo, poezija, glasba, film, balet za večino našega občin-derno slikastvo, poezija, glasba, film, balet za večino našega občinstva še vedno tuje zvene, pa bi se teh najnovejših umetnostnih izrazov, recimo abstraktne smeri, ne drznil zavračati kar samo zato, ker so mojemu gledanju tuje...
Ni se zdelo neprimerno Sartrovih “Zaprtih vrat", ki jih kritika postavlja na vrh njegove dramatike, uprizoriti v bralni predstavi. Posebej še, ker je enodejanka po ekonomiji časa in prostora izrazito komorna drama. Morda bi v običajnem odrskem predstavljanju in okviru niti ne mogla tako prevzeti gledalca, kot sem prepričan, da bo v slogu bralnega gledališča osvojila poslušalca, dasi bo le-ta tokrat hkrati tudi gledalec. Bližnja bralna uprizoritev bo namreč obarvana tudi s kretnjo in igralskim oblikovanjem prostora. Ne bo več samo igralsko uprizorjena predstava zgolj po igralčevi besedi, marveč po igralčevi osebnosti vsej, s plastiko giba in nadihom dimenzije. Uprizoritev tako skuša biti nekaka sinteza uzakonjene odrske tehnike in mimične recitacije.
Prav drama enodejanka bližnjega kulturnega večera je naravnost živ primer, kako je zmožna igralca in občinstvo zadovoljiti in osvojiti po obeh poteh: na odru govorjena ali na odru brana, a obakrat resnično igrana. Tudi v tem je nemajhen dokaz Sartrove gledališke spretnosti in bogastva.
Uprizoritev Sartrovih “Zaprtih vrat” v gledališkem odseku nikakor ne pomeni naklona v sartrovsko miselnost, kot tudi predavanja pred leti o njem niso imela namena reševati naših in družbenih in drugih vprašanj v okviru sartrovskega eksistencializma.
Bralna predstava “Zaprtih vrat” ima svoj pomen. Tudi v tem, kot v vsem dosedanjem, so mi vodilo izpovedi J. L. Barraulta:
“S klasiki se hranimo.
S študijem kretnje in besede stremimo k popolnosti.
S pohodi v neznano od časa do časa tvegamo obogaten j e.
To je, mislim, naša naloga. To tedaj naša dejavnost!”
N. J.
— V Ljubljani so zabeležili in proslavili 60-letni jubilej izida prvega slovenskega knjigotrškega lista »Slovenska knjigama". Začel ga je izdajati knjigarnar Lavo-slav Schwentner, ki se je I. 1899 iz Brežic preselil v Ljubljano in je prva številka lista izšla kot priloga Ljubljanskega Zvona.
— Mariborska založba Obzorja bo v kratkem izdala delo umetnostnega zgodovinarja dr. Frana Šijanca: Pregled slovenske likovne umetnosti. Napoved založbe pravi, da je bil pisatelj učenec Izidorja Cankarja. Knjiga bo imela 110 celostranskih ilustracij in dodan je kratek povzetek v francoščini.
VSA NAKAZILA
prosimo, pošiljajte na naslov blagajnika :
Rodolfo Drnovšek, Alvarado 350, Ramos Mejia, Prov. Buenos Aires, Argentina.
PODPRITE GLAS! DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
kulturna akcija, Alvarado 350, R. Mejia, FCNDFS, “GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska tiskarna “Baraga”, Pedemera 3253, Buenos Aires. Buenos Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska