GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
PREDSEDNIK CK ZKS ANDREJ MARINC MED VRHNIŠKIMI KOMUNISTI
Soočenje z življenjskimi problemi
»Ne da bi se prej najavil, sem prišel na vašo sejo, da vidim, kko se organizacija ZKS pripravi, ne da bi vedela, da se bo jty'e udeležil eden iz političnega vodstva, ker se zgodi —in ni ""o redko — da so, kadar je prišel nekdo iz političnega vod-s^a sejo zlakirali.
.Zelo sem zadovoljen. *oram izraziti zadovoljstvo jjradl vsebinskega poteka |«Še delovne programske *tne konference, ker se mi
da ste jo zelo stvarno in !e|o konkretno pripravili, ^vetlili osrednje probleme in Vašanja, na katerih se prebijate v vaših delovnih sredi-«h. pa tudi tiste probleme, ki ;e tičejo vaše občine. Všeč mi Ma čutite kot člani 00 ZK — ocilsi sekretarji ali delegati — Težnost na letni konferenci
poročati in ocenjujete ra-J^ero v lastni sredini in obeski sredini ali pa tudi širše v publiki ali v federaciji. redvsem je teh drugih bilo ?anj. Ampak na drugi strani 'ovek čuti olajšanje, ko pride |. *ako sredino, ko vidi, da se Nje ukvarjajo s konkretnimi ^ijenjskimi problemi in je Jj*nj abstraktnega govorje-% ki ga ljudje ne marajo. akšne usmeritve In delo ni ^stalo slučajno, najbrž je Ma-'« Iskrenovič, ki zapušča J]esto predsednika, z združ-M delom predsedstva In j^miteja prispevala k vsebin-*' naravnanosti te občinske ^anizacije. Mislim, da je Jogoče učinkovito delovati v |5 In sploh učinkovito delovaje poznamo probleme, če J^namo osrednja življenjska ?rašanja, če se ukvarjamo v |*oj| sredini z vsemi življenjski problemi. To je predpo-
stavka za dobro idejnopoli-tlčno delovanje v našem političnem življenju in če smo ustrezno organizirani, ker brez organizirane aktivnosti tudi najboljši cilji in nameni niso uresničljivi. Zato se mi zdi, da kaže še bolj poudariti to medsebojno povezanost vsebine dela In ustrezne organiziranosti,« se je po dveurni razpravi delegatov na letni programski seji občinske konfe-
rence ZKS Vrhnika 25. marca v razpravo vključil tudi predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marine.
Na tej seji so oceniti enoletno uresničevanje politike Zveze komunistov v občini, obravnavali poročilo o delu organov Zveze komunistov ih sprejeli programske usmeritve za delo občinske organizacije v prihodnjem obdobju. Potem, ko so razrešiti dosedanjo predsednico Marijo Iskrenovič, so za novega predsednika občinskega komiteja ZKS Vrhnika izvolili Antona Mlakarja. Za nova člana občinskega komiteja sta bila izvoljena še Franc Grom in Andrej Kos.
Minulo enoletno obdobje je prekratko, da bi lahko dosegli nadalnje bistvene premike v de-
»Želim, da naprej delate tako, kot danes na tej konferenci. Zadovoljen sem. Naprej delajte kar se da kolektivno, kajti čas bo težaven. Samo v slogi je vedno bila moč in prepričan sem, da bo tudi v času, ki je pred nami,« je na programski seji občinske konference ZKS poudaril predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marine.
V RAZPRAVI SO SODELOVALI:
Peter Petkovšek, Vinko Muhič, Jože Boršič, Franc Pasetta, Andrej Vi-dovič, Ciril Podbregar, Bojan Kukec, Viktor Mramor, Zoran Pečar, Tomaž Grom, Herman Bole, Viktor Ščukovt, Janez Pečar, Simon Seljak, Herta Mikuž, Alenka Mele, Majda Horvat, Jože Vovk, Niko Kokot, Andrej Marine
Anton Mlakar, novi predsednik občinskega komiteja ZKS Vrhnika, se je rodil 1926. leta v Babni polici. Je upokojeni polkovnik JLA, že vrsto let stanuje na Vrhniki in je vključen v osnovno organizacijo ZK Lošca.
lovanju Zveze komunistov v občini kot celoti, so se ugotovitvi poročila pridružili tudi številni razpravljalci, vendar so kljub temu ugotovili, kje smo v primerjavi s stanjem pred letom dni napredovali, kje nazadovali in kje stagnirali.f,Enoletno obdobje je res prekratek čas za velike premike v našem delovanju, kot pravi poročilo, toda dovolj dolgo, daje mogoče ugotoviti, kako delovati, da bomo dosegli večjo učinkovitost.
Gospodarska stabilizacija je bila poglavitna naloga preteklega obdobja, taka pa bo ostala tudi v prihodnje, kar poudarjajo tudi naše programske usmeritve. Prizadevanja komunistov za premagovanje težav so bila v večini OZD zelo velika, saj so bili pogoji gospodarjenja zelo slabi, kot vse kaže, pa tudi v prihodnje ne bodo boljši.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Človek človeku — kri za življenje!
tokrat bo krvodajalska akcija > Vrhniki. Na
Ne bo nam treba v ano.   Prizadevni aktivisti &čega križa, so se potrudili, da >di]o občanom, ki že nekaj let l "lo darovati kri kar na Vrhniki,
l-iv uarovau uri Kar na vrnniKi, riim Je pot do Ljubljane odveč.
vrniti ugled krvodajalstvu tudi na Vrhniki. Vsaka organizirana celica naše družbe naj razume pomen krvodajalstva in naj ga načrtuje že v svojem delovnem načrtu. Posebna pozornost ob jubilejnem letu velja pridobivanju novih, predvsem mladih, krvodajalcev.
Ni odveč, če ponovno poudarimo: ta množična akcija je dolžnost vsakega zdravega občana.
Samo v Sloveniji potrebujemo 28 tisoč litrov krvi na leto! To je velika količina. S to darovano krvjo je bilo rešenih že nešteto življenj.
Pomislite tudi, komu od vaših bližnjih je darovana kri rešila življenje.
Zato na občinskem Rdečem križu prosijo v imenu vseh, ki potrebujejo ali bodo še potrebovali kri — morda ste med njimi tudi vi —da se kar najbolj množično udeležite te akcije v domačem kraju. Vsak kolektiv se mora pridružiti tej akciji in prosijo, da stori vse, da bo darovalcev čim več, da tako potrdimo svojo človekoljubnost, humanost in tudi samim sebi pripravimo notranje zadovoljstvo.
S postaje milice so nam sporočili, da bo od 1. 4. 1983 vsak torek od 16. do 18. ure in vsak četrtek od 9. do 11. ure miličnik — vodja varnostnega okoliša — v prostorih krajevne skupnosti Borovnica. Krajane obveščajo, da v teh urah skušajo rešiti svoje zadeve v Borovnici, da jim ne bo treba hoditi na Vrhniko.
Krvodajalska akcija bo 25. aprila od 7. dO 13. ure v mali dvorani Cankarjevega doma ^[a Vrhniki.
Marsikateri naši delovni organl-ty,c||i so hoteli darovati kri na Vrh-da ne bi izgubili celega de-^"ega dne. Tokrat se jih bo Jbrž le več odzvalo kot prejšnja v* — na občinskem odboru RK
Ve
i, -ec ugotavljajo, da imamo Pko |et0 manj darovalcev krvi. "da ni bila pot v Ljubljano "to izgovor? To bomo tokrat *r>H dokazati.
i^os se bomo morali še pose-' ^kazati, saj teče trideseto leto E 0c)ajalstva v Sloveniji In ravno ern jubilejnem letu moramo po-
L
V Gradišču urejujejo okolico. Delavci Komunalnega podjetja so odstranili dotrajan lesen most čez potok in delajo betonskega.
NA VRHNIKI ZA POKOPALIŠČE
Zbiralna akcija
Priprave za nadaljevanje širitve pokopališča in mrliških vežic so v polnem teku. Kot smo že navajeni, so največji problemi pri zagotovitvi finančnih sredstev. V lanskem letu smo uspeli z akcijo v združenem delu skoraj v celoti zbrati denar za zemeljska dela na pokopališču. V letošnjem letu smo akcijo zbiranja sredstev ponovili, da bi zbrali potrebna finančna sredstva za izgradnjo mrliškega objekta. Akcija je naletela na zelo ugoden odmev, saj smo že od precej organizacij prejeli odgovore, da so samoupravni organi sklepali o finančnem prispevku. Posebej so se izkazali delavci Usnjarne Vrhnika, ki so sklenili prispevati 2.400.000,00 din. Do 15.3.1983 smo prejeli obvestila o odobrenih sredstvih oziroma o odobrenem materialu ali delu od naslednjih OZD:
A)
B)
IUV — TOZD Usnjarna	2.400.000,00 din	
Hotel Mantova	30.000,00	din
Kmetijska zadruga Vrhnika	100.000,00	din
Iskra, TOZD Antene, Vrhnika	50.000,00	din
Žito — obrat plastika Vrhnika	21.000,00	din
Skupaj:	2.601.000,00	din
Komunalno podjetje Vrhnika	175.500,00	din v delu
Zavod za načrtovanje Vrhnika	19.000,00	din v delu
Obrtni center Vrhnika	48.000,00	din v delu
Skupaj:	242.500,00	din v delu
Skupaj A + B	2.843.500,00	din
Poleg tega pa je precej ostalih organizacij združenega dela obljubilo, da bodo priskočile na pomoč z ustreznimi prispevki (Gozdno go-spodarstvo-les, Kamnolom Verd — sipino itd.).
V akciji zbiranja finančnih sredstev se je KS obrnila tudi na zasebne obrtnike, ki jih je v naši krajevni skupnosti skoraj sto. Pričakujemo, da bo akcija tudi pri zasebnih obrtnikih naletela na tako ugoden sprejem kot v organizacijah združenega dela.
Iz svojih sredstev bo KS Vrhnika namenila 500.000,00 din. Poleg vsega tega pa mora KS zbrati še cca 1.500.000,00 din. Glede na to, da KS sredstev ne zbira s samoprispevkom, so na več sestankih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov v krajevni skupnosti obravnavali pobudo, da bi manjkajoča sredstva zbrali z enkratnim prispevkom krajanov.
Delovna skupina, ki pripravlja gradivo za sejo skupščine KS, predlaga skupščini KS, da bi zbirali finančne prispevke krajanov po določenih kriterijih, glede na viši no osebnih prejemkov ter siceršnji gmotni položaj.
Tako je izoblikovan predlog, da naj bi znesek na zaposlenega oz. upokojenega znašal
Prejemkov na mesec do 10.000,00 din od 10.000,00 do 15.000,00 din od 15.000,00 do 20.000,00 din nad 20.000,00 din
do 400,00 din od 400,00 do 700,00. din od 700,00 do 1.000,00 din od 1.000,00 do 1.300,00 din
Glede na to, da je v KS Vrhnika cca 2.100 gospodinjstev, bo potrebno akcijo zelo dobro pripraviti. Do pričetka zbiranja sredstev med krajani je potrebno razčistiti še precej problemov v zvezi s tehnično izvedbo akcije. Zaradi različnega gmotnega položaja krajanov bo potrebno zagotoviti možnost prispevanja denarja v 2 ali 3 obrokih. Pri akciji se bodo morali zelo aktivno vključiti odbori po naseljih ter hišni sveti ob čimvečji vključitvi družbenopolitičnih organizacij in ostalih organiziranih sil.
Ko bo akcija zbiranja sredstev stekla, bo gradbeni odbor za pokopališče redno obveščal krajane o pritoku sredstev. Zagotoviti bo treba kontrolo nad trošenjem sredstev, saj smo že večkrat ugotovili, da je zaradi nekaterih nepravilnosti v preteklosti precej ljudi ne verjame več, da se zbrani denar namensko troši. Zato je nujno, da se v krajevni skupnosti tako organiziramo, da bodo krajani spet dobili zaupanje.
Seja skupščine KS Vrhnika, na kateri se bodo delegati odločali o akciji zbiranja sredstev, bo v začetku aprila. Vabimo vse krajane, da se vključijo v pripravo akcije s svojimi predlogi in stališči o takšnem načinu zbiranja sredstev. SVET KS VRHNIKA
Soočenje z življenjskimi problemi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zato bo treba pritegniti v prizadevanja za boljše delo, večjo produktivnost in varčno gospodarjenje prav vsakega delavca, tistega za pisalnim strojem in tistega v proizvodnem procesu.
Kljub vsem težavam so doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1982 ugodno ocenjeni. Doseženi dohodek je bil kar za 24,4 odstotka večji kot leta 1981..
Kljub velikim težavam, ki so jih premagovali izvozniki, se je izvoz lani povečal za 21,90 odstotkov. Stopnja pokritja uvoza z izvozom znaša 198,6 odstotkov, k temu je največ prispevala IUV TOZD Usnjarna, ki je visoko zastavljeni program presegla za 5 odstotkov, v celotnem prihodku predstavlja delež izvoza kar 54 odstotkov. Večji izvoz je posledica količinskega povečanja, kajti prodajne cene se v preteklem letu niso povečale. Pomembnosti izvoza se zavedajo tudi manjše OZD, čeprav je njihov delež sedaj še majhen,« je v uvodni razpravi poudarila Marija Iskrenovič in nadaljevala: »Sedanji čas zahteva, da smo komunisti čvrsto akcijsko povezani na vseh področjih. Prav akcijskemu povezovanju bomo v prihodnje morali posvetiti več pozornosti, saj bi tako hitreje odkri-
vali probleme in jih verjetno tudi sproti reševali. Tako pa seje dogajalo, da je 00 ZK ščitila obnašanje vodilnih svoje TOZD, čeprav ni bilo vedno v skladu s politiko ZK. Tudi naloge 5. seje CK ZKS o samoupravnem izdruže-vanju dela in sredstev bomo lahko uspešno izpolnili, če bo vladala idejna in akcijska enotnost med komunisti.«
Tako poročilo, kot tudi sama razprava na konferenci, potrjuje, da za Investicijsko dejavnost ne moremo trditi, da občutno upada.
Posebej bi lahko trdili, da se opaža tendenca k drobljenosti investicij, kar pa bo prišlo do izraza šele v kasnejših letih. S faznostjo posameznih investicij se namreč želijo izogniti nekaterim zakonskim omejitvam oziroma uskladiti delne investicije z razpoložljivimi sredstvi, kar je sicer rezumljivo tudi zaradi zmanjšanje bančnih in drugih kreditov. Vprašljivo pa je, če bodo posamezne investicijske faze lahko tudi že zagotavljale primemo proizvodnost in učinkovitost. Zmanjšana je tud investicijska aktivnost na področju družbenih dejavnosti, ki se bo morala v letu 1983 v celoti podrediti realnim možnostim in stabilizacijskim prizadevanjem. Ob ocenjevanju teh investicij in tistih s področja komunalnih de-
SERVIS ZA TRAKTORJE
Pred kratkim so se z enotedenske prakse v reškem Torpedu vrnili Viktor Krmavnar, Janko Gantar in Franc Nagode z vrhniškega Slovenija avtovega servisa. Podrobneje so se seznanili s Torpedovimi traktorji, ki jih delajo po Deutzevi licenci. Za te traktorje bodo Imeli na našem Servisu »pogodbeni servis«, to pomeni, da bodo popravljali traktorje, ki imajo še garancijo.
Seveda pa se bodo lotili popravila vsakega in vseh vrst traktorjev, so nam povedali. Servis hočejo približati kmetom, saj je sedaj najbližji servis v Ljubljani. »Praktično so morali sedaj kmetje sami popravljati svojo mehanizacijo. Vemo, da sedaj še ne znamo veliko več kot kmetje, ampak potrudili se bomo, da bomo kmalu res strokovnjaki za popravilo traktorjev. Potrudili se bomo, da bomo imeli rezervne dele, saj imamo dobrega .nabavnega' Janeza Jerino, ki bo kar najhitreje nabavil manjkajoče stvari. Skratka potrudili se bomo po tistem načelu: za vsakega vse, zato smo tudi servis,« pravi direktor Franc Grom.
»Za začetek bomo šli na teren, šli bomo praktično od kmeta do kmeta, da se z njimi pogovorimo kaj si želijo in da vidimo čimveč traktorjev v naši občini. Za jesen pa že načrtujemo .potujočo delavnico', šli bomo od zaselka do zaselka in tam popravljali manjše okvare. Ne bomo popravljali samo traktorjev, ampak se bomo lotili tudi drugih kmetijskih strojev. Šli bomo ta-korekoč od kmetije do kmetije, če bodo tako hoteli kmetje« govori o načrtih vodja skupine Franc Nagode, strojni tehnik, ki je šolanje končal ob delu. Vrsto let pa je bil mehanik in tudi sedaj bo poprijel za delo.
Začeli so pogovore tudi s tovarno traktorjev v Štorah za garancijski servis, saj jih imajo kmetje iz naše, Logaške in Cerkniške občine kar precej, ocenjujejo na servisu. Razmišljajo pa tudi o tehničnih pregledih traktorjev.
Imajo tudi vrsto drugih idej samo, da bi čimbolje ustregli strankam. Če pogledamo njihovo poslovno poročilo kaj lahko ugotovimo, da so se lani obnašali zelo varčno. Varčno tudi za občanov žep, saj za uro dela zaračunajo 190 dinarjev. Pa so kljub temu »preživeli« in si utrdili pot za naprej.
javnosti bomo morali upoštevati kot dodatni element tudi možnosti zagotavljanja sredstev za njihovo delovanje po končani investiciji, oziroma se že pri odločanju o investiciji dogovoriti o načinu zagotavljanja sredstev za njihovo delovanje.
Čeprav so se na področju investicijske politike bistveno zmanjšale možnosti, zlasti na področju komunalnega gospodarstva in družbenega standarda, je treba posebej poudariti, da so se v minulem letu uresničila večletna prizadevanja izvršnega sveta in samoupravne komunalne interesne skupnosti za oblikovanje sanacijskega programa preskrbe z vodo v naši občini. Na ta prizadevanja so se v juniju 1982 z visoko udeležbo odzvali tudi občani na referendumu za samoprispevek. To je bila ena največjih družbenopolitičnih akcij v zadnjem obdobju. Nesporen delež v njej so imeli člani Zveze komunistov, kar smo ugotavljali tudi na 4. seji občinske konference ZKS. Tedaj je bilo sprejeto tudi stališče, da je treba pozorno proučiti vsa vprašanja, pripombe, opozorila in kritike občanov, kakor tudi predloge, ki ob pripravah na referendum niso mogli biti v celoti upoštevani. To moramo dosledno upoštevati, še posebej v začetnih pripravah druge faze sanacijskega programa preskrbe z vodo v občini. Na pobudo Iva Vajgla dopolnjujejo programske usmeritve, tudi z obvezo, da nadaljujejo z drugo fazo sanacijskega programa oskrbe z vodo.
Več pozornosti bo treba posvetiti mladim članom Zveze komunistov in jim pomagati pri njihovem uveljavljanju. Mladim, sposobnim in prizadevnim kadrom, moramo čimprej zaupati pomembnejše mesto v naši družbi, so poudarili v razpravi.
Smeri in načina delovanja komunistov v političnem sistemu tudi v prihodnje ne spreminjamo. Spremeniti pa moramo našo prakso in povečati odgovornost za samoupravno urejanje vseh vprašanj, kar pomeni tudi odgovornost za delovanje delegatov In delegacij v skupščinah in samoupravnih organih. Tudi v novem delegatskem mandatu se srečujemo s problemi pasivnosti nekaterih delegatov, s problemi sklepčnosti in z drugimi slabostmi. Zato Zveza komunistov ne more biti samo opazovalec tega, temveč se mora bolj neposredno angažirati pri delovanju delegatskega sistema. Jo pa pomeni, da gre za aktivnost vsakega člana ZK, bodisi v delegacijah bodisi v organih in organizacijah SZDL, zveze sindikatov, mladine, zveze združenj borcev ter v družbenih organizacijah in društvih.
V zadnjih dveh mesecih (ponekod že prej) so ocenili delo vsakega člana Zveze komunistov. Na podlagi ocene so spre-
jeli tudi ukrepe oziroma zadolžitve članov ZK za delo v političnem sistemu. Ne bi pa smeli ostati lepri ugotavljanju funkcij in zadolžitev, ampak moramo preverjati dejansko aktivnost oziroma rezultate te aktivnosti vsakega člana ZK.
Številni razpravljalci so se dotaknili tudi pomembnih vprašanj, ki jih nakazuje tudi že poročilo in bi jim morali v minulem letu posvetiti več pozornosti, zlasti pa bi morali bolj organizirano razpravljati tudi v Zvezi komunistov. Mednje sodijo -nedvomno problemi družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju kmetijstva in preskrbe, pri nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti in pri uveljavljanju svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti. V občinski skupščini in socialistični zvezi začete aktivnosti na teh področjih je treba nadaljevati tudi z bolj organizirano družbenopolitično aktivnostjo komunistov. Vsa ta področja pa se seveda ne mo-
rejo delovati iztrgano in brez realnih ocen možnosti gospodarstva, ki je kljub ugodni oceni za leto 1982 v vedno težjem položaju. Ločeno obravnavanje teh in drugih vprašanj zmanjšuje možnosti hitrejšega in učinkovitejšega reševanja posameznih problemov, kot so: financiranje komunalnih dejavnosti, zagotavljanje materialne osnove za delovanje in razvoj krajevnih skupnosti in za druge skupne potrebe, ki se financirajo Iz prispevnih stopenj. Ob zaostrenih pogojih poslovanja, zlasti v proizvodnih organizacijah združenega dela, in zaradi težav pri odplačevanju tujih dolgov kakor tudi zaradi bolj organiziranega Iskanja smeri nadaljnjega gospodarskega razvoja občine, so pri izvršnem svetu ustanovili tako-Imenovani razvojni štab, ki ga sestavljajo najodgovornejši poslovodni In strokovni delavci naše občine. Nismo še
uspeli dovolj izkoristiti njihove^ znanja in pobud v delu skupščifr skih in drugih organov, ki ima!1 ustavno in zakonsko odgovof' . nost za reševanje družbenoekc / nomskih odnosov, zlasti pa ra- * zvojnih vprašanj. Prav tako ofr to stajajo odprta številna razvojih "i« vprašanja, ki jih je mogo#'»i uspešno reševati le v medobčift skem sodelovanju, predvsem P8 bi v sodelovanju z mestom Ljublja; ;n na. Tudi v Zvezi komunistov V ^ moralo biti več pobud in prizade- ^ vanj, ki bi preprečevale zapiranj«, družbenopolitičnih    skupnosti J* Nekatere neposredne pobud« izvršnega sveta bi morali izpf Ijati z našo večjo aktivnost preko  Medobčinskega sveB ZKS Ljubljana — okolica.
Razprava je potrdila, da bod« programske usmeritve, ki jih W občinski komite dopolnil še s sta* lišči in ugotovitvami razpravljaj' cev in verificiral na prihodnji seji dobra podlaga za nadaljnj' uspešno delovanje občinske d' ganizacije.
Gradnja vodovoda kar dobro napreduje. Doslej so položili že 2.500 metrov cevi — večinoma ha najzahtevnejših barjanskih tleh. Nad Verdom že kopljejo za rezervoar. Pripravljajo se na betoniranje jaškov. Postavljen pa je tudi že transformator pri Črpališču. Obširnejše poročilo o opravljenih delih pri gradnji vodovoda objavljamo v Delegatski prilogi.
»bi
Družbenopolitično izobraževanje sindikalnih aktivistov
Na skupščini občinske organizacije sindikata v lanskem letu so v poročilu o delu, kakor tudi v sami razpravi, kritično ocenili družbenopolitično Izobraževanje aktivistov v osnovnih organizacijah sindikata ter v občinski organizaciji. Ta ocena je bila programska usmeritev za delo v prihodnjem obdobju. V okviru predsedstva občinskega sveta in komisije za družbenopolitično usposabljanje pri predsedstvu je stekla aktivnost za širše usposabljanje.
Program, ki so ga pričeli uresničevati v letošnjem letu je predvideval več nalog, nekatere so že realizirali. Pripravili so že celodnevni seminar za predsednike in člane samoupravne delavske kontrole, krajši seminar za zunanje člane razpisanih komisij, v mesecu marcu pa je pričela delati občinska sindikalna politična šola s stournim programom. Šola je organizirana skupaj z občinskim sindikalnim svetom iz Logatca, sodeluje pa štiriindvajset slušateljev. Program šole, ki jo vodi Delavska univerza Boris Kidrič iz Ljubljane, je po prvih ocenah slušateljev dosti kvaliteten, vsebuje pa osnove za delo sindikalnih aktivistov v temeljnih okoljih. Izobraževanje temelji na teoretičnih osnovah marksizma, ki daje delavcu, samopuravljal-cem ter sindikalnim aktivistom podlago za spoznavanje in analiziranje družbenih pojavov ter za uresničevanje nalog Zveze sindikatov pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Osnovna tematska področja so: uresničevanje zgodovinskih ciljev in družbene vloge delavskega razreda z osnovami marskizma, razvoj in graditev samoupravnega združenega dela, političnega sistema socialističnega samoupravljanja, dohodkovni odnosi v vlogi in nalogah ZS, vjebina, oblike in metode organiziranosti in delovanja Zveze sindikatov. V sklopu šole potekajo še pogovori z družbenopolitičnimi delavci v občini, organizirali pa so tudi ogled proizvodnje v Valkartonu v Logatcu in pogovor s političnim aktivom TOZD, pripravlja pa se tudi enodnevna ekskurzija za udeležence. Udeleženci bodo ob koncu šolanja napisali še seminarsko nalogo.
Komisija za družbenopolitično izobraževanje pri Občinskem sindikalnem svetu pa predvideva v mesecu aprilu, seveda usklajeno v KO za družbeno politično izobraževanje pri OK SZDL, še izobraževanje vodij delegacij za zbor združenega dela in skupščin SIS ter še nekatere druge naloge. Ob ustrezni zainteresiranosti vseh dejavnikov naj bi take oblike usposabljanja postale naše stalne spremljevalke, saj smo • neštetokrat »ugotavljali« da smo na področju družbenopolitičnega usposabljanja samoupravljalca storili odločno premalo. Da bo to postala res stalna naloga, vsaj v občinski organizaciji sindikata, kažejo že dosedanje prizadevanje in optimistični načrti za v prihodnje. O tem priča tudi sprejeti samoupravni sporazum z Delavsko univerzo Boris Kidrič iz Ljubljane, ki naj bi stalno vodila ta predavanja. STANE PEZDIR
3c i * u ri \ i ""t ''i o e."- c t 's •J£Kfj       :i>» /O^Lctt-O, i>l: t
T7T
POROČILO O GOSPODARJENJU OZD V LETU 1982
Kljub težavam izvoz nad pričakovanji
Zaostrene gospodarske razmere v zadnjih letih so zahtevale, "a je resolucija o ekonomski politiki SR Slovenije za leto 1982 'oudarila predvsem nekatere bistvene cilje, in sicer: usklajevale odnosov v družbeni reprodukciji in učinkovitejše uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. Zato je bila temeljna »»meritev v povečanje izvoza blaga in storitev, predvsem na konvertibilno področje, zaradi izboljšanja plačilne in devizne bi-»nce države. Tako naj bi se tudi zmanjšali pritiski ekonomskih 'dnosov s tujino na stopnjo inflacije. Za domače dejavnike, ki •pliva jo na inflacijo, pa je resolucija predvidela ukrepe na pobočju omejevanja vseh oblik porabe in ukrepe za spodbijanje kvalitativnih dejavnikov v proizvodnji. Resolucijska izhodišča so |ako predvidevala porast industrijske proizvodnje za 3,5%, kmetijske celo na 6 %, izvoz blaga na konvertibilno področje za '2%, stopnja inflacije pa naj ne bi bila višja kot 15% glede na konec leta 1981 in ne večja kot 20% glede na povprečje leta '981.
Uresničevanje tako postavlje-lih ciljev je bilo med letom nepopolno in neusklajeno. Odnosi v [fctvarjanju in porabi družbena proizvoda kažejo, da ni Mšlo do želenega izboljšanja v ^ukturi porabe in da so vse "olike porabe še vedno presegle ustvarjeni družbeni proizvod. To je vplivalo na neugodna zmerja v naših ekonomskih Jonosih s tujino. Zaradi izrazila povečanja končne porabe 19 prišlo do močnega pritiska na jjornače cene, kar je ob slabi za-teenosti proizvodnje in slabi taskrbi z energijo še poslabšalo Nesorazmerja med ponudbo in ^vpraševanjem. I Že omenjena zmanjšana za-teenost gospodarstva s surovinami, neenakomerna preskrba z Jriergijo in neustrezno uporab-Pni instrumenti ekonomske po-Jtike (neustrezna politika tečaja jjnarja, osebnih dohodkov, "avčna politika in drugo) so vplivali na rast industrijske TOizvodnje. Ob premočnem TOmačem povpraševanju je pčel pešati izvoz, predvsem na wvertibilno področje. Zaradi 9a ni ostalo dovolj deviznih 'edstev za potreben uvoz, TOdvsem repromateriala. Zaradi naštetega so nastopile 'Zave v gospodarskih tokovih s ob polletju, zato je Zvezni ^ršni svet zamrznil nadaljnjo R cen in ukrepal na področju ^hčne porabe. Nujna posledica ^e politike je bilo vedno hujše ^manjkanje osnovnih življenjih potrebščin in uvajanje J'hov. Stihija v rasti posamezni cen je dodatno zaostrila ra-'"erja relativnih cen, predvsem . škodo tistih proizvajalcev, ki J takega povečanja cen ni *Pelo zagotoviti. ^Našteta neugodna gibanja so Wvala tudi na gospodarjenje v £cini Vrhnika. Večina organi-!*cij združenega dela meni, da > bili pogoji gospodarjenja v /steklem letu slabi, vendar so JPovedi za leto 1983 še manj Stodne.
K resolucijo opredeljena izhoda niso bila v celoti uresničeni To velja predvsem za indu-" ^jsko proizvodnjo, ki je bila v 1982 manjša od dosežene v
letu 1981 in je znašala le 96,8 %, stanje zalog pa je nekoliko večje in znaša 103,3%.
Manjšo industrijsko proizvodnjo beležijo predvsem DO LIKO 92,5%, Kmetijska zadruga Vrhnika 92,8 %, IUV — TOZD Opekama 87,5%, DONIT - TOZD Fenolit 86,7%, Iskra — TOZD Antene 85,6%, Avtomontaža — TOZD Kovinarska 94,0%, Kamnolom Verd 94,0%. Večji porast industrijske proizvodnje pa je v IUV — TOZD Usnjarna 106,7% in v ŽITO - TOZD Pekarna, kjer indeks znaša 104,5%.
Kljub manjši industrijski rasti pa so doseženi rezultati gospodarjenja sorazmerno ugodni. Doseženi dohodek v gospodarstvu znaša 2.056.134 tisoč din, kar je 24,4 % več kot leta 1981. Doseženi dohodek je višji od re-solucijskih predvidevanj, ko naj bi porastel za 18,7%, kar je delno tudi posledica višje rasti cen od predvidene. Rast dohodka je ugodna ob dejstvu, da je celotni prihodek porastel le za 21,3% ob močno povečani minimalni amortizaciji (193,0%), tako znaša rast primerljivega dohodka celo 129 %. Manjši materialni stroški, ki so porasli za 20,8%, pa so tudi odraz slabe preskrbljenosti s surovinami in repromateriali, saj je ta preskrb-Ijenost v nekaterih organizacijah dosegala že kritično mejo in je ogrožala normalno proizvodnjo.
Dosežena rast dohodka je bila pogojena s povečanjem uporabljenih poslovnih sredstev (132,3%), kar vpliva na slabše kazalce uspešnosti, računane na tej osnovi. Tako je kazalec dohodka v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi padel za 6%, akumulacija pa v enaki primerjavi za 13,8%, medtem ko je kazalec sredstev za reprodukcijo, v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, kljub močnemu vplivu amortizacije, ostal na enaki višini.
Na rast povprečno uporabljenih poslovnih sredstev so vplivali tudi razlogi, na katere OZD niso imele vpliva, kot so višje obrestne mere, mnogo višje rasti cen in združevanje sredstev kot
in
LESNOINDUSTRIJSKI  KOMBINAT  (n sol o)
AlKO>
f jVRHNIKA '
TOZD Tovarna vrat Borovnica po sklepu izvršilnega odbora DS
objavlja prosta dela in naloge
Skladiščenja gotovih izdelkov
Od kandidatov pričakujemo, da poleg splošnih pogojev izpolnjujejo tudi naslednje:
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo lesne smeri ter nad dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah v skladišču.
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter s posebnim pogojem trimesečnega poskusnega dela.
Prijave sprejema kadrovski oddelek v Borovnici 15 dni po objavi. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi izvršilnega odbora.
TOZD Tovarna vrat Borovnica 1 OZD Tovarna stolov Verd
Vabita k sodelovanju
Več kvalificiranih delavcev lesne smeri — mizarjev ter nekvalificirane delavke za delo v proizvodnji.
Vse informacije lahko dobite v kadrovskem oddelku v Borovnici, kjer lahko vložite pisne prijave ali se osebno oglasite 15 dni od objave.
IZVOZ IN UVOZ I.—XII. 1982
VIR: BILANCA OZD
Zap.
št.
OZD
Leto — Ind.
Prihranek na konvertibilnem tržišču
Vrednost izvoza blaga in priliv od
izvoznih storitev
Vrednost uvoza blaga in odliv od uvoza storitev
Stopnja pokritja uvoza z Izvozom na konvert. tržišču
Prihranek na konvert. tržišču v primerjavi s cel, prihranki
1
6
1. IUV — TOZD USNJARNA
2. DO LIKO VRHNIKA
3. DONIT —TOZD FENOLIT
4. GG — TOZD GOZDARSTVO
5. GG — TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERACIJA
6. ISKRA — TOZD ANTENE
7. KMETIJSKA ZADRUGA
8. MERCATOR — TOZD HOTEL MANTOVA
1981 1982
ind. 1981 1982
ind. 1981 1982
ind. 1981 1982
ind. 1981 1982
ind. 1981 1982
ind. 1981 1982
ind. 1981 1982
ind.
841.086 1,159.935 137,9 467.296 612.449 131,1 7.466 40.823 546,8 3.036 2.183
71,9 2.051 2.544
124,0 1.605 11.971 745,9 7.411 6.770 91,4 919 1.095 119,5
728.101 846.245
116,2 304.401 388.834 127,7 8.761 22.395 255,6
4.073
1.935
1.157 8.933
772,1 5.265 4.599 87,4
919 1.095
119,2
424.346 485.369 114,4 52.637 90.633
171,2 43.773 60.888 139,1
4.282 5.963 139,3
40,0
171,6 174,4 101,6 578,3 429,0 74,2 20,0 36,8 184,0
27,0 149,6 554,8 1,9 1,3 68,4
52,7 54,2 102,9 26,6 29,4 110,5 1,22 7,27 595,9 5,3 2,8 53,0
1,6 8,9 556,3
2,7 2,8 103,7
SKUPAJ V OBČINI VRHNIKA
1981 1982 Ind.
1,330.870 1,837.770 138,1
1,048.604 1,278.109 121,9
525.602 643.460 122,4
199,5 198,6 99,5
23,7 27,0 113,9
»Konfekcija« v IUV hitro raste. Gradnja bo končana še letos tako, da bo proizvodnja v njej stekla že kmalu v prihodnjem letu.
pogoj za enakomernejšo dobavo surovin in repromateriala.
Pri delitvenih razmerjih ni bila upoštevana usmeritev, da morajo sredstva za razširitev materialne osnove dela rasti hitreje kot sredstva za osebne dohodke. Tako prvi rezultati kažejo porast akumulacije za 14,9%, medtem ko so porasla razporejena sredstva za osebne dohodke za 28,6% v masi in ob padcu dejanskega števila zaposlenih za 0,3%, na delavca za 29,0 %. Taka delitev sredstev za osebne dohodke v globalu ni v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, medtem ko je usklajenost posameznih OZD razvidna iz posebnega pregleda.
Z izgubo je poslovno leto 1982 zaključila le IUV - TOZD Opekarna. Izguba znaša 24.081.280 dinarjev. Vzroki za nastalo izgubo so znani, saj smo jih ugotavljali ob vseh periodičnih obračunih, to je predvsem povečana amortizacija, visoke cene energije, pomanjkanje energije, predvsem mazuta, pa tudi cena opeke že dolgo ni več primerna.
TOZD Igrad, ki je ob vseh periodičnih obračunih izkazoval izgubo, pa je ob koncu leta dosegel zadovoljiv dohodek, s katerim je lahko pokril osebne dohodke, sklade in oblikoval tudi poslovni sklad v višini 709 tisoč dinarjev. Taki razultati so bili doseženi predvsem zaradi zmanjšanja zalog nedokončane proizvodnje, ki je ob 9-mesečnem obračunu znašala 41.985 tisoč dinarjev, medtem ko teh zalog ob koncu leta ni bilo.
V letu 1982 smo dosegli izvoz v vrednosti 1278 tisoč dinarjev, kar je 21,9% več kot leto poprej. To je zelo dober rezultat, saj je dosežen kljub velikim težavam, s katerimi so se srečevali naši izvozniki. Dosežena stopnja pokritja uvoza z izvozom je boljša od predvidene z resolucijo, saj znaša 198,6% od predvidene 187%.
Zlasti ugodne izvozne rezultate je dosegla IUV, TOZD Usnjarna Vrhnika, ki je visoko postavljeni izvozni plan še presegla za 5%, v celotnem prihodku pa delež prihodkov od izvoza pred-
stavlja kar 54 %. Porast izvoza je dosegla predvsem z večjo prodajo, saj se prodajne cene na tujem trgu niso povečale, kljub temu pa so ugodnejše od cen na domačem trgu. Prav zaradi večjega izvoza so bile zadovoljive tudi možnosti uvoza surovin, takp da na tem področju v lanskem letu ni bilo večjih problemov.
V DO LIKO so si na področju izvoza za leto 1982 postavili nekoliko nižje cilje kot v prejšnjem letu, vendar TOZD Tovarna stolov, ki v okviru delovne organizacije največ izvaža, plana izvoza ni dosegla v celoti. Recesija, ki se je začela proti koncu leta
1981, se je kljub drugačnim napovedim nadaljevala vse leto
1982, kar je značilno predvsem za tržišče ZDA, kamor LIKO največ izvaža. Na tujem trgu je bila huda konkurenca z ostalimi svetovnimi proizvajalci kolonialnega
pohištva in nemalokrat tudi drugih proizvajalcev iz Jugoslavije. V tej situaciji je delovna organizacija iskala izhod v izboljšanju kvalitete izdelkov in plasmaju modernega pohištva. Kljub temu, da je celotna delovna organizacija LIKO v preteklem letu dosegla plan izvoza le 93-od-stotno, je vendar realizirani izvoz nad povprečjem slovenske lesne industrije, poleg tega pa se je LIKO s svojimi izdelki za izvoz uspešno vključil v maloobmejni promet z Italijo.
TOZD Fenolit je po bilančnih podatkih bistveno povečal izvoz, pokritje uvoza z izvozom pa izboljšal predvsem z manjšim uvozom. Čeprav v letu 1982 ni bilo dovolj domačega fenola za predelavo, je Fenolit problem nabave fenola iz uvoza reševal v okviru reproverige. S kupci so se dogovorili, da so ti precej surovine uvozili sami, Fenolit je opra-
vil le nadaljnjo dodelavo. Nadalje pa je združil tudi del deviznih sredstev na osnovi 67. člena Za-konao deviznem poslovanju, kar pomeni posredni izvoz.
V izvoz se je v letu 1982 v večjem obsegu vključila tudi ISKRA — TOZD Antene, ki pa na tujem trgu zaradi izredne konkurence dosega nizke cene, vendar je izvoz nujen zaradi zagotovitve uvoza. Precejšnja težava pri. izvozu izdelkov je tudi kvaliteta njihovih izdelkov, ki za tujega kupca ni vselej zadovoljiva.
Kmetijska zadruga je* izvoz mesa dosegla v okviru planiranih količin, zaostajala pa je pri izvozu sira, saj je plan tega izvoza dosegla le v višini ene četrtine.
Vzrok temu je predvsem slaba kvaliteta mleka.
Oba TOZD GG izvažata v okviru delovne organizacije Gozdnega gospodarstva Ljubljana.
OZD s področja negospodarstva so poslovale v okviru sprejetih programov za leto 1982. Celotni prihodek je porastel za 32,3% zaradi širitve dejavnosti, predvsem na področju šolstva (od 1. 9. 1982 dalje celodnevna osnovna šola v Borovnici), OŠ Log — Dragomer pa je v letu 1982 poslovala vseh 12 mesecev, medtem koje v letu 1981 le 4 mesece.
Amortizacija je pri vseh teh organizacijah predvsem zaradi novih objektov, zelo porasla.
Osebni dohodki so v globalu rasli v skladu z ugotovitvenimi sklepi Izvršnega sveta in so porasli za 26,3%, medtem ko je rast osebnih dohodkov v gospodarstvu 29,0%. Tudi doseženi osebni dohodki na zaposlenega delavca v občini so višji v gospodarstvu kot v negospodarstvu.
Nove možnosti za pridobivanje električne energije
Kot vemo, gospodarstvo potrebuje vedno več energije, ki pa je zaradi nezadostne energetske osnove vse bolj primanjkuje.
Hidroenergetski viri so edini obnovljivi viri in z njihovim izkoriščanjem lahko prihranimo drage, nenadomestljive vire.
Slovenija ima sicer skromne možnosti za ustvaritev večjih akumulacijskih bazenov, ki sicer omogočajo gospodarjenje z vodo na racionalen način. Do danes na območju Slovenije ni zgrajen še noben akumulacijski bazen, ki bi imel omembe vredno velikost. Poizkusi akumulacij hidroelektrarn so bili že večkrat neuspešni, zaradi odklonilnih pogledov nekaterih uporabnikov prostora.
Ker je treba imeti skrb za zagotovitev zadostne energije v prihodnosti ves čas pred očmi, smo raziskave usmerili prav na vodno energetsko osnovo.
Govorimo o akumulacijskih bazenih Cerknica in Planina, ki bi bila tipično večnamenska objekta. Ta dva bazena bi poleg energije iz lastnih elektrarn povečala vrednost predvidenih savskih hidroelektrarn.
Z omenjenimi posegi bi poleg zagotovitve električne energije na Cerkniškem in Planinskem polju pridobili površine za kmetijsko izrabo, ki so bile do sedaj vedno poplavljene, namakali pa bi jih iz akumulacij.
Ustvarili bi pogoje za razvoj turizma in rekreacije (velike vodne površine tudi poleti) in zadovoljili perspektivne potrebe po preskrbi z vodo za celotno območje obale in krasa.
Da bi se izognili nasprotjem, do katerih vedno prihaja ob radikalnih posegih v naravno okolje in kadar ti zadevajo interese ostalih gospodarskih panog, je treba izdelati študijo, ki bi pokazala vse naravne možnosti in vse probleme, ki lahko nastanejo.
S to študijo bi poizkusili podati objektivno oceno o vključitvi posega v širši prostor in ugotoviti razloge, zaradi katerih je ali ni smiselno načrtovati izgradnjo takih objektov. S študijo bi odgovorili na vprašanje, ali je zamisel družbeno sprejemljiva ali ne.
Študijo sta naročila Elektrogospodarstvo Slovenije in Zveza vodnih skupnosti Slovenije. Ustanovili so tudi projektni svet, v katerega je kot član vključen tudi predstavnik Vrhnike, ene od prizadetih občin. (Porečje Ljubljanice z Ljubljanskim barjem zajema širše območje obravnave), ki bo zajela spremembe vodnega režima in možno gradnjo izravnalnih bazenov v Bistri).
Priprava študije bo vključevala tudi zbiranje podatkov na terenu, anketirali bodo vsa gospodinjstva obravnavanega območja, kortilari objekte, popis ali obrate, itd.
Delo na terenu bo opravljeno v času od aprila do septembra 1983. leta.
Vse prebivalce, ki bodo kakorkoli vključeni v pripravo študije, prosimo, da sodelujejo, saj bo tako delo na terenu lažje, ugotovitev sprejemljivosti opisanih posegov pa uspešnejša.
M, P.
SREČANJE PREDSTAVNIKOV VIŠKE IN NAŠE OBČINE
Občinska meja ni plot
Dober sosedski odnos je največ vreden. Tako nekako pravi star ljudski rek; čas pa je tak, da smo se v zadnjih letih odtujenosti spet začeli bolj zavedati. Združeni, ob dobrem prijatelju, marsikaj zmoremo.
Takšnemu razmišljanju so dali svoj pečat tudi predstavniki viške, največje ljubljanske, občine in naše občine na nedavnem srečanju. Prostorski razvoj, komunalna infrastruktura, ceste, železnica, sodelovanje med organizacijami združenega dela, skupni razvojni programi, razvoj obrti in turizma, še posebej pa razvoj kmetijstva in živinoreje ob skupnih spoznanjih o težavah obdelave barjanskih tal so bila osrednja vprašanja, ki naj bi jih začeli reševati s skupnimi močmi. Ne moremo pričakovati, da bomo vse te načrte uresničili že kar jutri. Potem so tu še druga mejna področja sodelovanja, ki se tičejo obeh občin, predvsem mejnih krajevnih skupnosti. To so: sodelovanje med šolami, kulturnimi organizacijami in nenazadnje, morda še najpomembnejše, vprašanja dnevne migra-
cije prebivalstva obeh občin v industrijsko razvitejše. To je »glavobol« , ki se ga ne da kar na hitro pozdraviti. Za iskanje skupnega zdravila so se dogovorili. Ne bo tako enostavno, vendar bo skupno nastopanje in enotno opredeljevanje do teh vprašanj moralo roditi sadove.
V pogovoru je bilo resda slišati, da živimo v času, ki nam ne dopušča uresničevanja prevelikih načrtov in želja, vendar pa ravno to narekuje, da iz njih izluščimo tiste, ki jih realno lahko uresničimo, predvsem tiste, s katerimi bi doprinesli k racionalnejši, bolj ekonomični in renta-bilnejši porabi družbenih sredstev.
Predvsem še zato, ker gre za vprašanja skladnejšega regionalnega razvoja dveh sosednjih občin, ležečih na barju in njegovih obronkih.
Na barju pa bomo morali pridelati več hrane. Delovna skupina, ki je pripravila teze, kako naj bi združeno razvijali kmetijstvo, je jasno navrgla nekaj rešitev: skupno bi lahko izdelali program komasacij zemljišč in tako povečali možnosti strojne obdelave, kar pomeni pocenitev proizvodnje. Barje je problem obeh, zato bo treba napraviti dolgoročni program hidromelioracij. Takoj pa bi lahko začeli uporabljati kopalce jarkov, tako da bi jih tudi v sezoni ves čas rabili.
Skupno bi lahko izdelali tudi merila za izdelavo razvojnih programov kmetijstva, saj so proizvodne možnosti v obeh občinah približno enake.
Povsem jasno je, da bi se morali dogovoriti za čim bolj podobne, če ne že za povsem enake kriterije, ki zadevajo regresiranje in premiranje proizvodnje, oziroma ko gre za koriščenje sredstev iz sklada za intervencije. Često so ravno različni kriteriji v »obmejnih« področjih vzrok, da po nepotrebnem prihaja do ne-
godovanja pri kmetih ali celo do premestitve organizirane proizvodnje.
Ko so si predstavniki obeh občin ogledali posestvo Gmajni-ce, kjer imajo čez 300 glav goveje živine, ki jo rede do določene teže, nato pa jo prepeljejo na posestvo na Verd, so ugotovili, da bi veljalo proučiti možnosti sodelovanja obeh občin pri reji plemenskih telic za farmi Gmaj-nice in Brest. Vzrejo bi lahko organizirali na skupnih pašnikih na Pokojišču in v Zaplani.
Gospodarstvo in družbeno planiranje imata tudi precej stičnih točk. Predvsem velja to za prostorski razvoj. Z »Ljubljano 2000« je treba uskladiti prostorski razvoj vrhniške občine. Interes Ljubljane je širitev proti Vrhniki, zato je treba usklajevati vprašanja komunale, preskrbe, šolstva, varstva itd.
Pomembna stična točka je dnevna migracija, delavcev iz vrhniške občine v ljubljanske. Skoraj polovica vseh zaposlenih iz vrhniške občine se vsak dan
Herman Bole: Vrsta problemov je, ki jih bomo skupaj z Vičani lažje rešili
vozi na delo v Ljubljano. Točnih podatkov koliko Vrhničanov je zaposlenih na Viču ni.
Na obisku v Iliriji so se seznanili s poslovanjem te delovne organizacije in z možnostmi tesneje šega poslovnega sodelovanja, ki v enem primeru že dobiva jasne obrise — gre za poslovno sodelovanje Ilirije z vrhniškim obrtnikom. Odpirajo se možnosti tudi pri gojenju zdravilnih zelišč, ki bi jih ob uvajanju morebitnih novih proizvodov rabili v tej delovni organizaciji.
Bistra, Ulovka, Pekel, Močilnik in še nekaj drugih turističnih »postojank« je zanimivih za Ljubljančane, še posebno v tej krizi z bencinom. Bližina jim
Predstavniki viške in naše občine so se dogovorili za tesnejše sodelovanje        Na obisku na Viču so si ogledali tudi proizvodnjo v Iliriji
Joško Vučemilo: Nadaljnji razvoj odnosov z vrhniško ob' čino je dobro začrtan
omogoča, da se ob vikendih le sprostijo v lepi naravi. Zato bo treba najti skupni jezik tudi pri razvoju turizma.
Zasnove za nadaljnje sodelovanje so torej dobro pripravljene in so s tem srečanjem predstavnikov obeh občin dobile tudi družbeno verifikacijo. Nadaljnji razvoj teh odnosov in konkretizacija posameznih opredeljenih nalog bo sedaj možna. Predsednika izvršnih svetov Hermaf1 Bole in Joško Vučemilo sta ie dogovorjena, da se bodo predstavniki in delavci upravnih organov lotili konkretnih nalog.
Predvsem velja to za naloge na gospodarskem področju, na Vrhniki namreč načrtujejo dve industrijski coni, na Vrhniki in" Borovnici, ki sta lahko zanimM tudi za viško gospodarstvo. Tudj pri razvoju obrti bi se našli isti cilji, predvsem usmerjanje obrtnikov v deficitarne panoge in področja.
V obmejnih krajih in krajevni skupnostih imajo razna kulturne društva in tudi športna društve I stalne stike.
Kulturni skupini iz Verda in Bo-1 ravnice često gostujeta v teh KSi lutkarji iz Horjula prihajajo ne Vrhniko.
ZTKO-ja pa si želita več sode-j lovanja predvsem pri organiziranju množičnih športnih akcij.
Torej: vrsta skupnih interesom in še ve^ potreb in želja, pri katerih ne smejo in občinske meje ne morejo biti razlog, da jih ne bi pri' čeli uresničevati.
NA OBISKU V KRAJEVNI SKUPNOSTI PODLIPA
»Naše doline ne bomo pozidali«
Menda je podlipska dolina najlepši kraj v naši občini. Podlipci že pravijo tako. Tudi nam se je zdelo tako, ko smo jo videli od blizu. Pravi raj-se »odpre« takoj, ko zavijete v Podčelu proti Podlipi. Če ne bi bilo v tem kraju lepo, najbrž tudi ne bi rasle nove hiše. Mladi ne gredo iz te doline. Ne samo iz doline; ko se dolina konča, gre ovinkasta pot visoko gor v Smrečje. Tako je njihova krajevna skupnost »dolga« kar 18 kilometrov. »Te naše doline ne bomo pozidali. Ne vemo še za točne meje zazidljivosti, ampak menimo, da bi zidali hiše le na levem bregu — gledano iz Podlipe proti Podčelu. Ravnino čuvamo za kmetijstvo. Sploh pa sedaj, ko bo hidromeliorirana — projekti so že pripravljeni,« pravijo Podlipci.
Sedeli smo V šoli v Podlipi — tam ima krajevna skupnost majhno sobo, kjer se sestajajo, ponavadi ob petkih zvečer. Tokrat so bili naši sogovorniki: predsednik sveta KS Franc Malovrh, tajnik Marinka Žitko, blagajnik Marinka Brenčič, podpredsednik sveta Tone Bastarda, predsednik krajevne konference SZDL Jože Malovrh in Kajetan Brence, ki je bil do nedavnega tajnik KS.
Le o čem naj bi tekla beseda, kot o tem, kako živijo v tem koncu, kaj so že napravili, kakšne načrte imajo... Ko so bili že skupaj, pa niso mogli, da se ne bi pogovorili
tudi o tekočih stvareh — zgledaloje kot mimogrede. Ampak pravijo, da se vedno kar hitro zmenijo. Ni praznega besedičenja? »Ne, delo v krajevni skupnosti tega ne trpi. Moramo biti kratki, jasni in jedrnati. To vodi h konkretnemu delu, le tedaj smo uspešni. Krajani tako tudi hočejo...« so podkrepili tako delo organov krajevne samouprave. Praktično so vsi »novopečeni«
krajevni skupnosti nezasedena. Še vedno bi v njej lahko bili naši otroci. Sedaj hodijo kar na pet krajev v šolo. To tudi zato, ker je naša krajevna skupnost tako razsežna. Največ jih obiskuje šolo na Vrhniki, iz Gornjega Smrečja hodijo v šolo na Vrh nad Rovtami, v Žiri in Šent-jošt, iz Štrajtovega griča pa v Horjul. Iz podlipe se vozijo na Vrhniko z avtobusom, nekatere vozijo tudi s
»veliko nas je, oziroma je naših krajanov, ki popoldne še obdelujejo zemljo. Vemo pa tudi, če ne bi bili zaposleni v tovarnah, tudi taks- : nega razvoja ne bi bilo. Večina jih zaslužek iz delovnega razmerja vlaga v kmetijstvo. Še nikoli ni bilo v naši krajevni skupnosti toliko živine, kot je je sedaj.
»Svet« imajo dober, se kar pohvalijo. Če bodo spomladi začeli
sredstvi in s prostovoljnim delom, so poudarili. »Pa še občinsko cesto smo morali popravljati in tudi še jo bomo morali. To vemo in prav je, da to vidijo še kje.«
Pohvalijo se, da so pred dvema letoma dobili v krajevni skupnosti 28 novih telefonskih priključkov in da je to pomembna vez »s svetom«. »Ja, včasih je bilo treba za vsako malenkost na pot«, se spo-
Jože Malovrh, predsednik KK SZDL
Kajetan Brence
Marinka Žitko, tajnik   Marinka    Brenčič,    Franc      Malovrh,   Tone Bastarda
blagajnik
predsednik sveta KS podpredsednik
funkcionarji. Med njimi pa je tudi Kajetan — na njegovih ramenih je vrsto let bil levji delež bremena — ki kaj hitro postreže z vsemi pomembnimi podatki o njihovi krajevni skupnosti.
V Podlipi je 61 hi š, v Smrečju pa 53, gradijo še 13 hiš v Podlipi in 2 v Smrečju. Zidajo predvsem domačini in nekaj tistih, ki so »doma« s Podlipe in se vračajo nazaj v rojstni kraj. Vseh krajanov je 473 in med njimi jih je 197 zaposlenih. Kajetan postreže tudi še s podatkom, da imajo 82 šoloobveznih otrok, predšolskih 60, da imajo 7 učencev v gospodarstvu in 9 v srednjih šolah. Več kot sedemdeset let pa ima 34 krajanov.
Ko je omenil šolanje, so ostali dodali: »Škoda; da je naša-šoja v-
kombijem, nekaj jih je, predvsem iz Gornjega Smrečja, ki pa morajo v šolo še vedno pešačiti tudi po debelo uro.
Čeprav v šoli ni »šole,« pa jo imajo še vedno za šolo. Občasno v njej gostuje potujoči vrtec, mladinci sedaj, ko jim je krajevna skupnost kupila mizo za namizni tenis, nekajkrat na teden »oživijo« razred.
V Podlipi in v Smrečju je več kot 400 glav goveje živine, vendar se ta podatek lahko hitro spremeni. V krajevni skupnosti se jih veliko ukvarja s kmetijstvom. Resda je samo 10 usmerjenih kmetij, ampak to še ne pomeni, da se njihova krajevna skupnost kmetijsko ne razvija. Malo jih je, da nimajo živali pri hiši. Pri 67 hišah imajo živino. . »Tako lahko rečemo*, so dejali
urejati »dolino«! — projekti za hidromelioracijo so pripravljeni — se bo kmetijstvo še bolj razmahnilo. Nekoliko drugače pa je v Smrečju — hribovito področje je za kmetovanje veliko zahtevnejše. Ampak možnosti so za razmah živinoreje.
■ Da Podlipci niso kar od muh, govore njihovi dosežki v nekaj zadnjih letih. »Verno, da samo nič ne prileti. Zato pri vsakem delu vsi sodelujemo. Za asfaltiranje ceste smo imeli samoprispevek, veliko pa so dodale še delovne organizacije, kjer so zaposleni naši krajani. Pohvalijo družbeno pomoč. Obnovili so mrliško vežico in kupili mrliški voziček. Vzdržujejo 12 km krajevnih cest in med temi so je 3km razširili, to je cesta od Kajndola do meje s krajevno skupnostjo Horjul. Z lastnimi
minjajo nekaj let nazaj. Tudi cerkev, ki ima spomeniški pomen, so obnovili.
Imajo tudi svoj krajevni vodovod
— nanj je priključenih 67 gospodinjstev. V Smrečju pa imajo domačije svoje lastne vodovode, nekaj jih je tudi za več domačij skupaj. No, in pred kratkim so obnovili vodovodne cevi — položili so »debelejše«. Kar 1300 metrov!
Ker so »raztresena« vas, se to nekoliko le pozna pri povezovanju krajanov med seboj. Mladinci so recimo delovni, vendar so iz nekaterih mejnih področij bolj vezani drugam kot v Podlipo. »Ampak vsako leto prvo soboto v avgustu
— 2. avgusta 1943 leta je bila pož-gana Podlipa — imajo krajevni praznik in priredijo izseljeniški
piknik. Takrat se »vrne« v Podlipo staro in mlado, ki je iz naše doline odšlo v »svet«. Tedaj smo Podlipci vsi na »kupu«, so ponosno povedali.
»Ko je nogometna tekma«, pravi Marinka, »jih še h kosilu ne moreš spraviti.« Njihovo moštvo tekmuje v občinski nogometni ligi. »Ja, takrat smo vsi na terenu«, v šali dodaja Tone. Balinarji pa ne vržejo krogel samo za kratek čas. Pomerijo se »resno« tudi s sosednjimi moštvi. Pevski zbor je spet prišel skupaj in za dan žena, ko so mladinci pripravili proslavo, je že imel nastop.
Tu so še gasilci. Marsikatera družabna prireditev je tesno povezana z njimi. Bila je in bo, pravijo. Obnoviti pa morajo svoj dom, ki je bil zgrajen 1910. leta. Radi bi ga povečali. Sedaj je v njem tudi trgovina. Prizidati želijo manjšo dvorano, ki bi jim služila tudi za večje shode, za kulturne prireditve in še za kaj. Nekaj gradbenega materiala že imajo, zanj je tudi SIS za požarno varnost že namenil nekaj denarja. Bojijo pa se, da bodo nekoliko teže prišli do zemljišča.
Pa še drugi načrti. O, veliko jih imajo. Malo se boje, da vseh ne bodo mogli realizirati. Problem imajo s pokopališčem, vendar denarja za to ni. Če se bodo lotili tega dela, bodo morali sami seči v žep. Nekaj cest bo treba urediti in še marsikaj. Kje bodo dobili denar? Niso si na jasnem. Tarnajo nad sedanjim načinom financiranja krajevnih skupnosti in upajo, da se bo kmalu uredilo. »Sedaj smo znali stisniti. Vemo, da ni prav, da tudi tiste dinarje, ki jih dobimo za funkcioniranje družbenopolitičnih organizacij, krajevne samouprave, porabimo za kaj povsem konkretnega. Ne gre drugače, če si hočemo -kaj urediti,« "-
USTAVNO-PROSTORSKA PREOBRAZBA KRAJEVNE SKUPNOSTI VRHNIKA
8. maj — referendum!
7. marca sta se na skupni seji sestala svet Zveze komunistov ter predsedstvo krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Vrhnika, da ocenita dosedanje priprave na ustavno In prostorsko preobrazbo krajevne skupnosti Vrhnika. Na seji so ugotovili, da so dosedanje razprave v organih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organih krajevne skupnosti, zborih občanov in drugih oblikah združevanja občanov dale podporo za ustavno prostorsko preobrazbo. Zato se nadaljuje aktivnost na tem področju.
Ker s prvotno določenim akcijskim programom nekoliko kasnijo so predlagali spremembo rokov za izvedbo nekaterih dejavnosti. Po spremenjenem rokovniku bo skupščina krajevne skupnosti sklepala o razpisu referenduma v začetku aprila, referendum pa je predviden za nedeljo, 8. maja 1983.
Na skupni seji so ustanovili iniciativne odbore za oblikovanje krajevnih skupnosti VAS, CENTER in BREG. Na zboru občanov so ugotovili, da ime KOLODVOR ni najbolj primerno in da bi bilo primerneje obdržati staro vrhniško ime BREG.
Imenovani ožji iniciativni odbori so le jedro širšega političnega aktiva, v katerega bodo vključeni sedanji člani občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij z območja bodočih
krajevnih skupnosti, člani vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij, člani samoupravnih organov, delegati v skupščini družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti ter člani vodstev družbenih organizacij in društev.
15. marca so se sestali člani inciativnih odborov ter akcijskega odbora pri krajevni konferenci SZDL, na katerem so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih. Na sestanku so se dogovorili, da je potrebno do sklica skupščine KS Vrhnike pregledati predvideno razmejitev bodočih krajevnih skupnosti ter meje po potrebi popraviti.
Ugotovili so, da bo potrebno do izvedbe referenduma izpeljati še precej nalog, tako organizacijskih kot vsebinskih.
Skupni cilj vseh priprav je množična udeležba na referendumu, zato bo potrebno v času, kolikor ga je še ostalo, vse sile usmeriti v čimbolj uspešno informiranje krajanov o pomenu prostorske preobrazbe ter o možnostih, ki jih daje organiziranost v manjše krajevne skupnosti. Tu mislim predvsem na večji vpliv krajanov na samoupravno odločanje ter razvoj.
Če hočemo izpeljati vse naloge, bo moral sodelovati najširši krog aktivistov, obenem pa bo morala pomagati tudi družbenopolitična skupnost.
R. B.
Izobraževanje in usposabljanje sindikalnih delavcev
Le primerno izobražen in usposobljen delavec bo lahko uveljavljal svoje pravice in dolžnosti v sindikalni organizaciji. Prav zato, da bi usposobili čim več delavcev za delo na področju sindikata, republiški svet ZSS že dobro leto dni organizira politič-no-sindikalno šolo. Zadnje čase je ta šola dobila svoje stalno mesto v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici in se skrčila na en mesec.
Tretje skupine politično-sindi-kalne šole, ki je trajala od 7. 2. do 12.3.1983, se je tokrat udeležilo kar 43 slušateljev iz vse Slovenije, od tega samo 9 žensk. Iz delovnih organizacij občine Vrhnika sta se šole udeležila Franci Nagode iz Slovenija avta, TOZD Servis Vrhnika in Zdenka Tomažin iz Kamnoloma Verd.
Slušatelji so se najprej s?z-nanili z osnovami marksizma, politične ekonomije, pogovarjali so se o svobodni menjavi dela, o pogojih za uveljavitev sistemov delitev po delu in rezultatih dela, o socialni politiki, o tem, kaj je pravzaprav samoupravljanje, spoznali so vlogo sindikata, OO ZK, SZDL in ZSMS, se seznanili s samoupravnim planiranjem, z informiranjem, vodenjem sestankov, s športom in rekreacijo
SVET KS LOG '
razpisuje prosta dela in naloge:
TAJNIKA KS LOG
za 6 —9 ur tedensko «
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo višjo ali srednjo izobrazbo družboslovne ali ekonomske smeri,
— znanje strojepisja,
— da imajo 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih (lahko tudi mlajši upokojenec).
Tajnik KS bo imenovan za 4 leta. Poizkusni rok 3 mesece.
Dela in naloge so honorarnega značaja, zato pridejo v poštev tudi upokojenci.
Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
KS Log — Log pri Brezovici
61351 Brezovica t
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Proslava dneva žena v Sinji gorici
V počastitev mednarodnega praznika — dneva žena — je bila 6. marca v Sinji gorici proslava. Tudi letos se je z organizacijo izkazala mladinska organizacija, ki je pripravila pester program. Težko bi našteli vse nastopajoče, naj omenimo le množico recitacij, iger, pesmic in seveda nepogrešljivi ženski pevski zbor. Žene so bile izredno zadovoljne s programom. Mladinska organizacija je res vse pohvale vredna, posebno še Mojca Peklaj, ki nenehno požrtvovalno dela z mladimi. S pestrim in jedrnatim govorom se je izkazal tudi predsednik mladine Sandi Krvina, ki je med drugim dejal:
»8. marec — dan žena je revolucionarni praznik delavnega razreda, simbol borbe žene za politično, ekonomsko in družbeno enakopravnost, tudi letos utrjujemo program aktivnosti v obeležju zgodovinskih značilnosti in družbenopolitičnih nalog.
Letošnje praznovanje dneva žena mora potekati v znamenju 40-letnice od prve konference aktivistične fronte žena Jugoslavije. Že udeležba žena v vrstah borcev NOV kaže, da je komunistična partiia Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom uspela po politični poti in z odnosom v sodelovanju zeha v borbi za osvoboditev menja po-
ložaj žene za njeno enakopravnost. Žena je postala vojak, da bi lahko svobodno živela in ustvarjala, tako je postala dejavnik v političnem in družbenem življenju. Naše žene so v borbi pretrpele preveč gorja fašistične okupacije. Med žrtvami je bilo 630.000 žena in otrok, v odporu je sodelovalo več kot 2 milijona žena, v NOV se je borilo 100 tisoč žena in deklet, od katerih je četrtina padla, 40 tisoč je bilo ranjenih, za Narodne heroje je bilo proglašenih 91 žena.
Zato, spoštovane tovarišice; matere in žene, da se to ne bi več ponovilo, se ob mednarodnem prazniku, dnevu žena, pridružite poslanici vseh svobodnih žena na svetu in se podpišete na poslanico, s katero protestiramo proti oboroževalni tekmi, ki jo bodo obravnavali na drugem zasedanju Generalne skupščine OZN o razorožitvi«
Presenečene smo bile ob izvajanju programa, ker so se iskreno zazrli v preteklost. Žene in matere vam želimo dragi mladi, da bi v miru in sreči živeli in da ne bi nikdar okusili grozot preteklosti.
V imenu žena CT
v združenem delu, s kulturo dela.
Seveda niso pozabili na dolgoročni program ekonomske stabilizacije, na odgovornost v združenem delu kot tudi na SLO in DS, usmerjeno izobraževanje, socialistične sile, religijo, itd. Delo je potekalo do 9 ur na dan, najprej v obliki »predavanja«, potem delo po skupinah in nazadnje pred vsemi podajanje ugotovitev dela po skupinah. Prav tu je bilo izobraževanje najbrž najbolj plodno. Vendar so slušatelji ob koncu opozorili, da je bilo tega načina dela še
vseeno premalo, premalo je bilo časa tudi za individualni študij, saj so ti po 9-urnem delavniku res ni dalo še posebej poglabljati v obravnavane teme. Končna ocena vseh slušateljev o tej šoli pa je, lahko rečem, pohvalna. Zato se sindikalni delavci takega načina izobraževanja vsekakor ne bi smeli izogibati, saj prav tu veliko pridobijo za svojo nadaljnjo aktivnost.
Ob zaključku šole sta slušatelje obiskala tudi predsednik RS ZSS Marjan Orožen in podpredsednica Francka Herga ter se z njimi pogovarjala o sedanji gospodarski situaciji v Jugoslaviji in o ukrepih za čimprejšnjo sta-bilizacjo ter o vlogi sindikata pri tem. Slušatelji so se razšli z obljubo, da se ponovno snidejo na zagovoru svojih seminarskih nalog 6. in 7. maja.
Z. T.
- Komisija za podelje-
Krajevna konferenca SZDL Borovnica -vanje priznanj OF slovenskega naroda
v RAZPISUJE za leto 1983
bronasto priznanje OF
Priznanje bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju krajevne skupnosti Borovnica za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti pri razvijanju samoupravnih odnosov m uveljavljanju revolucionarnih tradicij OF.
Komisija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, krajane in njihove organizacije, društva in klube, ki so se posebno izkazali in so delovni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, OZD, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce, ki so se izkazali na pomembnih funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, družinah in klubih. Izbrali bomo zlasti tiste, ki za svoje delo še niso dobili pomembnejših priznanj, odlikovanj ali nagrad.
Predloge za bronasto priznanje OF naj pošlje jo družbenopolitične organizacije, OZD društva, družine, klubi, posamezni krajani in drugi družbeni dejavniki v KS Borovnica, na naslov: Komisija za podeljevanje bronastih priznanj OF pri KK SZDL, Borovnica št. 2, do 15. 4. 1983.
Komisija za podeljevanje priznanja OF pri KK SZDL Borovnica 2
• med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvaj
Zaslužimo pohvalo ali kritiko
V tem trenutku je težko oceniti rezultate šestmesečnega dela OK ZSMS, ker se rezultati dela pokažejo šele v daljšem časovnem obdobju. Rečemo pa lahko naslednje:
Takoj po konferenci smo si zastavili podrobnejši akcijski načrt. Glavna naloga je bila večje povezovanje in sodelovanje pri akcijah z OO ZSMS. To je edini način, da OK ZSMS odigra osnovno nalogo, ki jo Ima po statutu — da povezuje OO med seboj v akcijskem, političnem in vzgojnem smislu. Skušali smo biti čim bolj prisotni v OO ZSMS ter jim pomagati pri reševanju problemov. V tem obdobju smo glavno skrb posvetili mladim v KS, čeprav tudi na mlade delavce nismo pozabili.
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS IN KS
Menimo, da ni smiselno predstavljati vsako osnovno organizacijo posebej. Ugotovimo lahko le, da so posamezne skupine problemov v različnih osnovnih organizacijah bolj ali manj pereče, le redko pa problemov sploh ni. Rezultat pogovorov je, da smo si ustvarili zgoščeno podobo stanja, ki je vse prej kot rožnato.
— povezanost OO z ostalimi DPO v KS je odvisna od posameznikov, ki sov vodstvu KS in DPO. KK SZDL v veliko primerih ne vključuje mladih v svoje predsedstvo. Tudi mladi niso seznanjeni z akcijami v KS. Podobno pa je tudi na področju komitejev za SLO in DS v KS. Le redki med njimi vključujejo mlade v svoje vrste in jih vzgajajo v duhu bodočih aktivistov KS In širše družbene skupnosti.
— Osnovne organizacije pridobivajo svoja finančna sredstva predvsem s samofinanciranjem (z organiziranjem zabavnih prireditev, delovnimi akcijami In delno s članarino). Redki so primeri ko KS materialno pomagajo OO. Mladi v KS pa ugotavljajo, da usklajevanje finančnih načrtov DPO v KS še nI postalo praksa.
— Informiranje med mladimi v KS je dokaj dobro razvito, ponekod pa še vedno pogrešajo svojo oglasno desko.
— Večina 00 ZSMS ima prostorski problem rešen.
— Družbene organizacije in društva (DO-D) so le oblika dela ZSMS, žal pa do medsebojne povezanosti in usklajevanja programskega delovanja ne prihaja do take mere, da bi bili lahko zadovoljni. DO-D pa tudi OO ZSMS se preveč zapirajo vase in ne delujejo po programih, ki jih tudi medsebojno ne poznajo.
Mladi ne vidijo smisla vključevanja v KS, kar nekaterim v posameznih sredinah ustreza. Mlade bi morali pritegniti v delo SZDL predvsem z akcijami, ki Imajo konkretne rezultate, ki koristijo vsem krajanom.*
Večjo aktivnost pa bi morale doseči 00 ZK v KS. Dogaja se, ne tako redko, da mladi komunisti hodijo na sestanke OO ZK zato, da so prisotni, medtem ko v njih ne vidijo nobenega pravega smisla. Iz tega sledi sklep, da je potrebna večja akcijska Povezanost med OO ZSMS in celotno KS. ....
S stanjem ne smemo biti zadovoljni. Informacije, ki so zbrane, nam bodo koristile za nadaljnje delo, saj nam kažejo, kako je potrebno delovati v posameznih sredinah.
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS IZ OZD
Delovanje mladih v OZD je bolj povezano s problematikb in delovanjem same OZD. Bolj ali manj uspešno se vključujejo v akcije sindikata, premalo pa je čutiti njihovo delovanje pri reševanju življenjskih problemov, kot so stanovanjsko vprašanje, zaposlovanje pripravnikov, štipendiranje... V tem obdobju je ponovno oživela OO ZSMS v IU V, kjer se že kažejo prvi rezultati. Mladi smo se aktivno vključili v javno razpravo o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa.
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS IZ OSNOVNIH ŠOL
V tem o6dob|u smo večjo pozornost posvetili tudi mladim na OŠ. Z OŠ Ivan Cankar in OŠ Borovnica smo dosegli dobro sodelovanje. Še vedno pa je šibka točka na tem področju sodelovanje oz. povezovanje z Oš Log — Dragomer. Na tej šoli je glavni problem mentor, ki ima voljo do dela, vendar pa je na tem področju neizkušen, pa tudi ne izhaja iz tega okolja. Ta primer nam lepo kaže, da smo v preteklosti vsi skupaj premalo pozornosti posvetili vzgoji mentorjev. Kakšne posledice to že ima, in jih bo še imalo, si lahko predstavljamo!? V bodoče bomo poskušali več narediti tudi na področju mentorstva.
Poseben problem, ki ga čutijo mladi na OŠ Borovnica, pa je celodnevna šola, zato bo v kratkem tudi problemska konferenca na to temo, ki naj bi osvetlila ta poskus v našem osnovnem šolstvu. Seveda smo v vse akcije poskušali vključiti tudi sedmošol-ce, ki se to leto pripravljajo na vstop v našo organizacijo.
Stalno smo spremljali stanje na področju zaposlovanja, kadrovske in štipendijske politike ter na področju pripravništva. Trenutno imamo v občini 47 nezaposlenih, od tega išče prvo zaposlitev 8 mladincev. Stanje ni zaskrbljujoče, vendar pa nas to ne sme uspavati, saj se bliža konec šolskega leta. Poudarjamo pa, da je to širši družbeni problem in ne le mladinski, zato se morajo v njegovo reševanje vključiti vse subjektivne sile, kadrovske službe, skupnost za zaposlovanje...
— za naslednje šolsko leto je bilo razpisanih manj kadrovskih štipendij kot za letošnje šolkso leto. Zaskrbljujoče je dejstvo, da združeno delo izkazuje potrebe predvsem za 3. in 4. stopnjo (poklicna šola) usmerjenega izobraževanja, manj pa za srednje šole in fakultete. To pomeni, da bo gospodarstvo v občini še vedno temeljilo na delovno-intenzlvni proizvodnji.
— O kadrovski politi!« nasploh je bilo v naši občini že veliko dogovorjenega, zato ne potrebujemo nobenih novih sklepov. Potrebno je le dosledno spoštovati sprejete sklepe ter družbeni j dogovor o kadrovski politiki.
' Kljub novi organiziranosti RK ZSMS se je naše predsedstvo
OK ZSMS odločilo, da ne bo menjalo svoie organizacijske sheme, ampak da bodo komisije pri akcijah med seboj več sodelovale.
V oktobru mesecu smo organizirali seminar za vodstva 00 ZSMS, kjer smo obravnavali vsa področja družbenega življenja v občini in tudi širše. S takim načinom izobraževanja moramo nadaljevati in tudi bomo. Pritegniti pa moramo širši krog mladih.
Svoje znanje so mladi preverjali v kvizu Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, kjer je ekipa OŠ Ivan Cankar In VP 5312 dosegla 4. mesto v republiki. Mladi kmetijci pa so sodelovali na kvizu s svojega področja.
Organizirali smo tudi dve problemski konferenci. Prva je bila o zaposlovanju, druga pa o prostovoljnem delu.
Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu OK ZSMS je letos prej kot ponavadi začel z evidentiranjem brigadirjev za L MDA Pokojišče 83, R MDA Kobansko 83. Žal so propagandni material razdelili tik pred konferenco, vendar prej nismo dobili plakatov Iz RK ZSMS. C MDA je dal v obravnavo in podpis tudi samoupravni sporazum o razvijanju prostovoljnega dela v občini Vrhnika zato, da ne bi v tej težki gospodarski situaciji obremenjevali s financiranjem samo ene OZD, ampak da je to financiranje porazdeljeno med vse vrhniške OZD. Namen SS pa je tudi. da prostovoljno delo dobi širšo družbeno podporo in da se ne omejuje le na mladinsko prostovoljno delo.
Na področju SLO in DS smo sodelovali pri naboru in odhodu mladincev v vojsko. Organizirali smo seminar, kjer smo mlade podrobneje seznanili z njihovo vlogo v sistemu SLO in DS. Začeli smo tudi s pridobivanjem mladih v enoto TO. Z akcijo pri evidentiranju mladink za služenje vojaškega roka smo pridobili eno kandidatko.
Sodelovanje z JLA poteka po ustaljenih tirih, vendar pa v medsebojnih stikih. Pripravljamo nov in bogatejši akcijski program.
Ponovno smo začeli z akcijo Naš klub. Tako naj bi poživili delo v OO ZSMS na področju klubske in kulturne dejavnosti. V sodelovanju s kino sekcijo pri ZKO Vrhnika smo pripravili dva ciklusa filmskega gledališča v marcu in aprilu.
Pri informiranju smo naredili korak naprej. Mladi v vsaki številki Našega časopisa informirajo ostale občane o svojem delu.
Pri vsem tem nismo pozabili na vključevanje in aktivno sodelovanje v ostale DPO in delegatski sistem.
Predsedstvo OK ZSMS Vrhnika
Zbrali 485 knjig
V zadnji številki Našega časopisa smo poročali, da smo začeli v februarju na celodnevni osnovni šoli Borovnica zbirati knjige za slovenske otroke na Švedskem. Lahko rečemo, da je akcija zelo dobro uspela, saj smo skupaj z učitelji zbrali 485 knjig. Učence je treba pohvaliti, ker so darovali lepo ohranjene knjige.
In najbolj prizadevni razredi in posamezniki?
Na razredni stopnji so se najbolj odrezali v 3. b (35 knjig) in v 2. a in 4. a (34 knjig), na predmetni stopnji pa 6. b (102 knjigi) in 7. a (42 knjig). Med posamezniki pa velja pohvaliti Andrejo Do-
brovoljc iz 4. a in Miho škrbca iz 6. b.
Vsi, ki so sodelovali v tej akciji, so storili nekaj lepega, humanega.
, Lit. nov. krožek
Mladi, pridite v klub >
Odprt je v torek in četrtek od 18. do 20. ure. Kupili smo nove družabne igrice in škoda jo, da samevajo. Igrate lahko tudi namizni tenis.
Vsak četrtek ob 20 pa je tudi mladinski sestanek.
Mladinski pozdrav in na svidenje v klubu!
OO ZSMS VRHNIKA
Pionirska hranilnica
Pionirska hranilnica na celodnevni osnovni šoli Borovnica deluje že drugo leto. Odprta je enkrat na teden — ob četrtkih.
Na ta dan se pred njeni vrati zbere do 20 učencev. Najbolj redno jo obiskujejo učenci razredne stopnje. Prehodno maskoto »zmajčka« imajo že nekaj mesecev naši najmlajši iz 1. a. Na predmetni stopnji pa zaslužijo pohvalo učenci 7. a razreda. V osmih razredih žal posameznih varčevalcev ni. Pri nas vlagajo denar le kolektivno.
Pred kratkim je »PH« dobila računalnik, s katerim si »uslužbenke« pomagamo pri večjih vsotah. Želimo, da bi izdali svoje glasilo, v katerem bi podrobneje spregovorili o naši hranilnici. Veseli in zadovoljni bomo, če nas bodo učenci pogosteje obiskovali. Nagrade bodo dobili vsi, ki so pridni varčevalci in PH obiščejo vsaj enkrat na mesec.
POLONCA GABREL in LIUANA ŠPANIČ, 7. a.
Javni natečaj
Občinska konferenca ZSMS Črnomelj razpisuje javni natečaj za mladinski festival GLAS MLADIH 83, ki bo 25. junija 1983 v Črnomlju.
Natečaja se lahko udeležijo ustvarjalci zabavne glasbe s še nepredvajanimi ali posnetimi skladbami, ki jih bodo izvajali mladi pevci amaterji.
Izbranih bo 16 popevk. Posamezni avtorji lahko nastopijo le z dvema popevkama. Melodije pošljite v dveh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in s podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v dveh Izvodih. Za boljšo predstavitev naj avtorji pošljejo tudi »DEMOS« posnetek.
Skladbe pošljite najkasneje do 20. aprila 1983 na naslov OK ZSMS Črnomelj. 68340 Črnomelj s pripisom za MF »GLAS MLADIH 83«.
I   *    ' i l     »_i   l    J_ ' '
KMETIJSKI NASVET
Pridelovanje zdravilnih zelisc — Baldrijana
Zdravilna rastlina baldrijan je večletna rastlina, uporabljamo pa podzemne dele, to je korenine In korenike enoletnih rastlin. Nasad zdravilne rastline lahko osnujemo s sadikami ali pa z direktno (neposredno) setvijo. Za enkrat se bolje obnese pridelovanje s sadikami kot direktna setev.
Ker gojimo baldrijan zaradi pridelka korenin, je zelo pomembno, kako pripravimo zemljo. Čeprav rastlina za tla in podnebje ni zahtevna, najbolj uspeva v globokih, s humusom bogatih zemljiščih z dobrimi vodnozračnimi pogoji. Taka so tudi barjanska tla. Dobro uspeva tudi v težjih ilovnatih ali glinastih tleh, toda tu ga običajno ne gojimo zaradi težjega čiščenja korenin.
Zdravilno rastlino lahko sadimo na istem mestu eno leto, le v izjemnih primerih dve leti. Dobre predhodnice so okopavi-ne, enoletne, c^etelje itd., ni pa primerno sajenje za večletnimi deteljami ali travniki.
Baldrijan gojimo z dobro pre-perelim hlevskim gnojem, če je ta na razpolago, .sicer pa hlevski gnoj na barjanskih tleh ni potreben. Mineralnih gnojil pa potrošimo 500 kg/ha, seveda primerne kvalitete in pravilnega razmerja posameznih rastlinskih hranil.
Zatiranje plevelov je za enkrat še mehanično, kajti specifičnost rastline in barjanskih tal bi zahtevala veliko preizkušanja kemičnih sredstev.
Najprimernejši čas za presajanje je konec aprila. Baldrijan, ki ga presajamo po 20 maju, daje praviloma manjši prihodek. Sadimo strojno z večvrstnim sadil-nikom ali pa ročno v vrste z razdalje 40 —50, v vrsti pa na razdaljo 20 cm, kar pomeni 8—11 sadik na kvadratni meter. Razdalja med vrstami je predvsem odvisna od možnosti uporabe kmetijske mehanizacije.
Nasad ni zahteven za nego. Glavno delo je zatiranje plevela in pa 1 —2 kratno dognojevanje s KAN-om.
Eno najtežjih opravil je izkopavanje in otresanje korenin, katerega lahko opravimo z izkopalni-kom za krompir ali ročno. Korenine so v tenki plasti pod površino.
Pridelovanju zdravilnih zelišč je tudi KZ Vrhnika posvetila več pozornosti. V preteklem letu seje izkazalo da baldrijanu naša klima in tla odgovarjajo in smo dosegli kar dobre pridelke. Pridelek svežih in opravnih korenin znaša 10—15t/ha. Ker KZ smatra, da so pogoji za pridelovanje baldrijana ugodni, se je odločila oživiti pridelovanje pri zasebnikih.
Kmetijska zadruga je tako za vsakega pridelovalca pripravljena preskrbeti sadike, zaščitna sredstva in umetna gnojila. Pridelek (dobro otre-sene korenine) bo zadruga prevzela na najbližji utrjeni cesti in ga prodala tovarni v Mengšu. Tu bodo korenine oprali, po pranju pa stehtali. Vsak pridelovalec ima možnost kontrolirati tehtanje svojega pridelka. Cena za proizvajalca je 20 din za kilogram opranih baldrijanovih korenin.
Vsi, ki ste zainteresirani za pridelovanje zdravilnih rastlin, se oglasite pri KZ Vrhnika, kjer boste dobili dodatne informacije o pridelovanju in pogojih prodaje teh zdravilnih zelišč.
Ivan šivic
Program pospeševanja proizvodnje hrane
V naši občini je organiziran Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Sredstva za delovanje omenjenega sklada pridobivamo iz prispevka 0,4 odstotka od bruto OD in iz proračuna občine. Poleg tega deluje še republiški intervencijski sklad.
Občinski sklad je na svoji skupščini sprejel letošnji program, v katerem so zajeti ukrepi republiškega in občinskega sklada. O republiških interventnih ukrepih je bilo že veliko napisanega in povedanega, pa so manj znane intervencije, značilne za naše razmere.
Sofinanciranje na našem območju bo potekalo za naslednje stvari:
— Program ureditve pašnikov na našem območju, ki v letošnjem letu zajema 82,4 ha. V program sta zajeta dva skupna pašnika, 6 čredinskih pašnikov in dva individualna pašnika za mlado plemensko govedo. Oba skupna pašnika sta obdelana v posebnem programu, ki vsebuje poleg intervencijskega dela še ureditveni načrt. V njem je natančno obdelana tehnologija nadzorovane paše, ki je sprejemljiva na obravnavanih površinah.
— Dograditev tovarne INA Kutina; v ta namen bo samoupravni sklad letos zagotovil po-
lovico sredstev. Polovico sredstev pa bo zagotovila Kmetijska zadruga.
— Kopanje jarkov do polovice cene delovne ure, ostalo polovico pa plača koristnik usluge. Do sedaj je ta sredstva zagotavljala Kmetijska zemljiška skupnost. Predvidevamo pa, da bo letos opravljenih cca 1000 ur, kar bo veliko pripomoglo k osuševanju barja.
— Program saniranja plod-nostnih motenj pri kravah rejcev, ki so v letu 1982 oddali nad 20.0001 mleka. Program bo vodil Veterinarski zavod »KRIM«. V ta program bo vključeno 298 krav, pri katerih zaradi višje produkcije mleka pride do plodnostnih motenj.
— Nasipni material za slabe ali neoskrbovane poljske poti. Letos bomo porabili 3000 kub. m nasipnega materiala.
— Plemenjaki (merjasec in žrebec) so na našem področju potrebni, da z njimi vzdržujemo dobro osnovno čredo in s tem pridobimo tudi dobre potomce.
— Izšolati bomo morali kom-
KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA, Cankarjev trg 5
OBVESTILO
V skladu z Republiškim družbenim dogovorom o pospeševanju kmetijske proizvodnje v letu 1983, proizvajalcem mleka pripada premija v višini 1,30 din oz. 0,50 din na liter oddanega mleka. Premija se obračuna mesečno za količino oddanega kvalitetnega mleka za posamezni mesec.
Sporočamo vam, da dvignete na blagajni KZ Vrhnika obračun premije za oddano mleko v mesecu januarju in februarju. S potrdilom o pripadajočem znesku premije boste v trgovini z repromaterialom lahko uveljavili premijo kot regres ob nakupu reprodukcijskega materiala za kmetijstvo (gnojila, krmila, zaščitna sredstva).
Prosimo vas, da takoj dvignete obračun premije in le-tega uveljavite ob plačilu gnojila za letošnjo proizvodnjo.
bajnista, saj samo eden ne zadostuje.
— Idejni projekti za melioracije, ki so naročeni za področje Lukovica — Dragomer (147 ha) in Bistra (204 ha), so nujni, da bomo v naslednjih letih ta zemljišča uredili. Polovico sredstev za idejne projekte bo zagotovila Kmetijska zadruga.
— Izpeljali bomo delovno akcijo V Bistri — čiščenje grmovja na prevzetih površinah od Ljubljanskih mlekarn. V letošnjem letu bomo predvidoma počistili grmovje na osmih hektarih.
— Poskusni nasad borovnic, da se proizvodnja razširi, saj so borovnice zanimive tudi za izvoz. Zaradi zahtevnosti rastlin je nujno prej opraviti poiskus, ki bo pokazal primernost zemljišča za borovnice.
— Zavarovanje pogodbenih posevkov pšenice za primer elementarnih nesreč. V letošnjem letu smo pogodbeno posejali 32 ha pšenice.
Poleg tega smo namenili sredstva za izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, štipendiranje, delovanje aktiva mladih zadružnikov in kmečkih žena, za analizo hrane in regresiranje tipskih načrtov za hleve.
POSPEŠEVALNA SLUŽBA
OBVESTILO
Obveščamo vse interesente za zemljišča v Bistri, da bomo organizirali ogled in porazdelitev zemljišč v četrtek, 7. 4. 1983 ob 8. uri, za vse tiste, ki zemljišče že sedaj obdelujejo na tem področju, v ponedeljek, 11.4. 1983 ob 8. uri, pa za vse ostale interesente.
Dobimo se pred gostilno v Bistri.
Pospeševalna služba
PISMA OBČANOV — ODMEVI
Sleherniku v slovo
Dejstvo je, da je slovo od najbližjih svojcev dogodek, ki ga vsakdo doživlja sam in urejuje v skladu s pokojnikovimi željami ali po svoii vesti in prepričanju. Vsakdo ima to težko pa vendar tako človeško nalogo vsaj enkrat ali dvakrat v življenju. Imamo vrsto služb, ki poskrbijo za formalnosti in protokol. Težje, da ne rečem, problematično pa je tedaj, ko odhaja star ali starejši član naše družbe, ki ima malo svojcev ali jih sploh nima več, ki ni bil vključen v nobeno organizacijo, ki ni bil član nobene delovne skupnosti itd., živel je tiho in delavno in tako prispeval svoj delež v verigi vsakdanjega življenja. In v trenutku, ko je krsta v preprosti pravokotni jami, so še tako lepe rože le simbol onemogle žalosti in spoznanja, da se življenjska pot vsakega konča enako. Vsako človeško življenje pa je ob postavljanju vredno nekaj preprostih besed slovesa, ki jo dopolni pesem oz. glasba.
Kmetje lahko uvozijo nadomestne dele in repromaterial
Po odloku o pogojih, po katerih smejo fizične osebe uvažati, vnašati In prejemati določene predmete Iz tujne, ki je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ (11.3.1983):
— domače fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, domače fizične osebe, ki so združile svoja sredstva v pogodbeno organizacijo združenega dela in delovni ljudje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejvnost-jo, smejo uvažati in prinašati dele za vzdrževanje osnovnih sredstev, s katerimi opravljajo to dejavnost;
— domače fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, smejo prinašati oziroma uvažati reprodukcijski material, ki ga nujno potrebujejo za opravljanje te dejavnosti — v skupni vrednosti do 150.000 dinarjev na leto;
Kmetje morajo ob uvozu rezervnih delov predložiti pristojni carinarnici potrdilo pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini, da na ozemlju te republike oziroma avtonomne pokrajine opravljajo zadevno dejavnost, ali pisno izjavo, da se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, ter dokaz, da imajo osnovno'sredstvo, za katero uvažajo nadomestne dele;
Ob uvozu reprodukcijskega materriala pa morajo predložiti pristojni carinarnici potrdilo pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini, da na ozemlju te republike oziroma avtonomne pokrajine opravljajo zadevno dejavnost, ali pisno izjavo, da se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, za katero uvažajo reprodukcijski material.
Dejstvo je, da imamo v naši občini precej pevskih zborov in Pihalni orkester, vendar je cela vrsta objektivnih razlogov, ki govore, da se tako številne skupine, kot so pevski zbori ali orkester, ne morejo vselej polno-številno zbrati. Zato bi veljalo razmišljati o manjši stalni zasedbi, ki bi bila večinoma sestavljena iz vrst upokojencev, ki s svojim časom drugače razpolagajo. Menim, da bi pomenilo delovanje takšne skupine pomembno družbeno delo, predvsem pa človeški odnos do sočloveka. Tak odnos sicer ni predpisan, pa je vendar nujen in človeški, sevam ne zdi?
M. R.
Mojim komunalcem in inšpektorjem
Pomladna nedelja; ptičice pojo, rožice cveto, travca zeleni, ob cesti že tretji dan polna kanta za smeti cveti, a njega, njega ni, ki bi odpeljal te smeti...
Pred mano na mizi leži listek, opomin za plačilo odvoza smeti. Ja, tovariši komunalci, bom plačala, ko:
1. Bodo plačali tudi tisti iz moje okolice, ki jim verjamete na besedo, da nimajo smeti in jim ni treba plačati. Do takrat pa prosim, verjemite tudi meni na besedo, da »nimam smeti.«
2. Plačala bom odvoz smeti, ko jih boste tudi redno odvažali. Včasih jih nihče ne odpelje štirinajst dni ali celo tri tedne, kljub temu, daje posoda s smetmi postavljena vedno na istem, zelo vidnem in dostopnem mestu tik ob cesti Borovnica—Vrhnika. Izračunala sem, da ste mi v zadnjih treh letih dolžni približno štiri mesece odvoza smeti. Vso zadevo sem poskusila prijaviti na občinski sanitarni inšpekciji (lani trikrat, letos enkrat), vendar so bila vrata vedno zaklenjena, čeprav so bile takrat uradne ure. Zdaj'ne vem, če morda ne delate smetarji z roko v roki s sanitarci ali pa je kaj drugega vmes. Dobro bi bilo, če bi sanitarna inšpekcija objavila v Našem časopisu,, med katerimi uradnimi urami so uradne ure.
Za konec pa še tole: na opo-
minu piše, da mi boste odklopili vodo, če ne bom poravnala računa za odvoz smeti. Lepo vas prosim, da mi na moje stroške pošljete obvestilo, kdaj boste to storili (dan, uro), da vas bom počakala doma. Iz vsega srca bi namreč rada na lastne oči videla, kako mi boste odklopili potok Bistrico, vaša vdana Frančiška Celarc Dol 28
Ne zapirajmo se v svoje »brloge«
V soboto, 19. februarja 1983 ob 19. uri, je folklorna skupina Kultur-no-umetniškega društva Vnanje Gorice skupaj z dekliškim pevskim zborom in dramsko skupino pripravila bogat kulturni večer na Logu. Prireditev je bila dokaj dobro reklamirana, saj so bili plakati razobešeni na Logu in v okoliških krajih, omenili pa so jo tudi na valu 202. Kljub temu pa je bil obisk izredno slab. Nastopajoči so bili kar malo zmedeni, ko so ugotovili, da je v dvorani komaj toliko ljudi, kot njih. To je izzvalo tudi nekatere zadrege v programu, kajti zelo čudno je plesati, peti in pripovedovati praznim stolom! In kaj naj bi bil vzrok napol prazni dvorani? Morda mraz, morda je bilo bolj prijetno sedeti ob topli peči in televiziji. Čudim pa se, da je človek, ki ima toliko revolucionarnih pripomb na bencinske bone ter na pomanjkanje tega in onega, tako nezahteven do lastnega kulturnega doživljanja. In potem poslušamo in beremo, da ' število ljudi, ki padejo v razne psihične depresije neprestano narašča! Človek je sam kriv! Prelen je, da bi poskrbel sam zase in se obogatil in sprostil na takšnih in podobnih prireditvah.
Omenjeni primer žal ni edini, so pa seveda tudi drugi, kjer so dvorane nabito polne.
Ne vzemite tega le kot kritiko Lo-žanov, ker to sploh ni namen tega članka. Želim le, da bi se vsakdo, ki bo to prebral, vsaj malo zamislil in se vprašal: Ali s to ozkostjo tudi jaz prispevam, da se ljudje med seboj vedno bolj odtujujemo in kmalu ne bomo poznali niti svojih najbližjih sosedov?
Torej zapustimo kdaj pa kdaj svoje »komfort brloge« in s tem prispevajmo k lastnemu zadovoljstvu in k dobremu počutju drugih!
Ivanka Armič
Kino Vrhnika
7.—10. 4.
četrtek ob 20h sobota ob 17h četrtek    ob 20h
petek ob 20h
sobota ob 20h
nedelja ob 16h
matineja pb 10*1
nedelja ob 18h
14.—17. 4.
četrtek ob 20h
sobota nedelja
petek
sobota
nedelja
ob 17h ob 20h
ob 20h ob 2()h ob 16h
nedelja ob I8h matineja ob l()h
PLANET PREKLETIH — ameriški barvni Režija: Peter Hyams
V gl. vi.: Sean Connery, Peter Boyle
Zelo dober znanstvenofantastični film — kriminalka o prizadevanju šerifa O'Neala, da razkrinka razmere na eni Jupitrovih lun,, kjer rudarji izredno uspešno delajo, obenem pa se tudi nenavadno obnašajo... SEX KLINIKA — nemški barvni, erotična komedija Režija: Eberhard Schroedcr
V gl. vi.: Birgit Bergen, Enzi Fuchs
ZAJČEK DOLGOUHEC — ameriške barvne risanke Režija: Chuch Jones
CALIGULA — it. color CS Režija: Tinto Brass
V gl. vi.: Maleolm McDowell, Teresa Ann Savoy, John Gielgud
»Zgodovinski« spektakel o enem najbolj pokvarjenih tiranov
POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT — ameriški barvni Režija: Bob Rafelson
V gl. vi.: Jack Nieholson, Jessica Lange, John Colicos * Nova verzija klasične kriminalke o ženi, ki skupaj z Ijubim-eem načrtuje umor svojega moža.
Priporočamo!
VELIKA IGRA — amer. barvni, akcijska kriminalka Režija: Max H. Boulois
V gl. vi.: Max B. Villiam Anthon, Nsue Kwan MAČEK NA DIVJEM ZAHODU     japonska barvna risanka
21.—24. 4.
četrtek    ob 20h   PRISMUKNJENA ZAPORNIKA — amer. barvni nedelja   ob 16h   Režija: Gene Wilder, Richard Pryor
Komedija zamenjav dveh odličnih komikov. Vsega naveličana Newyorčana se odpravita v sončno Kalifornijo. Na poti se udeležita zabave z maskami. Ker imata enaki maski kot dva prevejana kriminalca, se začno zanju težki časi. ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA — fr. barvni CS Režija: Jean Girault '
V gl. vi.: Louis de Funes, Gcnevieve Grad Repriza ene najučinkovitejših komedij pred kratkim umrlega komika Louisa de Funcsa. LABORATORIJ ZLOČINA — amer. Režija: Michael Louglih
V gl. vi.: Michael Murphy, Louise Fletcher Kombinacija kriminalke in grozljivke, saj so na delu »temne sile«, dokler mestni policaj ne poveže posameznih niti v pregledno celoto.
matineja ob 10h NAKNADNO
sobota ob 17h nedelja   ob 20h
sobota ob 20h nedelja   ob 18h
27. 4.-2. 5.
sreda ob 18h nedelja ob 16h poned.    ob 18h
petek nedelja
ob 20h ob 18h
četrtek ob 20h sobota ob ilh nedelja   ob 2()h
sobota    ob 2()h
ZNAJDI SE, PRIJATELJ — jugoslovanski film Režija: Berislav Makarović
V gl. vi.: Miodrag Krivokapič
Film po izredno uspešni knjigi in TV seriji Maček pod čelado.
ŠTIRJE PRIJATELJI — amer. Režija: Arthur Penn
V gl. vi.: Craig Wasson, Jody Thelen Film o jugoslovanski izseljenski družini! SEDEČE RAČKE —ameriški barvni Režija: Henry Jaglon
V gl. vi.: Michael Emil, Jack Norman
Simon je skromen pobiralec stav za veliki mafijski sindikat. S prijateljem in z denarjem zbeži. Na begu pred mafijo se jima pridruži še tretji in nekaj deklet. Z mafijo za petami bežijo...
OUADROPHENIA — angl. barvni Režija: Frank Rodham
V gl. vi.: Phil Daniels, Mark VVinget
Filmska predstava slavne plošče — govori o izgubljeni generaciji šestdesetih let z mladim fantom na čelu, ki noče pristati na konvencije družbe.
POSEBNE TORKOVE PREDSTAVE DOBRIH FILMOV
5. aprila ob 18h   MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG—jugosl. filmska komedija
Režija: Slobodan Šijan
V gl. vi.: Danilo Stojkovič, Bogdan Diklič, Pavle Vujisič, Mija Aleksić, Miča Tomič, Jelisaveta Sablič, Bora Todorovič. Komedija o družini, ki se ukvarja s pogrebništvom.
12. aprila ob 18h   RAZBITO STEKLO — angleški glasbeni Režija: Brian Gibson
V gl. vi.: Hasel O'Connor, Phil Daniels, Ion Finch
Eden najboljših filmov s protestno angleško glasbo, ki govori o prodoru ročk skupine v sam vrh in njen zlom. 19. aprila ob 18h   NEVARNA IGRAČA — italijanski barvni Režija: Giuliano Montaldo
V gl. vi.: Nino Manfredi, Marlene Jobert, Arnaldo Foa Kaj stori užaljeni bančni uslužbenec? Kupi si pištolo, da bi maščeval svojo nesrečo in pobijal tudi sam.
26. aprila ob 18h   OUADROPHENIA — angleški barvni Režija: Frank Rodham
V.
g
Kino Bevke
10. aprila ob 19h  SEX KLINIKA — nemški barvni
17. aprila ob I9h   POŠTAR ZVONI VEDNO DVAKRAT — amer. barvni 24. aprila ob 19h   PRISMUKNJENA ZAPORNIKA — amer. barvna komedija
1. maja ob 19h  ZNAJDI SE, PRIJATELJ — jugoslov. barvni
Kino Borovnica
9. aprila ob 20h   PLANET PREKLETIH — amer. znanstvenofantastični 10. aprila ob 17h
16. aprila ob 20h   CALIGULA — italijanski spektakel
17. aprila ob 17h
23. aprila ob 20h  ŽANDAR IZ SAINT TROPEZA — francoska komedija
24. aprila ob 17h
30. aprila ob 2O11  SEDEČE RAČKE — ameriška filmska komedija 1. maja ob 17h
PRODAM
Za 1.000.000 din prodam zazidljivo parcelo, 870 kv. m, v Zgornjem Logatcu (Strmica), z urejeno dokumentacijo in projektom ter s plačanim komunalnim prispevkom.
Naslov: Alojz Slabe, Prvomajska 4, Litija — tel. 881-636
Ob dnevu žena, 8. marcu, so učenci 5. a razreda vrhniške šole pripravili razredno prireditev in povabili svoje mamice in stare mame.
7.a prelepo doživetje, pogostitev in pomladne zvonike se vsem učencem in njihovi tovarišici od srca zahvaljujemo.
mamice in stare mame
SLIKAR IVAN MALAVAŠIČ IZ PODLIPE
Veliko se moram še učiti
Ko se nam je v četrtek 17. 'marca v salonu IUV ponovno predstavil slikar samorastnik Ivan Malavašič, so bila razstavljena dela za mnoge, četudi so ga poznali že s prejšnjih predstavitev, presenečenje. Drugače kot mnogi samouki jse Malavašič ne boji stalnega iskanja, preizkušanja novih motivov ali slikarskih prijemov. Sam pravi takole: »Mislim, da mora Človek kar precej časa delati, se pravi slikati, da dojame in ugotovi, da še skoraj nič ne zna in šele prav spozna, koliko bi se moral naučiti, da bi obvladal vsaj delček znanja, ki ga sluti.«
— Zdaj se nam s svojimi slikami predstavljate v salonu Industrije usnja. To, kar vidimo tukaj, pa je plod že več kakor 25-letnega intenzivnega ukvarjanja s slikarstvom. Kako pa se je začelo?
Da, to so novejše slike, čeprav je kakšna med njimi, kot na primer slika: NA DVORIŠČU, nastajala tudi več let. Vse slike so namreč izdelane v oljni tehniki in tako je to mogoče. Težko je reči, kdaj je slika gotova, vedno se najde še kaj, kar bi želel izboljšati.
Slikarstvo me veseli, odkar pomnim; sicer pa je zaman, da bi te kdo spodbujal, če nimaš spodbude v sebi. Če tega ni, ne boš dolgo slikar, če sploh boš. Slikanje mora biti veselje, potreba in ne delo. Pri vsakem delu se še kako pozna, če nekdo dela z veseljem ali zato, ker mora. Pri slikarstvu to še toliko bolj. Mislim, da čistih amaterjev in samoukov ni ali pa jih je silno malo, ker že v osnovni šoli dobi vsak vsaj malo osnovnega znanja. Potem obstajajo razna društva, ki imajo na programu likovno izobraževanje: tečaji, predavanja, ocenjevanje slik, potem so tukaj vsem dostopne strokovne knjige itd. Prav gotovo skoraj vsak, če drugega ne, vsaj kaj prečita o slikarstvu.
Seveda sem tudi jaz izkoristil nekaj teh možnosti, hodil sem na slikanje k akademskemu slikarju Rajku Slaperniku, ki je učil v Robovi šoli, bil sem pri klubu KLAS •n nato pri Društvu likovnih samo-rastnikov v Ljubljani itd. Imam' tudi nekaj knjig.
— Motivno ste silno raznoliki. Slikate tihožitja, vedute, portrete, domačijske prizore pa tudi takšne, ki imajo alegorično ali simbolno vsebino. Kako se pravzaprav odločite za motiv, kaj je tisto odločilno, da si rečete: »Tole bom pa naslikal?«
Motivi so raznoliki, kakršno je Pač tudi življenje in najraje slikam to, kar me trenutno veseli ali zanima. Bolj je važno, kako se slika, kakor pa: kaj se slika. Človek ni vedno enako razpoložen. Lahko se v trenutku na nekaj spomniš in če je čas in prilika, to narediš in še
L_
Ivan Malavašič
med slikanjem zamisel dopolnjuješ in razviješ. Posebno to velja za motive s simboliko, svojo zamisel skušaš prikazati tako, da bi jo tudi drugi razumeli — lahko vsak po svoje — toda vendarle razumeli.
— Ali slikate vedno po neki predlogi?
Tihožitja, na primer, slikam tako, da si postavim, kar mislim slikati (jabolka, cvetje, vrč itd.) na določen prostor in potem to gledam in slikam, čeprav si kakšno stvar po svoji trenutni presoji malo drugače naredim, kot na
obdobje, ko sem slikal v bolj temnih tonih, ker sem tudi slikal take motive, ki so zahtevali tako barvo, kajti barva mora poudarjati vsebino slike. Ne moreš in ne smeš naslikati nekaj žalostnega in resnega v živih in veselih barvah ali obratno.
Na novejših slikah pa dajem precej poudarka svetlobi in mislim, da ga bom v prihodnje še več. Vedno pa si želim, da bi imela slika tudi nek globlji pomen, da bi ne bila le dekoracija, da bi oznanjala neko sporočilo ljudem, jim nekaj povedala, zato tudi slike s simboliko.
■Mislim, da prav v sedanjih časih potrebujemo čimveč optimizma in svetlobe, pa naj bo tega še na slikah nekaj več!
— Če vas želim vsaj za silo dobro predstaviti, ne morem 'mimo tega, da ob tem, da delate v IUV, slikate, o tem sva že govorila, pišete tudi pesmi in povesti, nekatere svoje pesmi ste sami tudi uglasbili, pa še pevsko skupino vodite? Kako se vse te umetniške zvrsti med seboj skladajo, se morda dopolnjujejo in predvsem, od kod vam čas za vse to?
Mislim, da je vse to nekako povezano, v nekakšni miselni zvezi; če imaš veselje do ene teh stvari, jo imaš tudi do drugih, vsaj kolikor toliko. Pri slikanju imamo opraviti
primer ozadje ali okolico. Pokrajino delam v glavnem tako, da najprej v naravi naredim sliko z akvarelnimi barvami in potem tisto, ki mi je všeč, naredim doma tudi v olju. Pri slikah s simboliko pa ni nobene predloge, ampak slikam svoje misILVčasih najdeš zanimiv motiv tudi na kakšni fotografiji in ga uporabiš, morebiti le del, seveda pa dodam svoje barve, svetlobo in pa fantazijo, brez katere pri slikanju ne gre.
— Tokrat se nam predstavljate z novejšimi deli in zanje je značilno, da so optimistična, polna svetlobe, spominjamo pa se, da ste včasih slikali predvsem v temnih barvah. Zakaj vas zdaj privlači prav svetloba!
Res sem šel skozi določeno
z barvnimi toni, pri muziki so glasbeni toni. Svoje misli lahko poveš prav tako kakor z barvo tudi z besedami, bodisi v prozi ali pesmi. Če je slika vesela in svetla, v njej kakor da zveni durova lestvica, v temni in otožni pa molovski akordi.
Treba se je truditi, da se kdaj pa kdaj preskoči tisto pregrado, pri kateri se neha obrtništvo, oziroma navadno slikanje in se prične umetnost. To velja tudi za pisano besedo. Mislim, da mora. biti slikar ali pisec skromen in samokritičen, da se mu to kdaj pa kdaj posreči. Ljudem in kritiki je treba prepustiti, da povedo, koliko se je to, če se sploh je, posrečilo. In zato tudi razstava v Salonu IUV.
Krčmarica Mirandolina
K^donljevo komedijo Krčmarica Mi-*0n"na so nam "an' dramske skupine w°ODA iz Borovnice v mesecu fe-|jW predstavili kar trikrat. Najprej smo gledali osnovnošolci, potem delavci LIKO In nazadnje še ostali krajani.
Pri nas mladi smo jo odlično sprejeli. Mnogokrat smo se nasmejali do solz.
Vsi Igralci so se zares potrudili. V vlogo Mlrandoline se je imenitno vživela Slavi Petkovšek, Tudi Alešu, Matjažu in Igorju so šle vloge osvajalcev »od rok«. Poudariti
J
Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri domu JLA je v jjkviru Športnih In drugih dejavnosti organizirala šahovski ^rnlr in zanimivo razstavo.
Dan kasneje je bila otvoritev razstave ročnih del. Pri organizaciji te razstave so bile najmarljlvejše: Ivanka Korica, JJ'ra Repac, Silva Stankovič, Marija Pogačar in Jožica 8unčlc.
Ob otvoritvi sta v kratkem kulturnem programu nasto-r"a Folklorno društvo OŠ Ivan Cankar, ki ga vodi tovari-*'ca Elica Brellh in Otroški pionirski zbor Doma JLA pod v°d8tvom tovarišice Anke Žagar. Na razstavi je sodelovalo 22 razstavljalk s 150 ekspona-Tovarišlca Silva Stankovič, predsednica sekcije, je v*em Udeleženkam podelila priložnostna priznanja.
BOŽO BANDA
moram, da so omenjeni trije igralci doživeli ognjeni krst. Bilo je malo strahu In negotovosti, toda v celoti so se dobro odrezali. Kakšno je moje mnenje? Mislim, daje bila ta igra ena njihovih najuspešnejših predstav do sedaj. Upam, da ji bodo sledile še druge. Nazadnje pa velja pohvala tudi Oskarju Brodniku, ki je to komedijo uspešno zrežiral.
Naši dramski skupini zaželimo še veliko podobnih predstav, saj bodo s tem pripomogli k živahnejšemu kulturnemu življenju v Borovnici!
MOJCA ZORC
Kulturni teden na COŠ Borovnica
Na COŠ Borovnica smo letos prvič organizirali kulturni teden. Trajal je od 11. do 17. marca. In kakšen je bil program?
10. marca smo pripravili oddajo po zvočniku. Beseda je tekla o krajevnem prazniku. Istega dne je Izšla nova izdaja šolskega glasila Utrinki Iz Coklarije. Popoldan so se osmošolci pridružili Borovnl-čanom in se odpeljali v Gramozno jamo, kjer so sodelovali pri žalni svečanosti.
V soboto, 12. marca, je bila osrednja kulturna prireditev »Borovnica skozi čas«. Na njej so sodelovali tudi naši učenci.
V četrtek, 17. marca, je bla otvoritev razstave partizanske književnosti. Otvoritve so se zaradi prostorske stiske udeležili le delegati razredov. Isti dan je bila na sporedu oddaja po zvočniku — o sedmi konferenci neuvrščenih.
V ptek, 18. marca, pa so se nam predstavili učenci glasbene šole. Upamo, da se bo sodelovanje med našo in glasbeno šolo nadaljevalo tudi v bodoče.
V sklopu kulturnega tedna Smo si 25. marca ogledali v Narodni galeriji v Ljubljani razstavo akademskega slikarja Hinka Smrekarja.
ZORKA TRCEK, 6. a
Razstavljale delavke
V zadnjih časih, ki jih doživljamo kot krizne ne samo v gmotnem in gospodarskem pogledu, temveč tudi v duhovnem, se moramo vedno spraševati tudi o stanju naše kulture in o položaju, v katerem smo na tem področju.
O tem so razmišljali tudi člani izvršnega odbora sindikata v vrhniški Iskri Antene skupaj s kulturno animatorko Majdo Škrjanc, ki vodi kulturno dogajanje v Iskri Anteni.
Popestritve kulturnega življenja nekega kolektiva se lahko lotimo tudi na različne načine in z različnimi oblikami kulturnega ustvarjanja.
Tako so v počastitev dneva žena v razdelje-valnici hrane organizirali razstavo ročnih del delavk, ki so zaposlene v Antenah. Na veliko presenečenje se je temu vabilu odzvala velika večina.
Ob tej priliki so lahko ugotovili, kaj vse izdelujejo njihove delavke v prostem času.
V sodelovanju z osnovno šolo Ivan Cankar, posebno pa s tovarišicama Žunovo in Bradače-vo, so ob otvoritvi pripravili kratek kulturni program. V marsikaterih očeh se je ob nastopu zai-skrila solza.
Moramo reči, da je prireditev v celoti uspela, saj so to povedale delavke same. Bile so navdušene nad razstavo in jim bo ta praznik žena kljub skromnemu darilu ostal v lepem spominu.
Zato bi se člani izvršnega odbora sindikata še enkrat zahvalili vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave, posebej pa tovarišici Žunovi.
LADO HORVAT
Letna konferenca ZKO
V ponedeljek, 21. 3. 1983, je bila 4. letna konferenca Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. Od devetnajstih vabljenih društev in sekcij jih je bilo prisotnih šestnajst, od vabljenih gostov pa so prišli predstavniki: ZKO Slovenije, Kulturne skupnosti Vrhnika, OK ZSMS, Občinskega sindikalnega sveta, Zveze združenj borcev, DO IUV in DO Liko — Vrhnika.
Konferenca je bila dobro pripravljena. Delegati so prejeli letna poročila in program za I. 1983 v pisni obliki in jih po krajši obrazložitvi tajnice ZKO tudi soglasno sprejeli. Na konferenci smo pogrešali razpravljalce, ki bi smelo izpostavili problematiko društev in sekcij oziroma posameznih področij.
Prijeten uvod v konferenco je pripravili novoustanovljeni Dekliški pevski zbor, ki se je po nekajmesečnem delu prvič javno predstavil na razstavi Ivana Ma-lavašiča. Zbor vodi Darinka Fa-biani, pedagoginja na GŠ Vrhnika.
Srečanje lutkarjev
V februarju so po vsej Sloveniji potekala občinska in območna srečanja lutkovnih skupin. Na Vrhniki se lutkarji v ta srečanja do sedaj nismo vključevali, ietos pa smo se odločili, da srečanje organiziramo. V naši občini delujejo tri lutkovne skupine: lutkovna skupina osnovne šole Borovnica, lutkovna skupina osnovne šole Log -Dragomer in lutkovna skupina ZKO Vrhnika. Srečanja pa so se udeležili borovniški in vrhniški lutkarji.
26. februarja, v soboto dopoldne, so borovniški lutkarji pred polno dvorano odigrali »Medvedka Trdoglavčka«, nato pa vrhniški »Svinjskega pastirja«. Predstavi so si ogledali tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije, s katerimi smo se po končanih predstavah pogovarjali o dobrih in slabih straneh ene in druge lutkovne predstave. Morda pa je najzanimivejše to, da smo pravzaprav videli dve povsem različni smeri lutkovnega ustvarjanja. Eno klasično predstavo z ročnimi lutkami, ki nikoli ne bo zamrla, in drugo kombinacijo žive igre z lutko, ki se vedno pogosteje pojavlja v lutkovni ustvarjalnosti. Prav tak pogovor po predstavi pa je najboljša šola za vsakega lutkarja.
S tem srečanjem smo prebili led. Lutkarji treh skupin, ki se do sedaj nismo poznali, komaj da smo vedeli drug za drugega smo se vnovič srečali 16. marca v malem lutkovnem gledališču na Židovski cesti v Ljubljani, kjer smo si skupno ogledali predstavo Dr. FausL Želeli smo srečati tako poznanega in priljubljenega lutkrja, kot je Nace Simončič, ki v tej predstavi tudi nastopa. Le kdo ga ne pozna! Če drugače ne pa kot šaljivega Kljukca Pripravljen je bil pokramljati z nami Zopet smo zvedeli mnogo zanimivega. Povabili smo ga, da pride na Vrhniko in obljubil je, da pride, če bo le utegnil.
V kratkem času smo se lutkarji srečali kar dvakrat. Spoznali smo se In veliko lažje bo sedaj organizirati skupinske oglede lutkovnih predstav. Če bo vse po sreči, se bomo pred koncem sezone srečali v Cankarjevem domu. Tokrat vse tri skupine. M. S.
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
STROKOVNA LITERATURA:
Albreht R.: Razpolaganje in gospodarjenje z družbenim kapitalom
Armanini A.: Kritike književnog uma Bernik A.: Jezikoslovne razprave Ciboj S.: Obligacijska razmerja Comte C: Proučevanje dlana
Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983
Dolgoročni program ekonomske stabilizacije v prometu
Družbena slojevitost in socializacija v krajevni skupnosti
Geč-Korošec M.: Pravo industrijske lastnine '
Grabnar B.: Le'to 2000, in potem?
Imenik naselij v SRS
Ivanović D. M.: Mihajlo Pupin
Klaić N.: Zadnji knezi celjski v deželah Sv. krone
Komac P.: Angleška slovnica po naše
Lešnik A.: Titova partija v boju s Stalinovim dogmatizmom
Moody R.: Život poslije života
Perenič A.: Prispevki za teorijo prava
Poruke kroz vrijeme
Strokovne podlage, ki izhajajo iz družbenega dogovora o skupnih osnovah
Šinkovec J.: Temeljni problemi združevanja dela in sredstev
Temelji strategije tehnološkega razvoja
Teppervvein K.: Visoka škola hipnoze
Vovko A.: Vzgoja in izobraževanje v dokumentih kongresov
KPS — KPJ
Vse o ročnih delih
VVentinck C: Umetniško blago Evrope
LEPOSLOVJE: Mladinsko:
Barrie J. M.: Peter Pan Čukovskij K.: Šuri-Muri velikan Janček Ježek
Makarovič M.: Kmečka abeceda II.
Milčinski F.: Izbrana mladinska beseda
Muster M.: Čudežni otok
Muster M.: Gusarji
Muster M.: V Afriki
Trije medvedi
Twain M.: Princ in beraček
Za odrasle:
Lainšček F.: Peronarji Pregelj L: Tolminci
Svetina T.: Med nebom in peklom, I., II. Zidar P.: Hrastov med Cimermen I.: Slamnata voda Kokot A.: Kaplje žgoče zavesti Seliškar M.lKitara v žepih . Živa beseda
Prevodi:
Adamič L.: Dinamit
Adamič L.: Moja rojstna dežela
Adamič 1.: Smeh v džungli
Benheduga A.: Južni veter
Balzac H. de: Striček Pons
Balzac H. de: Šagrinova koža
Balzac H. de: Teta Liza
Balzac H. de: Zgubljene iluzije, I. II.
Bindari S.: Palača
Evander P. G.: Ponedeljki s Fanny
Garcia M. G.: Huda ura
Garcia M. G.: Kronika napovedane smrti
Garcia M. G.: Odvrženi
Gunther H. K.: Čarobni cvet Namibije
Giinther H. K.: Diagnoza rak
Heinrich W.: Sam proti Palermu, I. II.
Lawrence D. H.: Sinovi in ljubimci
Proctor R.: Surabielova vrnitev
Sidikki Š.: Odrinjenci
V srbohrvaškem jeziku:
Kapor M.: Bcleške jedne Ane Kapor M.: Skitam i pričam
Vukmanovič-Tempo S.: Revolucija koja teče I.-IV.
Tistega februarja je drevje pokalo
(Zapis iz spominov na aretacijo hribovcev 9. februarja 1942)
Tista prva partizanska zima leta 1941 —42 je bila izredno huda, kajti snega je že zelo zgodaj veliko zapadlo, mraz pa je pritiskal, daje drevje pokalo v gozdu, kot da je »brakada«. Pri nas na hribih pa je seveda bilo še teže, kajti močna burja, ki je tulila že od polovice januarja, je napravila velike snežne zamete, tako da so bile vse poti neprevozne. Za vaščane Padeža je bilo edino »okno v svet« ozka gaz, ki so jo do sosedne vasi Pokojišče napravili krepki možje, tako da so ljudje vsaj nekako prišli do najpotrebnejših stvari v Borovnici.
Po končani borbi na Verdu v noči s prvega na drugi februar 1942. so se partizani Šercerje-vega bataljona ustavili v hribovskih vaseh in tako so prišli tudi na Padež k posestniku in gostilničarju Antonu Debevcu (Sp. Pavličku), kjer so se odpočili in malo okrepčali. S seboj so imeli tudi dva ujeta italijanska vojaka, ki soju pozneje nekje spustili na svobodo. Naslednjo nedeljo, t.j. 9. februarja, pa je na Padež prihrumela množica italijanskih vojakov, oblečenih v bela oblačila in s smučkami na nogah. Vse moške so segnali v Pavličkovo hišo, kjer so gospodarja že zasliševali. Spraševal ga je neki poročnik v nemškem jeziku, saj je Pavličkov oče kot nekdanji avstrijski vojak znal samo ta jezik. Zasliševalec je bolj kričal in zmerjal kot pa spraševal. Čeprav nismo znali nemščine, vendar smo le razumeli, da ga obtožujejo da je partizanom prejšnjo nedeljo dal hrano in cigarete. To pa sta Italijanom povedala prav tista dva vojaka, ki so ju partizani izpustili, sedaj pa sta sedela na klopi za pečjo v Pavlič-kovi hiši. Ko so z zasliševanjem končali, so nas vse skupaj (bilo nas je kakšnih deset vaščanov) segnali ve« na dvorišče in tam zvezali za roke enega k drugemu, tako da smo bili vsi med seboj povezani s špago. Tudi ženske in otroke so izgnali iz hiše, nato pa so vanjo začeli metati ročne bombe. Vojaki so kar tekmovali, i kateri bo bolj natančno vrgel skozi odprtine oken in vrat, pri tem pa so se režali, kot da so uničili cel partizanski bataljon. Verjetno so imeli namen hišo zažgati in čeprav se je enkrat res nekaj vžgalo, vendarle ni pogorela, bila pa je precej razbita. Ko so to delo opravili, so nas odgnali po tisti ozki gazi proti Pokojišču, ob vsaki strani pa
na smučkah drseli oboroženi vojaki in nas venomer priganjali k hitrejši hoji. Ta naša hoja pa je bila eno samo trpljenje, kajti tako zvezani smo hodili poševno obrnjeni, vrv pa se je zarezala globoko v zapestje, saj smo eden drugega skoraj vlekli za seboj, zraven tega pa smo tistemu pred seboj vedno stopali na peto da smo se opotekali in padali, najbolj »bojeviti« vojaki pa so hitro priskočili in s kopiti »pomagali« na noge.
V Borovnico smo prišli nekaj pred večernim mrakom, ko je že bila policijska ura in zato v vasi, razen italijanskih patrulj, nismo srečali žive duše. Le tu in tam je bilo opaziti na oknu ob rahlo odgrnjeni zavesi par zvedavih oči. Odgnali so nas v Kranjčevo drvarnico, ki je stala v dvorišču poleg nekdanje Kranjčeve trgovine nasproti osnovne šole. Vrata drvarnice so dobro zaklenili, zunaj pa postavili močno stražo. Posedli in polegli smo na polena, ali zaspal ni nihče. Drugi dan okrog 11. ure so nas naložili na vojaški tovornjak in odpeljali v Ljubljano.
Znašli smo se v vojaških zaporih, sredi prostranega dvorišča kasarne na Taboru, ki so jo tedaj po navadi imenovali »belgijska« kasarna. Na vhodih in hodnikih je bila noč in dan močna straža, na majhnih oknih pa močni železni križi. Prostorov niso ogrevali, odeje nismo imeli nobene, ležali pa smo na golih tleh ter se otrdelih in premrzlih udov stiskali kot ovčice. Vode za umivanje in pitje ni bilo. Žejo smo včasih potešili le da smo podstavili dlani pod tanek curek vode, ki je uhajala iz preluknjanega izplakovalnega kotlička v stranišču. Hrana v tem zaporu pa je bila poglavje zase. To so bili pravzaprav ostanki, postrgani iz vojaških kotlov, a kaj je tam ostalo večno lačnim vojakom, to se ve. Te postrgane in mrzle ostanke so nametali v rumeno pločevinko, v kateri je nekoč bilo okrog 3 kg konzerviranega paradajza. Tako napolnjeno »posodo« so postavili na pod, mi pa smo posedli okrog in ker smo bili brez žlic, smo jedli kar z golimi in umazanimi rokami. Po tolikih letih si že težko predstavljam, kako je deset rok segalo v tisto škatlo (verjetno je moral biti neki vrstni red tega opravila), čeprav sem sam sodeloval pri tem početju.
Nekako po enem tednu bivanja v tem zaporu so nas začeli zasliševati in to so napravili potem še enkrat. Na zaslišanje so nas odpeljali vsakega posebej, in to v drugo veliko stavbo, kjer je bila komanda italijanske divizije. V toplo zakurjeni pisarni seje v naslonjaču zibal visok plavo-las kapetan ki je govoril nekakšno mešanico hrvaškega in slovenskega jezika. V dveh kotih pa sta stala do zob oborožena vojaka z veliko čelado na glavah in s puškami v rokah, na puškah so bili nataknjeni bajoneti. Mrki pogledi so bili priča, da se bosta zdajci pognala v krvavi juriš. Vsa slika je bila bolj smešna kot resna. Zasliševalec je silil vame da sem nosil deske za partizanske barake, da sem dal lonec za kuhanje in da naj povem, kje je partizansko taborišče. Razume se, da sem vse po vrsti zanikal. Kazal mi je tudi sliko, na kateri je bilo opaziti mrtvega človeka v leseni krsti. Rekel sem, da ga ne poznam, kar je bilo tudi res. Brat Janez mi je pozneje pripovedoval, da je tudi njemu pokazal to sliko, na kateri pa je brat prepoznal padlega partizana Ivana Šušteršiča iz Brezovice pri Borovnici, ki je padel pri koncu oktobra 1941 leta na Osredku pod Sv. Vidom (danes Žilce), vendar pa je tudi Janez odgovoril, da ga ne pozna. Nekako po štirinajstih dnevih so nas izpustili na prostost pri tem pa so nam rekli, da se ne smemo zadrževati v mestu, temveč moramo takoj domov. Mlad karabinjer nas je vodil na'po-stajo, da bi nas spravil mimo neštetih straž in kontrol, kajti v tem času so Ljubljano ogradili z bodečo žico in v mesto ter iz mesta niso pustili nobenega človeka brez posebne dovolilnice. Takšnih dovolilnic pa seveda mi nismo imeli, pa tudi tisti karabinjer nam ni vedel nič pomagati. Videli smo, da se nevolje ne bomo kmalu zlepa rešili, zato smo izbrali dva tovariša da gresta nazaj v zapore (kakšna ironija), da tam poiščeta ustrezno rešitev, mi pa jih počakamo. Čez kakšni dve uri se tovariša vrneta, z njima pa pride še skoraj pol ducata karabinjerjev, le-ti pa so potem gladko uredili, da smo lahko odšli na vlak in v Borovnico.
Bili smo na svobodi, toda: kako dolgo? Spomladi so zapihale drugačne sape!
Debevec Tone-Štalarjev
Krajevni odbor ZZB NOV Borovnica
Krajevni odbor ZZB NOV Borovnica se najlepše zahvaljuj^ vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri praznovanju krajevnegOt praznika.
Preizkus strelskih zmožnosti
V okviru bogatega programa prireditev in aktivnosti, v počastitev krajevnega praznika je tudi krajevna organizacija ZRVS Borovnica prispevala svoj delež.
V nedeljo 13. marca 1983 je pod geslom »Preizkus strelskih zmožnosti« izvedla streljanje z malokalibarsko puško. Dobro zastavljena organizacija in poziv občanom, da naj se udeležijo te množične prireditve sta obrodili nepričakovano dobre rezultate. Poudarek na množični udeležbi je vzbudil zainteresiranost. Že ob 9.00 uri so začeli na kraj prireditve prihajati stari in mladi, rezervne starešine, občani, mladinci in pionirji. Program ni predvideval tekmovalni značaj toda, vzorno urejen in zavarovan prostor, visoka udeležba in starostna struktura so izzvali prijetno razpoloženje in vzbudili tekmovalni duh. Kako prijetno je bilo videti starejšega rezervnega starešino Valenčič Rudija stati v vrsti na strelski črti skupaj z mladim pionirjem. Pozorno poslušata »komande« vodje strelišča, disciplirano zavzamejo strelske položaje in na ukaz »ogenj« se začne. Preizkusni streli so opravljeni in sedaj se začne zares.
Primerjava in evidentiranje
Ob 100-letnici gasilstva na Verdu
Na občnem zboru, ki sovpada s 100-letnlco ustanovitve gasilskega društva Verd, so pregledali kroniko društva.
Leta 1879 so na Vrhniki ustanovili požarno obrambo. To je bilo skupno društvo za Vrhniko in Verd. Marca 1883 pa so na pobudo Franca Kotnika, Karla Jelovška, Ivana Furlana, Petrovčiča in Žnidaršiča ustanovili gasilsko društvo na Verdu. S tem so se člani gasilskega društva iz Verda na Vrhniki odcepili in ustanovili lastno društvo. Od tega leta dalje obstoja na Verdu gasilsko društvo, ki je delovalo neprenehoma do današnjega dne.
Obstoj društva je bil zagotovljen že od samega začetka, saj je Franc Kotnik podaril društvu 500 kron za začetek dela, podaril je zemljišče in vso opeko za gradnjo, gasilskega doma. Ostali vaščani pa so prispevali les in opravili vse vožnje z vprež-nimi vozili ter z udarniškim delom 1887. leta zgradili dom. Torej je sedanji dom star že 96 let. Karel Jelov-šek je za gasilsko društvo priskrbel gasilsko opremo in ročno brizgalno, za financiranje opreme je Jelovšek prispeval levji delež. Veleposestnik Franc Kotnik pa je društvu vsako leto ob občnem zboru daroval denar za normalno delo. V svoji oporoki je društvu namenil 1.000 kron, kar je bilo za tiste čase kar precejšnja vsota. Po Kotnikovi smrti je na posestvu zagospodari! njegov sin France, ki pa se za gasilstvo ni tako zanimal. Vzroki niso znani, morda skrita bolezen, ker je dobro leto pozneje tudi umrl. Brat Karel, ki je za njim prevzel posestvo, pa je bil zelo naklonjen gasilstvu, kakor tudi ostalim društvom v kraju, žal pa mu je bila kratko odmerjena življenjska pot, saj je kmalu po tridesetem letu življenja umrl. Za časa njegovega gospodarjenja so gasilci 1912. leta kupili motorno brizgalno tipa Rosenbavvef, ki je obratovala še po osvoboditvi do leta 1948.
Posestvo je po Karlu, zadnjem moškem iz rodovine Kotnik, prišlo v roke sestre Ane, por. Lenaršič. Njen mož inž. Josip Lenaršič je bil zelo napreden in dober gospodar. Pri srcu mu je bil tudi napredek gasilstva, saj ga je tudi izdatno podpiral. Le organizirana in dobro opremljena gasilska enota bo lahko varovala rastočo industrijo. Prispeval je tudi orecejšnji delež pri nakupu gasilskega avtomobila leta 1922. Vozilo je bilo drugo na področju Notranjske. Zaradi rastočega števila požarov, večjih in manjših, je društvo sklenilo kupiti še eno modernejšo brizgalno. To se je zgodilo leta 1936 s sredstvi,
ki so jih zbrali vaščani. Ta brizgalka je danes v sosednjem društvu v Blatni Brezovici.
Po osvoboditvi se je v tem kraju, kakor tudi v bližnji okolici zelo povečala industrija, zato je društvo potrebovalo novo, večjo, sodobnejšo brizgalno. Kupili so jo v letu 1963, s 70% lastnih sredstev in z 30% družbenih. Že dva dni po svečani predaji brizgalne so gasilci Verda s to brizgalno gasili velik požar na Za -plani, kamor smo prispeli prvi in se takoj spoprijeli z ognjeno stihijo in gasili polnih 37 ur.
Po-osvoboditvi je imelo društvo več avtomobilov. Stari voz Bianci, ki so ga kupili leta 1922, ni bil več sposoben za prevoze. Zato je bilo društvo prisiljeno dobiti drugo vozilo, ki pa je bilo tudi že rabljeno, zato so pozneje kupili še dva že rabljena kombija, ki pa tudi nista v celoti mogla zadostiti svojemu namenu. Vedeti pa moramo, da kmalu po osvoboditvi zaradi pomanjkanja denarja in sredstev ni bilo mogoče kupiti novega avtomobila. To so lahko storili šele leta 1973, t.j. ob 90-letnici društva. Kupili so kombi IMV, ki še danes služi svojemu namenu.
Leta 1982 so kupili še eno motorno brizgalno, in sicer z družbenimi sredstvi: 50% lastne udeležbe in 50% iz sredstev družbe. Spričo tega, da imajo dve brizgalni, bi potrebovali nova moderna prevozna sredstva, kar pa je trenutno le pobožna želja, kajti v ta namen finančnih sredstev ni.
Po prvem letu obstoja gasilskega društva in vse do svoje preselitve na Vrhniko, leta 1908, je vodil požarno obrambo oz. društvo na Verdu tovariš Karel Jelovšek. Njega je nasledil dolgoletni steber in vodja društva Janez šušteršič kot načelnik, ki je usposobil dve generaciji gasilcev. Za njim je prevzel načelstvo Ivan Tomšič.
Za predsednika, ki je tudi prvi predsednik društva, pa je bil izvoljen Janez šušteršič. V stari Jugoslaviji se je namreč struktura funkcij v gasilstvu spremenila. Leta 1936 je nasledil Tomšiča Matevž Dobrovoljc, ki je bil poveljnik društva na Verdu do leta 1966, torej polnih 20 let. Predsednika Šušteršiča je zaradi starosti zamenjal Anton Petrovčič. Bil je predsednik društva od leta 1934 do 1946. leta. Vsi navedeni tovariši so imeli ogromno zaslug za razvoj gasilstva na Verdu, posebno velja pohvaliti Janeza šušteršiča, Ivana Tomšiča, Matevža Dobrovoljca in Antona Petrovčiča. Zgodovina društva beleži, da je enota gasilskega'društva Verda v letih svojega obstoja sode-
lovala v občini kakor tudi v njeni okolici pri gašenju več kot 322 požarov. Enota je bila dostikrat prva ali v občini ali njeni bližnji okolici. Naj naštejem nekaj primerov: Leta 1905 prvi pri požaru v Horjulu, leta 1910 - trgovina Rutar na Vrhniki, leta 1919 v Bevkah, takoj po prvi svetovni vojni, pogorelo več poslopij,.nevarnost za vso vas, leta 1924 so sodelovali na velikem požaru v Hotedrščici, kjer je zgorela polovica vasi, ta enota je stopila prva v akcijo. Leta 1931 velik požar na Dlesku nad Kalcami, istega leta velik požar Podpečjo, kjer je zgorelo šest gospodarskih poslopij, leta 1935 v Kamniku pri Preserju, kjer je zgorelo več hiš.
kosti raztresene po mnogih tujih deželah Evrope. Za naše borce je gasilsko društvo darovalo okrog 20 gasilskih uniform. Matevžu Dobrovoljcu se društvo zahvaljuje, ker je skril prenosno gasilsko brizgalno »Ho« pred okupatorjem do osvoboditve. Iz gasilskih vrst na Verdu sta tudi narodni heroj Tone Vidmar-Luka in Jaka Rihar, ki je padel kot legendarni iunak, oficir na pohodu XIV. divizije na Štajersko.
Gasilstvo na Verdu pa je opravljalo na vasi tudi kulturno-prosvetno poslanstvo, predvsem to velja za obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, pa tudi po osvoboditvi. Organizirali so razne prireditve širšega
Množičnost je tradicija gasilstva na Verdu in tudi na občnem zboru ob 100-letnlcl je bilo tako.
V vseh akcijah so bili gasilci iz Verda med prvimi, bili so požrtvovalni in disciplinirani, kar dokazujejo razne diplome in pohvale. Tudi povojna generacija je sodelovala pri gašenju mnogih velikih požarov, kjer so reševali družbeno in zasebno premoženje.
Po vojni so opravljali v gasilskem društvu predsedniške in tajniške funkcije, kakor tudi naloge poveljnika: Anton Japelj, Stane Knapič, Matija Turšič, Franc Verbič, Matevž Dobrovoljc, Jakob Susman, Janez Pe-trič, Anton Petrovčič, Avgust Žakelj in še mnogi drugi.
Ob tej priložnosti naj omenim tudi čase okupacije naše domovine. Ponosni smo na osvobodilni boj našega ljudstva proti fašističnim osvajalcem. V tem boju je sodelovalo mnogo gasilcev z Verda. Mnogo članov je v boju za lepši jutri darovalo svoja življenja. Njihova imena na spomeniku padlih v parku nam s ponosom dvigajo pogled v bodočnost. Mnogo gasilcev je1 umrlo v internacijah in raznih taboriščih, tako da so njihove
značaja, na odre pa postavili težje in zelo uspele igre. Tako so na prostem in na odru v dvoranah igrali med drugim tudi naslednje igre: »Divji lovec«, »Moč teme«, »Njegova pesem«, »Celjski grofje«, »Kralj na Betajno-vi«, »Hlapci«, »Visoška kronika« in še mnogo drugih iger. Med obema vojnama je v okviru gasilskega društva zelo uspešno deloval tudi tamburaški orkester, ki je imel številne nastope v občini in tudi zunaj nje. Pod okriljem gasilcev je deloval tudi moški pevski zbor, njegova tradicija se nadaljuje še danes v okviru pevskega zbora LIKO Verd. Iz tega sledi, da je bilo gasilstvo na Verdu nosilec kulturnega in prosvetnega življenja na vasi.
Tudi vprašanja kadrovanja v gasilske vrste niso zanemarili. Vsem mlajšim gasilcem dajejo možnost, da se strokovno usposobijo. Operativna enota se vedno udeležuje raznih tekmovanj v občinskem merilu, kjer dosegajo zavidljive uspehe, kar dokazujejo razna priznanja in pokali. Redno pošiljajo na tekmovanja tudi
pionirsko enoto, ki prav tako dosega lepe uspehe. S to tradicijo bodo nadaljevali tudi v bodoče, kajti zavedajo se, da je napredek možen le z mladimi, katerih vrste bodo skušali še pomnožiti. Gasilsko društvo ima v svojih vrstah 15 podčastnikov, enega gasilskega častnika in 24 iz-prašanih gasilcev. Trenutno se strokovno izpopolnjuje za gasilskega častnika en član. Zavedajo se, da kadri v gasilstvu niso nikoli dovolj strokovno usposobljeni, kajti tehnika se hitro razvija. Treba ji je slediti, da jo je moč uporabiti tam, kjer je potrebno. Zato bodo tudi v bodoče pozorni na strokovno usposabljanje članov, zlasti mladine.
Sedanji gasilski dom je odslužil svojemu namenu. Tudi njegova lokacija je v sedanjem trenutku neprimerna, kajti avtocesta, ki je bila zgrajena pred leti, je kraj razdelila na dva dela. V primeru vojne in porušenja viadukta bi bili od opreme v gasilskem domu ločeni. Tudi gradnja sama je bila nestrokovna, kajti prostori v starerri gasilskem domu so. vlažni, dom je brez temeljev, brez izolacije. Zidovje se nagiba. Strokovnjaki, ki so si orodišče ogledali, vsakršno adaptacijo odsvetujejo, ker bi bila predraga in neuspešna.
Zato je upravni odbor sklenil, da poišče drugo primernejšo lokacijo in prične graditi nov gasilski dom.,Lokacijo so že določili, dogovarjajo se sedaj z Ljubljanskimi mlekarnami za odstop zemljišča. Novi gasilski dom naj bi stal na desni strani ceste proti tovarni Liko na začetku deponije rezanega lesa. Dom naj bi bil zgrajen po sodobnih načelih in potrebah požarnega varstva, poleg garaže za motorna vozila naj bi imel orodjarno, prostore za opremo Civilne zaščite kakor tudi vse druge nujno potrebne prostore (sejna soba, sanitarije, kotlovnica, pisarna in stanovanje za hišnika). Upajo, da bodo uspeli zbrati vso potrebno dokumentacijo in bodo danes čez štiri mesece, ko bodo proslavljali 100-letnico gasilske organizacije na Verdu, lahko položili temeljni kamen za nov sodoben gasilski dom, ki ga Verdjani tudi zaslužijo.
Zavedajo se, da bo za izpolnitev te naloge potrebno ogromno naporov, kajti v sedanji zaostreni gospodarski situaciji ne morejo pričakovati, cia jim bo družba dala denar za zgraditev gasilskega doma. Le z udarniškim delom in z ostalo pomočjo krajanov in delovnih organizacij bodo lahko kos dani nalogi. Z izgradnjo novega doma se bodo dostojno oddolžili ustanoviteljem gasilskega društva na Verdu, ir\ nadaljevali njihpvo tradicijo.
doseženih rezultatov vzbudi večjo voljo zlasti mladih in vsi želeli ponoviti streljanje, morda dosegli še boljše rez te. Žal so morali odstopiti pn še vrsti čakajočih. In tako se podoba ponavljala vse tja zgornjih popoldanskih ur, ko je moralo tekmovanje koi ker je že zmanjkalo nabojev.
Ugotovitev vseh prisotnih,' pa je bi lo nekaj čez 200 je taila, bi se ponovno ali celo več) srečali v tako prijetnem ambt tu. Doseženi rezultati niso pomembni, pomembnejše jej množično srečanje generacij K. O. ZRVS si je, na osr» doseženih rezultatov obiska zainteresiranosti zadala r# go, da bo taka in podobna SJ čanja še pripravila.
Ponovno je prišla do izfi želja po ustanovitvi Strelske d* zine v Borovnici, ki so jo K Le ZRVS skupaj z organi komil«6i za SLO in DS sprejeli kot nalof za čimprejšnjo realizacijo. ±y.
si
J srn
Izleti ti
Miodrag Jere«1'
NOV
Vrhnika I
Občinska organizacija NOV Vrhnika je tudi letos pn'%^ vila za svoje člane in ostale' "<o čane Vrhnike več izletov.   ,, 4<li, 22. maja 1983 bo prvi izlet A Ta na Ilovo goro in Bazo 20. 0<n, |). bo izpred Doma JLA na VrW ob 6.30 do Ilove gore, kjer'^-Cankarjeva in Ljubljanska » gada bili hude boje od 1. d<J novembra 1943. leta. Natob<J pot nadaljevali do Luč in (g I reke Krke ter po njeni dolin* Podturna. Kosilo. Nato vožnj* Baze 20. Po ogledu vožnja I Ribnik do Čermošnjic skozi S* žage do Dolenjskih toplic inj dolenjski magistrali proti dojj Cena izleta je 695 din. Prif sprejemamo v pisarni o& skega odbora do 15. aprila.
4. in 5. junija si bomo ogl6,^ belokranjskega zelenega Ju'1' Odhod izpred Doma JLA V junija ob 7. uri. Nato nas vodila skozi Ivančno goric^j, Žužemberka, kjer si bomo o?! dali na gričku spomenik N1 obnovljeni del gradu. Nato b* nadaljevali pot skozi Novo rfl*j čez Gorjance do Suhorja, Kfc začela svojo slavno pot XIV-& j zija. Po kratkem postanku bomp zapeljali v Metliko, kj^J , bomo   ogledali Belokraflj muzej in nato na zasluženo lo. Po kosilu se bomo odpel? Črnomelj do spomenika pad'11: f{ nato na Vinico na ogled tdPi ^ hiše Otona Župančiča, naZ*j ^ Črnomelj na večerjo, nato b# J;
odšli na KRESOVANJE do Pj nih večernih ur in nato P"^ Naslednji dan je po dobjj1 1 počitku zajtrk. Ob 10. uri je w jurjevanja. Ob 12. uri kosilo, "j k ogled vinske kleti z degus'3 j-vin. Povratek po partizanski^ ^ gistrali skozi Dolenjske toPH ' Novo mesto do Vrhnike. Cena izleta je 1.500 din Za tiste, ki ne zaspijo v tu| stelji, smo pripravili enodfj' izlet. Odhod 5. junija ob 5.3"J 10. uri ogled jurjevanja. Po j^J je enak program, kakor pri"» nevnem Izletu v nedeljo. Cena izleta je 710 din. Prijave z vplačilom si mamo za oba izleta v pisanj, činskega odbora do 30.
Pridržujemo si pravico> bomo organizirali samo en> če ne bo dovolj prijavljence* dvodnevni izlet. J k
Za vsak izlet mora biti vs*L V prijavljencev, da izlet lahko <"
iS
niziramo.
Za jesen smo vam pripra^™, izlet na Primorsko z ogl^J^ Lokev In pršutarne na Koblj1 S^-t (predvidoma v septembru) Jfa mrovec — Trepč — * m\ (predvidoma v oktobru) in.^tw dovolj prijav v prvi polovici o ?le bra 3-dnevni izlet na Korna'^jr,
O teh izletih vas bomo »e [% vestili. Vabljeni! J OBČINSKI 00$ ZZ0r
Na šahovskem turnirju v počastitev krajevnega praznika Borovnice so zmagali šahisti Gulča iz Vnanjih goric s 17 točkami, pred Goričem Iz Borovnice, ki je osvojil 15,5 točke.
Sledijo: ŠK Borovnica 12,5, IUV 11, Liko 10,5, COŠ Borovnica 9 in B-7 Borovnica 8,5 točk.
!d»:
ŠAHOVSKE VESTI
Gostiša prepričljivo prvi
P rednem mesečnem hitropoteznem prvenstvu je nastopilo triindvajset šahistov. Najprej so igrali v dveh skupinah, prvih p je igralo v finalni skupini.
Leon Gostiša je igral izredno dobro. V predtekmovanju je premagal 6 nasprotnike, v finalu pa je izgubil samo pol točke. Prijetno je pre-"tetil tudLmladi Arčon, ki si je delil 3.—4. mesto z Justinom.
Tabela:
-.Skupina A: 1. Gostiša 12, 2—3. Siti, Bolha 9, 4. Kobal 7,5, 5. Voš-%r\ik 7, 6—7. Arčon, Radovanovič 6,5, itd. .Skupina B: 1. Cačić, Sodja 8, 3—5. Justin, Mlinar, Vojvodić 7,5, p7. Hašarić, Jereb 5,5, itd.
finalna skupina: 1. Gostiša 10,5, 2. Vojvodić 7,5,3—4. Arčon, Ju-f 6,5, 5. Sodja 6, 6. Čačič 5,'5 itd. m. a.
ZMAGALA JE JELKA SADAR
*D Vrhnika je že osmič zapovrstjo organiziralo turnir ob osrnem I £cu. Udeiežilo se ga je šest šahistk. Čeprav je bil letos nekoliko jpši, je vseeno uspel, predvsem zaradi mladih šahistk iz naše obči-W'M se želijo uveljaviti.
ripjj-i'nagala je Jelka Sadar, ki je premagala vse svoje nasprotnice in 3 y0 še enkrat pokazala, da se razvija v odlično šahistko in nadaljuje /5'cijo ženskega šaha v naši občini.
$| rabela: 1. Jelka Sadar 5,2. MajaGrampovčan4,3. Nataša Kobal3, fll&ragica Stanišić 2, 5. Tatjana Koširl, 6. Karla Saksida 0.
NA DRENOVEM GRIČU
Tek po mejah krajevne skupnosti
V preteklem letu smo v okviru aktivnosti ob praznovanju občinskega praznika prvič organizlr&li množični tek za •se kategorije po mejah krajevne skupnosti Drenov grič-I Lesno brdo.
Organizacijo teka je v okviru takratnih aktivnosti krajevne skupnosti prevzelo Športno društvo DREN. Društvo je kljub Kratkemu času obstoja brez posebnih izkušenj vse naloge ^Pravilo izredno uspešno. Vse organizatorje in udeležence tekmovanja pa je presenetila množična udeležba v vseh kategorijah. Prav tako pa je ob celotni progi tekmovalce spremljalo Veliko število gledalcev.
r Športno društvo DREN se je po tekmovanju, ob soglasju fVeze telesnokulturnih organizacij Vrhnika in ob podpori krasne skupnosti, odločilo, da postane tek po mejah krajevne skupnosti tradicionalen in da ga organizira vsako leto zadnji ^an prvomajskih praznikov. Tako bo letos tek 3. maja.
Aktivnosti v krajevni skupnosti, vodili so jih krajevna konfe-[enca SZDL, osnovne organizacije ZSM in športnega društva -SIREN, so angažirale veliko število ljudi. Prav zato so se člani Športnega društva DREN letos še bolj intenzivno in množično, tod novim vodstvom, lotili dela po posameznih sekcijah. Posebno pozornost pa je vodstvo Športnega društva DREN namenilo organizaciji množičnega teka »Po mejah krajevne skupnosti« in zato tudi predlagalo, da predsedstvo krajevne konference SZDL imenuje organizacijski odbor.
Organizacijski odbor je takoj po izvolitvi na 7. seji predsedstva krajevne konference SZDL v mesecu februarju začel z ?elom, kajti letošnji tek, bo vsekakor množičnejši po udeležbi g! po številu kategorij. Tako bo letos v okviru organizacije teka potekalo tudi občinsko sindikalno prvenstvo. Ob zaključku Jekov v vseh kategorijah bo sledil množični pohod po meji krasne skupnosti za vse, ki bodo to želeli.
Celodnevno srečanje in tekmovanje delavcev, rekreativcev, j^ladincev in učencev, najverjetneje iz cele Slovenije, bo vsekakor velika športna manifestacija, ki se bo po razglasitvi rezultatov ter podelitvi diplom in priznanj končala s športnim plesom.
Zato vabimo vse športnike in pristaše športne rekreacije 3. sJjaja, da se v velikem številu udeležite množične prireditve. &obimo se na množičnem teku in pohodu na Drenovem griču!
vili
olsko prvenstvo v košarki
* Celodnevni osnovni šoli Borovnica potekajo žo celo leto razredna tekanja v košarki. Sodelujejo učenci od 5. do8. razreda. Tekme so v prostem |i      ob torkih za dečke in ob četrtkih za deklice, i) 'jjcpetan izbere moštvo, ki bo zastopalo razred. Ekipo sestavlja 5 igralcev in 18 »i1 re£orv. Tekmo vodita dva sodnika, zapisnikar pa zapisuje rezultate. Pol-
» 56?kme traja 15 minut, nato je odmor, da si Igralci malce odpočijejo. Rezul-
',e " ;'Onutno s,a "ai00^' moštvi na šoli dečki iz 7. b razrada, deklice pa iz 7. a.
i kovanje bo trajalo do konca leta, ko bomo objavili rezultate najboljših. M.\ >:■.,.. ROMAN MELE
#JSt l.    »«)«» i o uiinui, naiojeuuniot, o«ai iyiait;i 11 icuus uupuvijoju. notur
Maki m objavimo na oglasni deski v večnamenskem prostoru. Zato ie pred ,e«tv 0 vedno zelo živahno.
OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO __V VELESLALOMU
igala IUV
SD Vrhnika je organiziralo občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu na Ulovkl. Po štartni listi je nastopilo 84 tekmovalcev in tekmovalk, tekmovanje pa jih je končalo 70. Nastopili so delavci iz IUV, Kovinarske, Obrtnika, IGRAD-a, Fenolita, Hotela Mantove, Iskre, Slovenija avta, OŠ ivan Cankar in Borovnica, iz KZ, Droge, LB, ekspozitura Vrhnika, iz AMD Vrhnika, Lika in SSS SIS.
Največ uspeha so imeli tekmovalci in tekmovalke iz Industrije usnja, ki so osvojili štiri prva mesta. V kategoriji seniorjev do 30 let je bil najboljši Nikoleti (IUV Opekarna), ki je imel obenem tudi najboljši rezultat tekmovanja.
Rezultati — članice do 30. let: 1. Špeh (IUV) 43,17, 2. Nadlišek (IUV) 45,22, 3. Matijas (LB) 45,48, 4. Medic (IUV) 47,28, 5. Korenč (OŠ I. C) 51,32,6. Kržič (UKO) 51,48,7. Rus (AMD Vrhnika) 54,69,8. Ciglič (IUV) 1.00,57,9. Bradač (OŠ I. C) 1.22,33,10. Suhadolnik (Fe-nolit) 1.47,10, itd.
Člani do 30. let: 1. Nikoleti (IUV Opekarna) 34,85, 2. Ličer (LIKO) 35,03, 3. Verbič (Obrtnik) 35,87, 4. Vehar (Obtnik) 36,30, 5. Dolenc (Kovinarska) 36 88,6. Kržič (IGRAD) 37,65,7. Mavec (Fenolit) 37.77, 8. Petrovčič (OŠ Borovnica) 37,84, 9. Petrič (LIKO) 38,80,10. Ogrin (Mantova) 39,20, itd.
Članice nad 30. let: 1. Modrijan (IUV) 46,19,2. Mateja Grom (OŠ I. C) 46,87, 3. Oblak (SSS SIS) 50,58, 4. Boža Grom (LIKO) 52,81, 5. Bukgor (IUV) 52,87, 6. Petrič (LB) 59,48,7. Kožuh (OŠ I. C) 1.01,40, 8. Zakrajšek (LIKO) 1.07,24, 9. Šebenik (Fenolit) 1.11,35.
Člani 30—40. let: 1. Langelvalter (IUV) 35,26, 2. Kržmanc (IUV) 35,89, 3. Margon (IUV) 37,33, 4. Sluga (IUV) 38,26, 5. Susman (KZ) 39,84, 6. Mladenovič (IUV) 40,65, 7. Hribar (Fenolit) 40,99, 8. Gove-kar (Iskra) 41,36, 9. Menard (Iskra) 41,38,10. Posavec (IUV) 41,90, itd.
Člani nad 40. let: 1. Bencina (IUV) 38,91, 2. Jaklič (OŠ I. C) 40,96, 3. Jerina (IUV) 42,54,4. Dobrovoljc (IGRAD) 43,87,5. Rihar (Fenolit) ' 44,10, 6. N. Dobrovoljc (LIKO) 45,02, 7. Sluga (IUV) 47,02, 8. Ga-brovšek (IUV) 48,20, 9. Ruparšek (IUV) 1.16,28. m. ARSIĆ
Pokal Notranjske — Vrhniki
Smučarski delavci SK Vrhnika so organizirali veleslalom za Notranjski pokal za mlajše kategorije do kategorije mlajših mladincev in mladink. Nastopali so tekmovalci In tekmovalke iz Postojne, Logatca, Pivke, Senžnika, Portoroža, zunaj konkurence sta nastopili dve moštvi iz Ljubljane.
Največ znanja so pokazali mladi vrhniški smučarji. Zbrali so največ točk in na koncu tako osvojili pokal.
Rezultati—cicibanke: 1. Janklin (Pivka) 56,48,2. Rozman (Snežnik) 56,95, 3. Oblak (Vrhnika) 57,80, itd.
Cicibani: 1. Furlan (Vrhnika) 52,37, 2. Vuga (Pivka) 53,19, 3. Lukančič (Logatec) 53,56, itd.
Mlajše pionirke: 1. Možina (Vrhnika) 49,35, 2. Šušteršič (Pivka) 50,22, 3. Hreščak (Pivka) 51,47, itd.
\ Mlajši pionirji: 1. Stojanovič (Vrhnika) 49,34, 2. Barbo (Vrhnika) 49,56, 3. Mikulan (Vrhnika) 50,41,. itd.
Starejše pionirke: 1. Soklič (Vrhnika) 1.27,97, 2. Suhadolc (Vrhnika) 1.35,14, 3. Beržen (Vrhnika) 1.37,31, itd.
Starejši pionirji: 1. Gabrovšek (Vrhnika) 1.20,63, 2. Inocente (Logatec) 1.31,22, 3. Molek (Vrhnika) 1.32,08, itd.
Mlajše mladinke: 1. Ogrin (Vrhnika) 1.39,66, 2. Tomšič (Snežnik) 2.02,08.
Mlajši mladinci: 1. Baje (Vrhnika) 1.23,64, 2. Trselj (Pivka) 1.32,90, 3. Racman (Postojna) 1.41,73, itd.
Starejše mladinke: 1. Habič (Postojna) 1.32,71, 2. Graufer (Vrhnika) 1.41,16, 3. Vašček (Vrhnika) 2.37,27, itd.
Starejši mladinci: 1. Brenčič (Vrhnika) 1.18,82, 2. Bilač (Postojna) 1.25,67, 3. Ogrin (Vrhnika) 3.26,68. *" M A
Strelstvo
Strelstvo je kot šport pomembna družbena kategorija.
Osvojili smo geslo in tudi prakso, da naj se vsak otrok nauči v osnovni šoli smučati in plavati. K temu bi skoraj morali dodati še — in streljati! In to brez razlike, dečki in deklice!
Nikoli nismo bili militaristi in tudi v bodoče ne bomo. Tudi naših otrok ne bomo vzgajali v takem duhu. Toda soočiti se moramo z dejstvom, da je zunaj naših meja nakopičeno vse preveč orožja in tudi z možnostjo, da se lahko to orožje vsak hip obrne proti nam. Ne gre torej, da bi se uspavali v zavesti, da smo miroljuben narod in da nam nihče nič noče. Se manj s prepričanjem, da je zgodovina, ko so gazili po nas, neponovljiva.
Strelski šport privaja mlade, tako kot vsak drug šport, na zdrav način življenja, na trezno presojo. Poleg tega jih usposablja v osnovni vojni veščini, ki je nepogrešljiv element vsake obrambne strategije. Tudi koncepta splošne ljudske obrambe.
Prostorski problem strelske družine na Vrhniki zato ni le problem strelcev, niti ne samo problem Zveze telesnokulturnih organizacij, ampak naš skupni problem. Zagotoviti strelcem osnovne pogoje za eksistenco, še več, za množičen razmah te dejavnosti, pa je naša skupna skrb in dolžnost. KOVAČ F.
V KOŠARKARSKI LIGI VRHNIŠKE OBČINE SO ODIGRALI DEVET KOL
Vodi VP 1267
Tekmovanje v občinski košarkarski ligi se bliža koncu prvega dela. Odigrali so devet kol, do konca prve polovice sezone sta samo še dve koli.
Na prvenstveni tabeli vodi moštvo VP 1267, ki ni izgubilo nobene tekme. Dve oziroma štiri točke manj imata Dragomer in Borovnica. Zmagovalca prvega dela prvenstva bo odločil derbi v zadnjem kolu, ko se bosta pomerili moštvi VP 1267 in Dragomer.
Tabela:
1. VP 1267 8 8
2. Dragomer 8 7
3. Borovnica 7 6
4. Argos 9 5
5. Log 8 5
6. Stara Vrhnika \     8 4
7. Blatna Brezovica 8 3
8. Zaplana 7 2
9. Kadeti Vrhnika 9 2
I. 0. Vrhnika 8 1
II. Dren 8 1
0 1 1 4
3 4
7 7 7
435:316 444:372 576:372 555:526 442:433 308:314 314:383 295:317 370:538 344:405 309:416
16 14 12 10 10 8 6 4 4 2 2
Delovanje, smo carske sekcije Dragomer« Lukovica
Letošnjo sezono se je delovanje naše smučarske sekcije nočno popravilo. Društvo oz. sekcija deluje redno in v svoje vrste je povabila tudi člane drugih KS. Tako z nami sodelujeta KS Bevke in Drenov grič. Sodelovanje z njima je privedlo do večje povezanosti z ostalimi KS in do večjega števila članov, ki' jih je letos že 95. Tesno sodelujemo tudi s SK Vrhnika, ki naš gKjj.delu tudi vzpodbuja. Zaradi pomanjkanja snega v začetku sezone smo organizirali 2 Izleta (eden na Kope, drugI na Vogel) Ift odziv je bil precejšen. To nam je dalo tudi vzpodbudo za naprej. V osnovni šoli Dragomer—Log smo orgazlrali tudi suhe treninge, prav tako na Drenovem griču In v Bevkah.
Med zimskimi počitnicami smo organizirali 5-dnevni tečaj ria Voglu, ki se ga je udeležilo 30 otrok iz območja Drenovega gričalfl'evk, Loga, Brezovice in Dragomera. Tečaj je vodilo 8 vaditeljev smicanja. Zadnji dan tečaja smo imeli tudi tekmo, na kateri smo preizkusili znanje, ki so si ga tečajniki nabrali v tem tednu.
Sodelovali smo tudi na maškaradi na U lovki. Tu sta nam pomagala z ozvočenjem Franc Jelovšek z Drenovega griča,svinjsko glavo pa je prispeval Branko Kavčič, prav tako z Drenovega griča.
V krajevni skupnosti smo organizirali tudi veleslalom vseh Krajanov. Odziv je bil precejšen.
REZULTATI: Cicibanke: Ana Potokar (40,5), Cicibani: Uroš Cerar (34,0), Pionirji: Jure Kristan (30,1), Pionirke: Darja Zupan (32,8), Mladinci: Sergej Racman (28,1), Mladinke: Blaža Pospiš (38,9).
Prehodni pokal je dobil mladinec Sergej Racman z absolutnim časom. Pomanjkanje mladih tekmovalcev nas je privedlo do tega, da smo skupaj z osnovno šolo Dragomer-Log organizirali tekmovanje cicibanov v Dragomerju na smučišču Bajer. Tekmovalcev je bilo 70.
Rezultati so naslednji:
1. razred — cicibani: 1. Jože Iskra (14.00), Cicibanke: Teja Pajk (15,00)
2. razred — Cicibani: Uroš Cerar (11,60), Cicibanke: Maruša Slabe (12,40)
3. razred — Cicibani: Marko Domazet (10,00), Cicibanke: Aleksandra Zupan (13,20)
4. razred — Cicibani: Tomaž Poličnik (12,70), Cicibanke: Renata Glavač (14,50)
V Notranjskem pokalu sodeluje tudi 8 tekmovalcev iz naše smučarske sekcije. Vendar je delo z njimi še premalo organizirano. Zato pozivamo vse, ki se ukvarjajo s smučanjem in bi radi sodelovali, da se nam pridružijo ob sredah ob 19. uri v domu DPO v Dragomer u, kjer imamo redne sestanke. Pridite! q «
Likovci na veleslalomu
V nedeljo, 6. 3. 1983, je bilo na Ulovki poleg sindikalnega občinskega prvenstva in tekmovanja IUV tudi tekmovanje »DO LIKO«. Nastopilo je 27 tekmovalcev in tekmovalk, od katerih se jih je uvrstilo 22, pet pa jih je bilo diskvalificiranih. Progo je pripravilo »ŠD Vrhnika« in je bila ista kot za tekmovanje IUV. Doseženi so bili naslednji rezultati: Ženske nad 35 let
1. Vera Celarc, DSODSP, 1.13,91, 2. Anka Zakrajšek, DSODSP, 2.11,62
Ženske do 35 let 1. Janja Kržič, BP, 51,47, 2. Boža Grom, TV, 55,54
Moški nad 35 let
1. Andrej Verbič, DSODSP, 41,47, 2. Stane Mišic, SE, 43,06, 3. Niko Dobrovoljc, BP, 46,67, 4. Janez Nagode, TV, 49,62,5. Janez Ogrin, BP, 51,96,6. Cirij Gerdina, TV, 1.03,60, 6. Ciril Garafolj, TV, 1.36,71 Moški do 35 let
1. Leon Ličer, TS, 36,28,2. Janez Petrič, TV, 40,47,3. Leon Lužar, SE, 41,20, 4. Martin Lužar, TV, 41,88, 5. Miha Rihar, TS, 43,36, 6. Janez Suhadolnik, SE, 44,50, 7. Miro Pivk, SE, 45,78,8. Tone Kržič, SE, 46,38,9. Tomo Bratič, TS, 46,44,10. Jakob Susman, DSODSP, 49,06, 11. Darko Potrebuješ, SE,
50'38- »ŠD LIKO«
DEŠA STOJANOVIČ, 8. b.
V tabeli nismo upoštevali tekme Borovnica -Čakamo Odločitev'OKL. ' " ' ' "
-, 1   i,  |   I   1. v '.>.(''  1  * <        '   ' 1
- Zaplana, ki je bila prekinjena.
' c    ;. r. ' . 'i M. A.
III. sindikalno prvenstvo IUV v veleslalomu
Komisija za šport in rekreacijo TOZD Usnjarna Vrhnika In DS SSS je v nedeljo, 6. 3.1983, pripravila III. sindikalno prvenstvo DO IZV na Ulovkl, Za tekmovanje se je prijavilo rekordno število 105 tekmovalk in tekmovalcev iz petih TOZD-ov.
Tekmovanje so ob lepem sončnem vremenu uspešno izvedli športni delavci smučarskega kluba Vrhnika, za kar jim gre posebna zahvala. i
Po pričakovanju so imeli največ uspeha tekmovalci TOZD Us-njarne Vrhnika, ki so osvojili ekipno prvo mesto in s tem prehodni pokal.
Rezultati: Ženske nad.30 let
1 Nataša Medic, DS SSS, 49,12, 2. Karolina Burger, Usnjarna Vrhnika, 50,81, 3. Anica Roblek, Usnjarna Vrhnika, 1.12,76 Ženske do 30 let
1 Metka Leskovec, Usnjarna Vrhnika, 44.08, 2. Minka Speh, Usnjarna Vrhnika, 44.75, 3. Mateja Medic, DS SSS, 45,38, 4. Greta Nadlišek, DS SSS, 46,08, 5, Vilma Stremljan, Usnje Plast, 46.82 Moški nad 40 let
1. Miloš Bencina, DS SSS, 39,32, 2. Slavko Gabrovšek, Usnjarna Vrhnika 47,24, 3. Aleksander Strman, Usnjarna Šmartno, 47,74, 4. Milan Pazin, DS SSS, 47,93, 5. Alojz Rozina, Usnjarna Šmartno, 49,58
Moški 30—40 iet
1. Janez Langenvalter, Usnjarna Vrhnika, 36,54, 2. Roman Margon, Usnjarna Vrhnika, 37,99, 3. Vinko Sluga, Usnjarna Vrhnika, 39,84, 4. Anton Gantar, Usnjarna Vrhnika, 41,78, 5. Štefan Marolt, Usnje-Plast, 43.01
Moški do 30 let .        _ w.
1 Marjan Nikoletti, Opekarna, 37,76,2. Tone Žibsrt, Usnjarna Vrhnika 38,24, 3. Leopoid Recek, Usnjarna Vrhnika, 38,58, 4. Roman Celarc, Usnjarna Vrhnika, 38,77,5. Drago Logar, Usnjarna Šmartno, 39,16 Ekipe
1. TOZD Usnjarna Vrhnika 47 točk, 2. DS SSS 28 točk, 3. TOZD Usnjarna Šmartno 20-točk, 4. TOZD Usnje-Plast 15 točk, 5. TOZD Opekama 14 točk FRANCI PETKOVŠEK
Ma
LETNA SKUPŠČINA ZTKO
Pregled aktivnosti celega leta
Letna skupščina ZTKO vrhniške občine je pokazala aktivnost celega lanskega leta. Obenem je bila to priložnost, da se delegati seznanijo s finančnim poslovanjem in s programom za 1983. leto. Nekatere aktivnosti iz lanskega leta tudi opredeljujejo razvoj športa in telesne kulture v letošnjem letu. To so predvsem:
— Zaživela je samouprava v ZTKO. Vsa društva in klubi pripravljajo programe dela in finančne načrte in jih prinašajo ZTKO. Na osnovi teh programov sekretariat zveze pripravlja skupni načrt aktivnosti, pri čemer predvsem upošteva množičnost.
— Sekretariat ZTKO se redno sestaja, še nikoli se niso razšli zaradi premajhne udeležbe ali iz kakega drugega vzroka.
— ZTKO je neprestano povezana z DPO v občini. Rezultat take povezave so skupne akcije, na primer mladinska športna olimpiada, sindikalne športne igre, srečanja s pobratenim Gonarsom, tekmovanja oboroženih sil, športna tekmovanja ob občinskem prazniku, itd.
— Posebno pozornost posvečajo množični športni rekreaciji. Lansko leto je v posameznih akcijah sodelovalo okoli 6000 občanov, kar je vsak tretji v občini.
— Bolje gre tudi nogometu in košarki, podobna tekmovanja nameravajo organizirati tudi v drugih športnih panogah.
— Ena od najpomembnejših nalog je in bo razvoj športnih aktivnosti v tistih KS, kjer sedaj vlada mrtvilo.
Posebno zanimivo pa je vključevanje najmlajših v športna tekmovanja. WZ in osnovne šole tekmujejo za značke I, II in III. Poleti in pozimi pa organizirajo za osnovnošolce šolo v naravi.
Vrhunski šport razvija ZTKO predvsem v štirih selekcijskih piramidnih sredinah: nogomet, košarka, smučanje in atletika. Nadarjeni posamezniki so predvsem med šahisti.
ZTKO vsako leto podeljuje trimska priznanja. Lansko leto je dobilo 90 športnikov-rekreativcev ta priznanja, novost so posebna družinska priznanja, ki so jih lani podelili 9. Skupaj je ZTKO organizirala 48 akcij.
Iz finančnega poročila je razvidno, da so stabilizacijsko gospodarili. Okoli 52 milijonov starih dinarjev so prenesli na letošnje leto.
Program za leto 1983 poudarja množičnost v športni rekreaciji in tudi kvalitetni šport. Tudi letos bodo najmlajši tekmovali za športne značke. V načrtu je tudi izpopolnjevanje in šolanje strokovnega kadra od najnižjih po znanju in kvalifikaciji do onih z diplomo visoke šole za telesno kulturo. Naša občina ima sorazmerno dovolj veliko število športnih objektov, vendar so objekti v nekaterih KS slabi, premajhni. Zato morajo izločati določena sredstva, da bi tudi v teh KS dobili ustrezne objekte, saj delovni ljudje prispevajo svoj delež iz osebnih dohodkov.
Celoferrprogram je finančno ovrednoten. Vendar stabilizacija trka :udi na vrata športnikov, zato bodo morda športni delavci iskali notranje rezerve v svojih klubih in društvih, a bodo gotovo naredili vse, da boclo dosegli čim večje športne uspehe ter uresničili svoje načrte.
MOMIR ARSIĆ
Volane so zamenjali s smučmi
Na pobudo Alojza Preka je bilo na Ulovki res zanimivo športno tekmovanje. Vozniki kartinga so se s svojimi sovozniki poskusili med vratcl na smučarski progi.
Zanimanje je bilo res veliko. Nastopilo je 40 tekmovalcev in tekmovalk z Vrhnike, iz Ljubljane, Celja, Nove Gorice in Portoroža. V kategoriji tekmovalcev je bil najboljši Boris Brenčič, ki vozi za AMD Moste, drugi je bil Alojz Prek. Med tekmovalkami je bila Marta Gorenc prepričljivo prva s štirimi sekundami prednosti.
Zanimivo je vedeti, kako je prišlo do tega tekmovanja. Alojz Prek pravi: »Zimska sezona je za nas, tekmovalce v kartingu, mrtva sezona. Da bi se tudi tedaj zbrali, izmenjali izkušnje in se pomerili v športu, ki ni ,naš', sem dat pobudo za tako srečanje. Upam, da ni bilo zadnje.«
Rezultati — ženske: 1. Gorenc (N. Gorica) 49,54, 2. Prek (Celje) 53,48, 3. Lavrič Irena (Moste) 1.02,04, 4. Ločnik (Moste) 1.20,47, 5. Lavrič Nada (Moste) 1.40,38.
Moški: 1. Brenčič (Moste) 38,17, 2. Prek (Celje) 40,04, 3. Molek (Moste) 40,54, 4. Sever (Moste) 40,75, 5. Jerneje (Moste) 41,75, 6. Dolenc (Vrhnika) 41,87,7. Mele (Moste) 41,96,8. Miklavčič (Vrhnika) 43,62, 9. Rotar (Moste) 44,53, 10. Turšič (Moste) 44,67, itd.
M. ARSIĆ
Odprto občinsko prvenstvo
Smučarska sekcija pri šd Partizan Log je 27. 2. 1983 organizirala odprto občinsko prvenstvo v smučarskih skokih. Tekmovanje je bilo na 25-metrski skakalnici na Logu. Marljivi organizatorji so kljub pomanjkanju snega odlično pripravili skakalnico. Tekmovanje samo pa je pokazalo, da je za smučarske skoke veliko zanimanje v občini, zato je pričakovati, da bo tudi ta panoga zaživela. V štirih kategorijah se je tekmovanja udeležilo 36 skakalcev. Najmlajši udeleženec tekmovanja je bil 9-letni Mitja Japelj.
REZULTATI: Pionirji do 12 leta
1. Lola Meša (Log) 164 točk (18 in 14 m)
2. Janez Stržinar (Jama) 152 točk (13 in 15m)
3. Rafel Redžič (Log) 151 točk (14 in 14 m)
Pionirji od 12 do 15 let
1. Metod Petrič (Jama) 215,5 točke (21 in 20,5m)
2. Marko Kos (Log) 209 točk (20 in 20 m)
3. Primož Remškar (Log) 197,5 točke (19 in 19,5m)
Mladinci od 15 do 20 let
1. Aleš Janša (Log) 225 točk (21,5 in 21,5 m)
2. Miran Stanovnik (Log) 223 točk (22 in 22 m)
4. Sašo Marinčič (Log) 220,5 točke (22,5 in 22 m)
Člani od 20 leta dalje
1. Lojze llnikar (Ilirija) 263,5 točke (26,5 in 27m)
2. Tone Debevec (Logatec) 255 točk (25,5 in 25 m)
3. Mitja Žnidarič (Log) 228 točk (22 in 22 m)
Lojze llnikar je tudi izenačil rekord skakalnice s skokom, dolgim 27 m.
......... ZTKO
NOGOMETNO SREČANJE V KORIST ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE
Vrhnika (nogometni sodniki) 5 (2) Zlata selekcija 9(3)
Za Vrhniko so nastopili: Vugdalič, Nlkolič (2), Papec (3), Drndarski, Brajkovič, Vldakovlč, Šefran, Bizjak, Videno-vič, Mlčlč, Spalević, Karloci, Đorković. Za Zlato selekcijo pa so Igrali: Pogačnik (1), Seme (2), Paplč (2), Bassin (2), Norčič, Vecko (2), J. Pavčič, C. Pavčič, Klemene, Brodnik, Fornezzi, Albreht.
Moštvo Zlate selekcije, v katerem so bila sama znana športna imena, je v svojem jubilejnem nastopu—dvajsetem— gostovalo na Vrhniki, kjer so odigrali zanimivo tekmo z nogometnimi sodniki.
V športni dvorani se je zbralo okoli 700 gledalcev, zbrali so 26.000 dinarjev, ki so jih namenili Zvezi paraplegikov Slovenije.
Moštvo nogometnih sodnikov
Srečanje je bilo zanimivo in napeto, a so prevladovali bolje uigrani gostje. Prepričljivo so premagali nasprotnike, čeprav so nastopili brez poškodovanega Braneta Oblaka, ki je sedel na klopi za rezervne igralce, brez Popivode, Daneva, Cerarja. Za domačine pa so nastopili zvezni nogometni sodniki Nikolič, Papec in Sašo Vugdalič, ki je obenem tudi predsednik mednarodne humanitarne organizacije.
MOMIR ARSIĆ
Drugi turnir sodnikov
Društvo nogometnih sodnikov vrhniške občine 23. in 24. aprila organizira II. tradicionalni turnir v malem nogometu. Žrebanje bo 21. aprila ob 18. uri v sobi za sestanke ŠD Vrhnika. Moštva, ki se zanimajo za turnir, se lahko prijavijo na naslov: Občinska nogometna zveza, Društvo nogometnih trenerjev, Tržaška 9,61,360 Vrhnika. Pri-javnina za turnir je800 dinarjev, lahko pa jo vplačate tudi na žiro račun ONZ, ki ima številko 50110-678-86655 z oznako TURNIR SODNIKOV 1983. Prijavnino lahko plačate tudi ob žrebanju. Organizator plača en topel obrok prvi dan turnirja. Tri prvouvrščena moštva bodo razen prehodnega pokala dobila tudi: za prvo mesto — nogometno žogo, za drugo in tretje mesto pa praktično nagrado.
Kuren83
Marljivi športni delavci, zbrani v sekciji pri OO ZSMS Stara Vrhnika, so organizirali tradicionalni gozdni smuk za vse kategorije »KUREN 83«. Nastopilo je 119 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v devet kategorij. Nastopilo je tudi nekaj tekmovalcev Iz Ljubljane, kar še bolj potrjuje pomen tega tekmovanja.
Rezultati — mlajše pionirke: 1. Možina (S. Vrhnika) 52,53,2. Rijavec (Verd) 1.40,48.
Mlajši pionirji: 1. Krvina (S. Vrhnika) 49,46,2. Sluga (Vrhnika) 50,45,3. Rajh (Vrhnika) 50,89, itd. '
Starejše pionirke: 1. Bencina (Ljubljana) 51,28, 2. N. Kunstelj (Vrhnika) 55,15, 3. Kenk (S. Vrhnika) 59,32, itd.
Starejši pionirji: 1. Podgornik (S. Vrhnika) 47,09,2. Lončar (Vrhnika) 48,80, 3. Osretkar (S. Vrhnika) 48,84, itd.
Mladinke: 1. Plestenjak (Vrhnika) 50,06,2. Novak (S. Vrhnika) 57,83,3. Krvina Damjana (S. Vrhnika) 58,42, 4. Krvina Mojca (S. Vrhnika) 58,73, 5. Kenk (S. Vrhnika) 58,76.
Mladinci: 1. Ogrin (Vrhnika) 1.05,64, 2. Markrlj (Vrhnika) 1.07,84,3. Sajovic (Vrhnika) 1.09,17, 4. Rijavec (Verd) 1.09,51, 5. Simon Ogrin (S. Vrhnika) 1.09,93, itd.
Članice: 1. Jana Ogrin (Vrhnika) 1.01,86, 2. Jereb (S. Vrhnika) 1.10,36, 3. Leskovec (Drenov Grič) 1.29,22.
Člani: 1. Petrovčič (Vrhnika) 1.05,82, 2. Krašovec (Vrhnika) 1.05,91, 3. Jurca (Podlipa) 1.06,20, 4. Jeraj (S. Gorica) 1.06,26, 5. Vičič (Podlipa) 1.06,63, itd.
Veterani: 1. Lavrenčič (Ljubljana) 1.06,06, 2. Sluga (Vrhnika) 1.07,05, 3. Kunstelj (Vrhnika) 1.07,99, 4. Langelvalter (Vrhnika) 1.08,97, 5. Malovrh (Podlipa) 1.10,51, itd.
M. A.
Namizni tenis
Mladinci z Vrhnike so v soboto, 26. 2.1983, pripravili tekmovanje v namiznem tenisu za pionirje in mladince. Tekmovanje se je odvijalo v telovadnici OŠ Janeza Mraka, udeležilo pa se ga je 23 Igralk in igralcev. Tekmovali so v treh skupinah: pionirji, pionirke In mladinci. Najbolje so se Izkazali pionirji In pionirke Iz OŠ Borovnica. Rezultati po posameznih skupinah pa so naslednji:
MLADINCI: 1. mesto: Tomaž Hadelin, Vrhnika, 2. Andrej Friškovec — Vrhnika, 3. Marjan Bizjak — OŠ Ivan Cankar.
PIONIRJI: 1. mesto: Igor Mavsar—Oš Borovnica, 2. Tomaž Ofentavšek— OŠ Borovnica, 3. Boštjan Vrhovec — Oš Borovnica.
PIONIRKE: 1. mesto: Marjetka Ofentavšek — OŠ Borovnica, 2. Urška Debevec — OŠ Borovnica, 3. Maja Malavašič — OŠ Ivan Cankar.
V J-
PRVENSTVO V TEKU NA SMUČEH
Veterani boljši od članov
ŠD Partizan In športni delavci KS Stara Vrhnika so organizirali prve« stvo vrhniške občine v teku na smučeh za vse kategorije. Na pet kilom* trov dolgi progi je nastopilo 97 tekmovalcev In tekmovalk, ki so bili ra* deljeni v dvanajst starostnih kategorij.
Najboljši rezultat tekmovanja je dosegel veteran Janez Grom, kar je pres* nečenje, saj so nastopili tudi odlični mladi tekmovalci, Janez Grom je prod0 pretekel v 15 minutah in 55 sekundah.
Rezultati — cicibanke: 1. Vogrinc (St. Vrhnika) 25,00, 2. Miklavčič (Veri* 25,05, 3. Kržmanc (Vrhnika) 27,53, itd.
Cicibani: 1. A. Grom(St. Vrhnika) 22,24, 2. Gerbec (Dragomer) 28,20, & Pečar (Vrhnika) 35,05, itd.
Pionirke: 1. Zupančič (Vrhnika) 23,26, 2. Alenka Grom (St. Vrhnika) 24,0t 3. Miklavčič (Verd) 24,46, itd.
Pionirji: 1. Podgornik (St. Vrhnika) 17,49, 2. Keržmanc (Vrhnika) 21,14, J Caserman (St. Vrhnika) 21.41, itd.
Mladinke: 1. Suhadolnik (Vrhnika) 41,26.
Mladinci: 1. Grom (St. Vrhnika) 16,56, 2. Verbič (Vrhnika) 18,11,3. GerW (Dragomer) 18,12.
Člani: 1. Kern (Dragomer) 16,33, 2. Gerbec (Dragomer) 17,08, 3. Vert* (Vrhnika) 17,13, 4. Stupica (Vrhnika) 17,25, 5. Jeraj (Sinja Gorica) 18,29, & Kržičnik (Dragomer) 18,35, 7. Brenčič (Dragomer) 18,40, 8. Potrebuješ (S1 Vrhnika) 19.00,9. Ratkovič (Vrhnika) 19,02,10. Malneršič (Vrhnika) 19,07, ti
Članice: 1. Grom (St. Vrhnika) 23,28, 2. Brenčič (St. Vrhnika) 24,32,3. Ftf' lan (St. Vrhnika) 25,54, 4. Bratič (Verd) 35,32, 5. Ličer (Dragomer) 36,50, & Justin (Vrhnika) 37,56.
Veteranke A: 1. Anka Grom (St. Vrhnika) 22.40,2. Meta Grom (Verd) 27,5& 3. Velkavrh (St. Vrhnika) 51,30.
Veterani A: 1. Janez Grom (Vrhnika) 15,55, 2. Marjan Grom (St. Vrhnik»l 16,20, 3. Gerbec (Dragomer) 16,29, 4. Denša (Dragomer) 16,36, 5. Bogd^ Grom (Verd) 17,10, 6. Pivk (Vrhnika) 17,32,7. Godnjavec (Vrhnika) 17,56,* Srše (Dragomer) 18,25,9. Smirnov (Dragomer) 18,42,10. Vogrinc (St. Vrtini' ka) 18,45, itd.
Veteranke B: 1. Vogrinc (St. Vrhnika) 24,07,2. Kržmanc (Vrhnika) 26,55, * Garafolj (Vrhnika) 27,06, 4. Bajec (Dragomer) 29,02, 5. Šalamun (VrhniM 31,02, 6. Pečar (Vrhnika) 53,32, 7. Petkovšek (Vrhnika) 43,00.
Veterani B: 1. Sajovic (Vrhnika) 16,30,2. Janez Grom (St. Vrhnika) 17,00,* Jesenovec (Drenov Grič) 19,48,4. Kunstelj (Vrhnika) 20,00,5. Šalamun (Vrft nika) 21,12, 6. Suhadolnik (Vrhnika) 22,56, 7. Petkovšek (Vrhnika) 23,20,' Mesec (St. Vrhnika) 23,35, 9. Zupančič (Vrhnika) 23,45.
M. ARSlC
Množičnost na smučeh
Smučarsko društvo Vrhnika je v svojem prvem letu delovanja. P' kratki zimski sezoni na Ulovki smo uspešno uresničili načrte, ki smo jih zastavili ob ustanovitvi.
Naše najbolj množično smučarsko tekmovanje so tekme za Notranji pokal. Tekmovanja potekajo na raznih smučiščih Notranjske, v celi zifl* ski sezoni. V tekmovanje so vključene vse kategorije tekmovalcev, & cicibanov do starejših mladincev. Skrbimo tudi za to, da se teh tekm? vanj udeleže tudi učenci vseh treh šolskih okolišev, to je Borovnic'' Dragomera in Vrhnike. Kljub slabim snežnim razmeram smo tekmovanj* NP pripeljali do kraja In letos ponovno osvojili pokal Notranjske.
Sodniki In tehnični delegati v smučarskem društvu Vrhnika pa so potrudili pripraviti tako kvalitetne tekme, da so veljala za točke SZS, to I' jugotočke. Doslej bodo vsi tekmovalci NP na tekmah pridobivali jug0, točke.
V množici tekmovalcev pa je nekaj posameznikov, ki so po Biltenu # 4 SZJ uvrščeni v republiške selekcije ali pa so se normi za vstop v rep11, bliško selekcijo zelo približali.
CICIBANKE: 1. Ana Oblak 349,23 jugo točk, 2. Urška Ogrin 400,62 jugo točk, 3. Natu Japelj 402,43 jugo točk.
CICIBANI: 1. Peter Furlan 298,64 jugo točk, 2. Boštjan Drofenik 358,82 jugo točk, Klemen Kočevar 365,80 jugo točk.
MLAJŠE PIONIRKE: 1. Darja Možina 190,57 jugo točk.
MLAJŠI PIONIRJI: 1. Janez Barbo 208,13 jugo točk, 2. Klemen Stojanovič 235,80 W točk, 3. Tomaž Mikulan 239,48 jugo točk. 4
STAREJŠE PIONIRKE: 1. Regina Suhadolc 180,03 jugo točk, 2. Mojca Soklič 297/ jugo točk, 3. Barbara Varšek 335,78 jugo točk.
STAREJŠI PIONIRJI: 1. Jernej Krašovec 236,70 jugo točk, 2. Mirko Gabrovšek325J jugo točk.
MLAJŠE MLADINKE: 1. Barbara Barbo 190,24 jugo točk.
Iz zgoraj navedenega sledi, da smo se dokaj dobro vključili v tekmovalni sistem Srj*J carske zveze. Ugotavljamo tudi, da bo potrebno nekaterim najuspešnejšim tekmovale^ omogočiti več vadbe na snegu, če hočemo, da se bo vsaj kolikor toliko enakopravno b° z ostalimi tekmovalci iz drugih klubov Slovenije.
Zato bomo v novi sezoni še vedno posvečali vso skrb najmlajšim, uspešnim posamSj nikom, starejšim kategorijam pa bomo omogočili vsaj polovico treninga na snegu, ki so»" deležni tekmovalci drugih klubov. j
Ker se zavedamo, kako pomembni so strokovni kadri, smo na začetku sezone razpis tečaj za smučarske vaditelje.
Odzvalo se je več kot 30 kandidatov, ki so že po prvem uspešnem delu tečaja moJJ napraviti še najmanj 21 ur praktičnega dela na snegu. Prav te dni, pa končujemo drugi ^ tečaja za smučarske vaditelje in upamo, da bomo dobili dovolj delovnih strokovnjakom bodo delali tako pri društvu kot v posameznih krajevnih skupnostih.
Sodniška sekcija pri Smučarskem društvu Vrhnika je tudi zelo delavna. Saj prav pripomore, da lahko v tolikšnem obsegu društvo tudi dela. S svojo dejavnostjo prisp8*, precejšnja materialna sredstva, ki se porabijo na naše mlade tekmovalce. Poleg tekem potrebe društva organizira še tekme za OZD izven občine. Uveljavili so se tudi kot od|lC merilci časa na Avtorelljih-Saturnus-Zvezda. „
Sodelovali so tudi pri organizaciji Evropskega pokala za ženske na Ulovki, kjer so oP' vili lepo število udarniških ur. Prav tako sodelujejo pri urejanju našega smučišča na 0W
Mladinci — člani smučarskega društva so s pomočjo starejših članov organi*"* »Pustno zabavo« na Ulovki. ^
Ugotavljamo, da je naš program pester in bogat, tako za mlade kot za starejše in vS. kemu od njih daje možnost za aktivnost v društvu, tako na področju tekmovanja kot "področju organizacije. Vabimo k sodelovanju vse slmpatlzerje smučarskega športa^ se nam pridružijo in prispevajo k še bolj bogatemu in pestremu programu Smučarska društva Vrhnika. j
Kot dopolnilna dejavnost Smučarskega društva Vrhnika deluje sekcija DeskarjeV vodi. Že tri leta zapored organiziramo občinsko prvenstvo deskarjev na vodi, in to na C*
kniškem jezeru. Ta sekcija združuje 25 članov.
JANEZ BAP
Program telesnokulturnih prireditev v aprilu
10. 4. 1983 — TRADICIONALNI POHOD NA KLJUČ
Športno društvo Dragomer-Lukovica organizira v nedeljo 10. 4. 1983 pohod »Po poteh Dolomitskega odreda«. Udeleženci manifestacije bodo odšli ob 9.00 uri izpred Doma DPO v Dragomeru — po že pripravljeni stezi — s ciljem na Ključu, kjer bo tudi krajši kulturno-umetni-ški program.
12. 4. 1983 — SPOMLADANSKI KROS
Tokrat bo spomladanski kros v Dragomeru s startom in ciljem pri osnovni šoli Log-Dragomer. Za pionirske kategorije start ob 15.00 uri, za ostale kategorije start ob 16.00 uri.
24. 4.1983 — VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
Kolesarska sekcija pri ŠD PARTIZAN VRHNIKA bo v nedeljo 24.4. 1983 organizirala popularno TRIM kolesarsko akcijo pod geslom »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO«. Proga je krožna in je dolga 34km-Start ob 9.00 uri iz treh (3) smeri: Vrhnika, Borovnica, Log.
VSE OMENJENE AKCIJE VELJAJO ZA TRIM PRIZNANJE, ZATO PRINESITE S SEBOJ TRIM KNJIŽICE. KDOR KNJIŽICE ŠE NIMA, JO BO LAHKO DOBIL NA AKCIJAH!!!!
........ ZTKO
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Personalna uprava razpisuje
NATEČAJ
ZA SPREJEM CIVILNIH OSEB ZA GOJENCE VOJAŠKIH AKADEMIJ
V letu 1983 bodo sprejeli nove gojence v naslednje vojaške akademije:
, 1. Vojaško akademijo kopenske vojske — smer: pehotna, artilerija, protizračna obramba, oklepno mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, ABK obramba, intendantska služba in geodetska služba;
2. Tehniško vojaško akademijo kopenske vojske — smer: oborožitev, municija in minsko eksplozivna sredstva, raketna tehnika, elektronika, radarsko računalniška tehnika, računalniki in prometna;
3. Letalsko vojaško akademijo (za pilote); I 4. Letalsko tehniško vojaško akademijo;
5. Mornariško vojaško akademijo — smer: pomorska in tehniška.
NATEČAJNI POGOJI
Natečaja se lahko udeleži vsak moški državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
&) Splošni pogoji:
— da je zdrav in sposoben za šolanje in aktivno vojaško službo, kar bo potrdila pristojna vojaška zdravniška komisija;
b — da ni bil sodno kaznovan niti proti njemu ne teče kazenski postopek;
— da ni poročen;
— da ima priporočilo občinskega upravnega organa za LO za šolanje in službovanje v oboroženih silah.
b) Posebni pogoji:
— da je rojen leta 1962 ali kasneje;
i- — če obiskuje 4. razred štiriletne srednje šole usmerjenega izobraŽevanja ali druge srednje šole, je moral 3, razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je šolanje že končal, mora v zaključnem (četrtem) razredu imeti najmanj dober uspeh;
. — če obiskuje 3. razred triletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge šole, je moral 2. razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je zaključil (tretji) razred že končal, mora imeti za ta razred najmanj dober uspeh.
\ Kandidati za vse vojaške akademije bodo morali opraviti sprejemni 'zpit iz matematike.
Program za sprejemni izpit dobe kandidati pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
' Za tehniško smer mornariške vojne akademije imajo prednost kandidati strojne in elektrotehnične smeri.
Za smer protizračne obrambe vojne akademije KoV imajo prednost kandidati elektrotehnične, matematično-tehnične in naravoslovno-tehnične smeri.
Prijavijo se lahko tudi vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje, če, izpolnjujejo pogoje, predpisane v tem razpisu. .
Kandidirajo lahko tudi gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji, ki poleg splošnih pogojev natečaja izpolnjujejo tudi naslednje pogoje:
—1 da so rojeni 1960 leta ali kasneje;
— da imajo priporočilo načelnika srednje vojaške šole za šolanje (gojenci 4. letnika SVŠ) oziroma priporočilo starešine na položaju poveljnika polka ali višjega starešine (aktivni nižji oficirji).
Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol lahko konkurirajo pod pogojem, da so 3. letnik končali z odličnim uspehom in da imajo v polletju 4. 'etnika odličen uspeh.
Aktivni nižji oficirji lahko konkurirajo pod pogojem, da so do zaključka natečaja delali v aktivni vojaški službi:
—- do enega leta službe (tisti, ki so SVŠ končali z odličnim uspehom), od enega do dveh let službe (tisti, ki so SVŠ končali najmanj s Prav dobrim uspehom) in z dvema oziroma več leti službe (tisti, ki so SVŠ končali z najmanj dobrim uspehom).
Gojenci srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji lahko konkurirajo samo za akademijo svojega rodu oziroma službe.
V vojno akademijo KoV bodo v letu 1983 sprejemali aktivne nižje oficirje za naslednje smeri: pehota, artilerija in oklepno mehanizirane
I enote. ' -        v.:.' . ; •
Šolanje, pravice in dolžnosti gojencev
Šolanje na vojaških akademijah se bo začelo 1. oktobra 1983 in traja:
— na Vojaški akademiji kopenske vojske in na Letalski vojaški 'kademiji štiri leta;
I   — na Tehniški vojaški akademiji kopenske vojske pet let;
— na Letalski tehniški vojaški akademiji tri leta;
— na Mornariški vojaški akademiji — pomorska smer štiri leta, tehniška smer pet let.
Kandidati, ki bodo sprejeti na šolanje, bodo na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo imeli stanovanje v domu, prehrano, obleko, obutev, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za stroške prevoza v polletnih in "etnih počitnicah in mesečne denarne prejemke.
Po drugem letniku šolanja lahko gojenec v upravičenih primerih tudi spremeni izbrano smer šolanja.
Po končanem šolanju bodo gojenci dobili čin aktivnega oficirja "strežne zvrsti, rodu ali službe in bodo morali službovati v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kot to določa zakon o službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo določene s pogodbo. s to bo poleg drugega določeno tudi nadomestilo stroškov za šolanje (stroški za prehrano in stanovanje v domu in mesečni denarni prejemki) za primer, če Sojenec med šolanjem po svoji krivdi ne bi izvrševal obveznosti.
^AČIN PRIJAVLJANJA IN IZBIRA GOJENCEV
Prošnjo, kolkovano s 4 din, naj kandidat vloži pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, in sicer napisano na tiskovini, ki jo dobi prt tem organu.
Vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje Oddajo prošnjo poveljstvu svoje enote, ki da svoje mnenje ter jih nato Najkasneje do 20. aprila 1983 pošlje občinskim upravnim organom za 'judsko obrambo, ki so te kandidate napotili na odslužitev voiaškesia roka.
V prošnji kandidati navedejo vojaško akademijo ter smer, za katero konkurirajo (zaželeno je, da se navede več smeri). \
Prošnji je treba priložiti:
—- izpisek iz rojstne matične knjige;
— prepis spričevala tretjega razreda in potrdilo o uspehu v prvem Polletju četrtega razreda (učenci 4. razreda), prepis spričevala drugega Razreda in potrdilo o uspehu v prvem polletju tretjega razreda (učenci
razreda triletnih poklicnih šol) ali prepis spričevala zadnjih dveh razredov (učenci, ki so šolanje že povsem končali).
Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji vlože Prošnje upravi svoje šole oziroma poveljstvu svoje enote, ki prošnjo dostavlja vojni akademiji najkasneje do 1. julija 1983.
Aktivni nižji oficirji so si dolžni prej priskrbeti oceno pristojne vojne travniške komisije, da so zdravi in sposobni za šolanje.
Interesenti skupaj s prošnjo dostavijo kompleten dosje osebnih podatkov. , ; ^AZPIS VELJA DO 20. APRILA'1983
. Gojence bodo izmed prijavljenih kandidatov izbrale komisije na vojaških akademijah, ki bodo kandidate obvestile o svojih sklepih do 15. avgusta 1983.
v, Vsa druga pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobe pri ob-} Roškem upravnem organu za ljudsko obrambo, upravi ljubljanskega ^ ojaškega okrožja ali na vojaških akademijah.
1. Dne 12 Lukovica
2. Dne 14.
3. Dne 19
Urnik kosovnega odvoza na območjih, kjer je z odlokom predpisan odvoz smeti
4. 1983 — Sinja gorica, Drenov grič, Log, Dragomer,
4. 1983 - Vrhnika, Stara Vrhnika , 4. 1983 — Borovnica, Bistra, Verd (Janezova vas) Zbirališča za kosovni odvoz bomo določili skupaj s krajevnimi skupnostmi.
Istočasno pa pozivamo vse občane, ki imajo urejen redni odvoz smeti in odpadkov, da upoštevajo določila 4. člena odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Vrhnika, ki obravnava vrste smeti in odpadkov, ki se lahko odlagajo v tipske posode oz. vrečke. Ugotavljamo namre, da zaradi neprimernih odpadkov prihaja do vse pogostejših okvar na smetarskem vozilu. Zato naprošamo uporabnike, da ne odlagajo avtomobilskih gum, raznega odpadnega gradbenega materiala, kosov železa in podobnih trdih predmetov. Le-ti namreč poškodujejo hidravlični mehanizem za potiskanje smeti vzaboj tovornjaka. Tako zaradi pogostih okvar prihaja do izpada odvoza smeti in nerednega pobiranja.
Komunalno podjetje Vrhnika
EI.EKTRONIK SERVIS Cankarjev trg 3 Vrhnika
Od 1. marca 1983 dalje popravljam:
1. računske stroje,
2. črno-bele TV-aparate,
3. radijske aparate,
4. avtomobilske radijske aparate.
5. magnetofone, gramofone,
6. HI-FI naprave,
7. žepne računalnike,
8. male gospodinjske aparate.
Po 1. maju 1983 sprejemam v popravilo tudi barvneTV-sprejemhike. Če nimate prevoza, sprejemam naročila po tel. št. (061) 328-412 od 1 2. do 14- ure. Do 25 km nudim brezplačen prevoz.
»OPTIK«
BRANKA JELOVČAN Stara cesta 5 VRHNIKA
Cenjene stranke obveščam, da bo lokal od 18. 4. 1983 zopet odprt vsak dan od 9.00-12.00 in od 13.00-16.00, ob sredah od 9 00 -12.00 in od 15.00-18.00.
Sobota zaprto!
Se priporočam
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo SR Slovenije
razpisuje *
NATEČAJ
za dodelitev štipendij učencem srednjega usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1983/84;
Učencem štiriletnih srednjih šol, ki bodo po končani srednji šoli šolanje nadaljevali na vojaški akademiji, in sicer:
a) za vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe — učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška, elektro, prometna, gradbena, kemijska in geodetska);
b) za tehniško vojaško akademijo kopenske vojske — učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška, elektro in kemij-sko-tehnološka); '
c) za letalsko tehniško vojaško akademijo — učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška in elektro);
č) za mornariško vojaško akademijo učencem splošne srednje šole in tehniških šol (smer: strojniška in elektro).
POGOJI NATEČAJA
Prijavijo se lahko fantje, učenci vseh letnikov navedenih srednjih šol, izpolnjevati pa morajo še naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ slovenske narodnosti;
— da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; ' .
— da niso sodno kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek;
— da imajo priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo o izpolnjevanju moralnopoliličnih pogojev za službovanje v Jugoslovanski ljudski armadi;
— da učenci prvega razreda niso starejši od 16 let, učenci ostalih razredov pa smejo biti starejši za toliko let, kolikor razredov so že opravili;
— da so prejšnji razred zaključili z najmanj dobrim uspehom, iz matematike, fizike in kemije pa morajo imeti najmanj dobro oceno;
— da nimajo pogodbene obveznosti iz naslova štipendiranja pri drugi pravni osebi.
NAČIN PRIJAVE ,
Prošnjo za štipendijo, kolkovano s 4 din upravne takse, je treba vložiti pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Napisana mora biti na predpisanem obrazcu, ki ga dobite pri navedenem organu.
Prošnji je treba priložiti:
— overjen prepis izpiska iz. rojstne matične knjige;
— potrdilo šole o vpisu v razred šole v šolskem letu, 1982/83;
— overjen prepis spričevala zaključnega razreda srednje šole;
— učenci prvega razreda pa overjen prepis spričevala o končanem osmem razredu osnovne šole.
ŠTIPENDIJE, NADOMESTILA IN NAGRADE
Učencem, ki bodo sprejeti za vojaške štipendiste, pripada štipendija;
.a) ' . ■ ;■    ■   ■    - '. .
— učencem I. razreda 2.300 din mesečno
— učencem II. razreda 2.500 din .mesečno
— učencem III. razreda 2.800 din mesečno
— učencem IV. razreda 3.100 din mesečno
b) Vojaškim štipendistom pripada med šolanjem na srednjih šolah denarno nadomestilo za nabavo šolskih potrebščin v višini ene mesečne štipendije za vpisani šolski razred.
c) Učenci, ki končajo šolsko leto z odličnim uspehom, prejmejo nagrado v znesku 1000 dinarjev, učenci s prav dobrim uspehom pa v znesku 500 dinarjev.
č) Med opravljanjem praktičnega dela in počitniške prakse pripada vojaškemu štipendistu poleg redne štipendije tudi povračilo v znesku 50 dinarjev dnevno.
Vojaškemu štipendistu, ki opravlja praktično delo in počitniško prakso izven kraja šolanja, če zapusti zaradi tega stalno prebivališče, se znesek plačila iz prvega odstavka tega člena poveča za 130 din dnevno.
d) Vojaškemu štipendistu pripada povračilo dejanskih stroškov za prevoz, prehrano in nastanitev za ekskurzije v domovini, ki jih organizira šola, če ekskurzije prispevajo k njegovemu strokovnemu usposabljanju in če bi moral stroške kriti vojaški štipendist.
*
e) Zdravstveno varstvo.
Štipendija teče od začetka šolskega leta 1983/84 vseh 12 mesecev v letu.
Medsebojne obveznosti štipenditorja in štipendista so določene s pisno pogodbo. Ta pogodba med drugim štipendista zavezuje tudi, da se bo po končani srednji šoli vpisal na eno od vojaških akademij, po opravljenem študiju na akademiji pa v JLA služboval toliko časa, kot se je šolal na akademiji.
Natečaj velja celo šolsko leto.
Štipendiste bo izbrala komisija. O rešitvi bodo kandidati pisno obveščeni.
Podrobnejša pojasnila o pogojih, načinu prijavc,.pravicah in obveznostih štipendistov lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo bo razpis natečaja za dodelitev štipendij študentom fakultet objavil septembra. - - - - - •  ■      ■ ■■ i - ' ■ " '< i > j ■■ t i, v ...     1   . i 'i a . T% 3     t. 'i ■ ) - : i v I A » f -A t .        ) k' ,-'•(, -
Škropljenje — smrt za čebele
Obdelovanja zemlje si danes.brez škropljenja ne moremo več zamisliti. Žal pa prinašajo škropiva hudo nevarnost in škodo, če jih ne uporabljamo prav. Uničujejo nam čebele, te najvažnejše opraševalke rastlin. Brez oprašitve pa ni plodu, koliko škode povzroči eno samo neprevidno škropljenje cvetočega sadnega drevja s strupenimi pripravki sredi dneva! To je prava katastrofa, pomor čebel v panju, čebelnjaku ali celo več čebelnjakih. Četudi pomor ni stoodstoten, so ti panji za tisto leto odpisani. Nič manjša pa ni škoda za kmeta sadjarja, ki je izgubil opraševalke, saj zastrupljeni cvetovi ne bodo oprašeni in ne bo plodu. Zato skrbno poglejmo v navodilo in če je škropivo strupeno, z njim ne smemo škropiti v času cvetenja. Škropimo pred ali po cvetenju. Če res nikakor ne moremo drugače, obvestimo o tem čebelarje v krogu 3 kilometrov in se posvetujemo z njimi. Škropimo proti večeru ali zgodaj zjutraj. Podrast, travo pod drevesi, prej pokosimo. Tako bomo rešili čebele, pa tudi živini ne bomo škodili s pokladanjem zastrupljene trave. Z malo truda in posvetovanja bomo koristili sebi in čebelarjem.
ČEBELARSKA DRUŽINA BOROVNICA
LASTNIKI PSOV, POZOR!
Steklina še vedno razsaja! *
Izvršni odbor Lovske družine Vrhnika ponovno opozarja lastnike psov, naj imajo svoje pse priklenjene doma kot čuvaje, ne pa da se potepajo po lovišču, preganjajo in uničujejo divjad. .... ...
Pri rednih obhodih po loviščih lovci ugotavljajo, da potepuski psi preganjajo m lovi jo divjad ter s tem dela jo veliko škodo in istočasno širijo in prenašajo steklino.
Lovci bodo odstranili vse pse in mačke, ki se bodo klatili po lovišču, kot navaja občinski odlok o zatiranju in širjenju stekline. Zakon o lovu pa pravi: če se zaloti psa ali mačko, oddaljeno od domačije več kot 200 m, ali v lovišču oddaljeno od gospodarja 50 m, ga lahko lovec pokonča. Želimo dobre odnose z lastniki teh živali, zato tudi ponovno opozonlo. Prepovedano je razdirati gnezda, loviti mladiče divjadi! Naj bo lepa naša narava, zato smo odgovorni vsi! Če jo kakorkoli uničujejo, s tem uničujejo tudi sebe. Nekateri nevedne« odlagajo odpadke po gozdovih, zakaj tako? Ljudje bi morali biti ljudje, ne pa brezbriznczi m nekulturaeži!; ' Za LD Vrhnika
FRANC KRA.1NC
ZAHVALA
Oh nenadomestljivi izgubi naše žene, mame, stare mame, svakinje, tete in sestrične
Francke Dolinar
roj. Prošnik
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, ji darovali cvetje,
jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom Suhadolnikovim za vso pomoč, vrhniškim gasilcem in upokojencem, govorniku KS Verd za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se DO SLOVENIJA AVTO, TOZD Vrhnika in Logatec,
in Ladjedelnici »2. OKTOBER« Izola. Posebno zahvalo smo dolžni s. Heleni za vso skrb, posebno še na zadnji dan maminega življenja. Še enkrat vsem iskrena hvala.
■:i . " , Vsi njeni •
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in praeledka
Janeza Kržmanca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, izrazili sožalje in se poklonili njegovemu spominu. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB NOV in Gasilskemu društvu Drenov grič za vso pomoč in skrb za lep pogrebni obred. Hvala za poslovilne besede ob grobu tovarišema Alojzu Dolencu in Alojzu Jelovšku. Zahvala tudi dr. Prcbilovi in drugim delavcem Zdravstvenega doma Vrhnika za nesebično
pomoč v času njegove bolezni. Iskrena hvala tudi vrhniškemu župniku in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali.
Drenov grič, Ljubljana, 15. 2. 1983 Žena Frančiška, sin Janez, hčerki Majda in Francka
ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in deda
Slavka Gunstek
Iskreno se zahvaljujemo tovarišu Francu Slugi in neznanemu tovarišu, ki sta mu nudila pomoč ob nesreči na eesti, dr. Kogoju, dr. Petrovčiču, osebju Kliničnega centra v Ljubljani, Osnovni organizaciji sindikata in delavcem Hotela Mantova Vrhnika, Komunalnemu podjetju Vrhnika, Vzgojno varstvenemu zavodu Vrhnika, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se udeležili pogrebne svečanosti in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob smrti dragega moža, očeta, brata, deda in pradeda
Jožeta Stržinarja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom krajevne skupnosti Verd, OO ZK, Zvezi borcev, Društvu upokojencev. Planinskemu društvu in predstavnikom
delovnih kolektivov. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi obema govornikoma, Litostrojski godbi, pevcem z Verda in zdravnici Heleni Rožmanč-Drašler. Hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje.
1       Vsi njegovi
ZAHVALA
■ Oh boleči izgubi naše drage mame, žene in babice
Stanislave Pezdir
iz Dragomera
se iskreno zahvaljujemo vse m sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem
za pomoč in sočutje. Posebna zahvala gasilskemu društvu, pevskemu zboru in sodelavcem TOZD Kovinarske Vrhnika za cvetje in sožalje.
Družina Pezdir
Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju
$L, Po dolgoletnih pripravah za preoblikovanje pokojninsko-
P invalidskega zavarovanja je bil po sprejemu Zveznega zakona v aprilu 1982 posredovan v javno razpravo osnutek republiškega zakona o pokoj-ninsko-invalidskem zavarovanju. To je eden izmed najpomembnejših sistemskih zakonov za zagotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi In občanov. Javna razprava, katere organizator sta socia-
Osnovni namen javne razprave je omogočiti delovnim ljudem in občanom vseh okolij in
skladu z realnimi možnostmi združenega dela. V sredstvih javnega obvešča-
Bistvene novosti, ki jih prinaša novi republiški zakon, se odražajo predvsem v:
— izpeljavi pravic iz minulega dela ob upoštevanju osebnih dohodkov ter usklajevanju pokojnin tudi na temelju družbene produktivnosti dela;
— razširitev kroga zave-
zancev, zlasti z uvedbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov;
— spremembi odnosov na področju invalidskega zavarovanja; '
— možnosti uvedbe predčasne upokojitve in
— nekaterih spremembah pri uživanju in izgupi pravic.
Mnenja, stališča in pripombe v zvezi z osnutkom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju naj vsi zainteresirani pošljejo do 10. aprila 1983 na naslov: Občinska konferenca SZDL, Vrhnika (Svet za socialno zdravstveno varstvo) Vrhnika, Cankarjev trg 8.
listlčna zveza In zveza sindikatov, bo potekala v temeljnih okoljih: temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, društvih, organizirane pa bodo tudi sek-cijske razprave.
kategorij, da oblikujejo svoje neposredne interese, mnenja, predloge in stališča za oblikovanje takega sistema pokojnin-sko-invalidskega zavarovanja, ki bo odraz njihovega samoupravnega in ekonomskega položaja, tekočega in minulega dela ter bo omogočal zadostno socialno varnost za starost, zmanjšanje ali izgubo delovne zmožnosti in zagotavljanje družinske pokojnine. Ob tem se je treba seveda zavedati, da bi širjenje pravic pomenilo tudi zagotavljanje ustreznih družbenoekonomskih pogojev, kar pa trenutno ni v
V Janezovi vasi so prijeli za krampe in lopate in si postavili javno razsvetljavo.
Nove cene komunalnih uslug
Obveščamo občane na območju občine Vrhnika, da so se cene komunalnih uslug in storitev od 1. 4.-1983 povišale v povprečju za 30,6%, vodariha in kanalščina ter smeti za 36,8%. Nove cene so:
	Gospodinjstva	Donit	Industrija
Vodarina	] 1,35	11,65	14,80
Kanalščina	4,00	4,35	5,20
Skupna cena	15,35	16,00	20,00
Istočasno je v skladu s Pravilnikom o pogojih dobave in odjema pitne vode (Ur. list SRS 40/82) uveden nov prispevek ob ceni vo-darine za kontrolo in menjavo števcev v višini 42,10din na mesec. Omenjeni prispevek plačujejo samo porabniki vode, ki imajo nameščene vodomere.
Cena za odvoz smeti je 1,30 din/m2 neto stanovanjske površine. V skladu z Odlokom o izvajanju pogrebnih svečanosti v občini Vrhnika smo zadolženi za pokopavanja in pogrebne svečanosti v KS Vrhnika. Za omenjene storitve so bile izdelane analize, na podlagi katerih smo sprejeli naslednje cene:
1. Stroški izkopa jame za krsto
2. Stroški izkopa jame za žaro
3. Stroški pogrebne svečanosti
— za krsto
— za žaro
7.565,15 din 2.420,15 din
6.215,15 din 5.377,00 din
nja je bil osnutek zakona dovolj široko predstavljen. Objavljen je v poročevalcu Skupščine SR Slovenije 21.2.1983 ter v Delegatskem poročevalcu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Poglavitne novosti so bile objavljene tudi v Sindikalnem poročevalcu 3. marca 1983 ter v dnevniku Delu 4. marca 1983. Opozorjeno je bilo tudi na odprto vprašanje in dileme, na katerega je v javni razpravi treba najti odgovore.
Javna razprava bo potekala organizirano, njen potek pa bo sproti spremljal in usmerjal Svet za socialno zdravstveno varstvo pri Predsedstvu OK SZDL Vrhnika. Pripombe, stališča in pobude, oblikovane v javni razpravi, bodo ob zaključku razprave obravnavala občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinska skupščina. Predlog zakona naj bi bil Sprejet že na julijskem zasedanju republiške skupščine, novi zakon pa naj bi se uporabljal od 1. julija naprej, ko se začne uporabljati tudi novi zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zlata puščica 83
Strelska družina Dragomer-Lukovica je pripravila občinsko tekmovanje za Zlato puščico 83. Streljali so z zračno puško. Rezultati: 1. Tomaž Končan (Dragomer) 527, 2. Mladen Sumina (Drag.) 520, 3. Vlado Ravnikar (Vrhnika) 515, 4. Bojan Lampret (Vrh.) 513, 5. Martin Podvratnik (Drag.) 511, 6. Stojan Rus (Vrh), 510, 7. Jože Sevšek (Drag.) 504, 8. Janez Grom (Vrh.) 503, 9. Boris Sinigoj (Vrh.) 500, 10. Aleš Sumina (Drag.) 484, 11. Rafael Jaklič (Vrh.) 451,12. Bojan Slabe (Vrh.) 446, 13. Srečo Škodlar (Vrh.) 416 krogov.
V Gramozni Jami
10. marca praznujemo Bo-rovničani krajevni praznik. Letos je bil to četrtek, lep sončen dan. Člani ZB, svojci žrtev, predstavniki krajevnih skupnosti, otroški pevski zbor, učenci osmih razredov ter nekateri učitelji smo obiskali Gramozno jamo. Tu je pred 41 leti 16 obsojencev »preserskega procesa« izgubilo svoje življenje.
Člani ZB so položili k spomeniku venec, nato smo počastili z enominutnim molkom vse padle In že je Martinči-čeva mama v svojem sestavku obudila spomin na dogodke preserskega procesa: aretacije, sojenje, prošnje za pomilostitev, obsodba, streljanje... Nato je otroški pevski zbor občuteno zapel. Dve osmošolki sta prebrali pesmi Filipa Riharja, ki je bil tudi obsojen. Iz Gramozne jame smo odšli še na Žale, kjer smo poiskali grobove teh mož in fantov. Okrasili smo jih s spomladanskim cvetjem in prižgali svečke.
Iz Ljubljane smo se odpeljali v Bistro, kjer je na zidu muzeja pritrjena spominska plošča. Na njej so vklesane Prešernove besede: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnevi«. Tako so po vojni izpolnili željo Antona Miklaviča, ki je bil tudi žrtev v tem procesu. Pred spomenikom je zapel zbor, osmošolec Jože pa je recitiral. Tovariš Merlak je spregovoril o žrtvah, o našem boju za boljše življenjske pogoje in za pravičnejšo ureditev.
Romana Grdina
Izlet v Celje
.........m.
Stroške pod točko 3 se zaračunava v primerih, ko jih izvajalec v celoti opravi.
Vse cene smo samoupravno sprejeli na skupščini Samoupravne ko-munalno-cestne skupnosti ter so bile potrjene na skupnosti za cene občine Vrhnika.
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
8. marec je mednarodni praznik žena, ki pa se je žal marsikje sprevrgel v velik cirkus, zalit z alkoholom in spremljan z mačkom naslednji dan, kar pa nikakor ne bi smelo biti, saj takšno »proslavljanje« pomeni porog ne samo težko prlborjenim pravicam žena, marveč tudi omalovaževanje boja za enakopravnost vseh ljudi sveta, ne glede na spol,vero, narodnostin barvo kože.
Čisto po svoje pa proslavljajo ta dan žene v Borovnici. Že nekaj let neutrudna Pavla Stražišar organizira izlete po Sloveniji. Letos smo se s posebnim vlakom odpeljale v starodavno mesto Celje.
Po prihodu v mesto smo se razdelile po skupinah glede na želje in potrebe posameznih izletnlc in izletnikov, saj so se izleta udeležili tudi možje, ki so to želeli.
Manjša skupina se nas je odpravila na ogled fotografske razstave Victorja Maca-rola v mestni galeriji in, ker se nam je zdelo, da ne smemo iz Celja,- ne da bi si ogledale tudi Muzej revolucije, smo se odpravile še tja. Vsega, kar je tam razstavljeno, ni mogoče opisati, omenila bom samo nekaj primerkov, morda bo v kom vzbudilo željo po ogledu.
V razstavnih prostorih je veliko fotografij partizanskih pohodov, streljanja talcev itd. Tam so shranjeni rokopisi Kajuhovih
Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS ria podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list; SFRJ, št. 33-316-72), je Naš časopis oproščen prometnega, davka.
Proslavo ob dnevu žena so imeli tudi najmlajši naše občine. V vrtcih so delali čestitke, ki so jih potem dali svojim mamam. Nekatere skupine so pripravile tudi programe, v katerih so pokazale, kaj delajo, ko so mame v službi.
pesmi, veliko je komunistične literature in dokumentov o nastanku kp od začetka, to je od leta 1919.
Na posebnem panoju je predstavljen pohod 14. divizije. V današnjih razmerah, ko nam je težko iti peš dva kilometra, si je težko predstavljati železno voljo ljudi, ki so hodili dneve In dneve, ne da bi klonili. Dobro pa bi bilo o tem malce razmisliti...
Po ogledu tržnice ter mestnega žlv-žava smo se odpravile na kosilo v hotel Evropo. Popoldne pa nam jeza razvedrilo zaigral ansambel Ota Pestnerja st., ki je neumorno skrbel za dobro razpoloženje in plesne viže, ko pa je napovedal: »Zdaj bomo pa zaigrali našo Jugoslavijo«, je privzdignilo še tiste, ki do takrat niso za- . plesali.
Menim, da je treba takšne izlete pozdraviti, saj je na svojo samoto pozabila marsikatera tovarišica, ki je morda zgubila svojega življenjskega sopotnika in ne najde poti v družbo, pa tudi ostali se bomo bolje poznali. In če se bomo dobro poznali, se bomo tudi dobro razumeli.
FRANČIŠKA CELARC
Pri rojakih na Švedskem
Naše rojake na Švedskem je v začetku februarja obiskal Franci Končan. Dober teden je bil med njimi. Točneje, bil je gosi Slovenskega društva v Stockholmu, ki ima svoj sedež v predmestju, v Farsti. Njegov obisk je bil namenjen predvsem na strokovni pomoči na gledališkem področju-
Sicer je imelo društvo ravno pred njegovim prihodom občni zbor, kjer so izvolili novo vodstvo društva. Za predsednika so izvolili Fredija Kocmurja. Pravgotovo je, da taki obiski iz domovine dajo ponovni polet delovanju društva in vsem, ki se počasi nehote predajajo asimilaciji.
Franci Končan pravi o obisku in delu z gledališkimi skupinami: »Vaje smo imeli samo v večernih urah. Vsi, ki se zanimajo za delo v gledališki skupini, so zaposleni in delajo do pete ure popoldan. Oddaljenost igralcev od sedeža društva, kjer smo imeli vaje, pa je zelo velika, tako da to onemogoča redno delovanje. Njihovo društyeno delo se v glavnem koncentrira na konec tedna, ko imajo prostor. Res je tudi, da gledališko delo med njimi nima take tradicije kot na primer pevski zbor, tako da so bili to bolj začetki, ki pa upam, da bodo prerasli v bolj redno delo. Tudi prostorske možnosti za vaje so minimalne in je treba uporabljati prostore, ki so v njihovem domu.
KRAJEVNI PRAZNIK V BOROVNICI
Borovnica skozi čaf
Kako nekonvencionalne so lahko kulturne prireditve in kako jih je lahko izpeljati iz okvirov vsakdanjosti, lahko povedo udeleženci proslave v OŠ Borovnica, ob počastitvi krajevnega praznika 10. marca. Kako smo vsi Borovnicam gledali na odrsko postavitev kot na nekaj novega, tujega, in kako so nam potem mladi ob prijetni postavitvi scene prikazali razvoj našega kraja od začetka, približno v 12. stoletju, pa do danes.
Veliko je menda teorij o tem, od kod izvira ime Borovnica —
pod vodstvom Viktorja Zadnikj1 da so mlada dekleta zažvrgole kot slavčki; in kasneje, ko so izza naših hrbtov zaslišala gl* bila tamburašev, ki jih vodi mil dinka Alenka Petkovšek. M( goče je kdo postrani pogled'tol kako so sedeli kar na stopnic* Hn< Domačini pa bi rekli »to je1 ii prav' štimung«. In zopet je i"Jiv0 osvetljevalec kar precej dela,( ^ je ugasnil reflektorje, iz ozad pa se je prikazala razsvetljav' drugačni luči; folkloristi, ple&' in plesalke v narodnih noi* Zapeli in zaplesali so, da je kaj! Ta Andrej pa res zna!1 %
i utf*
Na proslavi je predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič izročil Cvetki Florjane medaljo dela. To državno odlikovanje j« prejela za trud in dosežene uspehe pri delu v osnovni šoli Borovnica in za mentorstvo mladim.
gotovo pa se ne imenuje po sladkih, črnih jagodah — borovnicah, ki jih menda v Borovnici ni veliko ali pa mogoče po nasadih borovcev. Mogoče po besedi bruno — brunarice, ki jih je bilo v času, ko je bilo Barje še pod vodo, zelo veliko.
Seveda ni moj namen rekonstruirati cel potek Kronike Borovnice skozi čas, kakršen je bil moto te proslave; nočem pa mimo tega, da smo gledalci kljub temu, da je proslava potekala dalj časa, z veseljem pričakovali vsako novo obdobje v zgodovini Borovnice in okoliških krajev z Laščami, Zavrhom, Padežem in Pokojiščem.
Še vedno govorim kot mlajši predstavnik borovniške generacije, ki ji je zgodovina, še posebej pa tako prikazana, tuja in neznana. Prijetna postavitev scene je dodala nov košček vpogleda v razvoj; staro z novim. Osvetljevalec je imel kar polne roke dela, da je osvetlil najprej ženski oktet
T
kako jih more tako navdušiti! folkloro, da je sedaj že peta g1 in neracija otrok, ki se učijo pri nje* ^ domačih plesov in pesmi, da* bi zatonile v pozabo.
Nazadnje boste mogoče1 vprašali, kdo pa je vse skupaj naredil? S pomočjo tovari' Dragice in Metke in vrlih mlad1' cev, seveda. Res, veliko novi" zanimivih idej premorejo $ učitelji na šoli.
Pa smo Borovničani čakali.' bo še kaj. Pa kaj, ko je bilo P'1 slave konec. Želeli smo še,' nič se nam ni dalo domov! Pa prižgali luči, povedali, da je P'1 slave konec, v mislih pa ses^ imela naslov »Kronika sK( čas«. Ali jo bom še kdaj slišal«' bilo to prvič in zadnjič, ali n« bilo dobro, da bi se našel nej* ki bi to kroniko tudi napisal, 'ff v več izvodih, da bomo tudi j mlajši, nekoč deležni vsaj deP zanimive zgodovine naš^ kraja. Borovničani, sprejmite kot izziv! Lučka C*T
K
Smučarska sezona je končana, vendar spomini in zn*' nje so še ostali. Predvsem velja to za 170 otrok, ki hodijov malo šolo In so teden preživeli na snežnih poljanah UIC' ke. Zanje je lepo skrbelo 19 vaditeljev. Zelo so pohvali' tudi žičničarje in bili zadovoljni s hrano v brunarici. Zadn? dan tečaja, ko so Imeli tekmovanje In so vsi dobili diplom01 so povabili tudi starše, ki so bili videti zadovoljni z zn»' njem svojih malčkov.
»Avtomontaža« Ljubljana, TOZD Kovinarska Vrhniki Partizanski tabor št. 1
objavlja naslednja prosta dela in naloge za:
2. KV proizvodna delavca ključavničarja z znanjem varjenja,
l KV proizvodnega delavca kovinostrugarja in
4 KV proizvodne delavce ključavničarje z znamenjem varjenja. J
Pod tč. 1. zahtevamo PK izobrazbo ustrezne stroke z enim letom lovnih izkušenj ali s tremi meseci delovnih izkušenj. Delavec je lah* i tudi priučen in ima 1,5 leta ali 6 mesecev delovnih izkušenj.
Pod tč. 2. in 3. zahtevamo KV izobrazbo ustrezne stroke z enifll dvema ali tremi leti delovnih izkušenj ali PK ustrezne stroke z dvei"9' tremi ali petimi leti delovnih izkušenj.
Poskusno delo traja:
za tč. 1. 45 dni,
za tč. 2. in 3. 60 dni.
Stanovanje ni zagotovljeno.
Pisne prijave morajo kandidati, skupno z dokazili o strokovnost predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja, TOZ" Kovinarska Vrhnika, Partizanski tabor št. 1.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni po preteku rok8 za prijavo.