Prošnje na merodajne Piše P. D. iz Dramelj. Velika so bremena, ki jih je naložila vojska na rame ubogega kmeta: krvni davek in ž njim v zvezi pomanjkiinje delavcev-poljedelcev, rekvizicija živil m drugib kmetu težko pogrešanih predmetov, najrazličnejše kmeta zadevajoče odredbe in kazni itd. Ni moj namen godrnjati in oporekati tem in enakim, v sedanjeni času celo potrebnim odredbam, pač pa želim tukaj izraziti nekatere kmečke želje v nadi, da najde.;o odmev pri meroda.jn.ih krogih. 1. Vnovčenje in rekvizicija živin e. Znano je, da je v Gradcu pred kratkim prieela delovati vnovčevalnica za živino, ki ima namen, civilno prebivalstvo in vojaštvo v deželi oskrbeti z mesom in na fronto pošiljati določeno število živine. — Kupci, imenovaiii od vnovčevalnice, imajo pravico in dolžnost, živinoprodajalcu odtegniti 25 kg pri govedi kot odbitek. Da pa ta oblika odbitka ne odgovarja dejanskim razmeram, hočem tukaj dokazati. Živinorejeo bo prodal vnovčevalnici n. pr. telico, ki tehta 330 kg; odtegnilo se niu bo 25 kg, to je dobrih osem odstotkov teže. Drugi živinorejec bo pa prodal vola recimo 600 kg težkega; odpadlo mu bo 25 kg, to je zaokroženo štiri odstotke, Iz tega je razvidno, da ta določba ne bo umestna in bo obeutno zadela prodajalca manjše živine, pri kateri je dobiček že po naravi nižji, nego pri veliki in težki živini. Temu nedostatku bi se pa odpomoglo na ta način, da se odbitek določi po odstotkih teže. Po mojem mnenju bi odbitek 5% odgovarjal popolnoma obema strankama, prodajalcu in živinoprometnfimu zavodu. Pri vsakih 100 kg žive teže bi bilo torej 5 kg odbitka, pri vsakih 10 kg % kg; Tia tej podlagi si lahko vsak kmet takoj izračuna, koliko kilogramov odpade pri' prodanem živinčetu. Ako pa bi odstotni postavek bil 4%, bi to bilo za živinorejca tem primernejše. V zadevi rekvizicije živine pa prosimo kmetje, naj vnovčevalnica kupovalcem naroči, da se isti ozirajo na razmere, in potrebe kmeta. Ce ne bomo imeli potrebne živine, ne bomo mogli ohtielovati polja, ne bo gnoja, ki ga tako krvavo potrebujemo na polju, travniku, v vinogradu in v sadonosniku. Prepričan sem, da sedai, ko se dobro plaSa,živino vsak kmet rad proda in ponudi kupovalcu, v kolikor je neobhodno ne potrebuje. Hudo zadene kmeta tudi odredtta, da se z živino sme kupčevati ie edino na sejmu, v kolikor ne pride v poštev prodaja vnovčevalnici. Vzemimo, da je kmet-gospodar pri vojakih, doma pa žena sama z malimi otročiči. Nima Sloveka, ki bi ji gnal živinče na sejm in 6e ga dobi, mu mora dobro plačati. Pa če je tudi gospodar doma, koliko zlatega 6asa se potrati s tem, da mora gnati živino na odjdaljeni se|m; tudi si mora vzeti okrepCila, kar stane sedaj trikra,t toliko, kakor pred vojsko. Pomagajte tukaj, merodajni kirogi, da_.bo kmet smel proclati govedo tudi doma in se tako obvaroval nepotrebnih potov in stroškov. 2. O d d a j a ž i t a. Huda je sedaj za kmeta: sinove ima pri vojakih (če ni tudi sam v vojaški obleki), dninarjev je skrajno malo in samoumevno, cra gredo rajši delat tistemu, ki več plača in daje boljšo hrano. Pribijem, da kmet z ozirom na dninarje in na druge delavce, ki jim daje hrajio, ne mor« izbajati z (foločeno mu množino moke (300 gramov moke na dan za eno osebo). V naših krajih n. pr. ima veliko kmefov vinograde oddaljene 6esto po eno uro od domačo biše. Ti vinogradi zahtevaUo mnogo delavcev. Ker pa kmet vsled oddaljenosti od doma ne more dona-šati delavcem tople lirane (pri vinogradu stoji navadno liiša brez pe6i), daje dninarjem samo kruh in pijačo in naravno je, da pri tem težkem delu ne more težakom kruha po tebtnici deliti. Omenim še, da so cenilci žita (zaupni možje) kot taki dostikrat nevešči, pa tudi veščaki nikakor ne morejo Kar na oko, takorekoč mimogrede določUi, koliko kilogramov žita je v žitnici. (Isto velja tudi pri cenitvi drugili živil, krompirja, stročuič itd.) Iz tega sledi, da kmet navadno ne more dati toliko živil, kakor se od njega zahteva in zato })rosimo politično oblast, da v zadevi oddaje živii proti nam postopa prizanesljivo in milo. To so naše kmečke želje. Ne odklanjamo bremen, ki nam jib nalaga vojska, prosimo samo, da se nam ista olajšaio, ker se v goraj omenjenih točkah lahko zgodi tako, da ne bodo interesi skupne doraovine prav nič priza,deti. Pomislite, merodajni krogi, da je sedaj v tej silni vojski, ko nam sovražnik zapira uvoz živil, največji interes države v tem, da ostane kraečki stan kot preživljatelj milijonskih armad nezrahljan, trden in močen. V obstanku kmeta stoji obstanek države!