Samoodmev na Predloge ob spremembi sistema urejanja prostora Author(s): Franc J. ZAKRAJŠEK Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 77- 78 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179826 Accessed: 03-10-2018 08:42 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:42:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Predstavitve Odmevi št. 15/1991 Ijem. Sosedstva in druge elemente nasel ja veze in povezuje glavna pešpot - os naselja. Na jugu jo zaslanja in določa Pekrska gorca z vrhom majhne baročne cerkve in greben Pohorja, katerega vrh označuje tele- komunikaeijski stolp. V nasprotni smeri se izteče v družbeni center in virtualno poteka naprej čez Dravo, Koblarjev zaliv in Hipodrom v vas Vinarje, ki leži pod naravnim sedlom obronkov Slovenskih goric. Na isti osi sooča člověka (družbeni center) in naravo (Pekrska gorca). Os je nosileć doživljajskega in orientacijskega sistema naselja in bližnje okolice. Njena čvrsta struk- tura uvaja red v amorfno pred- mestno pozidavo. Pešpot vsebuje mnoge zelene elemente. Zanjo je zna- čilnaparkovna ureditev. Sestavljajo jo različni pomenski sklopi: - avtobusna postaja mestnega jav- nega prometa na Eijavčevi cesti ob družbenem centru (povezava naselja s centrom in ostalimi deli mesta); - polkrožno zajemajoč, predrt in us- merjen družbeni center z vso potrebno ponudbo lokalnega zna- čaja; - urejen park (opuščeno pokopa- lišče), ki se na severu štika z Amirnim, prisojnim delom druž- benega centra; park na južnem del u formira ustje; tu Pekrska gorca zakrije greben Pohorja; prostor je tlakovan in z urbanističnimi elementi posebej označen in poudarjen; - južna postaja mestnega avtobusne- ga prometa. Pot se nadaljuje na Pekrsko gorco, skozi park do centra PMJ ali po zele- nem pasu do vznožja Pohorja. Sosedstvo Sosedstvo in celotno naselje pazljiyo odmerja azmerja med javnim, poljav- nim, polzase nim in zasebnim. Na- selje je razdeljeno na šest manjših enot - sosedstev, ki jih med seboj loči drevored. Oblikovano je tako, da nudi čim svobodnejšo izbiro poti, dostopov in povczav do sosednjih sosedstev, večjih prometnih poti in vitalnejših predelov sosedstva in naselja . Na- vznoter se sosedstva pretežno opira- jo/odpirajo na glavno pešpot - os. Navzven se vežejo v obliki peclja na obodno prometno cesto naselja, ki je v sklopu primarno - sekundarne cesine mreže mesta. Avtomobilski promet je v sosedstvu omejen. Sosedstvo je prometno samostoj- na, zaključena in zaprta enota. Površine, ki so namenjene avtomo- bilu, so obenem peščeve površine. Parkirni prostori so razporejcni na vstopih ali/in v notranjosti sosedstva. Napotila za preostali jugozahodni del mesta Prostor zahodno od zelenega pasu do Graške ceste se urbanizira mestno in radialno na Pekrsko gorco. Naravni trikotni pas med naseljem Pekre - Limbuš, Graško cesto in vpad nico se trajno zaščiti. Trasira se cesta, alternativna vpad- nica, ki se pri Limbušu odcepi od glavne vpadnice in se usmeri na Pekrsko gorco. Poteka skozi za- ščiteno, zeleno območje, prečka Graško cesto in vstopa v mestno urbaniziran predel zahodnega pre- dela Pekrske gorce. Na konců se priključi na cesto, ki obkroža Pekrsko gorco. Janez Kušar, dipi, ini arhM Maribor . Franc J. ZAKR AJŠEK Samoodmev na Predloge ob spremembi sis- tema urejan ja prostora V Urbanem izzivu ter že prej v IB - reviji zaplaniranje (št.3-4, 1990) sem objavil Zápise ob preobrazbi sistema planiranja in urejanja prostora. Skušajmo na tem mestu odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so se zastavljala v razpravah o omenjenih zapisih. Uveljavljanje novega prav- nega sistema v Sloveniji Menimo, da je potrebno pri uvajanju nove zakonodaje na določenem po- dročju, med drugim tudi na področju urejanja prostora, uporabiti naslednje osnovne principe: - Nova zakonodaja namesto spre- memb in dopolnitev. Glede na spremenjene temelje političnega in ekonomskega sistema se v sploš- nem ni mogoče zadovoljiti le s spremembami in dopolnitvami po- sameznih sedaj veljavnih zakonov na določenem področju. - Začetna verzija novega pravnega sistema na določenem področju mo- ra biti relativno preprosta a kar se da celovita. Mehanizmov novega sis- tema naj bo malo in naj bodo kar najbolj preprosti, po drugi strani pa jasni in takšni, da je omogočeno "nedvoumno" ódločanje v posa- meznih primerih. - Uveljavljanje celotnega novega pravnega sistema v Sloveniji bo tra- jalo 5-10 let. Po sprejetju začetnih verzij novega sistema na posamez- nih področjih bo přišlo do vsebin- skega usklajevanja med posa- meznimi področji, usklajevanja s sprejetimi mednarodnimi spora- zumi, vsebinskega detajliranja in 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:42:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 povratnih učinkov iz prakse. Šcle po tem obdobju se bodo lahko predpisi spreminjali relativno normalno in postopno. Odnos do vprašanj regij V zvezi s teritorialno decentraliza- cjo javne uprave je potrebno ločiti: - dccentralizacijo operativnih funkcij javne uprave, kar pomcni boljšo dostopnost državljanov do upravnih organov; te funkcije se glede na so- dobno informacijsko in komunika- cijsko tehiiologijo lahko izvajajo relativno neodvisno od scdeža upravnega organa (bodisi republi- škcga ali pa lokalnega), - decentralizācijā odločanja; to pa sc- veda pomeni lokalno úpravo v pra- vém pomenu besedc z lastno zakonodajo, izvršno in tudi sodno oblastjo z natanko določenimi pris- tojnostmi in /odgovornostmi do državljanov in centralne uprave. V zapisih govorimo o treh ravneh terítorialnih skupnosti: - republika, - občina (pričakovati velja združe- vánje obsļpječih, zlasti mestnih občin), to teritorialno skupnost bi lahko imenovali tudi okraj ali celo regija; toda pomembnejša kot ime je natančnaopredelitcvpristojnosti te- ritoriálně skupnosti ne le na po- dročju urejanja prostora, temveč tudi na ostalih področjih (npr. so- ciálno varstvo), - lokalna samoupravna skupnost; v zapisih smo predlagali, naj pred- vsem v prehodnem obdobju ne bo le^ta podal jšek javne uprave, ampak relativno neformalizirana skupnost krajanov. Kaj pomení "ukinitev" izvedbenih aktov? Vsebina obstoječih PIN-ov, PUP-ov in LN-ov je neopredeljena mcšanica pravnih norm, tehničnih rešitev, stro- kovnih opisov, ki "uzakonjujejo" tako javno pravne interese kot tudi zasebne interese potencialnega investitola. Ncdvomno sta tukaj potřebná dva reza: - jasna ločitev med pravno normo in strokovno-tehničnimi studia- mi; menimo, daje potrebno število tako sektorskih kot tudi sinteznih študij določencga območja v pros- toru povcčati (natečaji urbanistič- nih rešitev, gcološke raziskave, ekonomske analizē, študijc vplivov na okolje ...), rezultāti lc-tch pa lahko prcdstavljajo osnovo za opre- dclitev določcne pravne norme, kar je pa popolnoma nekaj drugega, - jasna ločitev med pravno normo, ki varuje javne interese (sprejema parlament in finansira država) in uveljavljanjem zasebnega intere- sa ¡nvestitorja (dovoljuje država in financíra investitor). Vzemimo za primer prostorske ure- ditvene pogoje. Sevcda velja dolo- čcne vsebinske elemente PUP-ov ohraniti, vendar tako, kot smo že opredclili v zapisih, in siccr struktu- rirano, da določcni pogoji veljajo za cclotno teritorialno skupnost, dolo- čcni za določeno območjc urejanja, nckateri pa tudi le za določen objekt ali celo del parcele. Sicer pa določcne občine vsaj v tehničnem smislu žetav- najo v tej smeri. Glede na to, kar smo že navedli v zapisih, tukaj pa dodatno osvětlili iz drugega zornega kota, je lc še korak do sprcjctja prcdloga o cnotnem prav- nem aktu, ki varuje javno-pravne in- terese v prostoru na ravni določene teritoriálně skupnosti. Ali je princip integralnega prostorskega prispevka preveč integralen? V zapisih smo opredclili koncept in- tegralnega prostorskega prispevka, ki ga uporabnik plačujc za določeno uporabo prostora na določcni lokaciji (združitev diferencialne zcmljiške rente, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, minula družbena vlaganja, ekološki dinar ...). Brez te- žav bi lahko podoben pristop razširili tudi na mobilne objekte (npr. uporaba neosvinčenega bencina za avtomo- bile). Obstoječe metodologie (nadome- s ilo za uporabo stavbnega ze- mljišča, minula družbena vlaga- nja ...) so v splošnem po eni strani podrobné, po drugi strani pa parcialne. Mi pa se zavzemamo za kar se da cclovito metodologijo (ki pokrije vse vrste ter vse vplivc uporabe prostora), a implcmen- tirano z relativno grobimi mehanizmi (vsaj na začetku). Prostorski prispevck je opredeljen kot neposredni dávek na opravljcne de- ja vnosti nadoločenem prostoru. Kljub temu pa bo v bodoče potrebno na- meniti določeno pozornost tudi po- średnim davkom, ki so v zvezi z racionálno uporabo prostora in var- stvom okolja (npr. nižji davki pri proizvodnji izolacijskih materialov oziroma energetsko varčnih apara- tov). Ali so predlagane spremembe res preveč radikalne Na to vprašanje naj odgovorimo s citatom iz poljudnega teksta v zvezi z davčno reformo. (Aleš Stergar, Davčna reforma - Bogatcjši bodo pla- čcvali več, Delo - Sobotna priloga (Ljubljana), 24.11.1990): "Davčni sistemi se namreč sprc- minjajo in niso dani enkrat za vselej. Zamrzniti jih preprosto ni mogoče. Ob uveljavitvi so ponavadi preprosti, potem pa se sčasoma dopolnjujejo in zapletajo. Ko po-stanejo preveč zapleteni, jih' je třeba z davčno reformo spet pocnostaviti. Kajti zapleten davčni sistem je drag, od njega pa imajo koristi pravzaprav le odvetniki, ki se v imenu in z denarjem davkoplačeval- cev pravdajo z dacarji." Menimo, da popolna analoģija velja tudi za pravni sistem urejanja pro- stora. Franc J. Zakrajšek, dipl. inž. mat. 78 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 08:42:34 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms