-& 203 «~ Miška. Spisal Samko Cvetkov. 1. Nemir ponoči, lov. eveda, kdor ni izkusil sam, ta tega ne ve. Kako tudi, saj ,,iz-kušnja uči". Da, res, hudo je, če pride v sobo miš in ne da vso božjo noč miru. Zdaj je tu, zdaj tam, pa vedno škrabljanje, kakor bi kdo pilil. Otroci se zbude in jo-kajo, mati pa jih tolaži in ziblje. Pa zakaj? Samo radi sitne miške. Pri Benku so imeli sobo-spalnico za otroke in obenem so shranjevali notri slanino visoko na policah. Otroci so spali ob zidu vsak na svoji posteljici. Tri posteljice, pa materina zraven — štiri. Ni bilo posebno zdravo, pa ker so zračili podnevi, ni bilo ravno sile. Pa se naselijo miške v sobo — morda je bila tudi ena sama, 'pa je le zadosti: bile so sitnosti. V kotu so bile preluknjane podnice in tam so hodile noter. Ko so Iegli otroci in mati k počitku in upihnili luč, so prilezle počasi: ena . . . dve . . . tri . . . lepo povrsti, ker je bila lukna majhna. Zlezle so po stoleh m omari na police nad slanino . . . najprej potihem, potem pa vedno glasneje. Jožek se zbudi prvi. Posluša, posluša .. . škrab-ljanje nad njegovo posteljo, postane ga strah in hipoma je v joku . . . Ne pomagajo prošnje ne hude besede materine, ki se boji, da ne zbudi še drugih dveh. »Strah, mama, strah!" . . : n,,Saj ni, miška škrablja."" ,,Mama, strah!" . • Pa mu dopovej! Če ne verjame — sitnost! Ker Joško joka le preglasno, se zbudita kmalu še druga dva. Zdaj mora mamica prižgati luč, sicer bi nastala babilonska zmešnjava. Saj veste, kako je! Hčerka Tinica je kmalu v joku . . . Komaj, komaj jih potolaži. Naposled jih pripravi, da zaspe: pa le neradi, proti raznim obljubam: da je ne bo več, da jo vjemo jutri . . . Zgodaj zjutraj so otroci pokonci. Po zajtrku pa po sosedovega Pepčka, Mirka in druge, pa na lov — na miško, na to preklicano miško. Eden prinese s seboj košek, drugi škropilnico; Tinica pa mamin slamnik, ki ga vzemo na polje ob žetvi. Vsak je dobro zavarovan, kakor bi šli na vojsko. Lov se prične. Joško razpostavi svoje vojake: Tinica naj stoji pri vratih; eden zunaj, drugi pa naj iščejo . . . Pa se zmuzne vsem . . . miška jih prekani. — O, ti presneta miška! ,,Kam pa je tekla?" ,,,,Pod stopnice."" Spet so vsak na svojem mestu. -** 204 K~ Tinica jo pokrije, presneto da jo, no, boste že videli. Ali pa jo so-sosedov Pepček vjame v škropilnico. Eden gotovo . . . Joško se skloni črez stopnice in pobeza s palico noter. Vse tiho! — Še enkrat. — Nič! ,,Sajjeninotri. Motila si se!" n,,Ne, nisem se, ravno tu-le je tekla noter. Šepobezaj!"" Joško beza iz-nova. Ampak zdaj! Miška skoči izpod stopnic: Tinica bi padla, ako bi ne bila naslonjena; Pepček je spustil škropilnico in skoro pobil svojega so-seda, ostali pa eden tako, drugi drugače. Miška je odnesla zdravo kožo . . . Pa je bil pre-pir, kdo je kriv. ,,Jožko je sunil prenerodno." ,,,,Kaj pa še! Zadel je nisem."" Joško je govoril važno in počasi. ,,Tinica se je ustrašila." MSaj me ni vi-dela." Tinica ni hotela biti vzrok po-nesrečenega lova. nNaj je tako ali tako, drevi se vjame sama", pravi Joško. BKako?"vpra-šajo vsi otroci kar obenem. ,,V past; nastavim ji, in konec bo škrabljanja!" Zadovoljstvo jim sije z obrazov, da bo konec strahu. Vsi pa obču-dujejo bistro glavico iznajdljivega Joška. 2. Pa so jo! Pasja noga! Jožek je zadel pravo, ko je rekel, da jo vjame. Koj po tistem lovu je šel iskat pasti. Ležala je med staro železnino in drugo ro-potijo. Nekoliko zmečkana je bila sicer, pa ne de nič, samo da more miška noter, ven pa ne. Zvečer, ko so šli spat, je postavil Joško mišnico k luknici, v past pa je dal nekoliko sla-nine. Težko so ča- : kali, da bi prišla miška, najrajši bi posedli okolo miš-nice in čakali; pa mati so jim zatrdili, da je ne bo, ako sede tam, in da bo treba iti spat. Slu-šali so otroci in kmalu pospali . . . Drugo jutro je bila miška res vjeta. O, to je bilo ve-selja! — Čuden je človek: smilijo se mu živali, ako trpe, ako pa jc žival škodljiva, tedaj se mu ne smili nič, ampak pobije jo brezčutno. Joško, Tinica in mlajši bratec so bili ve-seli lova, to je res-nica, če je tudi za- dovoljna miška, niso vprašali. Joško je vzel past v rokc, sedel jia klop,. in ogledovali so miško od vseh strani ter ji govorili tolažilne besede. nPa je to tista, ki smo jo lovili včeraj?" je vprašal bratec. ,,Seveda, poznam jo", je trdila Tinica. ,,Morda pa le ni!" . .... -* 206 *- mene-^infr^iT?^15- "^ * "^ J3Z P* Sem j°' saJ Je tekla mimo mene. Timca je hotela ,meti zadnjo besedo, pa naj je bilo res ali ne. io Do^mof ^ SiCer,ie.pa VSeena Imamo io, in to je glavno, in imamo Seveda Z T^' ] ^ '* ^0 "3 misd' da Jj nastav™-" - Seveda, tud. josku ne smemo odrekati, kdo ve, kateri izmed obeh pravi prav -x 207 *e~ Končno so se naveličali opazovanja živalce, ki je tekala semintja po mišnici, da bi se rešiia; poklicali so mačko, ki je čakala nekje na zajtrk. ,,Miš, miš . . . mačka, miš!" so trobili vsi obenem. In pritekla je mačka v sobo. Rep je privzdignila, kakor vojak sabljo; zableščale so se ji oči in ji stopila ušesa pokonci. Joško je odprl mišnico počasi in jo postavil na tla. Mačka je zavarovala izhod s taco in prijela miš, ki je prišla blizu nje . . . Samo enkrat je zacvilila, potem pa nič več . . . Izgi-nila je za vedno . . . Zvečer pa je bilo spet škrabljanje na polici, torej v sobi ni bilo ene same miške!