Štev. 42.
V Ljubljani^ dne 13. junija 1908.
Leto II.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI.
POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV.
NOVO DOBU
:2E
NAROČNINA ZA CELO LETO 6 K, ZA POL LETA 3 K, ZA ČETRT LETA 1 K 50 v.
V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE.
33E
GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE.
IZHAJA VSAKO SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H, ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 9 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE
OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI.
Zveza proti lemčiji.
Za nas Slovence in za avstrijske Slovane sploh je boj proti nemškemu navalu in nemški ekspanzivnosti eksistenčno vprašanje. Isto velja seveda še v skoraj večji meri za Slovane, živeče v nemški državi: za pruske Poljake. Nemštvo pa se tudi na Balkanu širi vedno bolj in bolj in zadobiva od dne do dne vsaj gospodarsko vedno večjega vpliva; istotako pa si osvaja tudi na Ruskem dan na dan več važnih gospodarskih postojank, tako da že sedaj nadvladuje na Ruskem po mnogih pokrajinah nemška trgovina in nemška industrija.
To gospodarsko izkoriščanje slovanskih dežela, ki je vedno in povsod zvezano s prikritim ali pa očitim namenom vsenemške politične propagande, naj bi bilo nam Slovanom dovolj vzroka, da pričnemo smatrati Nemca za svojega skupnega in najnevarnejšega sovražnika. Drugi evropski narodi so glede nemškega vprašanja že davno na jasnem. Francozi, Angleži in v novejšem času tudi Italijani vidijo v naraščajoči gospodarski in politični moči nemške države zase veliko nevarnost, zato pa njih politika tudi že delj časa meri v prvi vrsti na to, da se rast nemške moči in nemškega vpliva z združenimi močmi omeji.
Vodstvo cele protinemške politične akcije prevzela je v novejšem času Angleška; njena politika je, da prepriča vse druge države o preteči nemški nevarnosti in da jih z ozirom na to združi v obrambo njihovih lastnih gospodarskih in političnih interesov. Nemčija naj ostane sama! to je deviza angleškega kralja Edvarda. Tudi najnovejše potovanje angleškega kralja na Rusko in njegov sestanek s carjem v Revalu ima velepo-litično ozadje in je razburilo vse nemško časopisje in nemško javnost na način, kakor že dolgo ne kak drug političen dogodek. Posebno na dolgo in široko jadikujejo Nemci zaradi tega, ker so se Rusi sedaj tako hitro dali spreobrniti v „največje sovražnike" Nemcev, ko so se vendar Nemci izkazali dosedaj vedno le kot prijatelji in takorekoč zaščitniki svojih ruskih sosedov, to pa posebno v času rusko-japonske vojske in ruske revolucije, „ko bi bilo za Nemce kaj lahko prekoračiti rusko mejo in zasesti del dežele". — Tako z vso resnostjo pišejo nemški listi in poudarjajo kot največjo zaslugo Nemčije napram Rusiji miroljubno tendenco nemške politike. Da pa za to miro-
ljubnostjo tiči največji egoizem, tega seveda nemški viri ne povejo. Dejstvo je namreč, da ima Nemčija velikanske dohodke od svojih vzhodnih sosedov, k e r j e Rusija naj večje izvozno polje z a n e m -škoindustrijo in ker donaša Nemčiji tujski promet, kojega vzdržujejo v prvi vrsti Rusi, na leto lepih milijonov. Vse te dobrote pa more Nemčija vživati le, a k o živi v mirovnih odnošajih s svojim vzhodnim sosedom. Ravno tako izvaža Nemčija ravno na Rusko največ izseljencev, ki so tam krasno preskrbljeni, ki širijo nemško propagando na Ruskem in posredujejo velikanski denarni promet iz Rusije na Nemško. Vse to tudi samo v mirnih časih.
Naravnost bedasto pa je šteti Nemčiji v posebno zaslugo, da v onih, za Rusko slabih časih, ni pričela kake agresivne politike, morda celo kake direktne invazije! Niti s par milijoni pruskih Poljakov vsa duhovita pruska politika ne more biti gotova, kaj šele ako bi si Nemčija s silo priklopila še več slovanskega ozemlja! Bilo bi to naravnost usodepolno za ustroj cele današnje Nemčije. Nemčiji torej narekuje mirovno politiko napram Rusiji besedica: m o r a š in nič drugega; torej ni iskati tu ni-kakih zaslug.
Zadnji čas pa je, da se je tudi na Ruskem začelo daniti glede nemškega vprašanja in da so začeli uvidevati v Nemcih največje škodljivce in izkoriščevalce Rusije, največje skupne sovražnike vseh Slovanov.
To prepričanje prodreti mora že enkrat v vseh slovanskih plemenih, in le to prepričanje rodilo bo čut slovanske celokupnosti v svrho obrambe skupnega sovražnika.
Izhajajoči iz tega prepričanja, pozdravljati moramo z veseljem dejstvo, da je tudi Rusija vstopila v železni krog, ki naj omeji preširno in predrzno rast nemške moči. S tem korakom izgubila je tudi za naše kraje Nemčija svoj dosedaj nad vladajoči vpliv. Naj bi le tudi avstrijska politika, politika druge največje slovanske države, prišla do istega prepričanja. Za avstrijsko trgovino in industrijo pomenil bi ta korak preporod na boljše, za avstrijsko zunanjo politiko pomenil bi pa začetek najuspešnejšega razvoja; kajti dosedaj vsled nemškega vpliva Avstrija prave zunanje politike niti imela ni!
Hujskanje.
(Dopis iz ribniške okolice.)
V	nedeljo dne 24. maja 1.1. je sklical neki odsek S.L.S. oziroma g. Franc Jaklič kot državni poslanec »zaupne" svoje može v Ribnico na shod. Vabljeni so bili le zaupniki, neomahljivi in neustrašeni bojevniki za povzdigo in okrepilo stranke. Ponašajo se sedaj v „Slovencu“ in „Domo-ljubu“, da je prišlo 250 mož, ki so s tem pokazali, da ribniška dolina ni niti najmanj „liberalna“, marveč celo tista neznatna peščica naprednjakov izgine raz pozorišče in to menda kar kmalu, čista naj je stranka, — so se navduševali gospodje na shodu — „ pepel in ljulko ven“, in tudi ako „nihče več“ ne ostane zraven. — Resnici na ljubo moramo najprej povedati, da vemo iz zanesljivega vira, da je bilo 53, reci: triinpetdeset možiceljnov na zaupnem shodu in to seveda radi tega, ker se je pšenica v Ribnici že precej izčistila in so se odprle kmetom — možem oči, da hočejo samostojno misliti, da hočejo v svojih političnih in gospodarskih težnjah sami sebi najbolje, da hočejo sami izbrati si ono, kar njim prija, o čemer vedo, da je za njih najboljše. Postavili so se na stališče, da je vsakdo sebi najbližji in da si mora sam pomagati.
Gospod kaplan Orehek si seveda pač misli, da mu morajo že a priori biti vsi kmetje vdani in slepo pokorni in njegove mladeniške izkušnje poslušati, pa naj so tudi po svetu iz lastnih izkušenj osiveli možje.
Ne gospodje, tako ne sme iti dalje; — naše verno ribniško ljudstvo pustite s frazami le kar pri miru, oni so verni tudi, ako vam v politiki ne trobijo brez premisleka v vaš rog. In zato naj so — ljulka? — Poštenjaki so skozi in skozi in hočejo napredovati.
Na shodu so udrihali kakor navadno po ^liberalcih" in celo g. dekan je javno nastopil, češ da uiti ne mara, da bi ga BNova Doba" imenovala miroljubnega. G. posl. Jaklič je pa seveda besede g. nadsvetnika Višnikarja na javnem shodu „gosp. stranke" v Ribnici dejal v nič, češ, da je minister na interpelacijo glede slovenskih sodnikov odgovoril. Mi o tem ne vemo ničesar in verjame vam le oni, ki še ne ve, da poslanca skrbno ščiti njegova imuniteta.
Neki kmet sam je rekel, da sedaj še le ve, da smejo poslanci govoriti tudi javno, kar pač hočejo, do živega mu za časa poslanstva itak ne prideš.
, LISTEK.
Zaroka.
Spisal V. L.
(Konec.)
„Ne“ — je rekel — „jaz nisem mislil tako ostro. Včasih mi ugaja, včasih ne — kakor je pač človek razpoložen."
„Vi sodite narobe. Kadar je človek samposebi vesel, ima tako rad godbo, če je pa žalosten, jo pa potrebuje, da ga malo vsaj potolaži, ali raztrese."
Listala je po albumu, ki je stal na klavirjevem pultu, prenehala potem, pogledala vanj in položila roke po tipkah, da so zapele strune v prijetni harmoniji.
^Poglejte, to je nekaj od Jensena" — je rekla — nŽenitovanjska godba. Poslušajte!"
Igrala je lepo in s čustvom in se ob koncu okre-nila zamišljeno po sobi.
„Lepo, kaj ?“
„Da" — ji je odgovoril in menda seji je zdelo, da jo je premalo pohvalil, zato jo je razjezilo.
„Ne ,da‘, ampak krasno! Vi se nič ne spoznate na godbo. Ali igrate kak inštrument?"
»Ne igram" — je rekel in na obrazu se mu je poznala hipoma nevolja. Berta je to sama opazila in je zato vstala od klavirja in stopila pred njega.
„Jaz sem vas najbrž užalila" — je rekla prijazno in mu gledala naravnost v oči. „ Ampak boste že oprostili — veste, jaz sem še tako ,otrok’. Ali vam ni povedala mama, da sem, še otrok? To bi bila izjema!"
Stala je pred njim v beli obleki, vsi prepreženi s čipkami, na prsih je imela pripeto rdečo rožo, gledati je pričela skoro koketno, roke je držala zadaj sklenjene in z majhno nogo, ki je gledala v svetlem čevlju izpod krila, je včasih nervozno drsala po preprogi.
„Niste me užalili" — ji je rekel — „vi me sploh ne morete užaliti!"
„To bi rada videla! V celi hiši je včasih vse hudo name, pa bi vas ne vjezila."
Berta se je zasmejala, a Mirtiču je bilo nekoliko neprijetno. Na njegovem obrazu je počival nasmeh, ki je bil spojen isti čas z mržnjo neke docela posebne vrste. Ne žalost, ne jeza, ne dolgčas.
„Kako vi to mislite?"
Vprašala je naivno in se je še vedno smejala.
„Ker ste mi dragi, zelo dragi" — ji je odgovoril z istim izrazom na obrazu: ne žalost, ne jeza, ne dolgčas in tudi ne veselje.
Berta je gledala začudeno, pomislila je, potem zardela in bila mahoma vsa v zadregi. In ko jo je videl tako vso raztreseno pred sabo, se je nenadoma ojunačil.
„Ker vas ljubim" — je rekel, vstal je in jo hotel prijeti za roko, a ona je zakrila oči in je stopila naglo za temnordečo gardino pri oknu. Tako je ostala dolgo in se
mu potem počasi približala. Takrat ni bila v obraz več rdeča, ampak zelo bleda in njene otročje in poredne oči so gledale nenavadno resno.
„Ne ljubite!" — je rekla. „Jaz že nisem nikoli čutila tega. Oitala sem o tem v romanih in novelah."
Mirtič se je bil naslonil na klavir, tik katerega je stal, in poteze na njegovem obrazu so bile nenavadno trde. Videti je bilo, kakor da bi bil spoznal, da je vse njegovo početje nenavadno smešno, in bi se zato sam nad seboj zgražal.
„Jaz vas ne silim" — je izpregovoril počasi — „jaz vam dam odlog. Premislite si vso stvar, in ko se bom po treh dneh vrnil, boste tako prijazni in mi boste svoje misli razložili."
Ta njegov glas je bil tak, kakor jih čujemo v pro-dajalnicah: Vzemite čevlje domov in jih boste primerili. Č)e vam niso zavoljo, jih sprejmemo nazaj ...
Tudi Berti se je zdelo tako, a njeno lice ni kazalo
o	tem nobenega sledu. Vzela je klobuk, ki je ležal na zofi, poklicala je mater, oprostila se je in počasi odšla.
II.
Tisto popoldne je sedela Berta v vrtu na klopi pred uto, držala v naročju leposlovno knjigo, ampak ni čitala. Gledala je predse v tisto daljavo, kjer je zahajalo solnce in se je razlivala medla zlata barva široko naokoli. S ceste je prihajalo preko visokega zidu enakomerno ropotanje voz, včasih nerazumljivo kričanje voznikov in tuintam polglasna
Da pa neizkušeno ljudstvo ne sme imeti zaupanja v naše sodnike, zato se je naročilo „neomahIjivemu“ kmetu Fricu iz Hrovače, da je predlagal, oziroma prebral predložene mu resolucije, katerih druga zahteva od sodnikov pravičnosti in poživlja vse poslance, da pazijo na to, kako se sodi in se mora soditi (Navdušenje velikansko). Usadili ste vašim vzor — možem, če ne že mržnjo proti sodnikom, pa vsaj sum: „Gotovo se ne sodi pravilno, če bodo morali poslanci paziti na to". Le tako naprej, mi smo vam zato celo hvaležni in vemo, da mora vendar enkrat priti čas, ko bo ljudstvo izpoznalo, da hodita vera in žep po-popolnoma svoja pota.
Vemo tudi to, da danes ribniški kmetje na gospodarskem polju radi delujejo složno s tržani, ker vedo, da le tedaj, ako podpiramo drug drugega, lahko upamo na boljšo bodočnost, nikdar pa, ako naj se ravnajo po navodilih svojega duševnega pastirja, ki jim je rekel, da je na svojem prejšnjem službovanju v nekaj dneh spravil trgovca
—	naprednjaka na beraško palico! —
Stan naj živi med stanom in poleg njega ,4n to bo najmočnejša stranka; složno naj delujejo na gospodarskem polju, izpopolnujejo naj drug drugega in vsi bodo imeli kruha,	katerega jim niti	g. kaplan ne bo mogel odvzeti.
S	shodom	ste se	ponašali v svojih listih, mi pa
hodimo svojo pot naprej, navduševali se bodemo za delo, ne	za	resolucije,	te naj	spravi državni poslanec v žep in
naj	jih	prebira,	kadar	sedi na Dunaju pri polni mizi,
katero si lahko naroči z velikimi dijetami, ki mu jih plačuje država iz davkov nabranih tudi s kmečkimi žulji.
Ne bojimo se; tudi mi bodemo sklicali shod, in sicer javen shod, kamor bo smel vsakdo priti in govoriti!
Politični pregled.
Državni zbor.
Finančni minister je predložil zbornici načrt o zvišanju davka na žganje. Toda temu načrtu nasprotujejo socialni demokratje in agrarne stranke in je malo upanja, da prodre. Prvi se hočejo maščevati, ker je gosposka zbornica svoj čas odklonila znižanje davka na sladkor, drugi imajo gospodarske pomisleke proti novi predlogi. V proračunski debati je govoril tudi poslanec Marckhl. Govornik je stokal, da hočejo zastopniki jugoslovanskih aspiracij narodno in gospodarsko zavzeti nemško (?) posestno stanje na Spodnjem Štajerskem. Nemška posest na Spodnjem Štajerskem temelji baje na zgodovinski podlagi, kar se je tudi upoštevalo pri razdelitvi volilnih okrajev. Justiča uprava nastopa baje premalo odločno proti poizkusom, uvesti slovenščino v notranje uradovanje. Na slovenske pritožbe, da se z nemške strani zabranjuje zgradba slovenske okoliške šole v Celju, je rekel govornik, da se pri tem ne gre samo za nove zgradbe, temue za to, ker se hoče slovenska oblast v nemškem (?) mestu Celju razširiti ter še ponižati nemško prebivalstvo. (Mar sedanja stara okoliška šola ni v mestu ?) O nemških uradnikih na Spodnjem Štajerskem je rekel govornik, da niso nikoli šovinisti, nikoli politični štreberji ali germanizatorji. Nadalje je govornik obiral slovensko časopisje, kranjsko srednješolstvo in deželni šolski svet ter smešil zahtevo po slovenskem vseučilišču na znani način, da imamo Slovenci še premalo kulturo, da niti nimamo knjig za višje gimnazije, da hočemo s pomočjo univerze umetno napraviti uradniški naraščaj, ki naj preplavi nemške alpske dežele itd. Eazprava se potem nadaljuje.
Ogrski državni zbor.
V	torek je odpotovalo v Budimpešto šest hrvaških delegatov, da se udeleže razprave glede železniških investicij, ki se je včeraj nadaljevala v skupnem državnem zboru. Med prvimi sta govorila poslanca dr. Šurmin in
govorica ljudij, ki so šli menda onstran vrta naglo preko ulice in se živahno prerekali.
Berta je čutila v sebi nekaj neprijetnega, ampak neumljivega obenem. Zdelo se ji je, kakor bi jo bil zgrabil pred par urami sirov in tuj človek, sovražno bi jo pogledal, prijel jo trdo za roko in jo pahnil nenadoma v vlažno in tesno ječo. Ni bilo krog nje mokrih sten, a čutila je, kakor bi se dotikale njenega srca od vseh strani.
Slikar Gorjup, ki je prišel po stezi mimo, se je začudil njenemu bledemu obrazu, prisedel je k njej in ji vzel knjigo iz rok.
„Kaj je tako žalostna ta povest ?“
Iskal je spredaj pisateljevo ime in položil potem knjigo poleg sebe na klop.
„Ne vem“ — je rekla, naslonila komolce ob kolena in podprla z rokami obraz.
..Pomisli" — je nadaljevala čez dolgo in obenem vzdihnila — „pomisli! Pride in mi reče : jaz vas ljubim . . . Potem mi da odlog — in tako naprej . . .“
Berta je gledala v tla, kjer je lezel preko peska velik hrošč bakrene barve in se izgubil na desni strani med rožami.
Slikar se je bil nenadoma zamislil; čustvo, ki ga je obšlo tisti hip, je bilo menda neprijetno in zato se je nasmehnil tako grenkoveselo.
»Snubil te je“, je rekel, „snubil ... No, čestitam."
Lorkovič. Prvi je dokazoval, da se je 327 km železnic na hrvaških tleh zgradilo le s hrvaškim denarjem brez vsake podpore iz državne blagajne, a zgrajene železnice so se takoj vknjižile kot last ogrskega državnega erarja. Sedaj zahteva trgovinski minister za železnice 2021/i milijona kron. Od teh se je določilo za Hrvaško 22 milijonov kron. To pa je le na videz, kajti od te vsote dobi Beka
11,920.000 kron, a 3 milijone K se porabi za zvezo med Budimpešto in Zemunom. Govornik je nadalje govoril o razmerju med Beko in Ogrsko ter izjavil, da se Hrvatje ne odpovedo nikoli Beki. Nadalje je govornik dokazoval, da se smejo železnice na Hrvaškem razvijati le v toliko, kolikor zahtevajo interesi Ogrske. Na hrvaške potrebe se pri tem ne sme ozirati. Zato predlogo odklanja. Istotako je predlogo odklonil naslednji govornik Lorkovie, češ, da Ogrska nima smisla za blagor Hrvaške, katero tudi v prometni politiki zatira.
Žalitev hrvaškega naroda.
Odbor za prireditev jubilejskega sprevoda je, kakor znano, izdal program, v katerem se na najpodlejši način žali Hrvate. V tem programu so hrvaški vojaki graničarji opisani sledeče: „Poseben talent je imel Hrvat pri prilastitvi tujega blaga. Ako se je na pr. radi izdajstva dovolilo pleniti, je obsegal graničarjev tornister vse mogoče stvari: staro železo, žensko obleko, lasulje in celo stensko uro." Vsled tega je imel jugoslovanski klub dne 9. junija sejo, v kateri se je posvetoval o tej stvari ter sklenil zahtevati zadoščenja od odbora. Predsednik »Jugoslovanskega kluba" dr. Ivčevič je dobil danes od slavnostnega odbora pismo, v katerem se izreka globoko obžalovanje nad dogodkom z obvestilom, da je dal odbor vso še obstoječo naklado programa, katere je še bilo 4/r,, zapleniti ter prirediti novo izdajo, v kateri je izbrisan za Hrvate žaljivi pasus.
»Veleizdaja“ v Banjaluki.
Banjaluka, 9. junija. Vojašk6 sodišče v Banjaluki je obsodilo uredniško osobje srbskega časnika „Otadžbina" zaradi veleizdaje, in sicer je bil obsojen odgovorni urednik Jurgic v petletno, pisec inkrimiranega članka, župnik Prokopič v desetletno in sotrudnik Jankovič iz Bel-grada v 15 letno ječo. Višje vojaško sodišče na Dunaju je obsodbo seveda potrdilo.
Duma proti nabavi novega vojnega brodovja.
Ponovni škandali v upravi ruske mornarice, počenši od ponesrečene bitke pri Čušimi in uporu brodovja v Črnem in baltiškem morju pa do velikih goljufij v mornariškem oddelku, so napotili poslance ruske dume k odločnemu nastopu proti vsem zahtevam vlade glede zgradbe novega bojnega brodovja, dokler ne poda vlada točnih garancij, da se taki škandali v bodoče ne bodo več ponavljali in da se ves sistem popolnoma ne predrugači. Tako je pretekli teden duma zopet odklonila z veliko večino zahtevani kredit 11 milijonov rubljev za zgradbo treh križark. Poprej je govoril ministrski predsednik Stolypin, ki je izjavil, da se loti težavne naloge s čuvstvom brezupnosti, vendar se mora vlada zavzeti za zahtevani kredit, ker je to carjeva želja. Na zapisnik ministrskega sveta je zapisal car: „Splošni obrambni načrt mora biti kratek in jasen za eno ali dve desetletji." Ministrski predsednik je dokazoval, da mora imeti Busija vkljub miroljubnosti močno brodovje, ako hoče veljati za velesilo. Toda vse to dokazovanje ni prepričalo opozicije, ki je takoj nato glasovala proti kreditu.
Vladarski sestanek v Revalu.
Oči cele Evrope so z napeto pozornostjo obrnjene v rusko obrežno mesto Beval v baltiškem morju, kjer sta se 9. t. m. sešla angleški kralj Edvard in ruski car Nikolaj. Da ima ta sestanek velikanski pomen, da je to političen
Potem sta molčala oba dolgo. Solnce je počasi zahajalo, medlozlata luč je bledela bolj in bolj, kakor bi vlival kdo po niej vodo. Naposled je izginila popolnoma, solnce je bilo zašlo in polagoma se je jelo mračiti. Gozdovi, ki so se videli dol iz bližnjega hriba, so temneli bolj in bolj, in že ni bilo več mogoče ločiti smrek od košatega bukovja in brez od visokih temnih borov. Hrup po mestu pa je postal živahuejši. Nepretrgoma so ropotali vozovi za ozidjem onstran vrta, vozniki so priganjali živino in glasno kričali, včasih se je začul močen žvižg, včasih pok biča, ki ga je vihtel menda sirov hlapec.
Berta se je bila naslonila nazaj, vtrgala si je belo rožo, držala jo v rokah in pulila počasi bele liste.
„Jaz ne vem“ — je izpregovorila z mirnim glasom
—	„mama pravi, da me ima rada, ta pravi, da me ima rad, ona tudi, oni — ampak jaz nimam čisto nikogar, da bi govorila zdajle z njim."
„Bože moj" — je odgovoril slikar — „kakšna revščina l1*
„Ti se norčuješ" — je rekla — „pa je čisto res. Vsi me imate za otroka — vsi. — Poglej me, zakaj me še nisi do danes pogledal?"
Slikar se je okrenil na klopi proti njej, gledal je z vso pozornostjo njen obraz in dogodilo se je, da je bila Mirtičeva zaroka brez cilja.
sestanek prve vrste, ki bo brezdvomno še imel dalekosežne posledice, o tem ni dvoma. Med tem pa, ko vse države na ta sestanek zro z ravnodušnostjo, oziroma z zadoščenjem, ima Nemčija trpko zavest, da se delajo v Revalu načrti novim zvezam, naperjenim proti Nemčiji. Da je ta slutnja Nemčije resnična, je gotovo, in vsi krčeviti poskusi nemškega cesarja Viljema, doseči kako zbližanje med angleškim in nemškim dvorom, morajo ostati brezuspešna, ker na-sprotstvo med obema državama ni od včeraj, ampak datira od prvih poskusov Nemčije, priboriti si prostor na svetovnem tržišču, ker je od tega odvisna vsa njena bodočnost kot predvsem industrijalne države. Gospodarske razmere so tedaj vzrok vedno naraščajočega sovraštva med obema državama in te se gotovo ne dajo premostiti, tudi če bi angleški kralj sam to želel. Ker se Nemčija torej gospodarsko silno hitro razvija, bode prišel kmalu čas, ko bo morala Angleška, ako noče na svetovnem trgu zavzeti druzega mesta, Nemčijo s silo ustaviti in takrat bode orožje odločilo suprematijo na svetovnem morju. Za ta slučaj pa si iščeti obe državi dobrih zaveznikov. Nemčija je ustvarila ravno v ta namen in edinole v svojo korist trozvezo, dočim je Angleška do danes vstrajala na stališču „sijajue osamljenosti1' in zaupala le v svoje brodovje, katero je v resnici še danes kos dvem ali trem brodovjem najmočnejših evropejskih držav. Toda kralju Edvardu se je zdel sedanji tre-notek pripraven, da stopi Anglija iz svoje osamljenosti, katera bi ji znala vendar biti usodna za slučaj vojske in poiskal si je z občudovanja vredno spretnostjo dva zaveznika, ki mu ravno v eventualni vojni z Nemčijo prineseta odločbo njemu v korist: namreč Francijo, smrtno sovražnico Nemčije in Rusijo. Na angleški strani je dalje tudi Španska, Portugalska in Danska. Kako pa je z našo trozvezo? O tej čivkajo že danes vrabci na strehah, da se je preživela, vsakdo ve, da je Italija skrajno nezanesljiva in da bo v odločilnem trenotku nevtralna, še več, mogoče bo odločno stala na strani naših nasprotnikov. S tem Avstrija tudi že računi in pomnožuje svoje posadke na jugu, da bi pa sama hotela vnanjo politiko predrugačiti in se o pravem času odtegniti od Nemčije, to ji seveda ne pride na misel. Nas bi seveda cela trozveza ne brigala dosti, če bi ravno mi Slovenci ne bili tako interesovani na nadaljnem razvoju Nemčije, ki sili vedno bolj proti jugu, proti našemu Trstu. Mi Slovenci moramo samo z veseljem pozdraviti novo trozvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo, ker ta nam utegne v odločilnem trenotku prinesti rešitev od pogubnega navala Nemčije proti jugu.
Perzija.
Zdi se, da bode zopet ena orijentalska država izgubila svojo samostalnost: za Korejo — Perzija. Japonska si je, sicer ne še formelno, pač pa dejansko, prisvojila Korejo in Rusija se pripravlja na anekcijo Perzije. Perzijski šah Mohamed Ali je dne 5. t. m. v spremstvu svojega sina in prestolonaslednika sultana Ahmeda Mirze in svojega najvdanejšega svetovalca emirja Badei Dšanga izginil nenadoma iz prestolnega mesta Teherana. Njegovo bivališče je dosedaj še neznano, domneva se pa, da se je podal v poslopje ruskega poslaništva, odkoder poskusi zbežati v inozemstvo. To je tudi povsem verjetno, kajti Badei Dšang je velik prijatelj Busije in zgodilo se je pri jednakih prilikah že prej, da se je šah podal v rusko ali angleško varstvo. Sedanji šah ima tudi dovolj vzroka, da se boji za svoje#življenje, ker ljudstvo se je naveličalo despotskega vladanja in hoče moderno ustavo, katero je šah pod silnim pritiskom sicer dovolil, vendar pa »parlamentu11 ne pusti do besede in krati njegove pravice, kjerkoli more. Pa tudi finančno stanje dežele je tako, da pospešuje razpad dosedanjega sistema. Vladne čete, ki že po več mesecev niso dobile plače, so začele ropati, in sicer na rusko-per-zijski meji, katero so tudi v več slučajih prekoračile in pri tem se tudi spopadle z ruskimi mejnimi četami. Pri jednem teh spopadov je padel na ruski strani nek ritmojster in vsled tega je podal ruski general Snerski Perziji ultimatum. Skoraj gotovo se pa perzijski vladi v tem trenotku ne bode posrečilo, vstajo tako hitro udušiti in Busiji dati zadoščenje, tako da bode Busija primorana, na svojo roko napraviti mir in red v severni Perziji. Še pred nedavnim časom bi bil tak korak Busije izzval vihar v angleškem taboru, sedaj pa, ko sta se Anglija in Busija v srednjeazijskih vprašanjih sporazumeli, je vsaka nevarnost evropejske vojske popolnoma izključena. Ako se torej Perzija sama ne bode mogla ubraniti ruskega in angleškega vpliva, kar je skoro izključeno, potem je gotovo, da bodo obenem z Rusi tudi angleške čete zasedle južno Perzijo in tako bode delitev Perzije, ki je bila dosedaj samo na papirju, tudi faktično izvedena; mogoče, da bode sestanek obeh vladarjev v Be-valu za vedno zapečatil usodo tega kraljestva, čegar zgodovina sega v deveto stoletje pred Kristovim rojstvom. Dočim bosta pa Anglija in Busija lahko zadovoljni, da se je to vprašanje tako lahko rešilo, bode Nemčija silno oškodovana. Bavno v času, ko se je nemška politika v Perziji začela krepko razvijati, napravil je stari protivnik Nemčije, kralj Edvard, debelo črto skozi nemške račune in napravil konec nemškim sanjam o nemški nadvladi od Berlina do perzijskega zaliva.
■«* Dalje v prilogi. **■
Priloga k 42. štev. „Nove Oobe“, dne 13. junija 1908.
Maroko.
Sultan Abdul Azis, katerega je francoska vlada na vsak način hotela ohraniti na prestolu, je doigral svojo ulogo kot maroški sultan. Zadnja njegova opora, glavno mesto Pez, je prešlo v roke njegovega nasprotnika Mulej Hafida, ki je došel te dni v Pez, kjer ostane dva meseca, nato pa odrine v Elksar in Tanger. Nove homatije seveda tudi s tem, da spremeni Maroko osebo svojega sultana, še vedno niso izključene, kajti sedaj nastane vprašanje, če pripozna Mulej Hafid algeziraško pogodbo in Francoska, ki je že toliko denarja in vojaštva žrtvovala, da reši to zamotano vprašanje, pride mogoče prav kmalu do še bolj zamotanega položaja, katerega bodeta Španija in Nemčija, in mogoče tudi Italija, hoteli po svoje rešiti. Na vsak način bo imela Francija še precej sitnosti, da se pošteno izmota iz te ponesrečene afere.
Dnevne vesti.
Kranjsko.
— Ponižno vprašanje na „Rdeči Prapor". Zanašajoč se na lojalnost in resnicoljubnost tega lista stavljamo nanj z ozirom na neko njegovo notico v štev. 45. z dne 6. junija t. 1. naslednja vprašanja ter smo trdno prepričani, da nam jih tudi odgovori: 1. Ali ve, da žival ne živi od zraka, ampak mora zavživati razna krmila? 2. Ali ve, da znaša ta krma na leto pri enem govedu okroglo 2000 krmskih enot, t. j. približno 60 q sena, ter da velja tukaj pravilo: krava pri gobcu molze, konj ali vol pa pri gobcu pelje? 3. Ali ve, da se prodajajo močna krmila po 19 h
1	kg., ter stane pridelovanje sena z ozirom na umetni ali domači gnoj, katerega nam nihče noče ceneje prodati, 6 K za 1 q? 4. Ali ve, da mora imeti žival svoj hlev, in se mora ves vloženi kapital obrestovati ter amortizirati ? 5. Ali ve, da je treba pri hlevu vedno kaj popravil, in da to stane? 6. Ali ve, da je treba žival oskrbovati, in da noče nihče tega brezplačno opravljati? Ko bodete na vse to odgovorili, pa pričnite znova čitati omenjene člauke.
Sicer pa še en nasvet. Uredništvo „ Rdečega Pra-porja“ naj si kupi eno kravo, najame hlev ter si nabavi potrebna krmila in steljo. Nato naj skozi celo leto natančno zapisuje vse stroške in dohodke, ki jih bo imelo z rejo eno krave, pa bo koncem leta videlo kmeta oderuha. Dokler pa tega ne stori, naj pa le molči o živinoreji.
Trditev „Rd. Praporja", da se dobe posestniki, ki ne bi menjali z okrajnim glavarjem, je resnična. Odkod pa imamo take dohodke, bo že videl iz članka: „Diamanti naših gorš. Toliko časa naj počaka s svojo nevedno kritiko, da bode cel članek izšel, pa si bo prihranil še marsikatero blamažo.
— Vozni red 1908. Lani smo v »Novi Dobi" presodili Bonačev vozni red za 1907. Te dni pa nam je prišel v roke vozni red za 1908, katerega priporoča založnik g. P e v a 1 e k kot najboljši in najzanislivejši (!) slovenski vozni red. Ker nimamo pri roki drugih slovenskih voznih redov: niti onega, katerega je daroval »Slovenec" svojim naročnikom in sredi katerega je blestela reklama Kranjske hranilnice, niti Bonačevega niti drugih, zato ne moremo dognati, ali je Pevalkov res najboljši. Gotovo pa je, da uiti ta ni dober, ampak je za Slovence, ki hočejo pogledati tudi izven Kranjske, neraben.
Dokaz: 1 Manjkajo proge, ki vozijo po Slovenskem, in sicer: Špilfeld-Ljutomer, Pragersko-Središče-Budimpešta na Štajerskem, Maribor-Celovec-Franzensfeste iz Štajerskega čez Koroško na Tirolsko, Podklošter-Šmohor v Zilski dolini, Beljak-Pontabelj (del proge Selztal-Pontabelj) na Koroškem in Nabrežina-Gorica-Krmin na Goriškem.
2. Manjka na glavni južni progi veliko postaj na Slovenskem Štajerskem in na Primorskem ter celo postaja Gornje Ležeče na Kranjskem. Manjkajo n. pr. celo Grobelno in Poljčane, čeravno so v voznem redu navedene postranske proge iz Poljčan v Konjice in iz Grobeluega v Bogateč. Vsled tega visite ti dve progi brez zveze v zraku, kakor tudi proga Sinčaves-Železna Kaplja na Koroškem. Seveda manjka tudi cela vrsta postaj na drugih, slovenskih progah.
3. Nekatera imena niso pravilno slovenska: pravi se Kostrivnica, ne pa Kostrevnica, Rogaška Slatina, ne pa Rogatec-Slatina, Pulj, ne Pola. — To so nedostatki, ki so me presenetili pri kratkem pre-listovanju tega „najboljšega“ slovenskega voznega reda.
Nujno potrebno je, da se pobriga nekdo poklicani tudi za ta ne brezpomembni faktor našega kulturnega življenja. Ali bi ne moglo n. pr. »Slovensko planinsko društvo" izdajati voznega reda za vse slovenske dežele?
— Šentpeterski podružnici Ciril - Metodove družbe
V	Ljubljani priredita skupno v proslavo godu sv. solunskih bratov, blagovestnikov slovanskih v korist glavni družbi na vrtu »Meščanske pivarne" (A. Dekleva) na Telovo, v četrtek, dne 18. ržnega cveta t. 1. veliko narodno veselico z zanimivim mnogovrstnim sporedom. — P. n. narodno občinstvo se z ozircm na blagi namen najvljudneje poživlja na mnogobrojni poset veselice. Vstopnina 40 vinarjev za osebo, deca prosta. Preplačila se sprejemajo z največjo
zahvalo. Pričetek veselici točno ob sedmih zvečer. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
— Iz Ribnice. Ribniški kaplan g. Orehek je čuden možicelj, žilca mu ne da miru. V dostojnih besedah smo ga svarili, da naj bode priden, a Drejče je poreden. Ker je pri občinskih volitvah tako neusmiljeno pogorel, stika zdaj za vsakim plotom — kakor kužek, ki so mu ata odrezali repek — da bi kakšno oglodano kost našel in isto zakopal v predalih »Slovenca" in „Domoljuba“, ta dva znana resnicoljuba. — V sobotnem »Slovencu" pa poroča ta možicelj o volitvah v krajni šolski svet ter omenja „par liberalcev". Seveda je stvar čisto drugačna. V to korporacijo volijo vse občine, iz katerih obiskujejo otroci ribniški šoli, tri zastopnike in dva namestnika (prej 5+2) in to so občine Ribnica, Jurjeviča, Dane, Sušje in Do-lenjavas z n a d 20 v a s m i. In šlo ni tukaj prav nič za „liberalce in klerikalce", šlo je le za to, iz katerih vasi se naj vzamejo kandidat j e; da je lahko pri tako velikem številu vasi za 3 kandidate različno mnenje »med najboljšimi prijatelji" je umevno in tudi prav, je saj dokaz, da niso vsi možje „kiraovci“. Najboljši dokaz temu je dejstvo, da so volili odločno napredni in neomahljivi možje kandidate kmetskih občin. In mi smo popolnoma zadovoljni, da so zmagali možje kakor sta Rus in Koriua, kakor bi bili zadovoljni, če bi zmagala nasprotna lista, v kateri je bil tudi Rus. Pravičneje bi bilo sicer, če bi bil izvoljen tudi en zastopnik največje ribniške občine, katera plačuje za šolske potrebščine 70 odstotkov. Glavna stvar je, da ni več v krajnem šolskem svetu takih „zgag“, kakršni so bili v pretečeni dobi, kateri so vsled hujskanja od farovške strani zapravili občinam radi zavlačenja zidave nove šole in neumestnih rekurzov nad 7000 kron! — Nadalje pravi Orehek v »Slovencu":	»Pa ne mislite, da je imel zraven svojo roko zopet kaplan Orehek, katerega tisti dan še doma ni bilo".— To pa Vam, gospod kaplan, iz srca radi verjamemo, kajti, če bi imeli Vi roko zraven, bi Vaši kandidatje čisto gotovo propadli; na to stavimo, kar hočete! — Na vsak način hoče ta katoliški duhovnik, ki bi moral oznanjevati mir in le mir, imeti nemir in prepir med občani; vedno in vedno hujska kmete proti tržanom. Ker drugače ne more, pa laže. Omenja v svojem poročilu, da je „Višnikarjev svet, naj se voli z listki, pogorel". — Da se voli z ltstki, je zahteval edino le češarek iz N e m š k e v a s i, ki je bil še ves čas pristen ki 'rikalec, odločen pristaš S. L. S. in kot tak tudi ostane, ki je že v starosti, v kateri se ne splača »presedlati". In predlog tega Orehkovega pristaša je pogorel, ker so bili vsi drugi v dvorani navzoči za ustmeno volitev. — Ravno tako je laž, da sta mislila Pirker in Cene, ki sta se ravno vrnila od porotnih obravnav, za katera dva sta že volila namestnika, zopet voliti; temu bi sploh ne privolila komisija iz enostavnega vzroka, ker sta se imeni teh dveh odbornikov glasno prečitali ter se glasno oglasila namestnika in volila — glasno! Resnica je božja hčerka, gospod kaplan, laž ima pa kratke noge in ne pristoja — najmanj — duhovniku. Žalibog je pa pravica in resnica gospodu Orehku — španska vas!
— Glas iz Turjaških gora. Spomenica Trubarjevega rojstva na Rašici je bila kljub mnogim razočaranjem izraz zavednosti slovenskega naroda v Turjaških gorah. Ta zemlja, ni zastonj rodila kali, iz katerih so znikali duševni heroji svojega naroda, svojega časa: Trubar, Levstik, Stritar. — Zgrešili so v te gore oznanjevalci miru in ljubezni. Navidezno stoti duh preganjalcev iz reformacijske dobe, se je zopet vzdramil, vstal je iz trohnelega groba in iztiral iz božjih hramov Kristov nauk: mir med vami!... Ljubi svojega bližnjega!... Namesto, da bi se ravno vočigled Trubarjeve spomenice skušalo vplivati v znamenju Kristovega nauka na nemirno valovanje, porojeno iz zastarelih nazorov na davne čase Trubarjeve dobe, se je pričelo na najnizkotneji način hujskati osobito proti nedolžnem lastniku one zemlje, na kateri se je pred 400 leti porodil prvi stvaritelj slovenske, tiskane besede. In zakaj? Ker je mož poštenjak dovolil, da se vzida na njegovo hišo spominska plošča — skromen spomenik Trubarjevega rojstnega doma. Pa hujskalo in sovraštvo netilo se je tudi proti vnanjim Trubarjevim častilcem; ne glede na dejstvo, da se ne bo nobeden izmed njih podal na daljno pot na Rašico, da ondi proslavlja Trubarja kot verskega reformatorja, marveč le kot slovenskega prvaka, ki je prvi dvignil slovenski jezik na višek enakopravnosti z jeziki drugih evropskih narodov. In kali tega hujskanja so res pognale; niso pak rodile glavnega namena hujskačev. Slovenski rod v Turjaških gorah, ki se je bil dal sprva zapeljati, se je v pretežni večini baš v odločilnem trenotku — streznil. Zaman je bilo pripravljeno orožništvo, ojstri bajoneti niso izzvali slovenske krvi. Ne samo inteligenca Vel. Laškega in Ribniškega okraja, tudi preprosti narod je zavedno slavil spomenico 400 letnice svojega rojaka. — Klerikalci so iznašli izgovor, da slavnostni sprevod na Dunaju, služi osobito le razvoju ptujskega prometa na Kranjskem. Lepo to! A kako pa izgleda v tem oziru pri njih samih doma? Kakor vrag
križa, se tudi „Slovenec“ ogiblje vsake proslave krajev naše lepe domovine. Ni ga pa sram, ravno v času, ko se vrši dunajski sorevod, doma hujskati svoje ljudi proti izletnikom v doslej malo poznane kraje, kakor se je to zgodilo v zadnem dopisu iz Rašice. Jeli tako nizkotno hujskanje svoje lastne krvi napram svojim lastnim bratom sredstvo k razvoju ptujskega prometa na Kranjskem ? Slo venski narod, krščanskemu ljudstvu odpri oči, izpreglej in, boj se volkov v ovčji obleki, ki te tirajo doli v propast!
— Stavba mostu v Kranju polagoma napreduje. Za končni steber na levi strani Save je temelj gotov in ga sedaj kopljejo za drugi steber na sredi Save. Delo je jako zanimivo. Delavci se nahajajo namreč v »kesonu", ki mu dovaja poseben stroj stisnjen zrak, tako da so popolnoma varni pred vodo. Prišli so že 5 m globoko pod vodo in treba bo še 2 m izkopati, oziroma streljati, ker se nahajajo v tej globočini že skale. Delavci so po 6 ur v kesonu in dobe za uro po 40 h, kar je za tako naporno in tudi nevarno delo gotovo jako malo.
Štajersko.
— Ali je bilo potrebno, da je kar mrgolelo na Binkošti iz hiše oo. fraučiškanov tik glavnega kolodvora v Mariboru, v kateri se nahaja tudi razen „Narodnega doma" edina slovenska gostilna, vencev za nemška pevska društva in se je klicalo glasno ter izzivalno: „heil“ ?
— Dekliško trgovsko šolo, nemško seveda, misli ustanoviti celjska mestna občina, če dobi dovoljeno podporo od države, občine in graške trgovsko-obrtne zbornice. Slovenski davkoplačevalci bodo tedaj znova plačevali za zavod, kjer se bo dosledno preziral njihov jezik. In ne le to: celjskim Nemcem, ki so že itak preoblagodar-jeni z raznimi šolami in zavodi, naj dasta vlada in dežela zopet za nov ponemčujoč zavod podporo — mi pa ne dobimo niti najpotrebnejšega!
— Iz Gradca. Povodom cesarjevega jubileja je priredil c. kr. namestnik štajerski v svojem vrtu Gradčanom tridnevno veselico, ki se je pričela 2. junija in zaključila
4.	junija. Značaj te slovnosti, kakor sploh vseh sličnih, naj bi bil strogo mednaroden. Tako je bilo v načrtu in zato niso razobesili sicer pri vsaki graški veselici običajnih pruskih zastav, da bi tako omogočili pristop i ljudem druge narodnosti. Veselica, ki je privabila tisoče gostov, se je pričela. Prikorakala so tudi korporativno pevska društva in turnarji. Toda glej I Takoj so zopet odkorakali — ljudje pa zjali — kaj neki se je zgodilo? Zagonetka je bila kmalu rešena, ko so pevci komiteju naznauili, da jim ni mogoče sodelovati, ker prireditev nima nemškega značaja. Nobene frankfurtarice — to je vendar višek brezobzirnosti ! Kako naj se producira vseuemški Mihel, če mu ne dela sence pruska bandera ! Temu žalečemu nedostatku se je kmalu odpomoglo.	Drugi	dan so	že	vihrale okrog
slavnostnega prostora in	v oddelku, ki	je	bil namenjen
otrokom, nemške zastave	— in	društva	so	se vrnila. Ta
sprememba, seveda, ni motila	Slovenca.	Videti je bilo
marsikaterega, ki se niti ne udeleži slovenskih prireditev graških. Sedaj ta gospoda marljivo skrbi za to, da se tudi dinastičnim slavnostim nadeva pruski značaj — in odlični patrijotje in visoki dostojanstveniki v slavnostnem odboru se temu diktatu pokore. Jemljemo na znanje!
— Nemški „Schulverein“ je dovolil po poročilih nemških listov izredno visoko podporo za nameravano nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dovolil je tudi podporo za zidanje nove šole na Sladki gori pri Cmureku in za nemško šolo v Šiški pri Ljubljani.
— V Vuhredu ob Dravi je kupil Urmovo posestvo vrli narodnjak, gosp. Peter Mravljak, veleposestnikov sin pri Sv. Antonu na Pohorju. S tem je prešlo glavno gnezdo in shajališče tukajšnjih hajlovcev v slovenske roke. Prejšnji posestnik je bil sicer koncilijanten Nemec, a imel je tembolj vročekrvne in nestrpne najemnike, ki so hoteli biti tukaj glavni stebri že itak propadlega nemčurstva. Osobito trgovec Sch. se vedno trudi za ptujskega »Štajerca". Temu mora biti konec! Na slovenski zemlji domače ljudi! Prepričani smo, da novi posestnik korenito obračuni s temi poturicami.
(	Koroško.
— Iz Št. Jakoba v Rožu. (Dopis.) Gosp. urednik! Mislim da vam je že znano, da imamo tukaj v Št. Jakobu uekajšno suho število narodnih odpadnikov. Ti so se z vso gorečnostjo poprijeli »Štajerca", to tem bolj, ker ta list z radostjo sprejema vsako laž ali neumnost. V št. 23 omenjenega lista kvasi neki dopisnik, ki je nam vsem prav dobro znan, da je bilo v »Narodnem domu" zborovanje 28. m. m. (popolnoma zlagano, nobenega zborovanja ni bilo) in da se je pri tej priložnosti govorilo o nekem podrtem stebru. Naprej priporoča, da naj pazimo z obemi očesi tudi na drugi steber, ki je deloval vsa leta poleg prvega, da se nam tudi ta kot zadnji ne podere. Št. Jakobskim sramotnim odpadnikom naj bo pa enkrat za vselej povedano, da se nam pač ni treba bati, da bi se nam, kakor oni sanjajo, podrl kak steber, dokler bodo imeli take od bogvekod pritepene voditelje; dokler bojo stali na tako nizki stopnji omike, katero je ljudstvo že skozi in skozi obsodilo; dokler bojo uganjali taka pobalinstva (tako
so na pr. o prihodu knezoškofa zmetali po noči v potok vrata, ki so bila pripravljena za slavolok, ometavali hiše z blatom in polivali slovenske goste s kropom itd.) in dokler bo naša stranka volila odbor in župana enoglasno, kakor do sedaj. Najboljši steber je kmetska zavednost, ta pa raste od leta in zato bi našim nemškutarčkom svetoval, naj bi ne pili poprej na medvedovo kožo, dokler ga niso vjeli. Mislim, da me razumejo, kaj da menim!
— Skupščina nemškega Šulferajna v Celovcu. Pretekli ponedeljek je imel nemški šulferajn svoj letni občni zbor v Celovcu. Zastopanih je bilo 481 podružnic s 63.641 glsovi in 668 delegatov s 1523 glasovi. Da je bila udeležba tako ogromna, je največ pripomoglo dejstvo, da so se skupščine udeležile vse nemške političue stranke brez razločka. Ta sloga je pa rodila tudi že v najkrajšem času lep sad: Šulferajn je imel lani dohodkov 636.473 kron, torej za 134.615 kron več kakor v prejšnjem letu. Na shodu se je tudi izrecno priznalo, da je ta nepričakovani narastek društvenih dohodkov sad nacionalnega, od vsakih političnih ozirov neodvisnega obrambnega dela. Posebno značilen je pa preobrat klerikalcev v tej zadevi; medtem ko je dunajska občina prispevala prejšnja leta le neznaten prispevek, je v zadnjem letu zvišala svoj letni prispevek iu vrhutega še letos izročila društvu jubilejski dar v znesku 1U.000 K. Društvo se bode torej, tako vsestransko podprto, lahko s podvojeno silo vrglo na slovensko nemško mejo, in v prvi vrsti, kakor je to izrecno priznal na shodu odbornik dr. Wotawa, na Slovence. Okrepljen je nemškega Šulferajna bomo torej v prvi vrsti čutili mi Slovenci Temu silnemu nemškemu navalu imamo nasproti postaviti edino-le družbo sv. Cirila in Metoda, ki pa v sedanjem položaju gotovo ne bo mogla uspešno paralizirati pogubnega delovanja nemškega Šulferajna. V ta namen moramo naše obrambno delo kolikor največ možno pomnožiti in skrbeti, da se naši šolski družbi odprejo novi dohodki. Kajti dokler zamoremo nemškemu ponemčeval-nemu fondu, ki bo znašal za slovensko dežele najmanj polovico zgoraj navedepe vsote, nasproti postaviti le četrtino te vsote, toliko časa se ni nadejati, da bi mogla naša šolska družba uspešno pobijati šulferajusko delovanje Zato se pa oklenimo kar najkrepkeje naše šolske družbe, zagotovimo ji krepak gmotni temelj, delujmo v vseh društvih za najizdatnejšo podporo temu prepotrebnemu društvu, katero nas edino more rešiti, ko nam država noče dati šol na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, kjer nas Nemci že itak preoblagodarjeui z najrazličnejšimi šolami, še s svojo šolsko družbo narodno ubijajo pod lažnjivo pretvezo, da hočejo svojo deco nemškemu narodu ohraniti.
Primorsko.
— Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela preteklo leto 98.000 K dohodkov. Premoženje družbe znaša 236.000 K. Družba ima sedaj 27 ljudskih šol, dva otroška vrtca in 45 učnih moči. Njene užigalice ji neso vsak mesec 2000 K čistega dobička.
— Novo slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Pod-vzetni in neumorni trgovci so ustanovili veliko spedicijsko komisijonalno družbo „Balkan“ s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovenskih rokah. Nadejati se je, da se trgovci z navdušenjem in zaupanjem zavzemajo za to čisto jugoslovansko zadrugo, ki obeta vzcveteti do krepke gospodarske organizacije. To novo podjetje je pričelo poslovati že s 1. junijem t. 1.
— V Opatiji so Nemci napadli dva Srba. Nemci so bili v večini in se posluževali noža. Neka nemška zver je zasadila nož Srbu ravno v srce, da je mahoma izdihnil. Take surovine vzgaja nemška šola. Naščuje jih proti Slovanom, dokler ne podivjajo in ne postanejo junaki ki z nožem širijo čast Germanije. Kaj bi bilo, če bi kak Slovenec dal Nemcu brco. Ves parlament in vse časopisje bi bilo pokonci. Za zločin te nemške zveri si iščimo zadoščenja v klicu : Svoji k svojim! Ne kupujte pri Nemcih 1
— Pozor! — Kakor čujemo, začnejo goriški Lahi v kratkem zopet gonjo proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Tako so imela 8. junija laška učiteljska društva občni zbor v Piranu v Istri, kjer so »razpravljali" o tej zadevi. Zatorej opozarjamo, plovensko moško in žensko učiteljstvo, naj se vendar zgane ter naj skliče v Gorici shod, kjer naj zahteva takošnjo premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Gospodarstvo.
Diamanti naših gori.
Dopis s kmetov.
(Dalje)
Vidiš, kmet, vse se je združilo in zarotilo zoper tebe! Eni pod pretvezo kmetijskega strokovnjaštva in napredka s Teboj norce brijejo, ko ti priporočajo panogo, s katero delaš očitno izgubo, samo da jedo gosposki ljudje meso po ceni. Drugi te pa naganjajo z bičem verske in cerkvene avtoritete, če bi si hotel morda sam pomagati, da
moraš kloniti tilnik in še dalje ostati v sponah modernega suženjstva in tlačanstva.
Samo eden te ni zapustil, to je Bog. Stvarnik je nakopičil obilo zakladov v tvoji zemlji, katere je treba le dvigniti, pa se boš osamosvojil in prišel do blagostanja. Treba je le, da se otreseš teh svojih pijavk, jih naženeš z gorjačo, kadar se ti pridejo zopet hlinit ter prodajat svojo talmi učenost in politiko, vzemi staro svojo kranjsko pamet, katero ti je Bog dal, in ki po pregovoru nikdar ne fali, s seboj ter hodi z nami.
Ker je vsako tehuično izboljšanje pri reji živine izključeno, — vsaj se je na Grmu preizkusilo in vpeljalo najboljše — ter je vsled političnih iu socialnih razmer nemogoče, da bi se cene živalskih produktov v toliko zvišale, da bi se pokrila ona letna izguba 200 do 300 K pri govedu, tedaj ne preostane druzega kakor štrajk živinoreje, t. j. vsak kmet naj zmanjša število goved do one najmanjše množine, katero neobhodno zase potrebuje. To je prvi predpogoj, ker se le na ta način da odpraviti ono nadprodukcijo živine, ki tlači cene živinskim produktom. Vsako drugo sredstvo je brezuspešno. Največji kmetovalec naj ne redi več, kakor dve kravi ter dva vola ali namesto teh dva konja kot vprežno živino, katero naj posoja kar največ sosedom, da bodo ti lahko samo z dvema kravama izhajali. Kravi naj ima tako urejeni, da se vsaka ob polu leta perijodično oteleti, tako da bo imel vedno mleko doma za svojo potrebo. Prodajati ga pa ni treba po 10 do 12 h, ker njega stane do 25 h, ter bi imel pri litru 13 do 15 h izgube. Cela srenja mora rediti seveda tudi enega bika. Krave naj se drže toliko časa, dokler ne postanejo vsled starosti jalove, t. j. 12 do 15 let, iu se potem prodajo mesarju ter druge kupijo.
Ker bi nastala prevelika baisse na živinskem trgu, če bi hoteli vsi hkratu ono več živine prodati, je najboljše, da se dene brez pardona vsako tele ob petem tednu pod nož, saj se teletina lahko prodaja. Ker ne bo tako nobene prireje, se bo v kakih 2 do 3 letih tudi število velikih goved vsled porabe zmanjšalo na oni naj nižji nivo.
Seveda nastane takoj vprašanje, kaj bo, ko ne bo gnoja, ter kaj bo z njivami in travniki iu kje se dobi denar, katerega navidez kmet pri živini pridobi ?
Kar so guoja tiče, imamo najprej umetna gnojila. Drugič se da napraviti gnoj kompost. Tretjič naj se pa gnoj bolj spravlja in z njim varčuje ter posebno tudi stranišnico porabi. Sicer se naj pa le toliko njiv obdela, da se pridela potreben	živež, pa le zase,	ne	za	prodaj, in
za to bo že zadostoval	gorenji gnoj. Kaj	se	ima	zgoditi z
ostalimi njivami, povemo spodaj.
Po senu pa je povpraševanje tako veliko in je cena tako visoka, da se ga prvič lahko spravi v denar in drugič po tako visoki ceni, da dobi vsak zanj trikrat toliko gotovega denarja in to brez rizika, kakor bi dobil za mleko in meso, če bi to seno živini pokrmil.
Koliko sena bo šlo letos zopet v Primorje, kjer je pozna pomlad, kobilice iu suša vuičila velik del senenega pridelka Ondi namreč morajo imeti živino iu gnoj zaradi vinske trte., ter se jim	tudi izplača, ker samo en	voz guoja
povzdigne produkcijo	trte za 2 hi, t. j.	40	K.	Zopet se
bo s pomočjo državne podpore nakupila velika množina sena. In namesto, da bi se to od daleč uvažalo, porabimo mi, ki smo najbližnji sosedje, to priliko ter prodajmo svoje seno po 7 K en q, namesto, da bi ga dajali živini po 2 do 3 K en q. Stvar naj vzameta v roke »Zadružna in Gospodarska zveza” v Ljubljani, ki ima poslednja, če se ne motimo, že senene stiskalnice ter jih izposoja proti gotovi odškodnini. Ona naj stopi v dogovor z državo ali primorskimi občinami ter izda oklic, naj se javi, kdor ima seno na prodaj. Določila bi se tudi neka stalna cena. Na primernih krajih bi se po došlih ponudbah postavile stiskalnice, kamor bi kmetovalci iz okoliša pripeljali seno. Tu bi se stisnilo v bale, stehtalo in nato odpeljalo na kolodvor. Ostale kupčijske posle bi potem izvedla »Zadružna zveza“ ter izplačala posameznim kmetovalcem dotične zneske. Kavno tako bi stopili kmetovalci po »Zadružni zvezi“ v dotiko z vojnim erarjem glede dobave sena. Tudi v Trstu in drugih mestih se porabi mnogo sena.
Odjemalcev bi se torej ne manjkalo. če bi pa v doglednem času začelo preostajati sena, se pa posebno slabši travniki in senožeti lahko spremene v gozd, na kar pa še pozneje pridemo.
Torej imamo tudi denar in to trikrat toliko, kolikor bi pri živini priredili.
Ostanejo še njive. Ker vsled opustitve živinoreje ne bo treba poslov, za kojih hrano je bilo treba veliko polja obdelati, tedaj se lahko veliko njiv spremeni v travnike ter seno proda. Za svojce, ker le ti bodo pri hiši, je pa poljskih pridelkov kmalu dovolj. Ostalo se obseje s travo, da se zaruši.
Tako se zmanjša delo, družina in skrbi, ki so stalni tovariš kmetov, in obenem gmotni položaj izboljša.
Končno pa pokažemo še deloma nov vir najizdatnejših dohodkov, kateri prinaša pri dobrem gospodarstvu naravnost ogromne svote,' ki se ga pa vsled nevednosti in nemarnosti, ponajveč pa živinoreji na ljubo popolnoma zanemarja: to so naši smrekovi gozdovi, in katere smo imeli tudi v mislih z naslovom, katerega smo dali temu članku.
Redilne snovi naše zemlje so se tekom stoletij, ker se izrablja vedno le gorenja tenka plast, skoro čisto porabile, tako da vzraste le tisto, kar smo potom gnoja zemlji povrnili. Radi tega se poljedelstvo pri nas več ne izplača. Pod to tenko plastjo pa je ponekod ogromen sklad deviške zemlje, ki hrani v sebi obilo redilnih suovij, katere je Stvarnik ondi nakupičil. Najenostavnejše se dajo ti skladi dvigniti potom dreves, ki sezajo s svojimi koreninami globoko v zemljo ter prinašajo po cirkulaciji soka te snovi na površje potom tvoritve lesa. In to delo opravlja narava sama brez vsake človeške pomoči. človeku ni treba druzega, ko vzeti sekiro in žago ter si prisvojiti zrel sad t. j. drevo.
Ker bi bilo prezamudno za vsako posamezno vrsto dreves preiskovati razmerje med letno tvoritvijo lesa, pro-centuelno progresijo kubične vsebine ter prodajalne cene, ter na podlagi tega iu stroškov sekanja ter prevožnje izračunati obrestovauje vloženega kapitala, t. j. v našem slučaju zemeljskih tal; zato ostanemo samo pri enej vrsti dreves, ki je po Kranjskem najbolj razširjena, t. j. pri naši navadni smreki.
Da bodo imela naša raziskavauja reelno podlago, ter bode zoper dobljene rezultate vsak ugovor izključen, vpo-slali smo uredništvu »Nove Dobe" 5 prerezov različnih smrekinih debel v ogled, da se lahko isto ad oculos prepriča o resničnosti naših podatkov, ki nam služijo kot temelj za naša nadaljna izvajanja.
Na podlagi teh peterih različnih smrek pričnimo torej svoja opazovanja.
Ako si ogledamo te prereze, vidimo na sredi črno točko t. j. stržen, okoli katerega se ovijajo simetrično kolobarji. Ti kolobarji so letine, ter znači njih dvakratna širina — ker na obeh straneh stržena — v koliko se je smreka z ozirom na svoj premer dotičuo leto zdebelila, površina celega kolobarja pomnožena z dolžino cele smreke pa znači, v koliko se je pomnožila kubična vsebina smrekovega lesa dotično leto.
Premer posameznih uposlauih presekov t. j. dotičnih smrek znaša 11 cm, 12 cm, 21 cm, 22 cm, 26 cm, ter imajo v isti vrsti 9, 10, 16, 17, 19 kolobarjev t. j. letin, ali posamezne smreke so se zdebelile v isti vrsti na leto
11	: 9 = 1 2; 12 : 10 = 1-2; 21 : 16 = 13; 22 : 17 =. 1 ‘3; 26 : 19 = 14 cm ali povprečno	(P2	+	P2	-p
13 -f- 1-8 -j- 14): 5 = 1-3 cm.
Lahko bi poslali uredništvu na ogled posebno pre seke debelejših smrek, kjer znaša letni prirastek do 2 cm in še več, pa ker so to le izjeme, ter hočemo priti do popolnoma zanesljivih ter splošuoveljavnih rezultatov, zato smo vzeli za podlago smreke srednje rašče. Da bo pa sigurnost še večja iu račun lažji, vzemimo,	da	se	zdebeli
smrekovo deblo povprečno 1 cm v premeru na	leto.
Smreka se pa ne debeli samo na širokost, ampak ona tudi raste na dolgost. Po mnogoletnem opazovanju in merjenju smo se prepričali, da zrastejo smreke povprečno
1	dunajski črevelj, t. j. 33 cm na leto ali 1 m v treh letih. Če vzamemo to številko, bo rajši prenizka kakor previsoka. Saj se dobe križi, t. j. letni dorastki, ki merijo 60—80 cm. Kdor je neveren Tomaž, naj gre kar v Ljubljani pogledat v nasad v parku med »Narodnim domom" in južno železnico ali pa med civilno bolnico ter cerkvijo sv. Petra, pa bo videl, kako dolge letine imajo ondi rastoče smreke. Doznal bo, da vzrastejo dokaj več, kot 1 m v treh letih. Na deželi se vsakdo lahko o tem prepriča v bližnjem srednje rastočem gozdu na še ne dorislih smrekah.
Sedaj, ko imamo številke, ki nam tvorijo absolutno sigurno podlago, pa pričnimo s svojimi raziskavauji.
Da bo stvar lažja in ranljivejša, ter ne bo treba računati s tako malimi količinami, da bi dobivali samo prav neznatne ulomke, zato vzamemo mi za podlago ono drevo, ki ima že kupčijsko ceno. To je deblo, ki meri v prsni višini v primeru petih dunajskih palcev ali okroglo 13 cm ter je do 6 ra visoko Iz take smreke se da namreč tesati najtanjši tram — filer, t. j. 3//, 4 m dolg.
Razvitek drevesa počenši od samorodne ali umetne saditve pa do te obsežnosti si bomo pozneje ogledali.
Da nam bo račun lažji in brez napak, vzamemo v roke kar »Koledar za kmetovalce" letnik 1908. Ondi se nahaja na straneh 168 — 177 razpredelnica, ki nam kaže kubično vsebino za razne vrste debel. Prerez je vzet v središču debelue dolgosti.
Za osnovo smo vzeli deblo mereče 13 cm v prsni višini, t. j. 130 cm od tal. Ker je pa smreka dolga 6 m, moramo vzeti prerez v sredi dolgosti, t. j. na treh metrih. Rekli smo, da se zdebeli smreka na leto za 1 cm ter zraste za 1/s m na dolgost, če štejemo od 130 cm visokosti ter 13 cm debelosti naprej, tedaj dobimo na treh metrih prerez 8 cm. Ako štejemo od vrha navzdol, pa 9 cm. Ta razlika izvira iz tega, da narava nima šestila in me-terske mere, ter se smreka ne razvija čisto simetrično.
(Sledi.)
Tržno poročilo.
Denarni promet.
Dunajska borza. Zanimanje na denarnem trgu se obrača še vedno na akcije državnih železnic. Kurzni ni-
veau je dosegel višino 697-25 in so se vsled tega oddali večji lokalni zneski, ki so tem občutneje vplivali, ker so se razširile govorice, da se bo nameravano podržavljenje prekinilo. V ostalem je bil tržni promet precej slab in je gotovo neugodno vplivala bojazen radi vladarskega snidenja v Eevalu. Eavno tako se rente niso vzdržale na površini. Devize in valute so ostale neizpremenjene. Notirale so kreditne akcije 629, ogrska kreditna banka 746 75, bančno društvo 521-75, zemljiška banka 442*25, državne železnice 692-75, lombardi 130-—, alpinske montanske akcije 658-25, ruska renta 96 55. Bančna obrestna mera 4%, privatni diskont B9/1(i, daljši 4% do 45/8%.
Promet	s	pridelki.
Poročila o stanju setev na Ogrskem se glasijo od dne do dne žalostnejše, ker v mnogih produktivnih krajih ob Tisi ni padlo dosti dežja. Tudi na Češkem ni stanje pridelkov več tako zadovoljivo kot doslej. Ne le špekulacija, ampak tudi ogrski mlini so začeli razvijati živahnejše delovanje, čeravno so zahteve poskočile za 20 v. Ponudbe v pšenici so tako malenkostne, da se večja naročila niti realizirati ne morejo.
Cene za vsakih 50 kg so notirale ab Dunaj:
Pšenica, tiška 76 do 79 kg K 12 35 do K 12-85, slovaška 77 do 81 kg K 11-90 do K 12-40; nižeavstrijska in moravska, K 1175 do K 12-10.
Rž, slovaška 72 do 75 kg K 10 60 do K 10'85; peštanska 72 do 75 kg K 10-60 do K 10'85; avstrijska 72 do	75	kg	K 10-45 do	K	10 75; ogrska	72	do 74	kg
K	10	50	do	K	10 75.
Ječmen	moravski	K	7-— do K	7	50, slovaški
K 6-50 do K 7 75.
Koruza, ogrska Iv 7 — do K 7-20.
Oves, ogrski izjemne vrste K 8 40 do K 8'75; prve vrste K 8*15 do K 8-40.
Špirit kontingentira prompt ab Dunaj K 61'80 D, K 62-40 BI.
Repno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 98’—D, K 99-—.
Laneno olje vsakih 100 kg prompt ab Dunaj K 68-25 do K 68-75.
Petrolej vsakih 100 kg: kavkaško rafinirano brez soda, prompt ab Trst, transito K 11-50 do K 12-— B.
Meso. Cene za kilogram so sledeče: goveje meso	prednje	K	0-80	do	K	1-52
• „	„	zadnje	„	108	„	„	1*72
telečje	„	„	0 88	„	„	1-60
svinjsko	„	ogrsko	„	1-52	„	„	T88
ovčje	„	„	—-84	„	„	1-16
Mast za vsakih 50 kg: domača, svinjska, s sodom prompt K 65*50 D, K 66"— B ab Dunaj.
Loj, prompt K 83-— D, K 33 50 B ab Dunaj.
Slanina, bela brez zaboja prompt K 59'— D. K 60'— B ab Dunaj. Cena nespremenjena.
Sladkor, v kockah za 100 kg: brutto K 78'— B K 79-— B, kristalni sladkor prompt K 69-50 D, K 70'—, ab Dunaj.
Kava, za vsakih 50 kg: Santos Good Average B 48 — D; K 49 — B; Santos Perl Good K 52-—D; K 53'— K prompt od Trsta. Tendenca mirna.
Glasovi odvetniških in notarskih uradnikov.
la dan z dopustom!
V	avstrijskem parlamentu se že od nekdaj ne podvizajo z zakonskimi predlogami, izvzemši z onimi, od ka terih ima vsakokratna vlada glavni dobiček in o katerih vsled tega sklepajo z ono nervozno naglico, ki često niti ne dopušča dovelj preudariti vse njene dobre in slabe strani. Tako je tudi z zakonsko predlogo o službenem razmerju trgovskih uslužbencev in drugih zasebnih uradnikov; v zadnjem času je ta zadeva zopet skoro popolnoma zaspala. Verjeli smo doslej dohajajočim vestem in upali, da reši to predlogo državni zbor še pred koncem maja, a varali smo se; še vedno jo ima narodno - gospodarski pododsek v pretresu in preden preide vso svojo zakonito pot, gotovo še preteče več mesecev, posebno, ker zahteva proračunska razprava toliko časovnih žrtev, in je poleg tega tudi vladi več ležeče na tem, da si zasigura novih davkov, nego da bi za svoje podanike skrbela na socijalno-političnem polju.
Kako navdušenje je vladalo v naših vrstah, ko smo izvedeli, da je dne 25. sušca t. 1. sklenil narodno-gospo-darski pododsek tudi sprejem odvetniških in notarskih uradnikov v navedeno zakonsko predlogo, hvaležni smo bili in smo onim narodnim zastopnikom, ki so našemu stanu priborili prvo vpoštevanje: in njih nazorom se tudi
—	upajmo! — ne bodo protivile ostale zakonodajne in-štance. Vest o sprejetju združena z govoricami, da pride
zakonska predloga še do junija v zbornico, nas je navdajala z veselimi nadami, da morda že letos postanemo deležni po predlogi nameravanega dopusta. A veselje je bilo prezgodnje, ker v sedanjem stanju nam je težko pričakovati, da postane predloga še tekom letošnjega leta zakon.
Bliža se čas letoviške dobe, pred durmi je doba dopustov za državne in mestne uradnike in dijaki že štejejo ure, ki jih še ločijo od počitnic. Vse se veseli zaželjenega in zasluženega počitka; zavest, da se kmalu odpočijejo od celoletnega duhomornega dela, jim množi njihove moči, da se tudi v teh toplih dneh ne vdajo malodušju in da jim je še mogoče vršiti z vso vnemo svoje dolžnosti. Izjemo dela le naš stan, na katerega deprimujoče učinkuje zavest, da se ne ravna ž njim kakor z drugimi enakovrstnimi uslužbenci, in ta zavest vzbuja v posamezniku mržnjo do stanu in gnjev do šefa, ki svojega uslužbenca ne smatra za ničesar drugega, nego za orodje, ki si ž njim množi svoje blagostanje. Nevarno je vzbujati taka čutstva v sedanji dobi socijalnega probuj^nja, zato pa kličemo tem potom svojim šefom: Dajte nam dopust! Vi sami veste, kake zahteve stavite do vsakega posameznika od nas; vi sami veste, da ni več onega mirnega dela, kot so ga imeli nekdaj naši predniki, da se je vselila v naše pisarne pretirana naglica, ki dela vas in nas nervozne, in da nujno potrebujemo daljšega počitka, da ne izrabimo svojih moči predčasno in ne opešamo v razmeroma mladih letih. Vi sami veste, kako vam koristi doba vašega do: pusta, da bi brez dopusta ne mogli mnogo let delati, a opozarjamo vas ob enem še na veliko razliko med vašim delom in našim, ker vi delate, kadar hočete, mi pa delamo kadar drugi hočejo, vi veste, zakaj delate, nam pa je nemogoče odgovoriti na to vprašanje.
Že v preteklih vročih dneh, ko se je dvigal toplomer nad 30 stopinj, si je želel vsak, ki je zaposlen med pisarniškimi zidovi, v prosto naravo, ven v hladen gozd, katerega streho prodirajo le redki solnčni žarki, in že komaj je pričakoval nedelje, ko mu ne bo treba v urad in bo slobodno vsaj en dan vžival sveži gozdni zrak. Vendar ta kratek odpočitek ne zadošča, da bi si nabrali potrebnih novih moči, da bi okrepili zadostno svoje izmozgane duševne sile, vsled česar je čimdalje tem akutnejše vprašanje po daljšem odpočitku; da, smelo lahko trdimo, da je to vprašanje postalo važna socijalnopolitična in higije-nična zahteva, ker vedno intenzivnejše izrabljanje delavskih inoči, katero se še poveča vsled razburjenosti, odgovornosti, mestnih sanitarnih razmer itd., in vsled tega vedno hitrejšo propast naših duševnih sil je mogoče paralizirati le s tem, da od časa do časa 'izpremenimo svoje vsakdanje razmere z dopustom. To je izprevidela država, ki že davno daje dopust vsem svojim uradnikom in uslužbencem brez ozira na kakovost njihove zaposlenosti, uvideli so to potrebo tudi zavodi, korporacije in večja podjetja, da, na Saksonskem dobe celo delavci pri državni železnici tri-odnosno petdneven dopust s polno plačo. Tudi posamezni šefi so začeli uvidevati korist vsakoletnega odpočitka, vsled česar dobi vedno več uslužbencev daljši dopust in z zadovoljstvom konstatiramo, da je tudi v našem stanu dokaj takih šefov. Še nedavno se je v „Slovenski pisarni11 odvetnik dr. Turpa izrazil za dopust in celo omenil, da dovoli stalnim svojim uradnikom nagrado, ki jim naj omogoči prebiti dopust v prosti naravi, na potovanju, da si lahko privoščijo spremembo hrane in zraka in priložnost duševnega in telesnega odlastka, da si tako lahko nabero novih moči.
In ako uvideva potrebo dopusta poleg njega tudi mnogo drugih šefov, ki jim je na vesti blagor svojih uslužbencev - sotrudnikov in ki hočejo skrbeti za nje tudi tedaj, ko jim bodo moči opešale, so le največji izkoriščevalci svojega osobja oni, ki ne skušajo ovirati prenagle propasti njegovih moči, ki mu ne privoščijo dopusta, ker se boje dati par prostih dni onemu uradništvu, ki se dan za dnem trudi množiti njegovo blagostanje. Brezsrčneži so, ki nimajo nobenega smisla za socijalna vprašanja, ki ne vidijo v svojem uradništvu ničesar drugega nego plačanega sužnja, ki naj dela, dokler more gibati, katerega se pa hočejo odkrižati, kedar bodo izrabljene njegove moči. Tem tesnosrčnežem povemo, da ni dopust nikaka obremenitev delodajalca, ker je dognana stvar, da se čvrstost in intenzivnost uradnikov vsled odpočitka ojačita in oživita in da se zravna izguba časa s pridobljeno eneržijo in svežostjo. Angleži in Amerikanci, o katerih velja v prvi vrsti, da jim je čas denar, so že zdavnej uvideli, da ni dopust nikaka izguba na produciranem delu, nasprotno, da do-naša dopust uslužbencev uprav delodajalcem na j večje koristi in vsled tega je pri njih dopust uslužbencev sam ob sebi razumljiv. Uvideli so, da z dovolitvijo primernega odpočitka svojemu uslužbencu ne store le čin človekoljubja, temveč računajo tudi z dejstvom, da jim bode uslužbenec po dovršenem dopustu, ko si je okrepčal svoje telo in osvežil svoj duh, delal mnogo intenzivneje in Čvrsteje.
Šef pa nima pri dovolitvi dopusta niti navidezne škode, ki naj bi mu nastala vsled odpadka ene moči v pisarni. Kakor za časa bolezni, nadomestovali ga bodo njegovi tovariši v pisarni in to toliko rajše, ker bodo vedeli, da jih bode nadomestoval tudi tovariš, ko se povrne in
ko oni sami odidejo na dopust. Tako je povsod, kjer je že uveden dopust.
Nikakega razloga torej ni, da bi se tudi oni šefi, ki doslej niso dajali dopusta ne sprijaznili prostovoljno že letos s to mislijo, saj jim bode to le nekak lahek prehod k dejstvu, da nam bode dopust zakonito zajamčen že prihodnje leto! Pomislite le gg. šefi, ki še ne dajete dopusta, kako deprimujoče vpliva vaša tesnosrčnost na vaše urad-ništvo, ki vidi odhajati svoje tovariše na dopust, samo pa mora ostati v pisarni, ker nima šef smisla in srca za svoje uradništvo. Otresite se tudi vi vseh predsodkov in dajte nam že letos vsi primeren dopust, vsaj dobiček bodete imeli le vi: prihajali bodemo osveženi zopet na delo in vi bodete lahko pri zavesti, da ste izpolnili s voj o dolžnost in storili čin človekoljubja!	A.	P.
Iz Hrvatske. Uprav diviti se moramo napredku, s katerim se lahko ponašajo naši hrvatski stanovski tovariši. Združenim v močno „organizacijo dnevničara i inog pi-sarskog osoblja kraljevine Hrvatske i Slavonije" je bil prvi cilj oživotvoriti samostojni penzijski zavod, ki je imel velikonočni ponedeljek svoj prvi občni zbor. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je zavod štel do občnega zbora 1029 članov, ki so v 6 mesecih vplačali nad 25.000 K. Po občnem zboru penzijskega zavoda, se je vršil II. občni zbor njihove organizacije, na katerem je zastopal naše društvo tovariš Josip Christof iz Ljubljane. V prvi seji je sklenil novoizvoljeni odbor povečati dosedanjo obliko stanovskega glasila „Jedinstvo“, ki izhaja odslej trikrat na mesec na celi poli. Bratskim tovarišem želimo najboljših uspehov v nadaljnem njihovem delovanji, nam pa bodi njihovo vzorno in premišljeno delovanje v bodrilo, da se vsi čvrsto oklenemo svoje organizacije, ker le v sporazumnem postopanju nam bode mogoče doseči zboljšanje svojega gmotnega položaja in spopolnitev svoje strokovne in splošne izobrazbe.
Iz češke. Kakor doznajemo, začno češka stanovska društva, združena v „Zemski jednoti odvetniških in notarskih uradnikov11 v Pragi, izdajati meseca oktobra lastno stanovsko glasilo, da jim bode tako lajše delovati za razvoj organizacije in v dosego svojega smotra. Sicer je pa češka orgauizacija že dosegla dokaj lepih uspehov, ker se v pisarne ne sprejemajo več penzijonisti in nedoletniki pod 18 let; dosegli so že tudi minimalno plačo. Kedaj se pa bodo pridružili naši šefi svojim češkim tovarišem ?!
K državni zvezi smo prijavili pristop vseh svojih članov in bodo odslej vsi društveniki prejemali njeno glasilo „Organisation“.
Radi nizkih plač je bičal zagovornik g. dr. Tavčar državo o priliki zadnjega porotniškega zasedanja. — Nehote smo se spominjali na svoje lastne plače in želeli, da bi vsi šefi poslušali zagovornikova izvajanja in se uravnali po njih.
Notarski kandidati. Omenili smo že v svojem glasilu in opozorili gg. juriste na slabe razmere, ki čakajo v Mižnji bodočnosti notarske kandidate, ko bodo morali po
12	do 15 let'čakati na notarska mesta. Mislili smo, da bodo tudi gg. šefi toliko obzirni nasproti svojim kolegom-juristom in da jih ne bodo vabili v svoje pisarne, ki jim vsaj za dogleden čas ne morejo nuditi nikake bodočnosti. A varali smo se, ker v Ljubljani imamo notarja, ki lovi vedno le juriste in kandidate - začetnike v svojo pisarno. Akademiki so njegova specijaliteta, gotovo zato, da jih prav, neakademično izrablja in honorira. Uradniki „mi-norum gentium" t. j. neakademiki so mu bili dobri le dotlej, dokler so mu — seveda brez njegove vednosti —, toda na poziv njegove boljše polovice agitirali, ponujali ceneno delo in lovili klijentelo po ljubljanski okolici. Ko so častno izvršili svojo nalogo, so mu postali zoperni in so lahko odšli, dasi mu niso zoprni uspehi njihove agitacije.— Sicer pa opozarjamo vnovič gg. juriste, da naj v sedajnih časih dobro premislijo vse eventualitete, preden se odločijo za notarsko karijero.
Poslano"0
Slavno uredništvo!
Na poziv v Vašem cenj. listu št. 40., tičoč se izstopa kluba slov. umetnikov „Sava“ iz kranjskega odbora za dunajski cos. slavnostni sprevod, hočem Vam dati za danes le kratek in jasen odgovor (ker mislim, da z izstopom kluba slov. umet. „Sava“ še ni končana ta zadeva in mi bo prilika dana stvar še nekoliko obširneje pojasniti.)
Izjavljam, da si je „kranjski odbor za dunajski cas. slavnostni sprevod" v seji 25. maja prisvojil pravico do umetniškega vodstva in umet. uredbe kranjskega slavn. sprevoda, katero je osrednji odbor na Dunaju poveril edino le klubu slov. umet. „Sava“ in katero pravico sta deželni odbor kranjski s pismom od dne 18. aprila in kranjski odbor za dun. ces. slavnostni sprevod v seji dne 8. maja priznala.
V	razumevanje te izjave navedem dejstvi, da je en odbornik »kranjskega odbora za dun. ces. slav. sprevod" medtem, ko je klub „Sava“ poslal svoj načrt na osrednji komite na Dunaju in je bil načrt od tega že odobren, predložil osrednjemu odboru na Dunaju v odobrenje drug načrt in to brez vednosti in dovoljenja kluba slov. umet. „Sava“; da je bil ta načrt pri t>eji 25. maja predložen kranjskemu odboru za dun. ces. slavnostni sprevod in da je odbor, ne oziraje se na pravice kluba „Sava“, glasoval za sprejem tega načrta.
Na to je klub „Sava“ odklonil vsako odgovornost glede umet. uprizoritve kranjskega slavnostnega sprevoda in pustil, kakor pravite v Vašem cenj. listu, — kranjski odbor za dun. ces. slavn. sprevod na cedilu. Vse druge govorice glede izstopa kluba „Save“ iz odbora so napačne.
Z najodličnejšim spoštovanjem
za klub slov. umetnikov „Sava“ ___________________________ Rihard	Jakopič.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le v toliko, kolikor določa zakon.
Izdelovatelja kirurg, instrumentov
atelje za ortopedične aparate in bandaže
Priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizi-rane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk. Vse bangade se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. — Zunanja naročila se točno in diskretno dopošiljajo.
Galvanični poniklovalni zavod z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.
AVGUST BELLE
Unec pri Rakeku,
prva In edina domača opekarna s sušilnim stiskanjem (Trockenpressuug),
Prične izdelovati pomladi 1908 zidarsko, zarezno in V80 drugovrstno opeko v vsaki množini.
Podružnica v Celovcu
Delniška glavnica:
2,000.000 kron.
Rentni davek plačuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Spljetu
Xjjia.TDlaani
priporoča: promese na 3% zem. kred. srečke II. em. po K 5*50, žrebanje 5. maja, glavni dobitek K 60.000'— „	„	3%	zem.	kred.	srečke	I.	em.	po K 5*—, žrebanje 15 maja, glavni dobitek K 90000*—
„4% og. hipotečne srečke po K 4*—, žrebanje 15. maja glavni zgoditek K 70.000'—
Beservni fond:
200.000 kron.
,, og. premijske srečke, cele po K 12'—, polovice po K 7 -
dobitek K 200.000'-
žrebanje 15. maja, glavni
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
411 01
2	O
Rentni davek plačuje banka sama.
cirA;j |T clfASJ**! t Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-3VUJ1 K oVUJinii čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah!
»Učiteljska tiskarna*4 v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
—	=	Gradišče	št.	4	=
priporoča slavnim županstvom ter vsem c. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje.
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
Somišljeniki !
Širite in naročajte povsodi „Novo Dobo"! — Zahtevajte list po vseh gostilnah in kavarnah!
Ustanovljeno 1842.
Telefon štev. 154.
Kraški teran
Prva
i zganjarna
Ivan Rakoše i. dr.
Straža-Toplice
priporoča
Slivovko navadno K 1’— lit. Tropinovec navad. K 1'— lit.
III.	„ 110	„	„	III.	„	MO	„
n.	„ 1-30	„	„	II.	„	1 20	„
I.	„ 1-50	„	n	I.	„	140	„
Drožnik III. „ 1'30 „ Brinjevec III. „ 140 „
II.	„ 150	„	„	II.	„	180	„
I.	„ 1-80	„	„	I.	„	2—	„
Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K — ’/10 litra.
»n*. ,Slovenec1
od K 1-10 do K 120 liter.
Spominjajte se Družbe sr. Cirila In Metoda!
FRAN JUVAN
posestnik valjčnega mlina v Srednjih Gameljnih nad Ljubljano
priporoča svoje
izvrstne mlinske izdelke.
Etika in politika,
Predaval v ,,Akademiji" dne 24. februarja 1907 g. vseučil. docent g. Albert Bazala iz Zagreba. ===== Ponatisk iz „Nove Dobe". ......■■■
Brošura po 30 vin. se dobiva v knjigotržnici g. Lav. Schwentnerja v Ljubljani.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg: 30
priporoča svoj dobro urejeni optični zavod, kakor razna očala, ščipalce, daljnoglede, toplomerje, zrakomerje itd. — Očala in šoipalci se napravijo na-natančno po zdravniškem receptu.
Velika zaloga raznih
žepnih in stenskih ur
zlatnine in srebrnine.
Ceniki za optično blago in separatni ceniki ur in zlatnine se razpošiljajo ranko.
od 50 lit. naprej, cena po dogovoru.
Zaloga:
Jakob Lavrenčič
Godnje štev. 4, pošta Dutovlje.
A\ /p /*\ /.N /p M /p f ' /f* /I' /p 'p /p /R 'f* 'T1 'f' '•S 1 W 'V /p A' \	/p	/p	/p
Tovarna oljnatih barv, lakov in firneža. Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskarija. Električni obrat. Prodajalna:	Delavnica:
Miklošičeva cesta 6	Igriške	ulice	6
nasproti hotela „Union“.	Ljubljana.
Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K r— do K reo liter.
Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2'— liter i. t. d., i. ti d.
Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin. komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Toplice. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno I
Svojo bogato zalogo
VOZOV
novih in že i*a/bljenili priporoča
izdelovatelj vozov
FRAN VIS J AN
v Ljubljani. Rimska cesta št. 11.
Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke". Lastnina „Slov. gosp. stranke". Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.