za prvence. (Prvo in drugo šolsko leto.) Sostavil S i m o 11 Zupan, katehet. Tretjega natisa. Z dovoljenjem visokočastitegalcnezošlcofijstva. Založila ^Katoliška Bukvama 44 . — Tisk ^Katoliške Tiskarne 44 v Ljubljani. Pridite, otroci, poslušajte me; vas bom učil. strah Gospodov Psalm 33. IS. 1. Sveti križ. V imenu f Očeta in f Sina in svetega f Duha. Amen. 2. Gospodova molitev. Oče naš, kteri si v nebesih! 1. Posvečeno bodi tvoje ime; 2. pridi k nam tvoje kraljestvo; 8. zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; 4. daj nam danes naš vsakdanji kruh; 5. in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; 6. in nas ne vpelji v skušnjavo; 7. temuč reši nas hudega. Amen. 3. Češčena Marija. 1. Oeščena si Marija, gnade polna, Gospod je s teboj; 2. žegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa, Jezus. 3. Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj, in na našo smrtno uro. Amen. 1 * 4. Šest resnic. 1. Da je en Bog. 2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, hudo pa kaznuje. 3. Da so tri Božje osebe enega bitja in ene natore: Oče, Sin in sveti Duh. 4. Da se je Bog Sin, druga Božja oseba, za nas včlovečil zato, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 5. Da je človeška duša neumrjoča. 6. Da je gnada Božja k zveličanju potrebna, in da človek brez gnade Božje nič zaslužnega za večno življenje ne more storiti. 5. Angeljevo češčenje. 1. Angelj Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od svetega Duha. Češčena Marija itd. 2. Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi po tvoji besedi. Češčena Marija itd. 3. In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala. Češčena Marija itd. 6. Rožni venec. Teseli del. 1. Kterega si Devica od svetega Duha spočela. 2. Kterega si Devica v obiskanji Elizabete nosila. 3. Kterega si Devica v Betlehemu rodila. 4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5. Kterega si Devica v tempeljnu našla. 5 Žalostni del. 1. Kteri je za nas krvavi pot potil. 2. Kteri je za nas bičan bil. 3. Kteri je za nas s trnjem kronan bil. 4. Kteri je za nas težki križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. Častitljivi del. 1. Kteri je od smrti vstal. 2 . Kteri je v nebesa Sel. 3. Kteri je svetega Duha poslal. 4. Kteri te je v nebesa vzel. 5. Kteri te je v nebesih kronal. 7. Apostoljska vera. 1. Verujem v Boga Očeta, vsemogočnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. 2. In v Jezusa Kristusa, Sinu njegovega edi¬ nega, Gospoda našega. 8. Kteri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device. 4. Trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v v grob položen. 5. Šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal. 6. Šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega. 7. Od ondod bo prišel sodit žive in mrtve. 8. Verujem v svetega Duha. 9. Sveto katoliško cerkev; občestvo svetnikov. 10. Odpuščanje grehov. 11. Vstajenje mesa. 12. In večno življenje. Amen. 6 Pl • vo poglavje. Od vere. 1. Kaj moramo verovati? Verovati moramo vse, kar je Bog razodel. 2. Kdo nas uči, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, nas uči sveta cerkev. 3 . Kje je kratko zapopadeno, kar moramo verovati? Kar moramo verovati, je kratko zapopadeno v apostoljski veri, ktera ima dvanajst členov. 1. Od trojedinega Boga. 1. Koliko je Bogov? En sam Bog je. 2. Zakaj Boga ne vidimo? Boga zato ne vidimo, ker je čisti duh. 3 . Kako davno je že Bog? Bog je vselej bil, je in bo vselej, — on je večen. 4. Koliko je Božjih oseh? Tri Božje osebe so: Oče, Sin in sv. Duh. 5 . Kdo te je vstvaril? Bog Oče me je vstvaril. 7 6. Kdo te je odrešil? Bog Sin me je odrešil. 7. Kdo te je posvetil? Bog sveti Duh me je posvetil. 8. Ktera dela se tedaj vsaki Božji osebi posebej pri- lastujejo? Bogu Očetu se prilastuje stvarjenje, Bogu Sinu odrešenje, Bogu svetemu Duhu posvečenje. 9. Kako se tri Božje osebe med sdboj razločujejo? Bog Oče je sam od sebe od vekomaj; Bog Sin je rojen od Boga Očeta od vekomaj; Bog sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Boga Sina od vekomaj. 10. Kako se imenujejo vse tri Božje osebe skupaj? Vse tri Božje osebe skupaj se imenujejo pre¬ sveta Trojica. 11. S čim spoznavamo presveto Trojico? Presveto Trojico spoznavamo z znamenjem sve¬ tega križa in z besedami: Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu, kakor je bilo V začetku, tudi sedaj in vselej in na vse večne čase. Amen. 12. Kaj še spoznavamo z znamenjem svetega križa? Z znamenjem svetega križa še spoznavamo, da je Jezus Kristus za nas na svetem križu umrl. 2. Od stvarjenja.*) 1. Kdo je vse vstvaril? Bog je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je. 2. Kaj pomeni beseda: vstvariti? Beseda vstvariti pomeni iz nič kaj narediti. *) Zgodbe sv. pisma: Stvarjenje sveta. 8 3. Kdkošna je bila od začetka naša zemlja? Bila je pusta in prazna, voda in tema ste jo pokrivali. 4. V koliko dneh je Bog zemljo človeku za prebivališče vravnal? Bog je v šestih dneh zemljo človeku za pre¬ bivališče vravnal. 5. Kaj je Bog vsaki dan vstvaril? Bog je prvi dan vstvaril svetlobo; drugi dan nebes in oblake; tretji dan je Bog rekel: Naj se steče voda v en kraj, in suha zemlja naj se prikaže; na zemlji pa je vstvaril travo, zelišča in drevesa; četrti dan je Bog vstvaril solnce, luno in zvezde; peti dan ptice pod nebom in ribe v vodi; šesti d a n vse druge živali in poslednjič človeka; sedmi dan pa je Bog počival, to je. nehal je stvariti. 6. Kako Boga imenujemo, ker je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar je? Imenujemo ga vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje, (l. člen apost. vere.) 7. Ali je Bog svet samo vstvaril? Bog svet tudi ohranuje in modro vlada, — on je neskončno moder. 8. Kako Bog za vse stvari skrbi? Bog prav očetovski za vse skrbi, — on je ne¬ skončno dobrotljiv. 9 3. Od angel j e v.*) 1 Ktere so naj imenitniše stvari Božje? Naj imenitniše stvari Božje so: angelji in ljudje. 2. Kaj so angelji? Angelji so čisti duhovi, kteri imajo um in voljo, telesa pa ne. S. Zakaj je Bog angelje vstvaril? Bog je angelje vstvaril, da bi ga spoznali, častili ljubili, molili, mu služili in ljudi varovali. 4. Kako imenujemo angelje, kteri ljudi varujejo? Imenujemo jih angelje varhe. 5. Kaj smo angeljem varhom dolžni? Angelje varhe moramo častiti, se jim priporočati in jih ubogati. 6‘. Kdkošni so bili angelji koj, ko jih-je Bog vstvaril? Bili so dobri in v veliki popolnosti. 7. Ali so pa vsi angelji dobri ostali? Nekteri angelji so hoteli Bogu enaki biti, in zato jih je Bog za vselej zavrgel in v pekel pahnil. 8. Kako imenujemo hudobne angelje? Imenujemo jih hudobne duhove. 9. Kdkošni so hudobni duhovi do nas? Iz nevošljivosti nas sovražijo in nas skušajo v greh zapeljati. *) Zgodbe sv. pisma: Stvarjenje angeljev in njih greh. 10 4. Od Adama in Eve.*) 1. Kteri je bil prvi človek? Prvi človek je bil Adam. 2. Kako je Bog Adama vstvaril? Bog je naredil iz prsti človeško truplo; bilo je pa še mrtvo; potem mu je Bog dušo vdihnil, in bil je prvi človek Adam. 3. Kako je Bog Evo vstvaril? Bog je Evo vstvaril iz Adamovega rebra. 4. Iz česa je torej človek? Človek je iz telesa in iz neumrjoče duše, ktera je po Božji podobi vstvarjena. 5. Kje sta Adam in Eva živela? Adam in Eva sta v raji živela. 6. Kako se jima je v raji godilo ? Prav dobro se jima je godilo; bila sta srečna na duši in na telesu. 7. Kokoma je bila njuna duša? Njuna duša je bila lepa, čista, Bogu dopadljiva, to se pravi: bila je v gnadi Božji. 8. Kakosno je bilo njuno telo? Njuno telo je bilo zdravo in neumrjoče. 9. Zakaj je Bog človeka vstvaril? Bog je človeka vstvaril, da bi ga spoznal, častil, ljubil, njegove zapovedi spolnoval in enkrat v ne¬ besa prišel. *) Zgodbe sv. pisma: Stvarjenje prvega človeka; greh prvih starišev; kazen greha. 11 10. Kaj je Bog Adamu m Kvi prepovedal? Bog' je Adamu in Evi prepovedal jesti od dre¬ vesa, ktero stoji sredi raja. 11. Kaj je Bog Adamu in Evi zazugal, če ga ne bosta ubogala? Zažugal jima je, da bosta umrla. 12. Kaj sta Adam m Eva storila? Bila sta Bogu nepokorna, sta prepovedan sad jedla in tako grešila. 13. Kdo je Adama in Evo v greh zapeljal? Adama in Evo je v greh zapeljal hudobni duh v podobi kače. 14. Ali je greh kaj škodoval Adamu in Esi? Greh je Adamu in Evi škodoval na duši in na telesu. 15. Kdlcošna je bila njuna duša po grehu? Postala je grda in Bogu zoprna, ker zgubila sta gnado Božjo. 16. Kukošno je bilo njuno telo po grehu? Postalo je slabo in umrjoče. 17. Ali je ta greh škodoval le njima? Ta greh je škodoval tudi nam vsirn, ker smo njih otroci: prinesel nam je časno in večno smrt, in še veliko druzega hudega na duši in na telesu. 18. Kako se imenuje ta greh? Imenuje se podedovani ali izvirni greh. 19. Zakaj se imenuje podedovani greh? Zato, ker smo ga vsi od prvih starišev pode¬ dovali. 12 20. Ali je kdo ostal brez izvirnega greha? Le Marija je ostala brez izvirnega greha, (čisto spočetje Marije Device.) 21. Kako dolgo je Bog ljubil prve stariše? Tako dolgo jih je ljubil, dokler niso grešili. 22. Kaj torej Bog ljubi in kaj sovraži? Bog ljubi vse dobro in sovraži vse hudo, — on je neskončno svet. 23. Kaj sta Adam in Eva po grehu storila? Skrivala sta se med drevjem v raji. 24. Ali se more pred Bogom kdo skriti? Pred Bogom se ne more nihče skriti, — Bo je povsod pričujoč; on tudi vse vidi, vse sliš vse ve, — je vseveden. 25. Kako je Bog zavoljo greha kaznoval Adama in Evo? Iz raja ju je spodil, in postala sta nesrečna na duši in na telesu. 26. Kaj torej Bog plačuje in kaj kaznuje? Bog vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje, — on je neskončno pravičen. 5. Od druge Božje osebe, a) Jezusova mladost.*) 1. Kam je Bog zavrgel hudobne angelje zavoljo greha? Bog je hudobne angelje zavoljo greha zavrgel v pekel. *) Zgodbe sv. pisma: Oznanovanje Jezusovega rojstva; Marija Elizabeto obišče; Jezusovo rojstvo; pastirji pri jaslih; Marija Jezusa v tempeljnu skaže; modri Jezusa molijo; sveta družina v Egipt beži: dvanajstletni Jezus v tempeljnu. bD. 2. Ali je Bog tudi naše prve stariše vekomaj zavrgel za¬ voljo greha? Ni jih vekomaj zavrgel, ampak jim je obljubil Odrešenika, kteri je prišel na svet čez štiri tisoč let. ■S. Kakošen je torej Bog, ker skesanemu grešniku grehe odpusti ? Ker Bog skesanemu grešniku grehe odpusti, pravimo, daje neskončno usmiljen. 4. Kako se imenuje Odrešenik sveta? Odrešenik sveti se imenuje Jezus Kristus. 5. Kdo je Jezus Kristus ? Jezus Kristus je: 1. edinorojeni Sin Boga Očeta; 2. Bog in človek skupaj; 3. naš Odrešenik in Zve¬ ličar; 4. naš Gospod, zapovednik in učenik. (2. člen apost. vere.) 6. Koliko nator ima torej Jezus Kristus? Jezus ima dve natori, Božjo in človeško. 7. Po kteri natori ima Jezus očeta f Jezus ima po Božji natori očeta in ta je Bog Oče. 8. Po kteri natori ima Jezus mater? Jezus ima po človeški natori mater, in ta je Marija, — Mati Božja. 9. Kdo je Mariji oznanil, da ho mati Jezusova postala? Mariji je oznanil angelj Gabrijel, da bo mati Jezusova postala in da ga bo spočela od svetega Duha. (Angeljevo eešeenje.) 10. Kje je hila Marija, ko ji je angelj eešeenje prinesel? Ko je angelj Mariji češčenje prinesel, je v Nazaretu v hišici molila. 14 11. Kam je šla potem Marija? Sla je obiskat svojo teto Elizabeto. 12. S kom je bila Marija zaročena ? Marija je bila zaročena s svetim Jožefom, kteri je bil rednik Jezusov. 13. Kje je bil Jezus rojen? •Jezus je bil rojen v Betlehemu v hlevcu. 14. Kaj je Marija po Jezusovem rojstvu storila? Marija je dete v plenice povila, in v jaslice položila. (Božič, 3. člen apost. vere.) 15. Kdo je rojstvo Jezusovo oznanil? Rojstvo Jezusovo so oznanili: 1. Angelj pastir¬ jem; 2. zvezda modrim v jutrovi deželi; 3. modri kralju Herodu in pismarjem; 4. Simeon in Ana ljudem v tempeljnu. 16. Kam so pastirji potem hiteli? Hiteli so k hlevcu, in so ondi Jezusa molili. 17. Kdo je prišel iz jutrove dežele, ko je bil Jezus rojen? Prišli so modri, ali trije kralji, ktere je zvezda pripeljala. (Razglašenje Gospodovo.) 18. Kaj so modri storili, ko so Jezusa našli? Modri so predenj pokleknili, ga molili in mu' zlata, kadila in mire v dar prinesli. 19. Kaj se je zgodilo, ko je bil Jezus osem dni star? Ko je bil Jezus osem dni star, je bil po po¬ stavi obrezan in Jezus imenovan. (Novo leto.) 20. Kaj se je zgodilo, ko je bil Jezus štirideset dni star ? Ko je bil Jezus štirideset dni star, sta ga Jo¬ žef in Marija v tempeljnu darovala in sta v dar prinesla dva golobčeka. (Svečnica.) 15 21. Kdo je ravno takrat prišel v tempelj? Takrat sta v tempelj prišla Simeon in Ana, in sta veselo pripovedovala, da je to dete obljubljeni Odrešenik. S2. Kaj je hotel Herod Jezusu storiti? Herod je hotel Jezusa umoriti. 23. Kako je Bog v tej nevarnosti pomagal? Angelj je prišel k Jožefu in je rekel, naj vzame dete in Marijo njegovo mater, in naj beži v Egipt. 24. Kaj je potem storil grozoviti Herod? Grozoviti Herod je dal pomoriti vse dečke, ki niso bili čez dve leti stari. (Nedolžni otročiči.) 35. Kam je šel Jožef z Jezusom in Marijo po Herodovi smrti ? Po Herodovi smrti je šel Jožef z Jezusom in Marijo v Nazaret. 26. Kaj se je zgodilo, ko je kil Jezus dvanajst let star? Sel je s svojimi stariši v Jeruzalem k veliko¬ nočnim praznikom. 27. Kaj se je tedaj v Jeruzalemu zgodilo ? Marija in Jožef sta Jezusa zgubila, Jezus je ostal v Jeruzalemu, in čez tri dni sta ga našla v tempeljnu med učeniki. 28. Kam sta potem Marija in Jožef šla z Jezusom? Šla sta ž njim v Nazaret, kjer jima je bil po¬ koren in je rastel v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. (Rožni venec I.) 1C b) Jezus učenik.*) 1. Zakaj je Jezus na svet prišel? Jezus je zato prišel na svet, da nas je 1. pod¬ učil, in 2 . s svojo smrtjo odrešil večnega pogub¬ ljenja. 2. Kdaj je Jezus začel učiti? Jezus je začel učiti, ko je bil 30 let star. 3. Kdo je ljudi pripravljal na Jezusov prihod? Sveti Janez Krstnik je ljudi pripravljal na Je¬ zusov prihod. 4. Zakaj se sveti Janez imenuje Krstnik? Zato, ker je ljudi krščeval in je tudi Jezusa krstil. 5. Kaj se je pri Jezusovem krstu zgodilo ? Sveti Duh se je prikazal v podobi goloba nad Jezusom, in Bog Oče se je oglasil: Ta je moj lju- beznjivi Sin, nad kterim imam svoje dopadajenje. 0. Kam je Jezus potem šel? Jezus je bil potem od svetega Duha v puščavo peljan, se je postil 40 dni in 40 noči, hudobni duh ga je skušal, in angeljci so prišli in so mu stregli. 7. Kaj je potem Jezus storil? Izvolil si je dvanajst aposteljnov in dva in sedem¬ deset učencev, hodil je tri leta po svoji domači de¬ želi, je povsod učil, čudeže delal in dobrote skazoval. *) Zgodbe: Sv. Janez Jezusu pot pripravlja; Jezus krščen in skušan; Jezusovi prvi učenci. 17 8. Kaj je Jezus učil ? Jezus je učil, kaj moramo verovati, upati in storiti, da bomo v nebesa prišli. 9. S čim je Jezus potrjeval svoj nauk? Jezus je potrjeval svoj nauk z besedami sve¬ tega pisma in s čudeži. 10. Ktere čudeže je delal Jezus v naravi?*) Jezus je v Kani galilejski spremenil vodo v vino, dvakrat z malo hlebi in ribami nasitil več tisuč ljudi, vetru in morju je zapovedoval, po morji je hodil, kakor po suhem. 11. Ktere čudeže je Jezus delal nad ljudmi? Jezus je dajal slepim, da so videli; gluhim, da so slišali; mutastim, da so govorili; hromim, da so hodili; gobove je očiščeval; vsakoršne bolnike, tudi take, ki so bili daleč od njega, je ozdravljal; hu¬ dobne duhove je izganjal, in mrtve oživljal: Jajrovo hčer, Najmljanskega mladenča, Lazarja, ki je že štiri dni v grobu ležal. IS. Kako se je Jezus obnašal do otrok? Jezus je bil do otrok zelo ljubeznjiv. 13. Kaj je rekel Jezus, ko so jih aposteljni odganjali? Rekel je: Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo. 14. Kako je pokazal svojo ljubeznjivost do otrok? Vzel jih je v naročje in jih je blagoslovil. *) GHej posamezne čudeže v zgodbah sv. pisma! Kršč. nauk. 2 18 c) Jezusovo trpljenje.*) 1. Kako je šel Jezus zadnjikrat k velikonočnim praznikom? Jezus je na osličku jezdil v Jeruzalem, in ljudje so ga veselo spremljali. (Cvetna nedelja.) 2. Kaj je Jezus storil tisti večer pred svojim trpljenjem? Jezus je z aposteljni jedel velikonočno jagnje, jim je noge umival in postavil zakrament presve¬ tega rešnjega Telesa. (Veliki četrtek.) 3. Kam je šel Jezus po zadnji večerji? Po zadnji večerji je šel Jezus na Oljsko goro molit. 4. Kako je Jezus na Oljski gori molil? Trikrat je molil: Oče! ako je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja od mene, pa ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi. 5. Ali je bil Jezus na Oljski gori zelo žalosten? Tako zelo je bil žalosten, da je krvav pot potil. 6. Kdo je Jezusa izdal? Judež Iškarijot je Jezusa izdal za trideset sre¬ brnikov, in ga je sovražnikom s poljubom naznanil. 7. Kam so vojaki peljali zvezanega Jezusa? Najprej so ga peljali k Anu, potem h Kajfu, kjer so ga po krivem tožili in sodili. 8. Kdo je Jezusa pri Kajfu na dvorišči zatajil? Peter je Jezusa na dvorišči trikrat zatajil. *) Zgodbe: Jezusov slovesni hod v Jeruzalem in vse zgodbe od trpljenja in smrti Jezusa Kristusa. 19 9. Kam so Jezusa v petek zjutraj peljali? Peljali so ga k cesarjevemu namestniku Pon- eiju Pilatu in so ga tožili, da ljudstvo zapeljuje, brani cesarju davke dajati, in se dela kralja. 10. Kam so Jezusa peljali od Poncija Pilata? Peljali so ga k Herodu, kteri ga je zasramoval, in ga belo oblečenega nazaj poslal Pilatu. 11. Kaj se je potem godilo z Jezusom? Potem ga je dal Pilat bričem, da so ga bičali in s trnjem kronali. 12. Kako so farizeji Pilata prisilili, da je Jezusa Tc smrti obsodil? Pekli so, da ga hočejo cesarju zatožiti. 13. Kje je bil Jezus križan? Jezus je bil križan na gori Kalvariji ali Golgati. 11. Kaj se je posebnega zgodilo na poti? Srečal je Jeruzalemske žene, trikrat je padel pod težkim križem, in Simeon..iz Cirene mu je prisiljen pomagal križ nesti. (Križev pot.) 15. Kdaj so Jezusa pribili na križ? Jezusa so pribili na križ okoli poludne, in visel je na križu do treh popoludne. (Rožni venec II.) 16. Kaj se je zgodilo, ko je Jezus visel na križu? 1. Jezus je za svoje sovražnike molil: „Oče! odpusti jim; saj ne vedo, kaj delajo.“ 2. Skesanega razbojnika je potolažil, rekoč: »Resnično ti povem, danes boš z menoj v raj i.“ 3. Svojo mater je izročil Janezu, rekoč Mariji: »Žena! glej tvoj sin! in Janezu: „Glej tvoja m a t i! “ 3 * 20 4. Opoludne je solnce otemnelo, in temu, je bila po vsi zemlji do treh popoludne, in tedaj je naznanil Jezus svoje trpljenje in zapuščenost, rekoč: „Moj Bog, moj Bog! zakaj si me zapustil? 11 5. Od prevelicega trpljenja žejen, je rekel: „Žejen sem!“ in so mu dali jesiha. 6. Rekel je: „Dopolnjenc je!“ 7. Zavpil je z velikim glasom: „Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!“ In ko je bil to iz¬ rekel, je glavo nagnil in umrl. 17. Kaj se je zgodilo, Teo je Jezus umrl? Zagrinjalo v tempeljnu se je pretrgalo od vrha do til; zemlja se je tresla; skale se pokale, grobi so se odpirali: mrtvi so vstajali; stotnik je rekel: „Eesnično, ta je Sin Božji.“ (Veliki petek, zvonjenje ob petkih.) 18. Kdo je pokopal Jezusa? Jožef Arimatejee in Nikodem sta ga pokopala v nov, v skalo vsekan grob, kamor še nihče ni bil položen. (4. člen apost. vere.) 19. Kam je šla duša Jezusova? Duša Jezusova je šla v predpekel, kjer so duše pravičnih odrešenja čakale. d) Jezusovo vstajenje in njegov vnebohod.*) 1. Kaj se je zgodilo, ko so bili Jezusa v grob položili? Sovražniki Jezusovi so grob zapečatili, in vo¬ jaki so ga varovali. *) Zgodbe: Jezusovo vstajenje; Jezus se M. Magdaleni in Petru prikaže; Jezus se prikaže učencema na poti v Emavs; Jezus se vsim aposteljnom prikaže in postavi zakrament svete pokore; Jezus gre v nebesa. 21 S. Ali je Jezus v grobu ostal? Jezus ni ostal v grobu, ampak je tretji dan iz lastne moči častitljiv od smrti vstal. (Velika noč; 5. člen apost. vere.) 3. Komu se je Jezus po vstajenji prikazal? Prikazal se je svoji materi Mariji, Mariji Magda¬ leni, Petru, dvema učencema, ki sta šla v Emavs, dvakrat zbranim aposteljnom, enkrat več kakor pet sto učencem na gori. 4. Kaj se je zgodilo štirideseti dan po vstajenji? Jezus je šel z dušo in telesom na Oljski gori v pričo aposteljnov v nebesa. (Vnebohod.) 5. Kaj pomenijo besede: „sedi na desnici Boga Očeta"? One pomenijo; Jezus ima ravno tisto čast in oblast v nebesih in na zemlji, kakor Bog Oče. (6. člen apost. vere.) 6. Ali bo Jezus še kdaj prišel? Prišel bo konec sveti sodit žije in mrtve, to je, dobre in hudobne. (7. člen apost. vere.) 6. Od tretje Božje osebe*) in od svete cerkve. 1. Koga je Jezus deset dni po svojem vnebohodu apo¬ steljnom poslal? Jezus je deset dni po svojem vnebohodu apo¬ steljnom poslal svetega Duha, kteri je prišel nad nje v podobi gorečih jezikov. (Binkošti.) •9. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja Božja oseba, on je pravi Bog. (8. člen apost. vere.) *) Zgodbe: Prihod sv. Duha. 22 3. Kaj nam sveti Duh dobrega daje? Sveti Duh nas posvečuje, nas razsvetljuje, nam pomaga dobro delati in nam deli svoje darove. 4. Kteri so darovi svetega Duha? Darovi svetega Duha so ti: 1. dar modrosti; 2. dar umnosti; 3. dar sveta; 4. dar moči; 5. dar učenosti; 6. dar pobožnosti; 7. dar strahu Božjega. 5. Kaj so potem aposteljni delali, ho so bili prejeli svetega Duha? Aposteljni so povsod oznanovali Jezusov nauk, in se niso bali ne trpljenja, ne smrti. 6. Kako imenujemo aposteljne in tiste, kteri verujejo v Jezusa? Aposteljne in vse, ki verujejo v Jezusa, ime¬ nujemo Jezusovo cerkev. 7. Kdo je nevidni poglavar svete cerkve? Nevidni poglavar svete cerkve je Jezus Kri¬ stus sam. 8. Komu je rekel Jezus vladati sveto cerkev? Jezus je aposteljnom in njih naslednikom, škofom, rekel vladati sveto cerkev. 9. Kterega izmed aposteljnov je postavil Jezus svoji cerkvi vidnega poglavarja? Jezus je postavil svoji cerkvi vidnega poglavarja Petra, kterega naslednik je rimski papež. 10. Kaj pomenijo besede: „verujem v občestvo svetnikov “? One pomenijo: verujem, da so verni na zemlji, svetniki v nebesih in duše v vicah v zvezi in da se vdeležujejo duhovnih dobrot. (9. člen apost. vere.) 23 11. Kaj pomenijo besede: „verujem v odpuščanje grehov“? One pomenijo: verujem, da imajo škofje in mašniki od Jezusa oblast grehe odpuščati. (10. člen apost. vere.) IS. Kaj je Jezus storil svoji materi potem, ko je bil v ne¬ besih in ko je Marija umrla? Jezus je svojo mater v nebesa vzel in v nebesih kronal. (Rožni venec IH.) 7. Poslednje reci. 1. Kaj se zgodi, kadar človek umrje? Duša se loči od telesa, bo koj sojena (po¬ sebna sodba) in potem gre kamor si zasluži, ali v nebesa, ali v vice, ali v pekel. S. Ktere duše pridejo v nebesa? V nebesa pridejo duše, ktere ,go popolnoma ciste. 3. Ktere duše pridejo v vice? V vice pridejo duše, ktere imajo male grehe nad sabo, in ktere se za storjene grehe še niso spokorile. 4. Kako moremo dušam v vicah pomagati? Dušam v vicah moremo pomagati: 1. Z darit¬ vijo svete maše; 2. z molitvijo; 8. z drugimi do¬ brimi deli; 4. z odpustki. 5- Ktere duše pridejo v pekel? V pekel pridejo duše, ktere imajo smrtne grehe D a d sabo. 6. Kaj se bo sodnji dan zgodilo? Sodnji dan bodo trupla vsih ljudi iz zemlje vstala in se s svojimi dušami zopet sklenila, in potem bo poslednja sodba. (11. člen apost. vere.) 7. Ali bodo po poslednji sodbi še vice ? Po poslednji sodbi bodo le nebesa in pekel. (12. člen apost. vere.) BSf+—►»4 Drugo poglavje. Od upanja. 1. Kaj upamo od Boga? Od Boga upamo večno zveličanje, in vse pri¬ pomočke, ki jih k zveličanju potrebujemo. 2. S čim pokažemo svoje zaupanje v Boga? Svoje zaupanje v Boga pokažemo z molitvijo. 3. Kaj se pravi moliti? Moliti se pravi z Bogom govoriti, ali svojega duha k Bogu povzdigovati. 4. Zakaj molimo? Zato molimo, da Boga častimo, hvalimo in prosimo. 25 o. Kolikerna je torej molitev? Molitev je trojna: častivna, hvalivna in pro- sivna. 6'. Kako zamoremo moliti? Moliti zamoremo znotranje ali ob enem tudi zunanje. 7. Ali smo dolžni moliti? Dolžni smo moliti, ker nam je Jezus zapovedal moliti in ker je sam neprenehoma molil. 8. Ali je vsaka molitev dobra? Dobra je le tista molitev, pri kteri človek v srcu misli in čuti, kar z besedo izgovarja. 9. Kako se moramo pri molitvi obnašati? Pri molitvi moramo roke sklenjene imeti, se ue ozirati ali na kaj druzega misliti. 10. Kaj nam dobra molitev pomaija? Dobra molitev nam pomaga, da Bogu dopademo, in dosežemo, kar Boga prosimo, če je naši duši v zveličanje. 11. Kdaj posebno moramo moliti? Moliti moramo zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi, pred šolo in po šoli, in kadar k molitvi zvoni. IS. Ktere molitve naj večkrat molimo? Naj večkrat molimo Oče naš ali Gospodovo molitev in Češčeno Marijo. 13. Koliko delov ima Oče naš? Oče naš ima ogovor in sedem prošenj. 26 14. Ktere besede se imenujejo ogovor ? Ogovor se imenujejo besede: „Oče naš, kteri si v nebesih. “ 15. Kaj prosimo v prvi prošnji: „Posvečeno bodi tvoje ime“? V prvi prošnji prosimo, da bi vsi ljudje Boga prav spoznali, častili in ga z grehi ne žalili. 16. Kaj prosimo v drugi prošnji: „Pridi k nam tvoje kra¬ ljestvo “? V drugi prošnji posebno prosimo, da bi nam Bog po tem življenji nebesa dodelil. 17. Kaj prosimo v tretji prošnji: „Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji“? V tretji prošnji prosimo, da bi nam Bog gnado dal, njegovo sveto voljo vselej in tako spolnovati, kakor jo angelji in svetniki v nebesih spolnujejo. 18. Kaj prosimo v četrti prošnji: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh “? V četrti prošnji prosimo, da bi nam Bog dal vsega, česar potrebujemo za dušo in telo. 19. Kaj prosimo v peti prošnji: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom“? V peti prošnji prosimo, da bi nam Bog grehe odpustil ravno tako, kakor tudi mi odpuščamo vsem, kteri so nas razžalili. 20. Kaj prosimo v šesti prošnji: „In nas ne vpelji v skušnjavo “? V šesti prošnji prosimo, da bi Bog odvrnil od nas skušnjave t. j. vse, kar nas v greh napeljuje. 27 27 . Kaj prosimo v sedmi prošnji: „'Temuč reši nas hudega 11 ? V sedmi prošnji prosimo, da bi nas Bog rešil vsega hudega na duši in na telesu, posebno greha in večnega pogubljenja. ■ 22 . Kaj pomeni beseda „Amen“? Beseda Amen pomeni: Zgodi se, kar prosimo. 23 . Koliko delov ima „Ceščena Marija“? Češčena Marija ima tri dele: 1. pozdravljenje velicega angelja Gabriela; %. pozdravljenje tete Elizabete; 8. besede, ki jih je sveta cerkev pri¬ stavila. Tretje poglavje. Od ljubezni. 7 . Koga nas je učil Jezus ljubiti? Jezus nas je učil ljubiti Boga in bližnjega, ker je rekel: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje misli, in vse svoje moči. Ta je naj veča in prva zapoved, druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bliž¬ njega, kakor sam sebe." 2 . Kako moramo Boga ljubiti? Boga moramo ljubiti čez vse, to je, moramo ga vaji imeti, kakor vse stvari, raji vse, tudi življenje dati, kakor Boga žaliti. 28 3. Kdo je naš bližnji?*) Naš bližnji je vsak človek, naj bo prijatelj ali neprijatelj. 4. Kako moramo bližnjega ljubiti? Bližnjega moramo ljubiti, kakor sami sebe. 5. S čim pokažemo, da Boga in bližnjega ljubimo? S tem, da spolnujemo Božje zapovedi. 6. Ktere no Božje zapovedi? Božje zapovedi so: 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem Božjega imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešeštvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blagi. 7. Kje je Bog dal zapovedi?**) Bog je Izraelskemu ljudstvu med gromom in bliskom dal zapovedi po Mojzesu na Sinajski gori. 8. Zakaj je dal Bog zapovedi med gromom in bliskom? Zato, da bi se ljudje bolj bali njegove zapovedi prelomiti, in da bi jih raji spolnovali. *) Zgodbe: Usmiljeni Samarijan. **) Zgodbe: Bog da deset zapoved na gori Sinaj. 29 9. Ali imamo razim Božjih zapoved še ktere druge za¬ povedi? Razun Božjih zapoved imamo še cerkvene za¬ povedi, in te so: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč: Stiridesetdanski post, kvatrne in druge zapovedane postne dni; zdrži se tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spo¬ vedniku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. 10. Kaj stori kristijan, kteri Božjo ali cerkveno zapoved prostovoljno prelomi? Kdor Božjo ali cerkveno zapoved prostovoljno prelomi, stori greh. 11. Kdo se pregreši zoper prvo Božjo zapoved? Kdor rad in pobožno ne moli. 12. Kdo se pregreši zoper drugo Božjo zapoved? Kdor Božje ime po nemarnem imenuje, kolne, se roti, obljube dela in jih ne spolnuje. 13. Kdo se pregreši zoper tretjo Božjo zapoved? Kdor ne gre ob nedeljah k Božji službi, ako- ravno bi lahko šel, v cerkvi pobožno ne moli in Gospodovemu dnevu s prepovedanim delom nečast dela. 14. Kdo se pregreši zoper četrto Božjo zapoved? Kdor starišev, učenikov in gospodarjev ne uboga, jih grdo gleda, in stare ljudi žali ali zasmehuje. 30 15. Kdo se pregreši zoper peto Božjo zapoved? Kdor sebe ali druge na telesu ali na duši kaj poškoduje ali celo umori, zlasti kdor druge pohujšuje. 16. Kdo se pregreši zoper šesto Božjo zapoved? Kdor kaj grdega rad misli, govori, gleda, po¬ sluša, poje ali dela. 17. Kdo se pregreši zoper sedmo Božjo zapoved? Kdor je len, zapravlja, krade, kaj najde, pa nazaj ne dd, goljufava, škodo dela in je ne popravi. 18. Kdo se pregreši zoper osmo Božjo zapoved? Kdor druge po krivem toži, opravlja, obrekuje, se laže in zmirja. 19. Kdo se pregreši zoper deveto m deseto Božjo zapoved? Kdor privoli v nesramno ali lakomno poželenje do vsega, kar ni njegovega. 30. Kdo se pregreši zoper prvo in drugo cerkveno zapoved? Kdor ob nedeljah in praznikih ne gre k sveti maši, ali če se tam nespodobno obnaša in ne moli. 31. Kaj je sveta maša? Sveta maša je nekrvava daritev nove zaveze, vedni spomin krvave daritve, ktero je Jezus na križu opravil. 32. Kako moramo biti pri sveti maši? Pri celi sveti maši moramo biti, in sicer: 1. pazno, 2. pobožno, 3. spodobno. 33. Kteri so poglavitni deli svete maše? Poglavitni deli svete maše so: 1. evangelij, 2. darovanje, 3. povzdigovanje, 4. obhajilo. 31 24. Kaj moramo pri evangeliji storiti? Pri evangeliji moramo vstati, se prekrižati in skleniti, da hočemo po sveti veri stanovitno živeti. 55 . Kaj moramo pri darovanji storiti? Pri darovanji moramo sami sebe Bogu darovati. 56 . Kaj moramo pri povzdigovanji storiti? Pri povzdigovanji moramo Jezusa v podobah kruha in vina moliti, na prsi trkati in svoje grehe obžalovati. 57 . Kaj moramo pri mašnikovem obhajilu storiti? Pri mašnikovem obhajilu se moramo v duhu obhajati, to je: goreče želje po Jezusu obuditi. 58 . Kdo se pregreši zoper tretjo cerkveno zapoved? Kdor se o zapovedanih postnih dneh ne posti, ali mesne jedi vživa. 29. Kdo se pregreši zoper četrto cerkveno zapoved? Kdor ne gre vsako leto vsaj enkrat k spovedi, in o velikonočnem času k svetemu obhajilu. 30. Kdo se pregreši zoper peto cerkveno zapoved? Kdor v adventu ali v postu pleše in k vese¬ licam zahaja. Oeti*to poglavje Od svetili zakramentov. 1. Brez česa ne more nihče v nebesa priti? Brez gnade Božje ne more nihče v nebesa priti. 2. Kaj je gnada Božja? Gnada Božja je vsak nezaslužen dar Božji. 3. Kaj je posvečujoča gnada Božja? Posvečujoča gnada Božja je tisti nezasluženi dar Božji, kteri nas dela na duši lepe, čiste, svete, Bogu dopadljive in večnega življenja vredne. 4 . Kaj je djanska gnada Božja? Djanska gnada Božja je tista pomoč Božja, ki nam je k vsakemu dobremu delu potrebna. 5. Kdo nam je gnado Božjo zaslužil? Gnado Božjo nam je zaslužil Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu. 6. Ali se gnada Božja vidi? Gnada Božja je nevidna. 7. Kaj je tedaj Jezus postavil, da zamoremo vedeti, kdaj gnado Božjo zadobimo? Postavil je svete zakramente. 8. Kaj je zakrament? Zakrament je vidno znamnje nevidne gnade Božje, postavljen od Jezusa Kristusa v naše posvečenje. 33 9. Koliko je svetih zakramentov? Svetih zakramentov je sedem, in ti so: 1. Sveti krst. 2. Sveta birma. 8. Sveto režnje Telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto poslednje olje. 6. Sveto mašnikovo posvečevanje. 7. Sveti zakon. 10. Kdo deli svete zakramente? Svete zakramente deli sveta cerkev, to je škofje in mašniki. 11. Kdo nam pri svetih zakramentih gnade deli? Bog sveti Duh nam jih deli, zato se imenuje posvečevavec. 12. Kje nas sveti Kuli posvečuje? Sveti Duh nas posvečuje: 1. pri svetem krstu, 2. pri sveti pokori, 8. kolikorkrat druge svete za¬ kramente vredno prejmemo. 13. Kteri zakrament je naj potrebniši? Naj potrebniši zakrament je sveti 'krst, ker brez njega ne more nihče zveličan biti. 14. Kaj smo pri svetem krstu zadobili? 1. Izvirni greh nam je bil izbrisan, — 2. večna in časna kazen nam je bila odpuščena, — 8. zado¬ bili smo posvečujočo gnado Božjo, — 4. postali smo otroci Božji in deležniki večnega zveličanja. 15. Kaj zadobimo pri sveti birmi? Pri sveti birmi nas sveti Duh prav posebno v veri potrdi. 16. Kaj je zakrament svetega rešnjega Telesa? Zakrament svetega rešnjega Telesa je najsvetejši zakrament, je pravo telo in prava kri našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa v podobah kruha in vina. KršS. nauk. g 34 17. Zakaj je Jezus zakrament svetega remjega Telesa postavil? Jezus je zakrament svetega rešnjega Telesa postavil: 1. da se daruje za nas pri sveti maši, 2. da se nam daje v jed pri svetem obhajilu, 3. da med nami prebiva v tabrnakeljnu. Od svete pokore. 1. Kaj je zakrament svete pokore? Zakrament svete pokore je zakrament, v kterem v to postavljeni mašnik kot Božji namestnik greš¬ niku po svetem krstu storjene grehe odpusti, če se jih skesano in do čistega spove, in tudi resnično voljo ima se poboljšati in pravo pokoro delati. 2. Koga človek z grehom razžali? človek z grehom razžali Boga. 3. Kdo mu zamore tedaj le grehe odpuščati? Samo Bog zamore grešniku grehe odpuščati. 4. Ali je zamogel tudi Jezus na zemlji grehe odpuščati? Zamogel jih je odpuščati, ker je Bog in človek skupaj. 5. Ali je Jezus tudi grehe odpuščal? Jezus je večkrat rekel skesanemu grešniku ali grešnici: Zaupaj sin, zaupaj hči, tvoji grehi so ti odpuščeni. (Magdalena.) 6. Ali je pa Jezus vedno na zemlji ostal, da bi grehe odpuščal? Ne, on je šel v nebesa. 7. Komu je dal oblast potem grehe odpuščati ? Jezus je svojim aposteljnom dal oblast grehe odpuščati. 8. Pri Tcteri priložnosti je dal Jezus svojim aposteljnom oblast grehe odpuščati? Ko je na večer po svojem vstajenji k apostelj¬ nom prišel pri zaprtih vratih in jim je rekel: Kterim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni, in kterim jih hote zadržali, so jim zadržani. 9. Kdo pa ima dandanes oblast grehe odpuščati? Oblast grehe odpuščati imajo škofje in mašniki, ker so pravi nasledniki aposteljnov. 10. Kje prejemajo mašniki oblast grehe odpuščati? Pri zakramentu mašnikovega posvečevanja. 11. Kdaj mašnih grešniku grehe odpuste? Kadar mu sveto odvezo dajo. 12. Kaj je tedaj vidno znamenje pri sveti pokori? Skesano spovedani grehi in mašnikova odveza. 13. Ktere gnade dobimo pri sveti pokori? Te-le gnade dobimo: 1. odpuščenje grehov, 2. odpuščenje večnih kazen, 3. posvečujočo gnado Božjo, 4. mir vesti. 14. Ali je pa vsaki hodi v nebesih odvezan, kterega mašnih odvežejo ? Ne vsak, ampak le tisti, kteri vse stori, kar je k temu zakramentu potrebno. 15. Ktere reči so pa potrebne k zakramentu svete pokore? Pet reči je potrebnih: 1. izpraševanje vesti, 2. kes ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved, 5. zadostovanje. 16. V kteri zgodbi nam je Jezus povedal, da je teh pet reči potreba k sveti pokori?*) V zgodbi o zgubljenem sinu. *) Zgodbe: Zgubljeni sin. 3 * 36 I. Izpraševanje vesti. 1. Kaj se pravi vest izpraševati? Vest izpraševati se pravi: dobro premisliti, kaj smo grešili od zadnje spovedi, ali od tistega časa, ko smo začeli greh spoznavati. 2. Kaj moramo storiti, preden začnemo vest izpraševati? Preden začnemo vest izpraševati, moramo sve¬ tega Duha na pomoč poklicati. 3. Kako naj svetega Bulia na pomoč pokličemo? Pridi sveti Duh! razsvetli mojo pamet, dahom svoje grehe prav spoznal; omeči moje srce, da jih bom prav obžaloval, odkritosrčno se jih spovedal in se resnično poboljšal. 4. Po kteri vrsti naj hi svojo vest izpraševali? Po božjih in cerkvenih zapovedih, in po grehih. II. Kes. 1. Kaj je kes? Kes je stud nad grehom in notranja žalost zavoljo razžaljenja Božjega, sklenjena s trdnim skle¬ pom, Boga nič več ne žaliti. 2. Kakošen mora kes hiti? Kes mora biti; 1. notranj, 2 . čez vse velik, 3. splošen, 4. čeznatoren. 3. Kdaj je kes notranj? Kes je notranj, kadar ne obžalujemo grehov samo z jezikom, ampak tudi v srcu. 4. Kdaj je kes čez vse velik? Kes je čez vse velik, kadar nam je bolj žal, da smo Boga žalili, kakor da bi bili vse na svetu zgubili. 37 5. Kdaj je lces splošen? Kes je splošen, kadar vse grehe obžalujemo, ne samo nektere. 6. Kdaj je kes eematoren? Kes je čeznatoren, kadar s pomočjo svetega Buha greh zato obžalujemo, ker smo ž njim Boga razžalili, nebesa zgubili, pekel zaslužili. 7. Kdaj bi bil kes samo natoren? Kes bi bil samo natoren, kadar bi greh le za¬ voljo časne nesreče obžalovali. 8. Kolikeri je čematorni kes ? Ceznatorni kes je: 1. popolnoma, 2. nepopol- noma. 9. Kdaj imamo popolnoma kes?*) Popolnoma kes imamo, kadar s pomočjo sve¬ tega Duha greh zato obžalujemo, ker smo z gre¬ hom Boga, najboljšega Očeta, žalili:- 10. Kdaj imamo nepopolnoma kes? Nepopolnoma kes imamo, kadar s pomočjo svetega Duha greh zato obžalujemo, ker smo z grehom nebesa zgubili in pekel zaslužili. 11. Kako se popolnoma kes obudi? Popolnoma kes se tako obudi: „0 moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz srca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga, tebe, vso svetost in neskončno dobroto, ki te iz vsega srca ljubim, ž njimi razžalil. Trdno sklenem s tvojo gnado svoje življenje poboljšati, in vse, tudi smrt *) Zgledi sv. pisma: Peter, Magdalena, Cahej, cestninar, zgubljeni sin. raji pretrpeti, kakor tebe, svojega Boga, tebe, ne¬ skončno svetost in dobroto, še kdaj s kakim grehom žaliti. Daj mi gnado, da spolnim ta svoj sklep! To te prosim po neskončnem zasluženji tvojega Božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa Amen“. 12. Ali moramo popolnoma kes imeti? Spoved je veljavna, če imamo tudi le nepo- polnoma kes. III. Trdni sklep. 1. Kaj mora s kesanjem sklenjeno biti? S kesanjem mora sklenjeno biti: 1. upanje, da nam bo Bog grehe odpustil, 2. trdni sklep. 2. Kaj je trdni sklep? Trdni sklep je resnična volja svoje življenje po¬ boljšati in nič več ne grešiti. 3. Kaj moramo skleniti? Skleniti moramo: 1. da se hočemo varovati storjenih grehov, 2. da se hočemo varovati bližnje priložnosti k grehu, 3. da hočemo storjeno škodo po moči popraviti. IV. Spoved. 1. Kaj je spoved? Spoved je skesana obtožba grehov pred po¬ oblaščenim mašnikom, da bi grešnik od njega sveto odvezo dobil. 2. Kakošna mora spoved biti? Spoved mora biti: 1. ponižna, 2. čista, 3. na¬ tančna in odkritosrčna. 39 3. Kdaj je spoved ponižna? Spoved je ponižna, kadar se grešnik ves ske¬ san svojih grehov obtoži in se brez potrebe ne izgovarja. 4. Kdaj je spoved cista? Spoved je čista, kadar se grešnik vsaj vsih smrtnih grehov spove, tako, da nobenega ne zamolči. 5 . Kdaj je spoved natančna in odkritosrčna? Spoved je natančna in odkritosrčna, kadar grešnik pove tudi število smrtnih grehov in okoliščine, ktere greh zvekšajo ali celo v drugačnega spremene. 6. Kaj je storiti, kadar ne vemo natanko, kolikokrat smo grešili ? Vsaj primerno moramo povedati, kolikokrat smo grešili vsaki dan, vsaki teden, vsaki mesec. 7. Ali se moramo tudi malih grehov spovedati? Dobro je tudi malih grehov se spovedati, ker ne vemo vselej natanko, kteri grehi so majhni in kteri so veliki, in ker tudi z malimi grehi Boga žalimo. 8. Zakaj se ne smemo sramovati pri spovedi grehe po¬ vedati ? 1. Zato, ker se nismo sramovali grešiti. 2. Ker je bolje enemu samemu Božjemu na¬ mestniku svoje grehe povedati, kakor da bi jih na sodnji dan vsi zvedeli. 3. Ker morajo spovednik z grešnikom usmi¬ ljenje imeti. 4. Ker ne smejo nikomur nič povedati. 40 9. Ali je tista spoved veljavna, pri kteri je grešnik le kaj pozabil? Veljavna je, če ni bila zanikrnost prevelika, vendar mora grešnik, če je velik greh pozabil, nazaj iti k spovedi, ako je še mogoče; ali mora pa pri prihodnji spovedi povedati. 10. Kako se spoved začne? Spoved se tako začne: f Prosim, duhovni oče, svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem. — Jaz, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsemogočnemu, Mariji, Materi božji, vsim ljubim svetnikom, in vam, častitljivemu mašniku, Božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spo¬ vedi, ki sem jo opravil . . . velikokrat in obilno grešil v mislih in željah, z besedami in djanjem; posebno pa se obtožim, da (nisem molil zjutraj in zvečer, sem Božje ime nepotrebno imenoval, sem dvakrat, desetkrat zaklel — i. t. d.) 11. Kako se spoved sklene? Spoved se tako sklene: Ti in vsi moji drugi grehi, ki se jih spomnim ali ne, ki sem jih ali sam storil, ali pa kriv bil, da so jih drugi storili, so mi iz srca žal, ker sem Boga, njega, samo sveto in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Trdno sklenem, nič več ne grešiti, in vsih grešnih pri¬ ložnost se varovati. Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze. Krajši način: Zdaj se ne spominjam nobenega greha več; prosim vas toraj duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze, če sem je vreden. 12. Kaj moramo potem storiti? Pazljivo moramo spovednika poslušati in od¬ govoriti, če nas kaj vprašajo. 41 13. Kaj si moramo posebno dobro zapomniti P Posebno dobro si moramo zapomniti pokoro, ktero nam spovednik nalože. Y. .Zadostovanje. 1. Kaj moramo po spovedi storiti? Po spovedi moramo: 1. Bogu se zahvaliti, ker nam je grehe odpustil; 2. naloženo pokoro opraviti; 3. pobožno življenje začeti. S. Kaj je zadostovanje? Zadostovanje so tista dobra dela, ktera nam spovednik za pokoro nalože, kakor molitev, post, miloščina. 3. Ali zadostuje samo to opraviti, kar mašnih nalože? Treba je: 1. da si tudi sami kaj za pokoro naložimo; 2. da nadloge in težave, ktere nam Bog pošilja, z voljo in za pokoro prenašamo. 4 . Kdaj naj bi naloženo pokoro opravili? Kadar je naročena; sicer pa je dobro, da jo koj po spovedi opravimo, če je mogoče. 5. Ktero je najgotovši znamenje dobro opravljene spovedi? Najgotovše znamenje dobro opravljene spovedi je, če smo po spovedi boljši in pobožniši. 1. Kaj zadobi bolnik pri zakramentu svetega posled¬ njega olja? Bolnik pri zakramentu poslednjega olja zadobi gnado Božjo v dušno, in večkrat tudi v telesno zdravje. 2. Kaj zadobijo mašniki pri zakramentu svetega mašnikovega po s večev anj a? Mašniki zadobijo zraven duhovske oblasti tudi gnado, dolžnosti svojega stanu prav spolnovati. 3. Kaj so zadobili stariši pri zakramentu svetega zakona? Stariši so pri svetem zakonu dobili posebno pomoč Božjo, pobožno živeti in svoje otroke krščanski izrejevati. Peto poglavje. Ocl krščanske pravič¬ nosti. 1. Alije za zveličanje zadosti, da se človek le greha varuje? Za zveličanje ni zadosti, da se človek le greha varuje, ampak mora tudi dobro delati. 2. Kako se imenuje kristijan, ki se greha varuje in dobro dela? Kristijan, ki se greha varuje in dobro dela, se imenuje krščansko pravičen. 3 . Kaj nas torej krščanska pravičnost uči? Krščanska pravičnost nas uči: varuj se hudega in delaj dobro! 43 4. Kaj je naj veče hudo ? Naj veče hudo je greh. 5. Kaj je greli? Greh je prostovoljno prelomljenje Božje postave. 6. Ali so vsi grehi enako veliki? Ne, eni so veliki ali smrtni, eni mali ali od¬ pustljivi grehi. 7. Kdo stori smrtni greh? Smrtni greh stori, kdor kako imenitno Božjo zapoved premišljeno prelomi. 8. Kdo stori odpustljivi greh? Odpustljivi greh stori, kdor v malih rečeh ali ne dosti premišljeno Božjo zapoved prelomi. 9. Kako zamoremo grešiti? Grešiti zamoremo z mislijo, z besedo, z djanjem in z opuščanjem tega, kar je kdo dolžan storiti. 10. Kteri so poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1. Napuh. 2 . Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. 11. Kteri so grehi zoper svetega Duha? Grehi zoper svetega Duha so: 1. Predrzno na Božjo milost grešiti. 2. Nad Božjo milostjo obupati. 3. Spoznani krščanski resnici se ustavljati. 4. Bližnjemu zavoljo gnade Božje nevošljiv biti. 5. Do zveličavnega opominovanja otrpneno srce imeti. 6. V nespokornosti trdovratno ostati. 44 12. Kteri so v nebo vpijoči grehi? V nebo vpijoči grehi so: 1. Eadovoljni uboj. 2 . Mutasti ali sodomski greh. 3. Zatiranje ubožcev, vdov in sirot. 4. Delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. 13. Kteri so tuji grehi? Tuji grehi so: 1. V greh svetovati. 2 . Grešiti velevati. 3. V drugih greh privoliti. 4. V greh napeljevati. 5. Drugih greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati. 14. Kakošno kazen zaslužimo z grehom? Smrtni greh nas pripelje v večno pogubljenje; odpustljivi greh nam nakoplje časno kazen, ktero moramo trpeti na tem svetu ali v vicah. 15. Kaj je dobro? Dobro je, kar je po Božji volji. Po Božji volji so pa čednosti in pa dobra dela. 16. Ktere so Božje čednosti? Božje čednosti so: Vera, upanje, ljubezen. 17. Ktere so poglavitne djanske čednosti? Poglavitne djanske čednosti so: 1. Modrost, 2 . zmernost, 3. pravičnost, 4. srčnost. 45 18. Ktera so naj imenitniša dobra dela? Naj imenitniša dobra dela so : 1. Molitev, 2. post, 3. miloščina. 19. Ktera so telesna dela usmiljenja? v Telesna dela usmiljenja so: 1. Lačne nasitovati. 2. Žejne napajati. 3. Popotnike sprejemati. 4. Nage oblačiti. 5. Bolnike obiskovati. 6. Jetnike reševati. 7. Mrliče pokopavati. 30. Ktera so duhovna dela usmiljenja? Duhovna dela usmiljenja so: 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Dvomljivcem prav svetovati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno trpeti. 6. Raz- žalnikom iz srca odpustiti. 7. Za žive in mrtve Boga prositi. 1. Jutranja molitev. Vstanem v imenu križanega Jezusa, kteri me je s svojo drago krvjo odrešil. Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si me to noč vsega hudega varoval. Prosim te, varuj me tudi današnji dan vsega hudega na duši in na telesu. Srčno mi je žal, da sem tebe, svojega Boga, tebe neskončno svetost in dobroto, kterikrat razžalil. Trdno sklenem, danes se varovati vsacega greha; 46 posebno se bom tega greha ... in vsake grešne priložnosti ogibal. Obljubim, da hočem vse studiti, kar je tvoji sveti volji nasproti. O moj Bog! izročim ti svojo dušo in telo. Kar bom danes mislil, govoril ali delal, vse naj bo k tvoji časti. Iz ljubezni do tebe bom vse težave voljno prenašal. Tudi želim danes vsih odpustkov se vdeležiti. O moj Bog! verujem v tebe, ker si večna resnica. O moj Bog! upam v tebe, ker si neskončno dobrotljiv. O moj Bog! ljubim te iz vsega srca, ker si neskončno ljubeznjiv; iz ljubezni do tebe ljubim svojega bližnjega kakor sam sebe. O Gospa moja, o Mati moja, tebi se vsega darujem, in da se ti vdanega skažem, ti danes po¬ svetim svoje oči, svoja ušesa, svoja usta, svoje srce in sebe popolnoma vsega. Ker sem tedaj tvoj, o dobra Mati! varuj me, brani me, kakor svojo last¬ nino in posestvo. Angelj Božji, varh moj, — Povsodi mi na strani stoj, — Me Božja milost ti je izročila, — O naj bi vedno tvoja roka me vodila. Sveti I., pomočnik moj, in vsi svetniki, prosite za me! Oče naš. Ceščena Marija. 2, Mašne molitve, 1. Pri evangeliji. Vstanem v imenu -j- Očeta, in f Sina in svetega j Duha. Trdno verujem vse, kar je Bog razodel, kar je Jezus Kristus učil, kar so aposteljni oznanovali, in kar nam sv. katoliška cerkev verovati zapoveduje. V tej sveti veri, o Bog, daj mi živeti in umreti. Amen. 47 2. Pri darovanji. Vzemi, Oče nebeški, dar kruha in vina, kterega ti mašnik darujejo. Naj bom pa tudi jaz tebi prijeten dar, ki se ti izročam sedaj in za poslednji čas. Amen. 3. Pri povzdigovanji presvete hostije. O Jezus, molim te! O Jezus, usmili se me! O Jezus, odpusti mi moje grehe. Amen. Pri povzdigovanji keliha. Presveta rešnja kri, očisti me! Presveta rešnja kri, ozdravi me! Pre¬ sveta rešnja kri, posveti me, in usmili se vernih duš v vicah! Amen. 4. Pri mašnikovem obhajilu. Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša. — O Jezus, tebe sem potreben, pridi v srce moje in pri meni ostani vekomaj. Amen. Konec svete maše. O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umrjem! O Jezus, tvoj sem živ in mrtev! Amen. 3, Večerna molitev. Usmiljeni, predobrotljivi Bog! ponižno pred teboj klečim in se ti srčno zahvalim za vse dobrote, ktere si meni, nevrednemu, danes in v celem življenji že podelil. Vzemi v zahvalo vsa moja dobra dela in trpljenja, ktera sklenem z zasluženjem in britkim trpljenjem Jezusa Kristusa. (Izprašuj nekoliko časa svojo vest in potem moli kes): O moj Bog! vsi moji storjeni grehi itd. (str. 37.). O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umrjem! O Jezus, tvoj sem živ in mrtev. Amen. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta Božja po¬ rodnica! ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, 48 temuč reši nas vselej vseh nevarnost, o častitljiva in blažena Devica! naša gospa, naša sredniea, naša besednica, naša pomočnica! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. Prosi za nas sveta Božja porodnica! Da bomo vredni obljub Kristusovih! Angelj Božji, varh moj, — Povsodi mi na strani stoj, — Me Božja milost ti je izročila, — O naj bi vedno tvoja roka me vodila. Sveti I., pomočnik moj, in vsi svetniki prosite za me! Gospod! daj vernim dušam večni mir in pokoj! Večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen. Oče naš. Ceščena Marija. 4, Molitev za ohranjenje nedolžnosti. Preljubeznjiva Devica Marija! moja edina želja je, da bi zmeraj pobožen in nedolžen ostal. Ker sem pa slab, se podam pod tvoje varstvo. O ljuba Mati Božja, prosi Jezusa, naj me ohrani v nedolžnosti. Gotovo, nikdar se ne bom s slabimi ljudmi pečal, nikdar kaj grdega mislil, govoril ali storil. Obljubim ti, da bom to zmiraj spolnoval, in to molitvico vsaki dan molil. Tako upam, da se bom enkrat s teboj vekomaj pri Jezusu veselil. Prosi, ljuba Mati Božja, za me, svojega otroka. Amen. e