515 Letnik 41 (2018), št. 2 O DEL U ARHIV O V IN ZBOR O V ANJIH ON THE A CTIVITIES OF THE AR CHIVES AND THE C ONFERENCES Seminar o znanstvenokritičnem aparatu v digitalni humanistiki: Aplikativna delavnica in teoretična diskusija Benetke (Italija), Università Ca’ Foscari, 11.–12. januar 2018 11. in 12. 1. 2018 je v Benetk ah na Uni v erzi Ca ’ F oscari pot ek alo d v odne v - no izobr aže v anje o znanstv enokritičnem apar atu pri di gitalnih obja v ah vir o v v obliki aplik ati vne dela vnice in t eor etične disk usije. Seminar sodi v okvir pr ojek - ta ER C BIFL O W (Bilingualis m in Flor entine and T uscan W or k s od pribl. 1260 do pribl. 1416 ), ki g a izv ajata Uni v erza Ca ’ F oscari in EHESS (É cole des haut es études en sciences sociales, P aris), or g anizir al pa g a je Oddelek za humanistične študije Uni v er ze Ca ’ F oscar i (Dipartiment o di Studi umanistici, Ca ’ F oscari) v sodelo v anju s C CeH (Cologne Centr e f or eHumanities, Uni v erza v K ölnu). Dv o - dne vno izobr aže v anje je bilo namenjeno pr ed v sem dokt orskim študent om in podokt orskim r azisk o v alcem tistih humanističnih dis ciplin, ki se pri s v ojem delu sr ečujejo z obja v ami ar hi v sk eg a gr adi v a, t or ej pr ed v sem zgodo vinarjem in klasičnim filologom. T ak o udeležba k ot izbor pr eda v at elje v (slednji so prihajali iz It alije, Nemčije in F r ancije) sta bila mednar odno obarv ana in posledično je seminar pot ek al v italijansk em in ang lešk em jezik u. Prvi dan je bil pos v ečen aplik ati vni dela vnici, na k at eri smo se udeleženci seznanili z digitalnimi izdajami vir o v . Pr eda v at elji R obert o del T ur co, Elisa C u - g liana, Tiziana Mancinelli in F ederica Spinelli so r azloži li r azlik o med digitalizi - r ano in digitalno edicijo. Prv a je le posnet ek tisk ane izda je in se od slednje r azli - k uje le v dejstvu, da do nje dost opamo pr ek r ačunalnik a in v najboljšem primeru nudi isk alna in označe v alna or odja. Digitalno izdajo je po drugi str ani nemogoče pr etv oriti v tisk ano oblik o; v osno vi jo namr eč opr edeljuje digitalna par adigma, binarni zapis, podobno k ot tisk ano izdajo opr edeljuje k oncept klasične str ani. Pr ednosti, ki jih prinaša t o vrstno obja v ljanje vir o v , smo r azdelili na splošne in specifične, ki so neposr edno v ezane na znanstv enokritični apar at . Med splošne pr ednosti digi talne obja v e vir a smo najpr ej u vrstili najoči - tnejše, k ot je na primer ods otnost pr ost orsk e omejitv e. V taki izdaji je možno obja viti celotno r azpoložlji v o gr adi v o, pr a v tak o pa je omogočeno tudi dopolnje - v anje. Digitalna edicija vir a pr a vzapr a v ne pozna »k ončne v erzije«, saj je v es čas možno vnašati r azne dodatk e g lede na stanje r azisk a v , no v e bibliogr af sk e enot e, pridružene str ok o vnjak e … Pr a v tak o so sk or ajda neomejene možnosti najr a - zličnejših k or elacij in medsebojnih int er ak cij med besedilom (tr anskripcijo vir a ali spr emno študijo) in slik o vnim gr adi v om. Omejit e v pr aktično ni ozir oma so t e od visne od znanja udeleženih r azisk o v alce v; ne nazadnje omogočajo tak e izdaje celo digitalno r esta vr acijo ar hi v sk eg a gr adi v a, po v eza v e s sor odnimi v sebinami in še v eč. P oleg t eg a je tr eba poudariti tudi lažji dost op do gr adi v a tak o str o - k o vni k ot tudi zaint er esir ani laični ja vnosti, k ar pripomor e k širjenju znanja in popularizaciji znanosti ob pomoči s v et o vneg a spleta. Dalje smo se podr obneje pos v etili pr ednostim, ki jih digitalne izdaje vir o v prinašajo za upor abo znanstv enokritičneg a apar ata. Medt em k o je kritični apa - r at v klasičnih, tisk anih izdajah vir o v v želji po zagota v ljanju pr eg lednosti in v izogib zmedi v elik okr at omejen na en aspekt ali naj v eč d v a (na primer opombe filološk e in paleogr af sk e nar a v e), se je pri digitalni obja vi mogoče približati viru z v eč zornih k ot o v z aplicir anjem opomb na r azlične načine, ki jih omogoča pr e - v ajanje gr adi v a v r ačunalniški jezik. Opombe so lahk o filološk e, met odološk e, 516 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences v sebinsk e, pal eogr af sk e, diplomatsk e ali k ompar acijsk e nar a v e (in še bi lahk o našt e v ali). Od ur ednik o v e odločitv e je od visno, na k ak šen način bodo upor ab - niki dost opali do opomb, na primer ali se prik ažejo ob klik u z mišk o na sklic ob r obu besedila ali v ločenem oknu it d. Ena od možnosti je tudi pr edhodna nasta - vit e v sk upine opomb, ki jih posameznik želi videti, možno je nasta viti barvno r azlik o v anje in tak o dalje. Na ta način je mogoče u v esti v besedilo zelo r azširjen znanstv enokritični apar at , obenem pa ohr aniti pr eg lednost in čist ost osno vne tr anskripcije. P est er nabor možnosti in pr ed v sem prilagodlji v ost g lede na spe - cifik e posamezneg a vir a omogoča int er disciplinarni prist op, saj lahk o r azisk o - v alci z r azličnih podr očjih združijo s v oje pozna v anje dotičneg a vir a na enem mestu. P osledično se je mož no s takim znanstv enokritičnim apar at om bolje pri - bližati posk usu celostne pr edsta vitv e posamezneg a dela – r ok opis k ot pr edmet obr a vna v e je po s v oji nar a vi sesta v ljen in k omplicir an, zat o zaht e v a v ečplastno in int er disciplinarno obr a vna v o. V nadalje v anju seminarja, ki je pot ek al v obliki pr aktične dela vnice, smo se sezn anili s potr ebnim znanjem s podr očja inf ormatik e, ki omogoča t o vrstne digitalne edicije. Udeleženci smo že pr edhodno pr ejeli na v odila za namestit e v ustr ezne pr ogr amsk e opr eme – na s v oje pr enosne r ačunalnik e smo namestili pr ogr am oX y gen ali pr ogr am XML cop y edit or , ki upor abljata pr ogr amski jezik Ja v a. Enosta vnih uk azo v obl ik o vne nar a v e (pr elom vrsti ce, r azdelit e v besedila v odsta v k e ali st olpiče) smo se učili na enem izmed P etr ar k o vih sonet o v , nat o smo pr ešli na bolj zaplet ene primer e obja v ar hi v skih vir o v s kritičnim apar at om. Pri delu smo upor abljali tak o imeno v an TEI: T e xt Encoding Initiati v e, za podr očje humanistik e prilagojene smernice in met ode za k odir anje r ačunalnišk o br anih besedil. TEI ponuja r aznolik e module za pr etv or bo besedil v digitalne edicije – od najenosta vnejših oblik o vne nar a v e do v sebinsk o do delanih. S pomočjo t eh modulo v r azisk o v alec opr edeli r a v en inf ormacij v besedilu, na primer s poseb - nimi uk azi ozn ači osebna al i kr aje vna imena in opr edeli letnice (ali gr e za letni - co nek eg a dogodk a, letnico smrti nek e osebe …), in dod a besedilu znanstv eno - kritični apar at . V pr ašanje, ki se posta vi ob učenju t o vrstnih prist opo v v digitalni huma - nistiki, je, v k olik šni meri se spr emeni delo r azisk o v alca, saj gr e za v eščine in - f ormatik e, ki jih v elik a v ečina ni pr ejela med uni v erzit etnim izobr aže v anjem. Prist op do obr a vna v aneg a gr adi v a se ne spr emeni, saj r azisk o v alna vpr ašanja inmet odologija ostajajo enak a, r azlik a je le v načinu posr edo v anja znanja in potr ebnih no vih znanjih. P oleg pridobitv e slednjih je gr oba ocena po v ečane - g a obseg a dela pri pripr a vi digitalne edicije v primerja vi s klasičnimi tisk ani - mi izdajami ok oli 30 %, v endar je tr eba poudariti, da je k ončni izdelek v elik o upor abnejši in zar adi v ečjeg a spektr a možnosti, ki jih digitalna obja v a omogoča, celo vit ejši in int er disciplinarno zasno v an. Naslednji dan so se pr eda v at elji Ant onio Mont efusco, Marina Buzzo - ni, F r anz Fisc her in R obert o R osselli del T ur co pos v etili t eor etičnim vidik om upor abe kritičneg a apar ata in možnostim za njego v o r azširit e v in izboljša v o v okviru digitaln e humanistik e. Znanstv enokritični apar at so opr edelili k ot odr az r ek onstruk cije besedila, ki podaja br alcu delo vno hipo t ezo in obenem ut eme - ljuje kritične odločitv e r azisk o v alca. P oudar ek je bil pr ed v sem na že omenjenih dodatnih možnostih za int er disciplinarno delo in na splošnih izboljša v ah upo - r abe znanstv enokritičneg a apar ata v digitalnih izdajah. K onkr etno so bile pr ed - sta v ljene štiri osno vne manif estacije t ek stualne kritik e: kritične opombe (tak o imeno v ani apparatus criticus, apparatus fonticus, apparatus biblicus , k omentar in opombe disk urzi vneg a značaja), mar k -ups (simboli, upor abljeni pri r ačunal - niških dok umentih, ki določajo, k ak o se besedilo poja vi na zaslonu), metapo - datki (d odatni podatki o de lu, ki so nanj v ezani posr edno, na primer podatki o a vt orju, delu in ediciji, tipologija, datacija, ključne besede, bibliogr afija …) in pripadajoča dok umentacija (f ak simile, k odik ološki opis r ok opisa, tr anskripci - ja, st emat ološk a analiza, posr edna tr adicija in ne nazadnje ur ednišk a politik a). 517 Letnik 41 (2018), št. 2 Na k onkr etnih primerih, pri izv edbi k at erih so sodelo v ali tudi pr eda v at elji na našem seminarju, digitalnih edicijah Leges Langobardorum, Codex Germanicus, Saint Patricks Confessio, Magistri Guillelmi Summa de officiis ecclesiasticis, Capi- tularia edition der Frankischer (v se na v edene edicije so br ezplačno dost opne na spletu) smo si še v pr ak si og ledali šir ok spekt er možnosti, ki jih tak način dela prinaša. Dan smo zaključili z okr og lo mizo in r azpr a v o o možnostih, ki jih digi - talna humanistik a prinaša za r azisk a v e, s k at erimi se sami ukv arjamo. Pr edsta vit e v izobr aže v anja želim skleniti z idejo, ki je pr e v e v ala naše d v o - dne vno druženje: Digitalna humanistika , ki je v Zahodni E vr opi že po v sem u v e - lja v ljena do t e mer e, da obstajajo njej pos v ečeni inštituti in študijski pr ogr ami, je ključ neg a pomena za his t orične discipline. Ne le da se z upor abo digitalnih edicij vir o v delo r azisk o v alc e v olajša, tak način tudi omogoča (ozir oma zaht e v a) int er disciplinarni prist op. P osledično se po v eča k oličina inf ormacij v želji po čim celo vit ejši pr edsta vitvi določeneg a vir a ozir oma enot e. Ne nazadnje pa je na t em mestu potr eben tudi nek olik o bolj pr agmatičen pog led – v ok olju, kjer je r azisk o v alno delo pr e v ečkr at pogojeno s pehanjem za finančnimi sr edstvi in pr ojekti, pr ed sta v lja digital na humanistik a vmesno pot med vztr ajanjem pri klasičnem, z vidik a pr ojektnih r azpiso v »dolgočasnim«, delom z ar hi v skimi viri in int er akti vnim, zanimi vim t er pr ed v sem aktualnim prist opom k obja v ljanju izsledk o v r azisk a v . Ana Jenk o K o v ačič 24. letno srečanje IIHA – Mednarodne agencije za zgodovino obveščevalnih služb Gradec (Avstrija), 8.–10. junij 2018 K onf er enca, ki so jo sk upaj prir edili Mednar odna agencija za zgodo vino ob v ešče v alnih služb (IIHA), A v strijski cent er za ob v ešče v alne službe, pr opa - g ando in v arnostne študije (A CIPSS) in Cent er za jugo vz hodne e vr opsk e študije (C SEES) Uni v erze Gr adec, je po 14 letih pono vno pot ek ala v pr ost orih izobr a - že v alneg a sr ed išča Mariatr ost v pr edmestju Gr adca. Naslo v sr ečanja je bil Nove perspektive pri vlogi obveščevalnih služb v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi . K er je sr ednja, vzhodna in jugo vzhodna E vr opa po prvi s v et o vni v ojni doži v ela k ar nek aj spr ememb in pr ehodo v , so padci imperije v no v onastale nacionalne drža v e v odili k izbiri v lada vine, ki je bila pogost o ideolo šk o obarv ana: f ašizem, k omunizem al i zahodna dem okr acija. Stari in no vi vzor ci v arnosti in ne v arnosti so vpli v ali na potr ebo po v arnosti doma in pr e vidnosti v tujini. P osledica t eg a je bila, da je ob v ešče v alna služba v najširšem smislu postala pomemben gr adnik v politiki in diplomaciji, tak o na r a vni nacionalnih drža v k ot drža vnih po v eza v . K er let os mine v a st o let od r e v olucionarnih spr ememb, so or g anizat orji izk oristili priložnost , da z no vim zgodo vinskim prist opom tudi na podr očju ob - v ešče v alnih služb u v edejo potr ebne spr emembe pri pr ouče v anju t e pr oblema - tik e. Slednje v elja še posebej za primerjalen prist op, ki je bil še do pr ed kr atkim po v sem zanemarjen. Obdobje, ki so g a v prispe v kih a vt orji prik azo v ali, je bilo omejeno na čas od A v str o-Ogrsk e do danes. Zasedanje so odpr li in v odi li W olf g ang Krieger z Uni v erze v Mar bur gu, podpr edsednik IIHA, namest o odsotneg a pr edsednik a Shloma Shpir a je bil Ephr aim Lapid z Uni v erze Bar Ilan iz Izr aela, v imenu A CIPSS nas je gostil Sieg - fried Beer , njego v pr edsedn ik, in k ot zadnji je na vzoče pozdr a vil Florian Bieber , dir ekt or C SEES Uni v erze Gr adec. V prv em panelu, ki je imel naslo v Obveščevalne službe v Jugovzhodni Evro- pi od I. svetovne vojne do danes , so bili trije r ef er enti. Bogdan Ale x ander T eodor