Leto XLIII, št. 439, 27. junij 2016 Nova številka bo izšla 29. avgusta. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Gradivo bomo zbirali do 16. avgusta. Po blatu do cilja Dobrodošlo Vrhnika – Od 17. do 25. junija je na Vrhniki potekal že 24. festival Argonavtski dnevi. poletje! Pred nekaj dnevi se je začelo koledarsko poletje, ki je bilo že prvi dan videti resnično poletno. Ali bodo po mesecu vseh mogočih vremenskih nevšečnosti – kar spomnimo se, kako je tik pred prvim majem zapadel sneg – le prevladale poletne temperature in sonce, bo pokazal čas. Dejstvo je, da si jih vsi želimo ali pa vsaj pretežni del. Za časopisom je napornejše obdobje, kajti velika večina prireditev se dogaja maja in junija, za nameček smo v tem času še grafično prenavljali časopis. Prenova je naletela na ugoden odmev. Tako rekoč ni bilo posameznika, ki bi imel pripombe na njegov videz. Zgovorno je pričevanja prijatelja, ki je dejal, da je začel listati časopis z zadnjega konca, pa mu ni bilo jasno, kaj je s časopisom narobe. Nekaj je bilo drugače kot ponavadi, ampak ni vedel, kaj, a zdelo se mu je boljše. Ko je prelistal do naslovnice, se mu je posvetilo. Zato hvala za vse pohvale in spodbudne besede, ki ste nam jih zaupali preko Dogajanje se je začelo s slovesnim odprtjem, zaključku redakcije, smo uspeli vključiti približno večkilometrski trasi okoli Vrhnike. Ena od ovir elektronskih sporočil in pogovorov. doseglo prvi vrhunec v soboto s športnimi in polovico dogodkov, preostali pa bodo sledili v so bile tudi blatne luže, nad njimi pa je bil razpet Pred nami je poletje, ki ga bomo družabnimi prireditvami ter se po opojni petkovi naslednji številki. Pričujoča fotogra.ja je nastala električni pastir. (gt, foto: gt) zkoristili različno: nekateri na dopustu noči končalo v soboto z umirjeno proslavo ob na Argotlonu, ko se je dobrih 150 prijavljenih v daljnih krajih, drugi doma. Poglej­ dnevu državnosti. Ker se je festival začel že po spopadalo z naravnimi in umetnimi ovirami na 7 --> te naslovno fotografijo, ki prikazuje Argotlon. Ne rečem, da so uživali v Dobrova-Polhov Gradec blatnih lužah, a vem, da so se imeli lepo, sicer se ne bi vračali na tovrstna Tristo let cerkve na Dobrovi tekmovanja. Ni pomembno torej kako Župnija Dobrova je sredi junija s slovesno sveto mašo zaključila cikel daleč boste, pomembno je, slovesnosti ob 300-letnici romarske in župnijske cerkve Marijinega da se boste počutili dobro. vnebovzetja. Uživajte v poletju in se Nadškof Stanislav Zore je ob tej priložnosti blagoslovil vsa dela, ki so bila opravljena ob obnovi beremo konec avgusta. romarskega svetišča in vseh podružničnih cerkva ter se skupaj z dobrovskim župnikom Alojzijem Golobom župljanom zahvalil za njihov trud. --> 31 Gašper Tominc, novinar in urednik Borovnica Log - Dragomer Horjul 70 let zelene Občina načrtuje Obnova fresk tudi Besede Cankarja bratovščine selitev prihodnje leto Tam, glej, se razprostira domovina, lepa kakor Lovska družina Borovnica Še letos naj bi občina na Logu Pred nedavnim sta si vodstvo paradiž. Zamolklo pesem pojejo gozdovi, pojejo in praznuje 70-letnico ustanovitve. odkupila trisobno stanovanje. horjulske občine in Zavod za varstvo se priklanjajo nalahko, poigrava se burja s silnimi kulturne dediščine Slovenije ogledala hrasti, kakor poletni veter z žitom na polju. Tam, Ob tej priložnosti so v svoje vrste sprejeli S tem bi postala lastnica celotne zgradbe glej, se razprostira ravan, okopana v soncu; iz zemlje dragocene poslikave državnega nove člane, za širšo javnost pa odprli stare šole na Logu. Po obnovi naj bi se v same raste stotisočera luč, na drevju tam ob cesti so razstavo, ki je ne premore vsak muzej. projekt preselili občinska uprava, arhiv in pomena v vrzdenški cerkvi. obviseli žarki, zlati cvetovi; razlili so se preko široke ceste, žareča bela reka se vije preko ravni … Lovci so poudarili pomen lovskega tudi društvene dejavnosti. Dosedanji vrtec Dogovorili so se, da bodo z njihovo obnovo turizma in vzpostavitev korektnega v tej stavbi bodo ukinili, malčke pa nadaljevali predvidoma prihodnje leto, odnosa s souporabniki prostora preselili v Dragomer. sredstva pa bosta prispevali občina oz. lovišč. Ivan Cankar: Sreča, 1904 in država. --> 25--> 22 --> 37 Občina Vrhnika Višja strokovna šola Vabimo vas na VPIS v višješolski strokovni študij: Ekonomist Poslovni sekretar raven izobrazbe 6/I CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana tel.: 01 5897 662, julijana.rifl@cpu.si www.cpu.si Naj vam kapne, še preden vam NAS CASOPIS 439/27.6.2016 C M Y K 2 27. junij 2016 2 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si P.E. BOROVNICA VSE ZA GRADNJO NA ENEM MESTU Betonski izdelki Vse za ulično kanalizacijo Porobetonski izdelki Zaščitne obleke, obutev, rokavice Solbet (siporex) Hitri krediti hranilnice LON do 4.000 . P.E.  BOROVNICA | Paplerjeva 8 | 1353 Borovnica | tel.: 05/933 78 62 | mob.: 031/372-190 | edo.malavasic@anvina.si P.E.  VRHNIKA | Tržaška cesta 8 | 1360 Vrhnika | tel.: 01/750 72 54 | info@anvina.si ASF ALTIRANJE in TLAKOV ANJE kapne! Roman Jesenko s.p. Urejanje dvorišč, parkirišč, dovoznih poti, podpornih zidov, izdelava hišnih priklopov, kanalizacije, vodovod, čistilne napeljave... E: tlakovanje.jesenko@siol.net M. 041/ 766-587 www.tlakovanje-jesenko.si Zastopa in prodaja Oben-Auf. Vroča poletna ponudba! Izkoristite poletni popust za strešno okno ROTO R4 s sredin­skim odpiranjem, vgrajenim izolacijskim okvirjem in varnostnim steklom - v izvedbi LES in PVC. Akcijski popust 10% velja za vse dimenzije strešnega okna tip R48! Tadej Lenič s.p. Klopčičeva ulica 4, 1000 Ljubljana M: 040/515 421 | E: info@krovstvo-lenic.si | www.krovstvo-lenic.si 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabimo vas na tradicionalne 25.Dneve medu v Polhovem Gradcu. Polhograjska graščina, 4. do 7. avgust 2016 od 10. do 18. ure RAZSTAVA • POKUŠ INA • PRED AVANJ A • UGODN I NA KUPI Hiša medu Božnar, Božnar d.o.o. Družite se z nami Polhov Gradec 72, 1355 Polhov Gradec, telefon: 01 364 00 20 /hisameduboznar e­pošta: info@boznar.si, www.boznar.si Prve novice Predvidene obnove republiških cest Dobrova - Polhov Gradec – O rekonstrukciji republiške ceste Ljubljana–Polhov Gradec se govori že leta. Vedno se razlog najde v denarju, ki ga država temu projektu ne nameni. Letos je denar predviden v državnem proračunu. Za najslabši del, od Šujice do Gaberij, DRSC že pripravlja ustrezen razpis za rekonstrukcijo. Tudi na območju ceste v Srednji vasi, za katerega je bil projekt izdelan že leta 2012, se bodo začeli premiki. V tem trenutku je pripravljen razpis za izbiro izvajalca del in naj bi se rekonstrukcija začela jeseni. Za območje od Dvora do Žerovnika je vpripravi dokumentacija, tudi za cesto Polhov Gradec–Ljubljanica, v Mali vodi, kjer cesta še ni asfaltirana, se pripravlja nov projekt. Obstoječi projekt je Zavod za varstvo narave namreč preprečil, saj naj bi bil sam vodotok Mala voda biotsko raznovrstna naravna vrednota. --> Novo športno društvo na Vrzdencu Horjul – Konec aprila so ustanovili Športno društvo Vrzednec, ki mu predseduje Gregor Trček. Združujejo sekcije za: prosti čas, kolesarstvo, odbojko, tek in nogomet. Za vse, ki bi se jim radi pridružili, se oglasite Niki Filipič oziroma pišite sd.vrzdenec@gmail.com. Več o novem društvu si preberite na spletni strani mojaobcina.si/horjul --> Poletne aktivnosti za otroke Log - Dragomer – Občina bo v sodelovanju z lokalnimi društvi, osnovno šolo in LAS znova pripravila aktivne poletne počitnice za učence osnovne šole. Tokrat bodo potekale v dveh terminih: takoj po koncu šole ter nato še pred začetkom novega šolskega leta. Prijave so že začeli zbirati, odziv pa je zelo dober. Občina je sicer potrebo po dnevnem varstvu osnovnošolskih otrok v času letošnjih poletnih počitnic preverila z vprašalnikom. Razdelili so jih petsto, nazaj so jih dobili 130 in ugotovili, da približno četrtina otrok med počitnicami potrebuje varstvo. --> Priprave košarkarskih veteranov Borovnica – V okviru prireditev ob praznovanju 50-letnice borovniške košarke so v goste povabili ekipi veteranov Štajerska M 50+ in Ljubljana M 55+, ki se pripravljata na deveto Evropsko veteransko prvenstvo, ki bo konec junija v Novem Sadu. V obeh ekipah so nastopili v glavnem igralci nekdanje prve slovenske košarkarske lige. V predtekmi sta se pomerili domači članski ekipi Kačani in Coklarji. Tekmi je dobro sodil domačin Karel Nikolavčič iz Ohonice. --> Sto let Lovrinove mame Vrhnika – Lovrinova mama, kot pravijo po domače Mariji Lovrin iz Blatne Brezovice, je praznovala častitljivih sto let, ki jih je preživela v krogu domačih in prijateljev iz vasi. Ob njenem rojstnem dnevu so ji vaščani postavili mlaj oziroma rožico, kot se za ženske jubilantke spodobi, v goste je prišel Podokničar, čestitali so ji predstavniki krajevne skupnosti, preko videoposnetka celo predsednik države Borut Pahor. --> 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Župan sprejel najboljše strelke in strelce Razpis za najem športnih dvoran Športna društva, klube ter rekreativne skupine obveščamo, da do 15. julija 2016 Vrhnika, 14. junij – Župan Stojan Jakin in direktorica Župan Jakin je zbranim go-sprejemamo vloge za najem Športne dvorane Ivana Cankarja Vrhnika, Telova­občinske uprave Vesna Kranjc sta v sejni sobi občine stom čestital in izrazil ponos, dnice Partizan Vrhnika in Športne dvorane pri OŠ Antona Martina Slomška kar pa je najpomembneje, oblju-Vrhnika za sezono 2016/2017. sprejela najboljše članice in člane Strelskega društva bil jim je podporo pri pogovorih Najem dvoran je mogoč od ponedeljka do petka v popoldanskem in večernem času od Vrhnika. z Obrambnim ministrstvom predvidoma 14.00 do 23.30 v Športni dvorani pri OŠ Antona Martina Slomška in od Za društvom je namreč nad-di rezervirani za tekmovanja. Z glede še nadaljnje uporabe prej 16.30 do 23.30 v Telovadnici Partizan in Športni dvorani Ivana Cankarja Vrhnika. V povprečno uspešno leto (osvojili novimi prostori, ki so jih ure-omenjenih prostorov. soboto in nedeljo pa je najem mogoč ves dan. Strelsko društvo Vrhnika Obdobje najema dvoran je od 1. septembra 2016 do 31. avgusta 2017 oziroma najmanj so več naslovov državnih prva-dili v vojaškem objektu na Sta­je bilo ustanovljeno leta 1954. od 1. oktobra 2016 do 30. aprila 2017. kov – posamezno in ekipno), ki ri Vrhniki, so dobili primerne ga je pred časom Meta Dobro-vadbene možnosti, dodatno so Prvo strelišče je bilo v zdaj-Pisna vloga naj vsebuje: naziv najemnika, naslov najemnika, davčno ali matično voljc (ml. deklice, serijska zrač-jih izboljšali (pa tudi pripravili šnjem Domu krajevne skupno-številko najemnika, podpisnika pogodbe, namen najema, objekt najema, ob­na puška, 191 krogov) kronala mladim atraktivnejše) še z ne-sti na Tržaški 11, nato so se pre-dobje najema, termin najema, rezervni termin najema, telefonsko številko selili na podstrešje Črnega orla, ter elektronski naslov kontaktne osebe. še z državnim rekordom. Kot davnim nakupom elektronskih predlani pa so se vselili v vojaški je povedal predsednik društva, tarč. ťZaradi tega menim, da objekt v vojašnici na Stari Vrh-Obrazec dobite na internetni strani zavoda. Bojan Lampreht, so rezultati smo na dobri poti, da iz našega rezultat vztrajnega in načrtnega društva izide nova zvezda, ki bo niki, ki so ga v ta namen tudi Pisne vloge posredujte na naslov: dela, kajti nekateri posamezniki član oziroma članica slovenske temeljito prenovili. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov imajo treninge tudi po trikrat strelske reprezentance,Ť je dejal Gašper Tominc, foto: GT sport@zavod-cankar.si. PRIPIS: ťNAJEM ŠPORTNE DVORANEŤ Dodatne informacije po telefonu št.: 01 750 66 35 ali mobitelu: 051 661 061. na teden, medtem ko so viken-Lampreht. Pri izbiri terminov bodo imeli prednost tista društva in posamezniki, ki: • so redni plačniki, • uporabljajo dvorano vse leto, • so izvajalci letnega programa športa, • uporabljajo dvorano za vadbo otrok ali mladine in • so občani Občine Vrhnika. Daniel Cukjati, Strokovni sodelavec za šport Za obrtnike 35 tisoč Na koncu vrhniških strani si pod uradnimi objavami lahko ogledate javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika in sredstev Območne obrtno-pod­jetniške zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2016. Skupna višina razpisanih sredstev je 35.000 evrov, od tega Občina Vrhnika zagotavlja 25.000 evrov, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 10.000,00 evrov. (gt) Vrhniko obiskala Tanja V centru mesta po novem brezplačen WiFi Fajon, poslanka EU Klikni na www. Občina Vrhnika je v začetku junija 2016 končala Tržaško cesto pri Mantovi ter V Evropski uniji je od 30. 5. do 5. 6. 2016, že drugič postavitev brezžičnega omrežja WiFi v centru Sodnijski trg. ksvrhnika-breg.si Dostop do interneta je vsem potekal Evropski teden trajnostnega razvoj ETTR Vrhnike. občanom na voljo brezplačno Krajevna skupnost Vrh-(ESDW – European Sustainable Development Week). Omrežje je v prvi vrsti name-k valitetne povezave. Omrež-do štiri ure dnevno s hitrostjo nika - Breg je v maju postavi- ETTR je povezan z uresni-kote in revščine. Poudarja tudi njeno vsem občanom Vrhnike, je deluje na obeh frekvenčnih 4Mbit/s,Ť je za Naš časopis la novo spletno stran, na kateri čevanjem Agende 2030, ki je zmanjševanje neenakosti med turistom ter drugim občasnim območjih (2,4 in 5 GHz), ki sta pojasnil Aleš Rom iz P&ROM. boste našli aktivnosti in dogaja­bila sprejeta septembra 2015. državami in znotraj njih ter od­ obiskovalcem, ki bodo na tak predvideni za delovanje omrežij Uporabljena oprema in teh- nje v skupnosti, sklepe sveta in Agenda 2030 na uravnotežen pravo strukturnih vzrokov za­ način lažje prišli do vseh želenih WiFi. Z brezžičnim signalom nologija omogočata hkratno kontaktne podatke. Za občane način povezuje tri razsežnosti njo, terja celovito vključevanje informacij. Kot so nam pojasnili so tako pokrita območja, kjer uporabo interneta skoraj tisoč bo dobrodošel tudi obrazec Po­trajnostnega razvoja: ekonom-okolja v vse politike ter spošto­ v vrhniškem podjetju P&ROM, je največ dnevnih migracij na obiskovalcem, kar bo prišlo zelo bude občanov, s katerimi boste d. o. o., ki je prevzelo izvedbo Vrhniki in hkrati tudi največ prav ob množičnih prireditvah, lah ko nagovoril i vodst vo k ra­del, so trenutno postavljene do-obiskovalcev in turistov. Signal kot so Noč na Vrhniki in ob raz-jevne skupnosti, ki jo vodi Re­stopne točke na petih lokacijah. pokriva območje Turističnoin-ličnih športnih prireditvah, ki nata Struna. (gt) ťMed temi točkami pa je občina formativnega centra-TIC, špor-potekajo v športnem parku. (gt) predhodno zgradila tudi lastno tni park Vrhnika, okolico OŠ optično omrežje, ki omogoča Ivana Cankarja na Tržaški cesti, Datum odprtja muzeja zaenkrat še neznanka Vrhnika, 8. junij – Sprva predvideni datum odprtja muzeja o so glasovali proti, so bile, da je prav, da je ZIC upravljavec, a da Ljubljanici v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, to je 17. junija, je za nadaljevanje projekta nuj­ se je premaknil za nedoločen čas. no in k ljučno sodelovanje vseh partnerjev pri projektu. Obsta- Težava je v določitvi upra-ki je obravnavala dve prispeli preostali trije predstavniki ob­jala je namreč bojazen, če bi bil vljavca, ki ga je občina z ustano-vlogi za petletno upravljanje čine menili ravno obratno – da izbran ZIC, da bi MGML od­ vitvijo posebne izbirne komisije Doživljajskega razstavišča Lju-vloga Zavoda Ivana Cankarja rekel sodelovanje na določenih iskala preko javnega razpisa, a bljanica, kot se uradno imenu-ustreza vsem pogojem in da je sko, socialno in okoljsko. Raz-vanje planetarnih meja. segmentih. V nadaljevanju so so znotraj nje nastala nesoglas-je bodoči muzej v Kulturnem zavod primeren za upravljavca. sežnosti trajnostnega razvoja V petek, 3. junija 2016, je v tako sprejeli sklep o tripartitni ja glede izbranega upravljavca centru. Vlogo zavoda Škrateljc Komisija se ni mogla poeno-prepleta skozi sedemnajst ciljev sklopu Evropskega tedna traj­pogodbi, pri čemer je Občina – Zavoda Ivana Cankarja Vrh- so morali zaradi neporavnanih titi, zato je konec maja škarje trajnostnega razvoja. Pomemb-nostnega razvoja vrhniško ko-Vrhnika nosilec projekta, Za­ nika (ZIC), zaradi česar je bila obveznosti do države zavrni-in platno vzel v roke občinski na značilnost nove agende je munalo obiskala, Tanja Fajon, vod Ivana Cankarja ter Muzej razpuščena, škarje in platno pa ti, zato, se je komisija odločala svet. Soglasno je sprejel sklep, univerzalnost. Ob upoštevanju poslanka EU, in si pobliže po­in galerije mesta Ljubljane pa je vzel v roke občinski svet. Pri-samo še o vlogi ZIC Vrhnika. da je komisija zakonito izvedla nacionalnih okoliščin bodo nje-gledala primer dobre prakse na partnerji pri upravljanju. mer je razmeroma kompleksen. V tistem trenutku je postala postopek in z večino glasov za ne cilje uresničevale vse države področju ravnanja z odpadki. Kdaj bo pogodba podpisana Lani novembra je bila ustano-komisija neenotna, kajti pred-upravljavca izbrala ZIC. A pri sveta, tako države v razvoju kot Ogledala si je zbirni center za oziroma kdaj naj bi muzej sploh vljena petčlanska komisija iz stavnici MGML sta menili, da glasovanju za sklep, da upra-tudi razvite države. Dokument ravnanje z odpadki in trgovino odprl vrata, je zaenkrat še preu­ treh predstavnikov občine in tudi vloga ZIC ni popolna in vljavec postane ZIC, je večina poudarja njihovo odgovornost Depo v centru Vrhnike, trgovi­ranjeno govoriti – zagotovo ne dveh predstavnic Muzeja in ga-ne ustreza pogojem razpisne glasovala proti (enajst proti, šest za preoblikovanje sveta, kate-no z rabljenimi in preoblikova­pred jesenjo. (gt) lerij mesta Ljubljane (MGML), dokumentacije, medtem ko so za). Obrazložitve svetnikov, ki rega temelj je izkoreninjenje la-nimi predmeti. (mt) .. Občina Vrhnika En vlom na 45 minut Preden se boste letos odpravili na zaslužen letni dopust, velja prebrati slednje: v Sloveniji se vsakih 45 minut zgodi vlom, njihova preiskanost je 15 %, obsodb na sodišču pa je še precej manj. Lani je bilo v znamenju zmanjšanja dejanj se giblje okoli 50 odstotkov. števila vlomov, zadnje tri mesece pa Zadnje čase opažajo nov trend: da policija zaznava presenetljivo opazno nekdo z neko pretvezo zamoti lastni­povečanje – kar 15 % – tovrstnih ka-ka stanovanja, medtem pa drugi ne­znivih dejanj. Čemu tako, tudi poli-opazno smukne v na lov za vrednimi cija še raziskuje. Aleš Kegljevič, ki na predmeti in denarjem. Generalni policijski upravi vodi Od-Zato policija svetuje, da bodite še delek za premoženjsko kriminaliteto, posebno pozorni na zaklepanje vrat, je za časnik Dnevnik povedal, da je četudi se gibljete samo okoli doma. Če to lahko posledica krize, lahko pa so pa se odpravljate od doma za daljši čas, pri nas organizirane skupine iz tujine. o tem obvestite sosede ter poskrbite za Raziskanost deliktov, ki redko presega sodobno ključavnico, po potrebi naje­15 %, seveda opogumlja vlomilce. Za mite sef. (gt) primerjavo: raziskanost vseh kaznivih V letu 2015 je Policijska postaja Vrhnika obravnavala 559 kaznivih dejanj (v letu 2014-780). Od tega je bilo v letu 2015 zabeleženih 61 vlomov (v letu 2014-104) v objekte. V letošnjem letu je Policijska postaja Vrhnika do konca meseca maja obravnavala 240 kaznivih dejanj, od tega 64 vlomov v objekte. Kazniva dejanja so bila izvršena predvsem v hiše, stanovanja, počitni­ške hiše, trgovine, sakralne objekte, gostinske lokale, gradbišča, ipd., predvsem v nočnem času, pa tudi čez dan, ko so lastniki odsotni od doma ali zaradi zanemarjanja samozaščitnih ukrepov (opravljajo dela na vrtu za hišo, hišo pa pustijo odklenjeno ipd.). Storilci ponavadi odtu­jijo nakit in denar ter orodje in tehnična sredstva. Zavedamo se, da vsako tako dejanje pri oškodovancih in ostalih prebi­valcih povzroči nelagodne občutke. Policisti se na vsak dogodek odzo­vejo in izvedejo vse potrebne ukrepe v cilju izsleditve storilcev tovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj. Seveda se aktivnosti policistov ves čas izvajajo tudi v smislu preventivnega delovanja in osveščanja občanov. Ob tem je potrebno poudariti, da lahko veliko za varnost premoženja storijo ravno občani sami s samozaščitnim ravnanjem, na katerega po­licija velikokrat opozarja. Policijska postaja Vrhnika V Bistri odprli Kneippov kotiček Na vrtu za Gostilno Bistra, kjer je bil nekoč kartuzijanski vrt, od začetka junija stoji tako imenovan Kneippov kotiček. Sicer je namenjen otrokom, zagotovo In kaj obsega program? Sprehod po pa bo navdušil tudi starejše. To je pro-barjanski ravnici, raziskovanje samo­jekt podjetja Avtotrade iz Sinje Gorice raslih zdravilnih rastlin in nabiranje in društva Kneipp z Vrhnike, s katerim šopkov, bosa hoja po travi in drugih želita otroke že v mladosti na zabaven čutnih površinah, knajpanje v vodnih način in skozi igro poučiti o zdravem kadeh in otroški pilates. načinu življenja po Kneippovih nače-Sredi vseh dognanj sodobnih zna­lih (zdrava prehrana, vodna terapija, nosti se ljudje vedno bolj zavedamo, teorija prioritet in zeliščna terapija). da predobro sploh ni tako zelo dobro Kot so nam pojasnili, je kotiček zaen-in se zato počasi začenjamo obračati k krat odprt samo za napovedane skupi-najbolj izkušeni in temeljni učiteljici – ne, ki se prijavijo pri društvu Kneipp naravi. Še posebno, ko gre za zdravje ... (kneippdv@gmail.com; 070 588 110). (gt, foto: gt) NAS CASOPIS 439/27.6.2016 C M Y K Leta 1914 sta se mama Marija Čuden in ata Frenk Jeraj kot fant in punca podala v obljubljeno deželo Ameriko. Tam sta se poročila in ustvarila dom v zvezni državi Ilinois v mestu Waukegan. 11. junija 1916 se jima je rodila prva hčerka, ki sta jo poimenovala Marija Pavla oziroma Lovrinova mama, kot jo poznamo danes. Ker življenje v Ameriki ni bilo tako sladko, so se v dvajsetih letih prejšnjega stoletja vrnili v Blatno Brezovico. Ko so starši odhajalai čez Lužo, so zapustili Avstro-Ogrsko, vrnili pa so se v novo državo Kraljevino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prav vrnitev v domovino je povzročila zaplete okoli njenega datuma rojstva. Po zadnjih preverjanjih v ZDA pa so bili posredovani verodostojni podatki o rojstnem datumu, to je 11. junij 2016. Po vrnitvi se je družina nastanila Pri Smuk, kjer so odprli gostilno. Lovrinova mama je dobila še sestri Frenci, Rozi, brata Frenka in sestro Doro. Zdaj sta živa še sestra Dora in brat Frenk. Leta 1941 se je omožila z Francem Lovrinom. Še istega leta se jima je rodila hčerka Marjeta. Ko je pod srcem nosila drugega otroka, sina Franca, je občutila krutost vojne, saj so moža Franca odpeljali v taborišče na Rab. Po kapitulaciji Italije se je mož vrnil domov in nato so se jima rojevali otroci Marička, Janez , Darko in Pavel. Družina je družno obdelovala kmetijo, imeli so enega prvih traktorjev v vasi. Vedno so se zavzemali za napredno kmetijstvo, mama je bila dobra kuharica, ob praznikih so prihajali domov vsi sorodniki in mama je vse z veseljem postregla. Svoje kuharsko znanje je prenašala na hčere in kasneje na vnuke. Zelo rada se je z možem Francem vozila z motorjem. Bili so lepi trenutki, a žal ji je usoda vzela najprej sina Pavla, nato moža Franca in še sina Franca. V 70. letih so se otroci podali v Nemčijo in nato v Kanado, kjer so si ustvarjali svoje družine in domove. Mama je bila vedno rada lepo oblečena, bila je urejena, uživala je v lepih rožah. Rada je potovala, večkrat je bila v Kanadi, na Murterju pa je preživela veliko poletnih dni. Rada je plesala, do nedavnega je kvačkala prtičke in jih z veseljem delila vsakemu, ki jo je obiskal. Rada se je družila, za prijateljevanje ni bilo ovir, znala je prisluhniti vsakomur. Vsi jo poznamo po radodarnosti in smislu za humor. Mama kljub častitljivim letom zre v življenje z optimizmom; njen rek ťnič ne tuli, saj bo buliŤ, vsi poznamo. In še, kot pravi: ťŽivela bom do smrti, pa čeprav samo sline jem.Ť Lovrinova mama je dočakala enajst vnukov, najstarejša vnukinja šteje 53 let, ter osemnajst pravnukov, najstarejši pravnuk šteje 29 let. mame Blatna Brezovica, 11. junij – Lovrinova mama, kot pravijo po domače Mariji Lovrin iz Blatne Brezovice, je praznovala častitljivih sto let, ki jih je preživela v krogu domačih in prijateljev iz vasi. Ob njenem rojstnem dnevu so ji vaščani postavili mlaj oziroma rožico, kot se za ženske jubilantke spodobi, v goste je prišel Podokničar, čestitali so ji predstavniki krajevne skupnosti, preko videoposnetka celo predsednik države Borut Pahor. Zaradi zelo slabe vremenske napovedi so domačini pred Lovrinovo domačijo postavili kar šotor, pod streho katerega je jubilantka sprejemala čestitke in voščila. Skoraj ni bilo domačina, ki ji ni stisnil roke, med drugim je svoj ponos izrazil tudi predsednik Krajevne skupnosti Blatna Brezovica Branko Skubic, ki ga je Marija kot otroka imela v varstvu. Veliko presenečenje je bilo za zgovorno jubilantko Podokničar, še večje pa posneto videovoščilo predsednika Pahorja, ki ji ga je ekipa Radia Veseljak po glasbeni čestitki predvajala preko računalnika. Celotno dogajanje se je kasneje preneslo pod streho Petričeve domačije, kjer je bilo slišati še veliko zdravic, dobre volje in smeha. Marija, vse najboljše tudi v imenu našega uredništva! Gašper Tominc 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Intervju meseca: Vid Drašček ťVrhnika ima veliko zamolčanih in izbrisanih junakov osamosvojitveŤ V dneh ko bo izšel časopis, bo 25. obletnica osamosvojitve naše države že mimo, a za bujenje spomina in poklon domovini ni nikdar prepozno. Pogovarjali smo se z Vidom Draščkom, ki je med osamosvojitveno vojno kot inšpektor Milice sodeloval z varnostnim organom Ministrstva za obrambo ter ima osamosvojitveno gibanje na Vrhniki, kot bi rekli, v malem prstu. Je predlagatelj najvišjega državnega priznanja častni znak svobode RS Slovenije, ki ga je Vrhnika prejela leta 2006, ki temelji na predpostavki, da se jugoslovanskemu agresorju na Vrhniki niso uprle samo vojaške strukture in tedanja Milica, marveč so v odporu sodelovala tako rekoč vsa civilna področja: od cerkve do komunale. Kar trije predlogi in štiri leta so bila potrebna, da je bil na državni ravni uslišan vaš predlog, da Vrhnika pre­ jme najvišje državno priznanje. Lahko zdaj, s časovne razdalje, poveste kakšen komentar, recimo temu, glede zavlačevanja? Odkrito lahko povem, da niso bili naklonjeni, da bi Vrhnika dobila zlati častni znak svobo­de RS. Kar nekaj let so obtoževali Vrhniko, da je spustila tanke proti prestolnici in teh obtožb sem se enostavno naveličal. Z zadnjim predlo­gom, ki ima 25 strani, sem z argumenti dokazal, da si Vrhnika zlati častni znak svobode zasluži. Menda da je to prvo in edino tovrstno priznanje, ki ni bilo podeljeno osebi ali organizaciji kot taki, marveč širši skupnosti. Ja res je. Vrhnika je edina občina, ki je dobila to priznanje, čeprav so me prepričevali, da je Vrhni­ka geografsko ime in se ne šteje kot organizacija. Vrhnika je delala premišljeno in sovražnika ni izzivala. Poveljnik območne Teritorialne obrambe stotnik Jože Molk se je uprl tudi ukazu, da bi napadel vojašnico na Stari Vrhniki. Zelo pomembni ukrepi pa v začetni fazi niso bili vojaški, ste zapisali v nekem svojem zapisu. Ste lahko konkretni? Nespoštovanje ukaza s strani Molka bo zgodovi­na nagradila kot pravilno. Ko je bataljon Danila Radovanovića odpeljal, so občani skupaj z Milico in taritorialci takoj pričeli postavljati barikade. Ključni pa so bili ukrepi, ki so bili eksistenčne na­rave zoper JLA na Vrhniki, ki jih je sprejel izvršni svet Vrhnike že ob 4.30. Mislim, da je bila ta seja prva neke institucije tistega dne v zvezi z vojno. Predsedstvo RS je zasedalo šele po 6. uri zjutraj. Ta seja s sprejetimi ukrepi je bila tista, ki je bila po mojem odločilna, da je predsednik Drnovšek podelil Vrhniki tako visoko priznanje. Da pa sem to na sestankih z uradom predsednika dokazal, pa mi je takratni župan dr. Marjan Rihar dovolil vpogled v vse arhive občine. Če bi bil jaz župan, bi tej seji v zgodovinskem smislu dal velik pomen, seveda s sprejetimi in izvršenimi ukrepi. Z zdajšnje časovne razdalje bi se lahko bralcu zazdelo, da to niso izjemni koraki. Ne vem, če si bralec predstavlja ťzapreti vodoŤ največji tankovski brigadi v Jugoslaviji. (Anekdota govori, da je bil načelnik štaba I. OKBR ravno na stranišču). Brigada je imela preštetih 285 različ­nih oklepnih bojnih vozil. Izredna ognjena moč. Nalogo je izvršil takratni direktor Komunalnega podjetja Vrhnika Stojan Jakin, sedanji župan. Z zaprtjem vode tankovski brigadi ni bilo pro­blema. Zasačili pa so ekipo, ko je zapirala vodo protizračni obrambi na Raskovcu. Vojaška poli­cija JLA jih je aretirala in odpeljala v kasarno. Bili so prvi priporniki v samostojni RS. Ne vem, kako bi se končalo, če bi bili fantje oboroženi, pa se je Stojan Jakin v zadnjem trenutku odločil, da ekipe ne bo oborožil iz oborožitve Narodne zaščite. Po podatkih, ki jih imam, je tedanji prvi mož korpusa general Pavlov ponorel in zaradi zaprtja vode ukazal vse podreti na Vrhniki, a na srečo se to ni zgodilo. Res je, kolegij oklepne brigade je o tem razpravljal 27. junija 1991 okoli sedme ure zjutraj, pa so imeli po stanovanjih na Vrhniki še preveč članov svo­jih družin, da bi rušili policijsko postajo, občino, trafopostajo ... O tem sklepu imam uraden doku­ment brigade. Svojo porcijo je dobil tudi ponoreli Radovanovič. Zaradi grožnje, da bo Vrhniko zapustil samo s svojim bataljonom in da bo pred seboj pregazil in uničil vse, kar mu bo na poti, so ga Vrhničani 14. oktobra 1991 po skrbno napravljenem načrtu aretirali. Andreju Lovšinu, šefu varnostne služ­be, sem predlagal, naj aretacijo opravi specialna enota policije, vendar je odločil, da to opravimo sami. Nalogo je dobil Vrhničan Marjan Čelec, ki je bil tudi na sestanku, in naj si izbere ekipo. Vse se je srečno končalo. Medalje za to pa so si pripeli drugi … Ko sva govorila o dejanjih neuniformiranih Vrhničanov, ki so pomagali; kot smo vajeni iz naše zgodovine o dvojnih merilih, se je tudi tu kmalu pojavilo različno tolmačenje tovrstnih dejanj. Pred seboj imam Sodbo v imenu ljudstva, v kateri je senat sodišča zavrnil pritožbo enega iz ekipe, ki je uveljavljal status vojnega veterana; razlog – ni bil oborožen pripadnik Narodne zaščite. Ra­zumel bi sodbo, če fantje ne bi imeli s seboj ťror cangŤ …Tu se točno vidi, kako država ignorira sklepe lokalne oblasti tam nekje iz pisarne ... Lahko bi torej dejali, da ima Vrhnika zamolčane junake. Vrhnika ima veliko zamolčanih in izbrisanih ju­nakov osamosvojitve. Na Vrhniki je vojna bila in če ne bi vsi občani držali skupaj, ne vem kako se bi končalo. Tu lahko govorimo o junakih, ki smo jih zamol­čali. Če naštevam: govorimo o institucijah in po­ sameznikih, kot so Zdravstveni dom, Pošta, lovci, gasilci, šole. Vsi so imeli nekega predstojnika, ki je moral poskrbeti za organiziran pristop. Posledi­ce vojne so sanirali še dolgo po vojni. Tu mislim na zdravje ljudi. Kot posameznike lahko izposta­vim Anžeta Stržinarja, ki je na primer doma varil španske jezdece, ali pa takratnega župnika, ki je nesebično ťposodilŤ Sveto Trojico za izvidniško dejavnost TO. Če se spomnim Dušana Troha, lovca, ki je razdal vse svoje puške. Sodelovanje med občani je bilo enkratno. Nekateri so že prejeli priznanja, na primer spominski trak priznanja častni znak svobode RS Slovenije, na Vrhniki je tudi nekaj spominskih plošč, ki spominjajo na minule dogodke, a generalnega pomnika ni. Mogoče lipa v Parku samostojnosti, a je verjetno nihče ne jemlje kot tako. Pred leti sem predlagal, veterani so me podprli, da bi v Parku samostojnosti okoli lipe postavili v obliki zlatega častnega znaka kamnite bloke, na katere bi vklesali vso zgodovino Vrhnike. Bojan Mavsar je naredil idejno zasnovo, direktor Zavo­da Ivana Cankarja Boštjan Koprivec me je podprl, ustanovljena je bila delovna ekipa … Sedaj čakam, kaj se bo zgodilo. Kakšna je bila vaša vloga med osamosvojitveno vojno? Kako ste delovali v praksi? Nenazadnje ste bili kot nekakšen vohun, kar je slišati precej jamesbondovsko. Zadeva je preprosta. Z Lovšinim sva bila sodelav­ca v kadetnici – šola za miličnike. Ko je postal direktor Varnostnega organa MORS, me je prosil za sodelovanje, pokrival sem Vrhniko. Organizi­ral sem informativno mrežo in zbiral podatke ter jih vsakodnevno sporočal na sedež organa. Vse sem si zapisal, še vedno hranim te zapiske. Kot izreden uspeh beležim pridobitev informa­torja v I. oklepni brigadi, načelnika za zvezo z Martinom v marcu 91. Vsem informatorjem znotraj vojašnic je bilo naročeno, naj ostane­jo in ne prestopajo v TO, ker so nam potrebni. Martin je moral celo z Radovanovičevem bata­ljonom na Brnik in je bil v Trzinu ranjen. Ivan Boršner ga je nato iz bolnišnice evakuiral na sedež Varnostne službe, kjer se je nato zapo­slil. Zaposlitev je bila njegova edina ťnagradaŤ. Za Slobodana, ki je zamenjal Martina, ostal po nalogu Lovšina do konca, za kar ima pisno po­trdilo, se ni napisala niti pisna zahvala. Razlog – preveč je vedel in kasneje to ni bilo povsem po­všeč vodilni strukturi obrambnega ministrstva. Vi kot obveščevalec ste vedeli za zakulisna, očem javnosti skrita dogajanja glede nacionalne varnosti. Kako ste to prenašali? Imel sem mrežo ljudi po Vrhniki, da je bilo lažje prenašati psihični pritisk. Z njimi sem se veliko pogovarjal, zato je bilo lažje. Sicer pa sem deloval popolnoma profesionalno, takrat na dogajanje nisem gledal čustveno. Verjel sem, da smo tako dobro ogranizirani, da bomo našli način, kako se izviti iz težave. Prvi oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni se je začel z našo osamosvojitveno vojno 27. junija. Za­nimivo je, da smo mi za vojno izvedeli dejansko tistega dne, na Primorskem pa je bilo vroče že dan prej. Vi, če se ne motim, ste celo podali še neko drugo tezo o tem. Šef obveščevalnega oddelka Varnostne službe Tone Peinkiher je že mesec prej napovedal, da bo JLA posredovala na dan razglasitve samostojne države. Pa ga niso poslušali. Vse oči so bile vse­skozi uprte na Vrhniko, na tankovsko brigado. Z natančno analizo premikov sestavnih delov tan­kovske brigade na izhodiščne položaje se je upra­vičeno sklepalo, da bo do agresije prišlo. 24. junija 1991 je Vrhniko zapustila protizračna obramba brigade kot podpora Radovanovičevem bataljo­nu v primeru, če bi Avstrija ali Nato pomagala z letalstvom Sloveniji. Več kot očitno je bilo, ko je Vrhniko zapustila štirinajst ur pred izpadom Ra­dovanovičevega bataljona izvidniška četa brigade, pa ni bilo ukaza o postavitvi barikad – res čudno. Tako da jaz menim, da se je junijska vojna zaičela 24. 6. 1991, kar mi je potrdil tudi komandant bri­gade podpolkovnik Pane Matič – o tem je uradni zaznamek. No, to je delo za zgodovinarje. Kako z zdajšnje razdalje gledate na osamosvojitveni proces. Postal je orodje politike … Do osamosvojit ve Slovenije imamo Slovenci dokaj enotno mnenje, problem je v tem, kdo od osamosvojiteljev je bolj zaslužen za osamosvoji­ tev. Zaenkrat sem preštel tri najbolj pomembne; Tone, Janez, Igor, niti enega pa nisem videl takrat, tistega usodnega dne na Vrhniki, ki bi z zama­hom sablje ukazal ogenj, zoper agresorja. Je pa res nekaj, kar me moti. Ko sem se junija 1992 zaposlil, mi je bilo v enem tednu vse jasno, še posebno, ko sem dobil v reševanje tako imeno­vano Ugrabitev Grkov, ko so v Celovcu priprli pet Vrhničanov in je Lovšin vedel, da jih ne bom kar tako pustil tam. Pripeljal sem jih, vendar sva z Lo­všinom takrat končala. V moji glavi programa za nedovljeno trgovino z orožjem enostavno ni bilo. Tudi s kadrovsko politiko se nisem strinjal, saj so zaposlovali nekdanje o.cirje kar po tekočem traku, ki so neposredno bojno delovali (obstre­ljevanje barikade pri Strmici, rušenje barikad pri Janši, Trzin, Brnik) proti Vrhniki, brez državljan­stev, brez varnostnih preverjanj. Slovence pa smo pošiljali na psiho.zična testiranja glede zaposli­tve. Tako sem večkrat uradno zahteval preiskave, ustanovljene so bile komisije, nepravilnosti, tudi napisane so bile kazenske ovadbe, napisani so bili predlogi za odvzem državljanstev le tem, vendar do realizacij ni prišlo. O tej zadevi bom nekoč res poimensko in odkrito napisal, da bo neka­terim res nerodno, kaj so počeli. Vrhničani, ki so jih gledali v tankih, ki so mendrali osebna vozila, tudi službena vozila Milice, so se čudili, ko so jih videli v uniformah TO, tudi uniformi MORIS. Te zaposlitve so bile hujše kot nedovoljena trgovina z orožjem, saj je bila s tem omaloževana Teritori­alna obramba kot policija kot seveda Vrhničani, ki so se spraševali, kaj se dogaja. Gašper Tominc 30. maj 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ARGONAVTSKI DNEVI 24. Argonavtske dneve odprli z glasbo Koncert Tria Rupnik Vrhnika, 18. junij – Tokrat je bilo poskrbljeno za vse Urše Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika je kmalu obrodilo sadove. Od septem­ glasbene okuse: tisti, ki prisegajo na zabavno glasbo, so bra 2013 trio deluje v okviru Konser­ lahko v središču mesta ťnoreliŤ pred odrom Noči na Vrhniki, vatorija za glasbo in balet v Ljubljani tisti, katerim je ljubša klasična glasba, pa so lahko prisluhnili pod mentorstvom letos preminulega vrhunskemu vrhniškemu Triu Rupnik v cerkvi sv. Trojice. profesorja Tomaža Lorenza, od marca Manca, Anže in Nejc Rupnik so se univerze Mozarteum, pa Variacije na letos naprej pa pod mentorstvom prof. najprej predstavili s solo točkami – z lastno temo skladatelja Wieniawskija. Matije Lorenza. Trio se lahko pohvali madžarsko gostjo prof. Beato Ilono Kot trio so se poklonili njihovemu le-s številnimi javnimi nastopi, koncer-Barzco na klavirju, drugi del koncerta tos preminulemu mentorju Tomažu ti ter prvimi nagradami z največjim pa so izvedli družno kot trio. Nejc na Lorenzu. Slišati je bilo, da je bil izvede-številom točk na državni in mednaro­violončelu goslarske mojstrice Katha-ni Dvorakov klavirski trio, št. 4, Loren-dni ravni. Ena takih zadnjih nagrad je rine Abbhuel iz Cremone se je pred-zu zelo ljub, zato bi težko našli primer-Škrjančeva nagrada Konservatorija za stavil z Lalojevim Koncertom za vio-nejšo skladbo. Trio je pol druge ure izjemne študijske uspehe in zasluge pri lončelo in orkester št. 1 in Flamencom dolg koncert zaključil s Sukovo Elegijo. umetniškem uveljavljanju šole za leto Rogelia Hugueta y Tagella. Anže, sicer Trio Rupnik se je prvič javno predstavil 2015. Da gre za izjemno kakovosten dijak tretjega letnika Konservatorija na Mančinem recitalu pred šestimi leti trio, priča tudi povabilo oziroma so­za glasbo in balet v Ljubljani, je zaigral ravno tako pod oboki cerkve sv. Troji-delovanje na mednarodnem festivalu Lisztov valček iz opere Faust, Manca, ce na Vrhniki. Zavzeto delo pod men-Imago Sloveniae 18. julija Mestnemu študentka prvega letnika salzburške torstvom prof. Kaje Lojevec in prof. muzeju Ljubljana. Argotlon Po blatu, lužah, pod elektriko … Vrhnika, 18. junij – V okviru Argonavstkih dni je prvič potekal tako imenovani Argotlon. Različica javnosti bolj znanega Ur­banega gladiatorja, ki je lani prvič potekal na Vrhniki. Organizatorji so bili vrhniški gasilci in ZIC Vrhnika, odločili so se za lastno izvedbo, ki je letos privabila okoli 170 tekmo­valcev od blizu in daleč. Pravila so bila enostavna: skupine si izberejo daljšo ali krajšo pot z ovirami, ki jo morajo čim prej premagati. Gre za športno družaben, celo rahlo adre­nalinski dogodek, saj delovne po­staje obsega za klasični šport dokaj nenavadne ovire. Tekmovalci so tako morali preskakovati ognjene kupe, se dričati po strmem vodnem toboganu, plaziti po blatu in pod ži­cami z elektriko, prenašati težka bre­mena, se spuščati s splavi po vodi in na koncu so bili za ťnagradoŤ še po­barvani z jedilno barvo v prahu. ťJa, dogodek je zelo zanimiv, ker gre za kombinacijo telesnih aktivnosti in različnih adrenalinskih dogodivščin. Meni osebno je bilo najbolj doživeto plazenje v mlaki blata,Ť je pojasnil Marko iz okolice Ljubljane, ki so mu tovrstna tekmovanja že znana. Skupine so lahko izbirale med daljšo progo, ki se je z Vrhnike povzpela na Planino in do Starega malna ter nazaj v Cankarjevo mesto, lahko pa so izbrali krajšo na relaciji Vrhnika– Betajnova–Vrhnika. Za slednjo so potrebovali dobro uro, za daljšo pa še vsaj enkrat toliko. Vsak posameznik je prejel medaljo, gasilci pa so jih še brezplačno opr­hali. ťJoj, zakon!Ť je dogajanje po prispetju na cilj komentirala Špela z Dobrove. ťVse, kar si v tem trenutku želim, je kozarec mrzlega piva. Am­pak res mrzlega!Ť Verjetno tisti dan ni bila edina, saj je bila to ena redkih, če ne prvih sobot s poletnimi tem­ peraturami. Organizatorji so bili zadovoljni nad udeležbo, sploh ker gre za dogodek, ki ni znan tako kot Urbani gladiator. Prepričani so, da bodo prihodnje leto dobra organizacija in skrbno načrtovane ovire privabile še več tekmovalcev. Gašper Tominc Z ladjo Argo po Matjaževki Verd, 18. junij – Po lanski uspešnici v Retovju, kjer je zmaj z vodnimi curki ťnapadalŤ otroke, so se v Turističnem društvu Blagajana (lutkarska sekcija, ob pomoči verdskih gasilcev) odločili, da pripravijo zopet nekaj podobnega. Prizorišče so prenesli streljaj stran od lanskega – v Matjaževko, kjer so v doga­janje ponovno vpletli zgodovino Vrhnike. Malčki in njihovi starši so morali tako kot nekoč argonavti prenesti ladjo iz ciljne črte do ťskaleŤ, nato pa je Jazon zaradi konca vodne poti iz silne jeze udaril v skalo. Prebudil je zmaja Lintverna, ki se je zapodil za argonav tsko posadko. Če ji je uspelo ubežati, je posadka prejela sla­doled. Kot je pojasnil Boris Kononenko iz TD Blagajana, je zgodba enostavna, zato so jo otroci radi odigravali znova in znova. Sončna sobota je bila tako lahko dobro izkoriščena, čeravno bi morebiti nedelja obetala več obiska. A v luči sla­be nedeljske vremenske napovedi je bila sončna sobota kot naročena za takšne norčije … (gt, foto: gt) 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ARGONAVTSKI DNEVI Noč na Vrhniki znova privabila več tisoč obiskovalcev Vrhnika, 18. junij – Paradna prireditev Argonavtskih dni je minila, kot smo jo vajeni: v dobri glasbi, več tisočglavi množici in polnočnem ognjemetu. Osrednja zvezda večera je bila 38-letna hrvaška pevka zabavne glas­be Jelena Rozga iz Splita, ki jo Sloven-ci poznamo po uspešnicah, kot sta Bižuterija ali Dalmatinka. Pred njo je občinstvo ogreval Jasmin Stavros, večkratni povratnik na Vrhniki, kate­rega pravo ime je Dragoljub Milo Va­sić. Kljub svojim letom, novembra jih bo štel 62, je več tisočglavo množico brez težav dve uri svojega nastopa dr­žal na nogah. Od slovenskih zvezd sta nastopili Tanja Žagar in Nika Zorjan. Organizatorja, prireditvena agencija Interplan in ZIC Vrhnika, sta po­skrbela še za spremljevalni program Plesne skupine Urška Vrhnika, akro­batskih Žabic in otroške gledališke predstave. Sredi noči je nebo razsve­tlil ognjemet ob spremljavi glasbe izpod rok domačih pirotehničnih mojstrov. Največji koncertni spektakel v regi­ji, ki ima že šestnajstletno tradicijo, je v poznih nočnih urah zaključila beo­grajska skupina Djomla KS. Na srečo ljubiteljev koncertov ta ni zadnji letos v športnem parku na Vrhniki, kajti že čez dobrih štirinajst dni bosta na tem mestu prvič nastopila družno veliki zvezdi zabavne glasbe Slovenije in Hrvaške: Jan Plestenjak in Severina. (gt, foto: gt) Verd Extreme Enduro Letni koncert Cankarjevih pevcev Avstrijec za las prehitel Slovenca Vrhnika, 19. junij – V cerkvi sv. Lenarta v središču mesta je Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika pripravil letni koncert, tokrat Verd, 18. in 19. junij – Dva dni je v kamnolomu na znoja. Navadno dirko zaključi že 15. po vrsti. le peščico tekmovalcev od vseh Verdu potekala najbolj ekstremna motociklistična sodelujočih. Če si dirke niste preizkušnja pri nas: Verd Extreme Enduro 2016. ogledali letos, toplo priporo­ Bila je prava paša za oči za Kaj je Verd Extreme enduro? čamo, da si spektakel ogledate gledalce, mnogo manj pa se-Gre za zelo naporno dirko, ki naslednje leto.veda za tekmovalce, ki so se se jo lotijo samo najbolj pogu-Dirko je organiziralo Špor­gnali do skrajnosti. Sobota je mni in vztrajni. Vsebuje narav-tno društvo Verd od podpori bila rezervirana za kvali.ka-ne in umetne ovire, ekstremne verdskih gasilcev, nekaterih cije na katerih se je osemdeset naklone in spuste, zahrbtna posameznikov ter seveda Ka­motoristov iz 8 držav borilo za čimbolj ugodno štartno mesto. Prvi dan je brez težav zmagal Miha Špindler, pred Avstrijcem Bertlom Philipom in tretje uvrščenim Britancem Benom Hemingwayjem. Če je že kazalo, da bo nedeljski izid velike dirke identičen, je Avstri­jec premeša l štrene Špindlerju tako rekoč v zadnjih sekundah. Ubral je krajšo, a zahtevnejšo pot od Špindlerja in na koncu se mu je tvegajoč podvig obre-melišča… Krog je dolg 30 kilo-mnoloma Verd. Organizator je stoval. 30 kilometrsko progo metrov in vsebuje različne kon-pripravil tudi veliko spremlje­je prevozil v 48 minutah in 58 trolne točke, a celotnega prevo-valnega programa, ki pritiče to­sekundah. Tretjeuvrščeni Brita-zijo samo najboljši, drugi lahko vrstnemu športnemu dogodku, Zbor, ki združuje vrhniške in ga dogajanja v mestu. Tokratni movinsko Oj Triglav, moj dom. nec je v cilj zapeljal 12 minut za izberejo kategorijo ťamaterjiŤ, kot je plezanje po umetni steni, logaške pevce pod vodstvom koncert, slabo uro dolg, so iz-Program je povezovala Anita prvim, kar je izjemen dosežek, kjer so nekatere najzahtevnejše guganje z velikansko gugalnico, Lovra Groma in je že prekoračil vedli v dveh delih, kot solistka Gara folj. saj je že kmalu po začetke dirke preizkušnje izpuščene. Najdaljši dirkanje najmlajših s poganjal­četrt stoletja obstoja, ni potreb-je nastopila Špela Petkovšek. ostal brez zadnje zavore. Dir-dovoljen čas je 4 ure: torej šti-ci… no posebej predstavljati, saj je Skladno s prihajajočo obletnico (gt, foto: g t) ko je končalo 22 tekmovalcev. ri ure žuljev, koncentracije in reden soust varjalec kulturne-domovine so ga zaključili z do-(gt, foto: g t) Na Argonavtskem maratonu okoli pesto kolesarjev Vrhnika, 19. junij – Skoraj štiristo kolesarjev se je podalo na 80,63 ali 33 km izziv od Vrhnike preko Borovnice, Horjula ali Polhovega Gradca nazaj do Cankarjevega mesta. Ob tako raznolikih trasah je ga društva Agonija, ki je orga-skovalci, na primer, med dru­lahko vsakdo našel nekaj zase: nizator tekmovanja, je sedmi gim ogledali in preskusili tudi od najtežjega izziva z 970 metri Argonavtski maraton vsekakor zložljivo električno kolo S-bike.Ť vzpona do družinskega kolesar-uspel. ťUdeležba je bila odlič-A to ni zadnje letošnje kolesar­jenja po barjanskih ravnicah. Še na, kolesarji so bili zadovoljni sko tekmovanje v organizaciji več, tudi za najmlajše je organi-in posledično tudi mi kot or-društva, kajti 27. avgusta napo­zator pripravil otroški maraton, ganizatorji. Čeprav je maraton veduje še en športni dogodek: in sicer na stadionu v športnem netekmovalnega značaja, smo kolesarski vzpon na Ulovko, parku, kjer je vsak malček po med posameznike in skupine nočni tek in prvič letos tudi ro­odpeljanem krogu prejel me-podelili nekaj posebnih nagrad. lanje. Več informacij na ntvrh­daljo. Kot nam je pojasnil Leon Pripravili smo tudi spremljeva l-nika.si Malovrh iz vrhniškega Športne-ni program, tako so si lahko obi­ (gt, foto: g t) 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvi potapljaški mini tabor PGD Stara Vrhnika V drugem vikendu v juniju smo se potapljači PGD Stara Vrhnika odpravili na potapljanje na otok Krk. Evropejčki na Vrhniki Vrhnika, 13. maj – Na asfaltnem igrišču pred Kulturnim centrom Vrhnika je bilo živahno kot že dolgo ne. V okviru projekta ťEvropejčki na VrhnikiŤ so postavili stojni­ce in na njih predstavljali različ­ne evropske države, hkrati pa so poskrbeli tudi za bogat kulturni program – seveda z narodnimi posebnostmi predstavljenih dr­žav. Gre za projekt, ki je nadalje­vanje leta 2014 ukinjenega vse­slovenskega projekta Evropska vas in je bil lani prvič izveden. Zaradi dobrega odziva in nje­gove vsebinske sporočilnosti, v okviru katere šole spodbujajo medkulturno razumevanje, to­leranco, solidarnost in spozna­vanje drugih narodov ter držav, so se odločili, da projekt pono­vijo tudi letos. Poleg vrhniške Cankarjeve šole, ki je pobudnik in organizator Evropejčkov, so sodelovale še OŠ Antona Martina Slomška, OŠ Dobrova, OŠ Borovnica, OŠ Log-Drago­mer, PŠ Bevke, OŠ Brezovica, PŠ Drenov Grič in Cankarjeva osnovna šola iz Zagreba. Da pa se je zares čutilo medgeneracij­sko povezovanje, ki je tudi eno od temeljnih ciljev projekta, so vanj vključili še vrhniške vrtce in dom upokojencev. Letos so raziskovali Špani­jo, Franciji, Italijo, Madžarsko, Norveško, Grčijo, Belgijo, Hr­vaško in Švedsko. Učenci so z Kljub zelo slabi vremenski napovedi se nam je tisti vikend zdel idealen za dobre potope v ekstremnih razmerah. S seboj smo povabili tudi potapljače iz PGD Verd in ekipe NMP ZD Vrhnika. Skupaj se nas je zbra­lo petnajst potapljačev in dva spremljevalca. V petek smo opravili potop iz obale, v so­boto pa smo šli s potapljaško barko Oliga na celodnevni po­tapljaški izlet. Potapljali smo se v akvatoriju otoka Cres in Mali Plavnik in čeprav nam je vreme kar pošteno ponagajalo, smo vseeno naredili dva lepa in globoka potopa. Polni lepih vtisov iz morskih globin smo se vrnili v vas Pineziće, kjer smo napolnili jek lenke za naslednji dan v potapljaškem centru Pine Diver. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na potop na otok Cres, kjer smo se potopili na zelo lepi lokaciji Selezine. Kar pošteno utrujeni, vendar zado­voljni in polni navdušenja smo se vrnili s tega potopa v prista­nišče v Punatu. Poleg zelo lepih razgibanih potopov in veselega druženja različnih ekip, ki ve­nomer skupaj sodelujemo tudi na intervencijah v našem kraju, smo vikend izkoristili tudi za to, da bi še naprej ohranili dober in še bolj povezan odnos med dru­štvi, kot ga imamo. Nabrali smo si kar nekaj izkušenj, predvsem pa smo se sprostili, kar nam vsem še kako koristi ob takšnem delu, kot ga imamo. Ob tej pri­ložnosti bi se rad zahvalil pota­pljaškima centroma Pine Diver iz Pinezićev in Oliga Diver iz Punata za odlično logistično podporo in zelo dobro organi­zacijo na potapljaški barki Oli­ga. Upam tudi, da bomo ob prvi priložnosti vse skupaj ponovili v čim večjem številu. Boštjan Turk, podpoveljnik PGD Stara Marostarska noč 2016 Skupaj nam je odlično uspelo! Hvala vsem! Člani PGD Blatna Brezovica smo v športnem parku Blatna Brezovica pod velikim šotorom pripravili in organizirali www.visitvrhnika.si tradicionalno prireditev Marostarska noč 2016. mentorji pripravili bogato oblo­žene mize z različnimi predme­ti, maketami, plakati, pecivom in podobnimi stvarmi, ki so na katerikoli način predstavljali izbrano državo. Tudi spremlje­valni program je bil obarvan z nacionalnimi posebnostmi, ki pritičejo posameznim državam. Otroci so bili navdušeni in po vprašanjih, če si še želijo tovr­stne projekte, so vsi prikimavali. Sončno dopoldne je tako minilo v spoznavanju novih kultur, so­žitju in odkrivanju razlik, ki nas, verjeli ali ne, prej povezujejo kot ločujejo. (gt, foto: gt) Občina Vrhnika 90,6 MHz V petek, 20. maja 2016, smo prireditev začeli z nastopom skupine Modrijani, ki so s svojo Rožico in drugimi uspešnica­mi navdušili vse prisotne. Pripravili smo bogat srečelov, pri katerem je vsaka sreč­ka razveselila svojega kupca. Naše vrle gospodinje so tudi letos pek le omamno dišeče .ancate, ki so postali zaščitni znak saloni, Damjan Jeraj, s. p., Lidl, d. o. o. k. TRGO VINA S P OHIŠT VOM Devova ulica 6a, SI - 1000 Ljubljana , Slovenija d., JP Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., Vrtnarstvo Filipič, s. p., Hedera, d. o. o. – Terezija Nikolčič, M. Keršmanc, d. o. o., Potokar, d. o. o., kmetija Švigelj simobil.si Vrhnika edina prava revija za mlade www.student.si Mirke, Gostilna Pri Kranjcu, Avtoprevo- AVTO MERLAK zništvo Vesna Novak, s. p., Unichem, d. o. VRHNIKA o., Kompostarna Rosa, BMC, d. o. o., Var­ naše prireditve. galant Original, d. o. o., Avtomax, d. o. o., V soboto, 21. 5. 2016, nas je zabavala Mercator, d. d., Generali, d. d., M-Orel d. SA BLA TNI K skupina Mambo Kings. Navdušena mla­dina se je zabavala pozno v noč. Naša Ma­rostarska noč ni običajna veselica, tukaj nista samo ples in druženje, tukaj se raja pozno v noč, kar nazorno prikazuje foto­gra.ja, in vzdušje, ko vsi v šotoru plešejo in rajajo, kar je nepozabno. Da je naša dvodnevna prireditev tako lepo uspela, velja zahvala članom PGD Blatna Brezovica, članom sveta Krajevne skupnosti Blatna Brezovica in mladim v vasi, ki so dokazali, da se vedno lahko za­nesemo nanje. Najlepša hvala vsem našim sponzorjem, donatorjem in vsem posameznikom, ki so s sredstvi in dobitki za srečelov pomemb­no prispevali k izvedbi naše prireditve. To so bili: Hidroinženiring Ljubljana, d. o. o., Siliko, d. o. o., Tomaž Brence, s. p., Gre­benc, d. o. o., Podpeč, Flovac Adria, d. o. o., Pravi raj, d. o. o. – SIMPLE frizerski o. o., Petrol, d. d., in mnogi mnogi drugi neimenovani. Vabimo vas, da se tudi prihodnje leto, 19. in 20. maja 2017, udeležite naše prire­ d it ve. Z gasilskim pozdravom ťNa pomočŤ PGD Blatna Brezovica •  GRADBENIŠTVO JEREB – Jereb Matjaž s. p. • PEKARNA BAŠKOVČ d. o. o. • KAMNOLOM VERD d. o. o. • SPAR SLOVENIJA, d. o. o.   •  SLAŠČIČARNA BERZO   • BIROSISTEMI d. o. o.   • DVIG d. o. o.  • DG 69 d. o. o.  • MLADINSKA KNJIGA d. o. o.  •  M­OREL d. o. o.  Soorganizatorji:  KINO VRHNIKA  SKUPINA STIK  PRIREDITVENA AGENCIJA  ALEXBAR ADVISE ALEŠ OGRIN S.P.  PRAVA VADBA INTERPLAN  CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA  GLASBENA ŠOLA VRHNIKA  TENIŠKO DRUŠTVO VRHNIKA  G. BLAŽ ŠPEC  ŠPORTNO DRUŠTVO AGONIJA  KAVA BAR MEDEJA  Ga. IRENA PFUNDNER TKALEC  PROSTOVOL JNO GASILSKO  KAVA BAR URŠKA  Ga. ANITA KOBE DRUŠTVO VRHNIKA  VIALE CAFE  Gdč. TJAŠA KOGOVŠEK  BIG BAND VRHNIKA  HOTEL MANTOVA  Ga. PETRA PETRIČ  TURISTIČNO DRUŠTVO  ZAVETIŠČE NA PLANINI NAD VRHNIKO BLAGA JANA VRHNIKA  GOSTILNA BA JC  TER VSEM OSTALIM SODELUJOČIM PRI  PLESNA ŠOLA URŠKA VRHNIKA  MEŠANI PEVSKI ZBOR IVANA CANKARJA PRIPRAVI IN IZVEDBI 24. ARGONAVTSKIH  ŽABICE, CHEER TEAM VRHNIKA DNEVOV IN NOČI NA VRHNIKI 2016! 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PGD Drenov Grič - Lesno Brdo Mladinke in mladinci postali državni prvaki Drugi vikend v juniju je na atletskem stadionu Bonifika v Kopru na vročica. V zgodnjih dopol­danskih urah so svoj nastop potekalo letošnje državno gasilsko tekmovanje. kot zadnje izmed naših destin V soboto so se v gasilsko pripravljalo za nastop na dr-na mladinski gasilski olimpijadi opravile pionirke. Sledilo je dol­športnih disciplinah pomerile žavnem gasilskem tekmova-je k zavzetim treningom vzpod-gotrajno čakanje na nastope še članice in člani, nedelja pa je nju. Treningi skozi vse leto so budil tudi mladinke. V zim-zadnjih tekmovalnih desetin, ki bila namenjena tekmova lcem postali stalnica. Ritem se je z skem pr ipr avlja l nem obdobju so si ga otroci krajšali z igro in v mlajših kategorijah. Za naše bližajočim datumom nastopa je ta ko velikokrat primanjkova-kopanjem na plaži. društvo je bila nedelja še poseb-stopnjeval, tekmovalci so pod lo prostih terminov v dvorani. Ob petih popoldne je bila no slovesna, saj sta v kategoriji nadzorom trenerjev odpravljali Zavzeto so trenirali pionirke zak ljučna slovesnost z razgla­mladink in mladincev obe tek-še zadnje napake. in pionirji ter tudi mladinci sit vijo rezultatov. V postroju movalni desetini zasedli prvo V soboto, 11. junija, so se na in mladinke. V spomladan-mladinskih ekip iz regije No­mesto in tako postali državni člansko tekmovanje odpravile skem obdobju se je ritem tre­prvaki za leto 2016. tri desetine v kategorijah čla-ningov zaključil s ťpripravljal- Na tekmovanju, ki je bilo nov in članic B ter desetina nim vikendomŤ v CŠOD Jurček hkrati tudi k vali.kacijsko za starejših gasilk. Na tovrstnih v Kočev ju. nastop na gasilski olimpijadi, je tekmovanjih je poleg znanja in Po navadi otroci nedeljski nastopilo več kot 320 tekmo-spretnosti potrebna tudi špor-spanec potegnejo v pozne ju­valnih desetin v članskih kate-tna sreča. V članskih katego-tranje ure, tokrat pa so že ob gorijah in več kot 180 desetin rijah so svoj nastop najbolje petih zjutraj oblačili svoje gasil­v mladinskih kategorijah. Ga-opravile naše članice B, ki so na ske uniforme. Po vožnji na pri­silska olimpijada bo prihodnje koncu zasedle dvanajsto mesto. zorišče tekmovanja in kratkem leto v Beljaku v sosednji Avstriji. Veliko večja pričakovanja so ogrevanju so hitro sledili tek- Letos se je kar sedem tek-bila usmerjena v nastope mla-movalni nastopi. Ob bučnem movalnih desetin PGD Dre-dinskih desetin. Lanski sanjski navijanju prisotnih navijačev nov Grič - Lesno Brdo zavzeto uspeh mladincev z nastopom je hitro popustila tekmoval- Igre slovenskih komunalnih podjetij Vrhničani najhitrejši pri odvozu odpadkov Maribor, 4. junij – Slovenske komunale vsako leto priredijo tako nju. ťNekdo od nas je nenehno stal pri zapisnikarski mizi in imenovano Komunaliado, na kateri se ekipe komunal merijo v spremljal rezultate drugih ekip. različnih komunalnih in drugih spretnostih. Uf, je bilo naporno in živčno.Ť Kot že vrsto let pred tem je biranje različnih vrst zabojni-skupine so se pomerile že takoj Po urah živčne vojne je bila bit­tudi letos nastopila vrhniška kov. ťZdi se enostavno, a če veš, po prihodu, ob 8. uri, drugi pa ka dobljena: vrhniška trojka je ekipa, kjer se je najbolje izka-da moraš to opraviti z vozilom, so morali na nastop počaka-bila razglašena za najhitrejšo v zala trojka Boris Pirc, Andrej ki ga ne uporabljaš in rokovati ti. Zmagovalna vožnja odvoza Sloveniji, kar je bil svojevrsten Mekinda in Dejan Osredkar, ki s tujo hidravliko, potem vse le odpadkov vrhniške ekipe se je fenomen, saj tovrstna priznanja so z najhitrejšim odvozom od-ni tako preprosto. Sicer imaš začela ob približno pol desetih. navadno poberejo ekipe večjih padkov pometli z vso slovensko pred nastopom nekaj minut za Trajala je 138 sekund, torej malo komunalnih služb. Veselje v konkurenco. pripravo in ogled mehanizacije, več kot dve minuti. Rezultat je ekipi je bilo nepopisno, saj toli- Njihova naloga je bila teo-a to še vedno ni isto, kot če bi bil odličen, sta dejala Andrej kšnega uspeha niso pričakovali. retično lahka: proga z nekaj delal z lastnim tovornjakom,Ť in Dejan, nato pa so se začele To je tudi ťzgodovinskiŤ uspeh ovinki, vzvratna vožnja in po-nam je povedal Boris. Nekatere najdaljše ure v njihovem življe-za Komuna lno podjetje Vrhni- Starovrhniške novičke žnici na Vrhniki. Uradno odpr-pnosti Stara Vrhnika. Še pred tje razstave smo pripravili 20. tekaškim praznikom, so se štiri maja, na kateri smo predstavili generacije nogometašev podale glavne naravne in kulturne zna-v blaten boj za slavo in čast na čilnosti vasi, zgodovino, vaške nogometni zelenici. Slavili so mojstre, društva ter dogajanje najmlajši in najhitrejši, ki so se na vasi. Program so popestrili v nevihtnem sobotnem popol-Povžarski pinkači, Dejan in Ava dnevu 11. junija najbolje znašli Mesec, Urban Ogrin kot Ivan na razmočenem igrišču za vasjo. Cankar ter Vesoljski povžki. Po Krajevna skupnost in vsa dru­koncu prireditve je sledila še štva v vasi vam želimo prijetne pogostitev, ki so jo pripravile poletne temperature, miren do- Konec aprila smo na Stari mojstrov. naše gospodinje in turistična pust ter odklop od vsakodnev-Vrhniki občudovali dela mojstra V začetku meseca zaljubljen-kmetija Kuren. nih skrbi. Konec avgusta pa vas Franca Groma. Predstavitev cev smo združili moči Krajevna V juniju Kulturno društvo vabimo na gasilsko veselico z mojstra in njegovih pirhov so skupnost Stara Vrhnika, Špor-počasi odhaja na počitnice, Ansamblom Smeh. organizirali Krajevna skupnost tno društvo Povž, Kulturno Športno društvo Povž pa drvi Tina Krvina s polno paro proti tekaški pri­ in Kulturno društvo Stara Vrh-društvo Stara Vrhnika in Pro­nika ter HUD Karel Barjanski, stovoljno gasilsko društvo Stara reditvi Tek Star Maln, ki bo sodelovali pa so še Jože Prista-Vrhnika ter postavili razstavo o 25. junija s startom ob 10. uri vec s fotografsko razstavo, Peter Stari Vrhniki v Cankarjevi knji-pred Domom Krajevne sku- Foto: Joži Krvina Gedei in Stereoskopsko društvo s 3D-posnetkom, Ema Goričan z rodoslovnimi zanimivostmi, Alenka Ošaben in Žan Bezek z glasbeno spremljavo ter Mateja Grom z osebno predstavitvijo mojstra. Vse skupaj pa je v celo­to povezala in mojstra skozi sli­kovno in multimedijsko gradivo predstavila Joži Krvina. Dvora­na je pokala po šivih, tako da si v prihodnje obetamo še več ta kšnih predstavitev domačih tranjska sta manjkali ekipi mla­dink in mladincev ťDrenovcevŤ. Kmalu smo jih zagledali v eša­lonu zmagova lcev. Tudi pionir­kam in pionirjem je postajalo vroče. S tribun pa je donelo: ťDren, Dren, boljši ni noben.Ť Na zmagovalnem odru so na najvišji stopnički stali mla­dinci in naše mladinke. Slav­je se je končalo s sprejemom v domačem gasilskem domu. Operativci so državne prvake sprejeli z gasilkimi curki. Otrokom bo v spominu ostal nepozaben dan, mentorji in tre­nerji si bodo do septembra mal­ce oddahnili, vsem preostalim pa bo ta dan ostal kot zgodo­vinski dan našega društva. Čestitamo vsem nastopajo­čim, še posebno pa prvakom in pr vakinjam. Igor Oblak ka, saj na omenjenem tekmova­nju ni nikoli doseglo katero od prvih treh mest. Edini grenak priokus, ki ga je pustilo tekmo­vanje, je bila kristalna lovorika, ki je vrhniška zmagovalna ekipa Pohod ob rimski dediščini Po dogovoru s predstavnikom Zavoda Zeleni žep g. Ma­tjažem Kurentom smo se pohodniki društva Nauportus viva z Vrhnike pridružili logaškim pohodnikom na prvo junijsko soboto. Zbrali smo se na križišču v Kalcah pri odcepu za Pod­kraj - Hrušico. Pot nas je vodila mimo stare meje med Kraljevino Jugo­slavijo in Italijo, po makadamski cesti, mimo tako imenova­nega Zasutega mesta, kjer naj bi bila v rimskih časih zadnja postaja pred vzponom na Hrušico. Po stari rimski cesti, kjer še zdaj zglajene skale pričajo, da je v preteklosti tod potekala pomembna cesta, smo pot nadaljevali do Lanišča (edinega restavriranega objekta Rimskega zapornega zidu oz. Claustre Apium Juliarum). Od tam smo krenili proti stari italijanski kasarni, kjer smo pohodnike postregli s toplo rimsko mali­co (pripravilo jo je Gostišče Mesec z Zaplane). Na dvorišču kasarne smo pripravili še otroško delavnico, prikaz izdelave glinene posode na čisto pravem kolovratu, v veliko zadovolj­stvo vseh pohodnikov pa nas je obiskal tudi rimski legionar, oblečen v polno vojaško opremo. Po kratkem predahu, okusni malici in sproščenem pogovoru smo se morali kmalu vrniti na izhodiščno točko, saj so že grozili črni oblaki, ki so napo­vedovali dež. Vsak pohodnik je prejel še spominek na drugi Pohod ob rimski dediščini. Razšli smo se dobre volje z obljubo, da se bomo naslednje leto zopet srečali. Za pomoč pri izvedbi pohoda bi se zahvalili vsem prijate­ljem, ki so nesebično pomagali, Občini Logatec, lokalnemu turističnemu vodniku g. Marku Jeraju, g. Marku Vrablu iz podjetja PS Logatec in seveda vsem pohodnikom, ki so nas z dobro voljo in pozitivno energijo še posebno nagradili. Pohodniki z Vrhnike se še posebno zahvaljujemo za dobro organizacijo pri izvedbi pohoda g. Matjažu Kurentu iz zavoda Zeleni žep in g. Mesecu za dobro rimsko pojedino. Matjaž Kurent 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 let valete – generacija1965/1966 V petek, 20. maja, smo nekdanji sošolci rinko Furlan. Žal se je srečanja spomine na osnovnošolska leta udeležila samo gospa Marinka in se tam zadržali skoraj do 19. generacije 1965/66 praznovali 50. obletnico Furlana, gospa Matilda Lenar-ure. Ob tej priložnosti bi se rad valete. šič pa se je opravičila zaradi bo-zahvalil g. Franciju Tomažiču Ob 13. uri smo se zbrali pred Sledil je ogled šolskih prostorov lezni oz. poškodbe. Dogovorili za dobro postrežbo in odlično tedanjo Osnovno šolo Janeza in obvezno skupno fotogra.ra-smo se, da jo bomo obiskali, ko hrano. Dogovorili smo se, da se Mraka, kjer nas je pozdravil in nje pred šolo. bo okrevala. bomo ponovno sešli čez pet let, nagovoril pomočnik ravnatelji-Na srečanje smo povabili tudi Srečanje smo nadaljevali v ko bomo praznovali 55 let vale­ce g. Vinko Bizjak, za kar se mu naši nekdanji razredničarki, go-Gostilni Pri Kranjcu, kjer smo te in svojo 70-letnico. vsi prisotni lepo zahvaljujemo. spe Matildo Lenaršič in Ma-ob dobri hrani in pijači obujali Franci Petkovšek Foto: Mirko Malneršič KOLIŠČARSKI DAN – 20. avgust 2016 Območje ižanskih kolišč IZKUSTVENE AREHEOLOŠKE NARAVOSLOVNEDELAVNICE/ loga (dr. Anton Velušček), tek­je bilo leta 2011 uvrščeno na DELAVNICE: PREDSTAVITVE movanje Lov na Belega bobra, UNESCOV seznam svetovne predavanje Varuh zakladov – arheološka delavnica, meta-Geološke delavnice: Kdo je kulturne dediščine. predstavitev Ljubljanskega bar­ lurška delavnica, koliščarska geolog? Etnobotanika, čebelarji, Društvo Frana Govekarja Ig ja (Maša Bratina), ježa konj kuhinja I, predstavitev žitnih ribe. že vrsto let oživlja to dediščino Več informacija dobite kav, koliščarska kuhinja II, žga-USTVARJALNE DELAVNICE, IGRE na KOLIŠČARSKEM DNEV U, na www.vdezelikoliscarjev. nje gline, koliščarska oblačila, ki poteka v dolini Drage. Koliščarsko okrasje, izdelo-si. Pišite in telefonirajte na: koliščarska hiša, sestavljanje vanje nakita, igra Koliščarsko Prireditev je primerna za dru-koliščarskega kolesa, koliščarsk i leto, poslikava teles, koliščarski info@dfg.si ali GSM: 040­ žine in posameznike vseh staro-voz in sekira, koliščarski tatuji, 867-393, 01/2862-268. par – informatorja, gledališka sti. Od 10.00 do 18.00 se bodo glina, predelava lanu, zeliščar­predstava Bobri, obisk Karla obiskovalci lahko zabavali na KOLIŠČARSKI TABOR ZA OTROKE ska delavnica, pletenje košar Dežmana, slikarski ex-tempore mnogoštevilnih delavnicah, Tudi letos bomo taborili v idi­ in delavnica, predavanje arheo­ tematsko razdeljenih na: lični dolini Drage ob ribnikih, Dobra volja je najbolja! Klub vrhniških študentov Zakon je v nedeljo, 8. maja, organiziral Menjalnico dobre volje! Vsi, ki so prinesli hrano, čistila, higienske pripomočke ipd., so si v zameno lahko izbrali izdelek iz DEPO-ja ali pa si privoščili kavo in palačinke za zajtrk. V nedeljo, 5. junija, pa smo dobro­delnosti namenili Zajtrkovalnico dobre volje, kjer ste lahko v zameno za dolgotrajne prehrambne izdelke ali higienske pri­pomočke pozajtrkovali v družbi ZAkon. Vse zbrane surovine smo namenili Rdečemu križu Vrhnika za družine v stiski. Vabljeni, da se nam pridružite v juliju, ko bomo zbirali šolske potrebščine. Škisova tržnica 2016 Člani Kluba vrhniških študentov Zakon smo se tudi letos udeležili Škisove tržnice. Čeprav smo imeli pomisleke, ker je bil program primeren vaški veselici, kot pa študentski prireditvi, smo se oločili, da se bomo dogodka vseeno udeležili in na njem izrazili svoje mnenje. Pripravili smo dekoracijo, spekli brovnije in kuhali kavo ter se na tržnici predstavili s Cankarjem in nje­govimi brki. Naša ekipa se je zelo zabavala, tudi okoli stojnice je bilo mnogo ljudi. Hvala vsem sodelujočim, da smo naredil en tak ťZakon danŤ in se pokazali javnosti, kljub vsemu. Nutrija Šte. ki so nastali z zajezitvijo potoka Spalno vrečo, baterijo, primer­Draščica. Tabor je namenjen no obleko in obutev (anorak, otrokom v starosti od 7 do 12 kopalke, trenirko, kratke hlače, let. Na taboru bomo spoznavali pršilo proti komarjem ...) in ve­zgodovino Barja in njegove po-liko dobre volje. Koliko znaša sebnosti, rastlinst va in živalstva kotizacija? 40 evrov/za bratca v okolici, se podali na gozdno ali sestrico 35 evrov. Kdo zbira učno pot, opazovali zvezde in prijave? El. naslov: info@dfg.si, se naučili osnov ribištva. Alenka Jeraj – GSM: 051-374­Tabor bo tokrat v dveh termi-475, do 5. avgusta 2016 oz. do nih, in sicer: zapolnitve mest. Tabor bo v • od 12. do 14. avgusta in vsakem vremenu. V primeru • od 14. do 16. avgusta 2016dežja bo program temu prila-Kaj moram imeti s seboj? gojen. 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spominjamo se Pesterna Micka Vrhničani bili včasih Dobre pol ure hoda najboljši na teku od vasi Butajnova čez Reko do Režanije stoji domačija, ki je že trojk v preteklosti nudila dom številni Lovričkovi V začetku maja v Ljubljani potekata pohod družini. po Poti ob žici in Tek trojk, ki pritegneta veliko pozornosti. Podobno je bilo tudi že v samem začetku te prireditve pred šestdesetimi, le da so takrat Vrhničani tudi dejavno, predvsem pa, kar je najpomembneje, tudi zmagovalno sodelovali na teku. Leta 1958 sta na teku sode-pri nas doma priznanje in zlata lovali vsaj dve vrhniški ekipi ročna ura,Ť pravi Drašček, ki se lokalne Zveze borcev (kolikor še spominja, da je oče tudi ka­ nam je znano, so tekmovali v sneje še sodeloval na teku, kjer dveh kategorijah: zveze borcev je dobil za nagrado set za nami­ in rekreativci). ťTedaj so bile še zni tenis. ťOče je potem naredil petorke in čeprav danes govori-mizo in k nam je prihajala cela mo o teku, se tedaj ni teklo – je ulica igrat tenis.Ť Takrat je bila hiša skromna, bilo prepovedano, pač pa smo Mohar je dejal, da so s petor- Jožeta, s katerim sta postala ne-in nista potrebovala toliko var-šičkov, enajsti pa se ni mogel streha krita s slamo, kuhalo imeli hitro hojo,Ť se spominja ko sodelovali tudi na tekmova­ razdružljiva prijatelja. Skupaj stva čez dan, je morala Micka roditi. Svinja se je v bolečinah se je v črni kuhinji, v njej pa tedaj 28-letni Zdenko Mohar, nju leta 1959. Takrat so že uve­ sta nabirala gobe, borovnice, čedalje bolj poprijemati za vsa valjala po stelju, že rojeni pra­ je živela številna družina, oče ki je bil del petorke. Tedaj se je dli tek, vendar v kombinaciji s pasla živino, nosila drva in se druga dela pri hiši. Že rano zju-šički so cvilili, ker so hoteli jesti Anton, mati Marjana in deset na teku, ki to ni bil, nosilo še hitro hojo. ťBili so odseki, kjer igrala. V Suhi dol sta hodila traj je hodila v Močilnik nabi-in kazalo je, da bo svinja pogi­ otrok, ki so se rojevali pogo-prave puške, kasneje pa že ne si moral teči in bili so odseki s obiskovat očeta, ki je bil pri rat ťlapejžŤ deteljo in osat, vse nila. Bila je sama v hlevu, mož sto, tudi na vsako drugo leto. več. ťTrenirali smo veliko, kar hitro hojo. Spominjam se, da je domobrancih. Za njiju je ve-natlačila v koš, ga oprtala na in otroci so spali, bala se je, da Preživljali so se skromno, jedli dno hranil kruh, takega, ki so hrbet, odnesla domov, nato pa svinja ne bo preživela. Pogin tisto, kar so pridelali doma, a ga jedli vojaki, a zanju je bil ve-vse zrezala na ťtrušciŤ in dala svinje bi bila poguba tudi za bili kljub temu zadovoljni, še liko boljši tisti, ki ga je spekla kuhat v kotel za prašiče. Pomi-vseh deset prašičkov in potem zlasti otroci. Zgodilo se je na mama, pa čeprav je bil črn. Po vala je posodo, prala, čistila in ne bi bilo še tistega težko pri­dan sv. Jožefa leta 1938. Oče končani vojni je oče odšel z brez ugovora delala vse tisto, čakovanega denarja. V obupu in starejši otroci so šli k maši v domobranci in se ni več vrnil. kar so delali ostali. V njej se je se je zaobljubila, da bo dala za Lučine. Mati v visoki nosečno- Mati je naredila vse, da je na-čedalje bolj zrcalil značaj skro-mašo v čast sv. Antonu; in glej, sti je ostala doma in z njo dve­ hranila deset lačnih ust. Kru-mne in ubogljive deklice. Po čez kratek čas se je svinja umi­letni Jože. Po dvorišču in vse ha ni bilo v izobilju, bile pa so tolažbo in pomoč se je zatekala rila in pustila prašičke blizu, da naokrog so se pasle kokoši. Pa suhe hruške in kislo mleko. V k Mariji, veliko molila in imela so pili mleko in se kasneje tudi se je spustil orel, zagrabil eno revščini so se prebijali naprej. vedno večjo vero v Boga. Ho-zredili. izmed njih in jo odnesel. Mati V Šentjoštu je bila sv. birma, dila je v šolo, čeprav ne najraje. Po desetih letih zakona se je je v upanju, da bo rešila kokoš, bilo je 5. maja 1948. Kar pet iz Ko je učiteljica spraševala otro-odločila, da gre v službo. Mož pa četudi že poginulo, tekla za njihove družine je bilo birma-ke, jim je zastavljala vprašanja, je temu sprva nasprotoval, orlom in se oddaljila od doma. nih; Tone, Jože, Vid, Matevž in ko pa je bila na vrsti ona, je pre-nato pa uvidel, da bo življenje Medtem je prišel mimo tujec, med njimi tudi Micka. Že na-nehala spraševati. Ni je hotela lažje steklo. Z njeno plačo so rekli so mu Dalmatinec, ki je slednji dan pa se je njeno življe-spravljati v zadrego, podobno si postopoma priskrbeli nujno med drugim prodajal tudi ure, nje spremenilo. Ponjo je prišla je ravnal tudi župnik. Doma je opremo za obdelavo kmetije; in se pri hiši ustavil. Ker ni bilo Jurmanova mati iz Butajnove k učenju ni nihče spodbujal ali kosilnico, motorno žago; tudi nikogar doma, je počasi odšel in jo odpeljala na kmetijo, da je opominjal, če ima narejeno dom so preuredili, napravili dalje. Mali Jože ga je boječe bo pri njih za pesterno. Pazila nalogo. Najprej je moralo biti kopalnico, kupili pralni stroj pogledoval in nevede stopical je prineslo tudi odličen rezultat. Grampovčan omagal, zato smo naj bi Lovreta in Danico. V cu-opravljeno delo, za nalogo pa ter si postopoma izboljševali za njim tako dolgo, da se do-Bili smo tako hitri, da so nam ga na odsekih s hitro hojo nosili lico ni imela kaj dati, od doma je bil čas, ko so ostali že legli življenjske pogoje. Zdravje nje­ mača hiša ni več videla. Ta tuji na cilju prišteli kar eno uro več, na nosilih.Ť Na koncu so dosegli je odšla z oblekico, ki jo je vsak k počitku. Ne spominja se, da nega moža pa se je z leti slabša­ mož ga je naravnal nazaj proti ker so menili, da tako hitri pa tretje mesto, dobili pa so poseb­ dan nosila doma, čez roko po-bi se kdaj kdo spomnil na njen lo, dolga leta je bil povsem od­ domu, a Jože steze, po kateri ne moremo biti. No, na koncu no nagrado za požrtvovalnost; loženo pa je previdno nesla ti-rojstni dan, tudi za Miklavževo visen od njene pomoči, nato pa je prišel, ni več našel. Jokaje smo potem stvari uredili.Ť Kot nagrada je bila fotoaparat. sto lepo novo oblekico, ki jo je ni bilo daril, le redko kdaj je do-ga je bolezen premagala. je taval naokrog in se v gozdu najhitrejša ekipa so za nagrado Kot je pojasnil Mohar, pa tudi imela za k birmi; to pa je bilo bila kakšen kovanec za plačilo. Danes je gospa Mici upoko­ izgubil. prejeli tranzistorje in medalje. Drašček se spominja, so veliko tudi vse, kar je vzela s seboj. V Nudili pa so ji oskrbo z obleko, jena in v svojem domu v miru Ko se je mati vrnila, Jožeta Na istem teku je sodelovala še pozornosti namenili pripra­ novem domu je bilo dovolj hra-čevlji in hrano. V svoj dom, k živi svojo jesen življenja. Vsi ni bilo nikjer. Vse naokrog ga ne, kruha ni manjkalo, dobila mami, bratom in sestram, je otroci so si ustvarili družine je iskala, klicala, a ga ni našla. je tudi svojo sobo, kjer je spala. smela hoditi le ob nedeljah. in jo pogosto obiskujejo. Sin in Dolge so bile ure čakanja, da so Prvo noč se je zbujala, hotela je Leta so tekla. Pri enaindvaj-snaha sta prevzela kmetijo, ki se domači vrnili domov. Obu­ na stranišče, pa ni našla stikala, setih se je poročila. Takrat ji je jo z veseljem obdelujeta. Poleg pana in s solzami v očeh jim je da bi prižgala luč. Bila je trda Jurmanov oče dal nekaj denar-domače hiše sta si zgradila la­hitela pripovedovati, kaj se je tema, tipaje je stopala ob zidu, ja, s katerim je kupila ťsobno sten dom. Za Mici je končno zgodilo. Takoj so se vsi razkro­ ob omari, a vrat, ki bi vodile opravoŤ za prihod na možev prišel čas, ki si ga lahko raz­pili po okolici in se lotili iska­ ven, ni bilo nikjer. Počepnila je dom. V novem domu pri Jo-poreja sama, naj si bo za delo nja, a za otrokom ni bilo sledu. v kot sobe in izpod nje je prite-šku v Smrečju se kljub garanju ali počitek. Čez prehojeno ži-Naposled je le ena od oddalje­ kla lužica. V nekaj dneh je na ni dalo dovolj pridelati, da bi vljenjsko pot se ne pritožuje. nih sosed omenila, da se ji zdi, dom prišla Reparska Ivanka, ki preživela svojo družino s šti-Pravi, da ji je Bog dal veliko da je slišala otroški jok iz gozda. je šivala po hišah, in ji naredila rimi otroki. Še zlasti ne, ker je milost in trdno vero, s katero Odhiteli so tja in ga našli sede­ več oblačil, tudi spodnje perilo. bil mož invalid. Zato so imeli je uspela premagovati tesnobe, čega ob smreki, objokanega, Šte.cov Jože z Vrzdenca pa ji pri Celarski kmetiji v najemu ki so jo spremljale na poti nje­lačnega in prezeblega. Okrog je napravil čevlje. Časa za igra-drva, stelje, pri njih so mlatili nega življenja. sebe je imel za več šopkov na­ nje skoraj ni imela, tudi igrač tudi žito … Da je odslužila dolg, Gospe Mici se zahvaljujem trganih telohov. K sreči se mu ne, zelo rada pa je zbirala pra-je k njim hodila v žernado, de-za iskreno pripoved o svojem ni nič hudega zgodilo. Mati, zne škatlice. Iz ene, v kateri je lati butarice, žeti, grabiti seno, otroštvu in življenju do dana­ ki je preživela dan v strahu in ena ekipa vrhniške zveze borcev vam, treningu. Sodelovanje so bila cikorija, je naredila oltar-okopavati njive … vedno je šla, šnjih dni. Obdobje preteklosti obupu, je še tisto noč rodila v sestavi Franc Anžič, Kajetan jemali zelo resno. ťPotem so po­ ček, čezenj pogrnila robček in kadar so potrebovali pomoč. je zaznamovalo marsikatero drobno deklico, v katero se je Menart, Ferdinand Drašček, stopoma uvedli trojke in samo nanj postavila majhno lectovo Delala je dolgo v večer, potem družino, ki je živela brez oče­ strah obupane matere naselil Dobrovoljc in Anton Tomažin. tek. Še smo sodelovali, ampak srce. Ta je bil namesto Marije jo je čakalo še obilo dela doma, ta, v revščini in pomanjkanju. že pred rojstvom. Tudi ti so slavili, in sicer so se kolikor se spominjam, kakšnih in potem je oltarček krasila z z otroki, v gospodinjstvu, hle-A kljub temu so iz njih izšli Deklica, ki so jo klicali Mic-zavihteli na drugo mesto. Vid posebnih rezultatov nismo do­ rožicami. vu … Vsako zimo je vzrejala mnogi ljudje s pokončno držo, ka, je odraščala v času vojne Drašček, sin Ferdinanda, se segli,Ť je še povedal Mohar. Kasneje je k njim prišel slu-majhne prašičke. S prodajo teh ki zrejo naprej in brez sramu skupaj z ostalimi otroki. Še spominja, da so cel dan nestr­ žit tudi brat Jože. Ker sta bila se je dalo nekaj zaslužiti. Neko pričajo o takratnem času. Gašper Tominc zlasti je bila navezana na brata pno čakali vesti iz Ljubljane ozi­ domača otroka stara 4 in 6 let noč je svinja povrgla deset pra-Sonja Malovrh roma na petorko. ťŠe danes je 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lista za razvoj vrhniškega podeželja Vodenje projektov v Občini Vrhnika že petindvajsetega, od kar je 25. junija1991 Slovenska skupščina razglasila neodvisnost Ali se na Vrhniki lahko ponovi zgodba Občine Vitanje? javni interes, pa je v predhodni ne odločitve, ki slabo vplivajo na ugotoviti: študiji projekta izjemnega po-učinke, ki bi jih lahko dali rezul-– zakaj so v projektu nastale Kjer so zgradili vesoljski cen-gled, čeprav bi bilo povsem nor-pomembnega in občutljivega mena tudi študija o tem, katera tati tega projekta. Na žalost bi vse dosedanje nelogične in ter, zdaj pa ugotavljajo, da se malno, da bi se z njo seznanili projekta izbere Zavod Ivana organizacijska oblika je v kon-vse te možnosti vodja projekta razum ljive od ločit ve, center ne more preživeti in da je vsi občinski svetniki že v fazi Cankarja za kulturo, šport in kretnem primeru za kasnejše moral predvideti že v njegovih – ali vodja projekta pozna večina sredstev, ki jih ima obči-priprave, obravnave in potrje-turizem Vrhnika. izvajanje učinkov projekta naj-začetnih fazah. Prav tako je zelo vsebino projekta oziroma na rezerviranih v proračunu za vanja Načrta razvojnih progra-Vendar je zadostna večina ustreznejša in najučinkovitejša.pomembno, da vodja projekta v ali ima v projekt vključene razvoj turizma, namenjenih de-mov ob sprejemanju proračuna občinskih svetnikov, ki so oči-Še toliko bolj pa smo presene-sodelovanju s projektnim ti-strokovne in kompetentne lovanju tega centra, saj gostov, ki za naslednje leto. Iz investicij-tno pozabili, da so tudi oni pol čeni, da se o teh vsebinah odlo-mom sam pripravi investicijsko sodelavce, to je tudi pred­so jih vodje projekta v projektni ske dokumentacije je razvidno, leta pred tem izbor upravljav-ča v fazi, ko bi se morali rezultati in projektno dokumentacijo, stavnike Občine Vrhnika, ki dokumentaciji sicer načrtova li, da ima projekt sicer pozitivne ca Doživljajskega razstavišča projekta prenesti v uporabo, na saj v nasprotnem primeru vo-ta projekt podpirajo in bodo ni od nikoder. Nič presenetlji-ekonomske učinke, vendar kar Ljubljanice soglasno zaupali tej drugi strani pa je presenetljiva denje projekta vede ali nevede kasneje vodili in usmerjali vega, saj so ob pripravi investi-je najpomembnejše, za prora-komisiji, na zadnji seji Občin-nepripravljenost na eni strani in prevzamejo zunanji izvajalci, ki rezu ltate projekta cijske dokumentacije in kasneje čun Občine Vrhnika negativne skega sveta, ki je potekala dne izk ljučenost ključnih uporabni-potem določajo tempo projekta – ter nenazadnje, ali so zunanji pri gradnji tega centra pozabili .nančne učinke, ki pa niso bili 26. maja 2016, odločitev te ko-kov za prevzem rezultatov štu-ter kakšen bo potreben .nanč-izvajalci pri projektu dovolj načrtovati najpomembnejše! To predstavljeni v celoti. misije zavrgla, komisijo na žu-dije oziroma projekta drugi na, ni vložek v projektu in na koncu strokovni, da obvladujejo je, kako se bo ta center preživljal, Kot veste, se je oktobra 2015 panov predlog razrešila in nato ki imajo izkušnje na različnih njegovi učinki. njegovo vsebino. ko bo zgrajen. v povezavi s težnjo občinske sprejela sklep, da se za namen področjih, ki se medsebojno Ob tem je pomembno tudi Vsekakor bi si želeli bolj po- Glede na dokaj slab in po-uprave po umestitvi Doživljaj-delovanja Doživljajskega raz-prepletajo ter so pomembni za zavedanje, da imajo zunanji iz-drobno ter pregledno vodenje časen razvoj turizma v Občini skega razstavišča Ljubljanice stavišča Ljubljanice pooblasti oblikovanje in razvoj turizma vajalci najmanj izkušenj, kako in spremljanje projektov, ki se Vrhnika ter ob dokaj nepregle-v Javni zavod Cankarjeva knji-stranke za pripravo tripartitne v občini in se zavedajo, kaj sta bo projekt zaživel v okolju, v in se bodo izvajali v naši občini, dno vodenih projektih ugo-žnica Vrhnika, začel postopek pogodbe med Občino Vrhnika tavljamo, da se lahko občini, sprejema Odloka o spremem-kot vodilnim partnerjem in Za­ki se je za potrebe investicij v bah in dopolnitvah odloka o vodom Ivana Cankarja za kul­ ustanovitvi tega javnega zavoda, kar je že pri njegovi obravnavi v delovnih telesih Občinskega sveta kot tudi kasneje na seji Občinskega sveta sprožilo bur- ne razprave in polemike med občinskimi svetniki, zaradi če­sar je župan postopek sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka na koncu tudi ustavil. turo, šport in turizem Vrhnika ter Muzejem in Galerijo mesta Ljubljana kot sopartnerjema. V povezavi s tem dogajanjem smo v naši listi neprijetno pre­senečeni, še toliko bolj pa nad odločitvijo župana in vodje tega projekta, da se o tovrstnih vsebinah, v katero organizacij­sko obliko naj bo ali naj bi bil ta http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja .org Vsem občanom voščimo za Dan državnosti, prejšnjih letih že zadolževala, ob zadostni meri neprevidnosti zgodi podobno. Nenehno opozarjanje in pre­pričevanje manjšine občinskih svetnikov, da je nujno treba po­ostriti nadzor nad projekti, ki potekajo v naši občini ter pre­gledno in sistematično urediti njihovo vodenje, nam ust varja občutek, da se v povezavi s tem Polemike so bile povzroče-projekt umeščen, odloča v fazi, nismo premaknili nikamor, saj ne tako zaradi enostranskega v kateri bi se pravzaprav morali so določene svetniške skupine vsiljevanja vključitve Doživljaj-kazati že njegovi rezultati. in občinski svetniki še vedno skega razstavišča Ljubljanice v Verjetno na tem mestu ni Slovenije in prevzela nadzor nad mejami. prepričani, da so vse to odlič-Cankarjevo knjižnico kot tudi treba posebej poudarjati, da ni projekti, s katerimi se bosta zaradi izredne nepregledno-sta glavna pogoja za uspešen turizem in gospodarska rast v sti vodenja tega projekta, kar in učinkovit projekt temeljita Lista za razvoj vrhniškega podeželja občini razcvetela. je med nekaterimi občinskimi predhodna analiza in študija, v V Listi za razvoj vrhniškega svetniki, pa tudi med zainte-nadaljevanju pa tudi ponovna podeželja smo bili zelo aktivni resirano javnostjo, povzročilo analiza oziroma študija, iz ka­pri pripravi strategije razvoja precejšnjo mero nezaupanja do tere so vidni rezultati in učinki turizma občini, vendar zelo skeptični do enega največjih projektov v občini, predvsem do načina njegovega vodenja, to je Doživljajsko razstavišče Ljubljanice. Razočarani smo, da se občina oziroma njena uprava odloči za .nančno, organiza­cijsko in tehnično tako velik in zahteven projekt, ob tem pa je bilo potrebno eno leto prepriče­vanj in zahtev, da je bila investi­cijska dokumentacija tega pro­jekta tej isti manjšini občinskih svetnikov končno dana na vpo­ tega projekta. Za tem je bil na novemberski seji Občinskega sveta obrav­navan županov predlog, da se upravljavca Doživljajskega raz­stavišča Ljubljanice izbere z javnim razpisom, ki ga je vodilo zunanje podjetje, za kar je bila imenovana Komisija za izbor upravljavca Doživljajskega raz­stavišča Ljubljanice. Po skupno pol leta trajajočem postopku je komisija z večino glasov njenih članov presodila in odločila, da se za upravljavca tega izjemno projekta, in to v njegovi celotni življenjski dobi oziroma v mini­ma lno 20-letnem obdobju nje­govega delovanja. To pomeni, da so v študiji, kjer so opredeljene različne variante rešitev, le-te podrobno prikaza­ne in .nančno ovrednotene predvsem v postavkah, ki opre­deljujejo povrnitev stroškov in­vesticije ter koliko sredstev bo morala v tem primeru Občina Vrhnika letno zagotavljati v pro-računu za vzdrževanje takega projekta. Glede na to, da gre za njihovo temeljno poslanstvo in namen. Vse premalokrat se namreč zavedamo, kako so posamezni­kove izkušnje pomembne za uspešno realizacijo ciljev pro­jektov. Na projektu Doživljajsko razstavišče pa te izkušnje in do­bro prakso, kot temelj za uspe­šno realizacijo projekta, vodja projekta očitno ignorira. Iz vsega ugotovljenega lahko sklepamo, da vodja projekta le­-tega ne obvladuje popolnoma in včasih sprejema nepremišlje­katerem bo deloval, zato je še toliko pomembneje, da so tisti, ki bodo na koncu upravljali s projektom, v tem primeru je to Doživljajsko razstavišče Ljublja­nice od prvega dne, ko je obliko­vana projektna ideja, tudi člani projektnega tima. Če povzamemo svoje stališče. V primeru projekta Doživljaj­sko razstavišča Ljubljanice je vsekakor pomembno, kateremu zavodu ali ustanovi bo predan v upravljanje in trženje, vendar je treba v tej fazi najprej nujno spremljanje učinkov teh projek­tov in njihovo celovito .nančno spremljanje, in sicer za obdobje najmanj pet let. Vendar vsega tega na projektih, ki jih vodi­jo njihovi vodje v naši obči­ni, žal ne vidimo, vendar smo prepričani, da lahko še vedno prevlada razum vseh, ki o tem odločajo, predvsem pa njihovo spoznanje in zavedanje, komu v resnici služijo in za čigav razvoj in blaginjo so odgovorni. Lista za razvoj vrhniškega podeželja PREJELI SMO stna hiša je nekaj metrov naprej. ta očitno izključujeta drug dru-katerih najstarejših in najlepših podoben reklamnem panoju in Zabrisana lepota Čemu torej ta znak, ki ne izpol­ gega. Upam, da se zdaj ne bo stavbah na Vrhniki. Zdaj se še so predlagali odstranitev vseh njuje svojega namena, odpira pa kdo spomnil, da je treba odstra-ta nemogoči smerokaz pridru-komercialnih aplikacij. Zdaj ar- In zdaj bomo zaradi novega kup dilem? niti zastave!?! žuje obstoječi nesnagi. hitektura govori svojo govorico usmerjevalnega objekta vsi sreč-Zanimivo bi bilo vedeti, kdo je Postavitev takšnega objekta Z malo širšim pogledom na in edino tako je prav. Podoben ni: takoj bomo vedeli, kje je Hotel izbral prav to lokacijo. Poglejmo pred zgodovinsko in spomeniško umestitev elementov cestne primer je tudi stavba ljubljanske Mantova in kje je Cankarjeva dejstva : usmerjevalni objekt je pomembno stavbo je kulturni opreme bi se izognili temu in po-Hale Tivoli. hiša. Mantova bo imela razpro-postavljen na pločniku, širokem kiks. Privoščil si ga je nekdo, ki dobnim napakam. Zato so lju-Vzdrževanje spomenikov prete­dane sobe vse leto, pred Cankar-2,2 m, nosilni steber, velikosti 14 mu je vseeno za lepoto prosto-dje in institucije, ki se strokovno klosti je drago. Vendar nas nič jevo hišo se bodo vile nepregle-x 14 cm, je zasajen tik ob robu ra, v katerem živimo, za bogato ukvarjajo s tem področjem. Res ne stane, če jim ne jemljemo do­dne vrste obiskovalcev. Čarobni cestišča in je občutno prevelik. preteklost Vrhnike, nekdo, ki mu nam Zavod za varstvo kulturne stojanstva. Pustimo jim, da so usmerjevalni element cestne Krak z napisnimi tablami se iz­ je želja po ohranjanju resnič-dediščine marsikdaj provzroča vidni z vseh strani in morda se opreme bo rešil marsikaterega teguje proti fasadi sosednje stav­ nih vrednot, ki so jih ustvarili “težave”, ampak v tako občutlji-bo našel angel varuh in zagnal turista tavanja po velemestu be in se ustavi pred njo borih 19 naši predniki, tuja. Vse, kar se vih zadevah ne moremo mimo potrebne ukrepe za sanacijo in Vrhnika in ga v rekordnem času cm. Višina objekta je 3,0 m. In dogaja okoli nas, je del sistema, njega. To mora postati stalnica revitalizacijo. pripeljal do želenega cilja ... kar je najbolj problematično, oblikovana tabla s pomembni-pa tudi posameznika, ki ima ali in tako se ravnajo v kulturno za-Zakrita, zabrisana lepota je To resno mislim? Vse to pravim vse to pred najlepšo stavbo na mi podatki o njej sami. pa nima občutka za ohranjanje vednih mestih. obsojena na propad, saj bo spre­projektu v podsmeh! Vrhniki, stavbo sodišča z letnico Kadar se bližamo stavbi sodišča, kulturne dediščine in dobrin Dober primer je fasada blagov-gledana in pozabljena – pozabe Kdor se pripelje na Vrhniko, naj-nastanka 1774. Mar se ne zave-novopostavljeni objekt zakriva preteklosti. nice Nama v Ljubljani, ki je bila naj bo strah vseh nas! pogosteje iz stopi na Cankarje-damo in ne spoštujemo lepote, državno in evropsko zastavo. Zaskrbljujoče je tudi, da nikogar do pred nedavnim izmaličena s Branimir Kostrić vem trgu. Hotela Mantova ne ki nam je bila zapuščena? Na Ko prihajamo iz nasprotne stra-od pristojnih ne motijo klimat-kupom svetlobnih reklam. Skrb­more zgrešiti, saj je prav na tem primernem mestu na tej stavbi ni, zastave zakrivajo napise na ske naprave in pajčevine, splete-niki videza mesta niso bili za­majhnem trgu, Cankarjeva roj-bi morala stati edinole skrbno usmerjevalnem objektu. Objek-ne iz inštalacijskih kablov na ne-dovoljni, da je videz blagovnice 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Projekti v Občini Vrhnika Na zadnji redni seji, ki je bila 26. 5. 2016 je bilo ponovno pestro. Obravnavali smo nekaj perečih točk, ki zadevajo vse občane: Pobude in vprašanja • Predlog odloka o spremem­bah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku v Občini Vrhnika • Revidirano letno poročilo Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika • Upravljanje Doživljajskega razstavišča Ljubljanice • Pri pobudah in vprašanjih je našo svetniško skupino zani­mala gradnja ceste Bevke-Dre­nov Grič. Zanimalo nas je ali je bil objavljen razpis za gradnjo. Glede na to, da razpisa nismo zasledili sumimo, da je gradnja razdeljena na manjše etape, ki so ovrednotene pod 40.000 € in tako razpisa ni potrebno ob­javiti na portalu javnih naročil. Zadostujejo tri ponudbe (npr. od izvajalca in dveh njegovih znancev). Poleg tega je cesta tako široka, da bi naključno mi­moidoči posumil, da se gradi letališče. Bankine so izredno široke, kar na dveh kilometrih nanese nekaj tisoč ťodvečnihŤ kubikov materiala, ki jih seveda plačamo mi vsi. Pri drugi točki smo obrav­navali spremembo Odloka o komunalnem prispevku. Od­lok, s katerim se občinski svet ukvarja že dve leti. Odlok, ki je bil navkljub glasnemu opo­zarjanju opozicijskih svetnikov, izglasovan, moramo sedaj po­pravljati. Kar ni uspelo svetni­kom, je uspelo šele Ministrstvu za okolje in prostor. Ministrstvo zahteva od Občine Vrhnika, da OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Obisk Primoža Suhadolčana Skozi celotno šolsko leto smo pridno brali knjige ter njihove obnove pripovedova li učitelji­cam za bralno značko. Bili smo zavzeti bralci in v četrtek, 26. 5., nas je čakala tudi nagrada: ťmuzejaŤ, pa bi obremenjevali občinski proračun v višini cca. 25.000,00 €. Svetniki smo v do­bri veri temu verjeli in ga tudi podprli. Kasneje so se začeli zapleti, lahko bi rekli celo zava­janja in podražitve projekta. Se­danje stanje je: - da upravljavca centra še nimamo, čeprav bi ga po prvotnih zagotovilih mora li imeti že septembra 2015, - da center še vedno ni odprt, čeprav je bila ot voritev predvidevana za letošnji maj, - da drevaka ne bomo videli še nekaj let, - da bo občina prispevala za izkop dre­vaka, notranjo ureditev in za za­gon centra približno 700.000,00 €, če ne celo več, - da bodo po našem mnenju obratovalni stroški letno obremenjevali ob­činski proračun v višini slabih 100.000,00 € in da se projekt že od vsega začetka vodi in pripra­vlja za točno določeno osebo. V OO SDS smo vedno podpr­li dobre projekte in ideje pred­vsem če so bili v korist občanov, ne bomo pa podpirali projektov, ki služijo samo večanju dobič­kov posameznikov in ne bomo podpirali odlokov, ki so name­njeni polnjenju proračunskih lukenj, ki so posledica zavože­nih in preplačanih projektov. Daniel Cukjati , OO SDS Po domači pokrajini V torek, 10. maja 2016, smo imeli četrtošolci naravoslovni dan. Popeljali smo se v Podlipo, nato v Veliko in Malo Ligojno, v Bevke in na Verd. Najprej smo šli v Podlipo, ki je gručasta vas, ki ima lipo, gostil­no in cerkev. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo šli pogledat Šola za življenje Šola za življenje omogoča izvedbo doživljajsko šnje, da znam in zmorem, so v nas okrepile samozavest. Šli pedagoških metod, ki so ťciljno usmerjene k smo tudi ťna lovŤ za hrano in dvigovanju občutka lastne vrednosti, predelavi si samostojno pripravljali vse svojih samoumevnosti, razvijanju občutka obroke. Seveda smo pridobili pripadnosti ter vadbi v samo-odgovornostiŤ tudi veščine veslanja s kanuji, (Krajnčan, M., Osnove doživljajske pedagogike, 2007). kot se spodobi za prave Indi­jance. Na koncu smo sami po­skrbeli, da smo hišo zapustili Na Osnovni šoli Ivana Can-čuti. Po koži nas je sprva bo­tako čisto, kot smo jo dobili. karja Vrhnika jo v okviru žal topel veter, ki pa ga je v ne­ Ob večerih smo se zbirali projekta izvajamo že sedmo deljsko popoldne spodrinila v našem ťtipijuŤ ob ťognjuŤ, leto. hladnejša burja. Tudi pršenje kjer smo se ťpomenkovali Letošnje, ki je potekala od morja in nekaj redkih dežnih o pomembnih rečehŤ, kot 13. do 15. maja v Portorožu, kapelj v sobotnem jutru smo je prijateljstvo, sprejemanje se je udeležilo enajst otrok, od občutili na koži. Z ťnašpiče­drug drugega, lepe besede in tega deset učencev od 2. do 8. nimiŤ ušesi smo prisluhnili si podelili bisere dneva. Za­razreda iz programa osnovne množici različnih glasov: ve­dnji dan smo opravili ťveliki šole z nižjim izobrazbenim tra, morja, galebov, turistov podvigŤ in pri tem ugotovili, standardom in en otrok iz in tudi sami smo prispevali k da se tudi z nogami sicer po­posebnega programa ter tri vrvežu slednjih. Z izostrenimi časi, a daleč pride. Peš smo spremljevalke: socialna peda-očmi indijanskih ťstezosled­prepotovali od Portoroža do goginja, šolska socialna delav-cevŤ smo opazovali odtenke Izole s težkimi nahrbtniki, ka in specialna pedagoginja. modrine neba in morja, ki se v katerih smo imeli vse, kar Na petkovo popoldne, ki druži z belino oblakov in va­smo potrebovali med viken­vremensko ni bilo najbolj lov, ki so se ob skalah razbijali dom. To je bilo pravo prema­obetavno, smo se z logaške v morske pene. Opazili smo govanje samega sebe in šola železniške postaje odpeljali rakce in školjke, ki jih valovi vztrajnosti. z vlakom do Kopra in z av-niso mogli odplakniti. In raz­ Ko smo se v nedeljo zvečer tobusom naprej v Portorož, gledi na naši poti … To je bilo vračali s polnim mošnjičkom kjer nas je – kot že nekaj let nekaj! Ko smo se na pešpoti, zakladov domov, smo na vla­doslej – za ves vikend prija-vračajoč iz Portoroža do Izole, ku, na ťvročem stoluŤ, podeli­zno sprejela Sončna hiša. Ni ustavili pri razgledni točki pri li drug drugemu naše vtise in pa bila sončna le hiša, v sobo-Strunjanskem križu in nam je prejeli še zadnje pomembno to in v nedeljo nas je gostilo pogled uzrl Alpe in Dolomite sporočilce za v naš mošnjiček: pravo sončno vreme, čeprav ter neskončno morje, smo si ťPravi Indijanec spoštuje na­je bila večina Slovenije zavita bili enotni: ťVau, kako lepo!Ť ravo in soljudi.Ť V tem jih že­v oblake in deževje. Celo bli-V teh dneh smo se učili limo čim bolj posnemati tudi žnji Koper! skrbeti zase v novem okolju. v našem vsakdanjiku, doma, v Kot Indijanci – s pravimi In to brez staršev! Ugotovi­šoli in med prijatelji … In se­indijanskimi imeni, z usnje-li smo, da je za preživetje veda na počitnicah! nim mošnjičkom okoli vratu vsakdanjika potrebno mnogo in z vsaj kakšnim pisanim pe-spretnosti, ki se jih sicer ne Nataša Beden, podružnična resom na njem – smo izku-zavedamo, saj nam doma pri šola NIS, PP – OŠ Ivana šali zanimive dogodivščine. tem pomagajo starši. Vsak je Cankarja Vrhnika Pridobili smo si mnoge nove bil presenečen nad sabo, ko veščine preživetja. Čudovito je poskusil opraviti nekaj, kar primorsko naravno okolje doma dela mami ali oči ali pa smo raziskovali prav z vsemi starejši brat ali sestra. Izku­ Matečkovo hišo, ki je stara oko-tudi na igralih. Na koncu smo skem prestolu niso ustoličevali li 300 let. V hiši smo si ogledali šli še v Verd, kjer smo izstopili slovenskih knezov, ampak samo črno kuhinjo, zanimivo je bilo iz avtobusa. Nato smo šli peš nemške po točno določenem tudi to, da je polovica hiše na-do Retovja. Tam smo videli izvir postopku. Skupina deklet nam rejena iz lesa. Šli smo do cerkve Velike Ljubljanice in plezalca. je pripravila odlično degustaci­sv. Brikcija in do mlina. Mlin Ko smo vse to pogledali, smo se jo koroškega sadnega kruha. V se imenuje Kovtrov mlin. Nato vrnili v šolo. cerkvi Gospe Svete smo se po­smo šli v Veliko in Malo Ligoj-Petra Samotorčan, 4. b čutili, kot da bi bili na romanju. no. Ligojna je gručasto naselje Vrba je lep in bogat kraj ob na pobočju, ki ima več kmetij, Vrbskem jezeru, kjer smo pre­kjer smo videli silose. Šli smo še Raziskovanje nočevali v štirijezični osnovni v Bevke, kjer smo pojedli malico. šoli Ljudska šola Lipa ob Vrbi. Učiteljica Lidija je prinesla žoge, Skupaj smo se družili z njiho­ avstrijske Koroške da smo se z njimi igrali. Bili smo vimi učenci in zaposlenimi ter se preizkušali v uporabi sloven­ Končno je nastopil dan D! ščine in tujih jezikov. Za gosto- Jupiii … na Koroško gremo, da ljubje se vsem iskreno zahvalju­doživimo, kar smo celo leto jemo. raziskovali s pomočjo spleta in Na vročo nedeljo smo se drugih gradiv. Prevzeli smo or-povzpeli na stolp nad Vrbskim ganizacijo, vsebino in vodenje jezerom in s ptičje perspektive našega dvodnevnega popoto-občudovali lepote Koroške. Na­vanja. Skupine so pripravile do-mesto stopnic ali dvigala smo se ločene naloge, ki smo jih nato spustili po strmem toboganu. S skupaj izvedli. pomočjo karte smo samostojno V Minimundusu smo iskali raziskovali Celovec in poslikali najbolj znamenite stavbe s ce-njegove glavne znamenitosti. lega sveta in po skupinah po-Dan smo zaključili v adrenalin­ skusili rešiti zastavljene naloge. skem parku Čepa, kjer smo pre-Zmaj in stare stavbe v Celovcu izkušali svoje gibalne spretnosti so nas že pri prvem ogledu spo-in se spuščali po jeklenicah (zi­mnile na naše glavno mesto. pline). Dih nam je najbolj zastal Prav posebej pa nas je navdušil pri najdaljšem 300-metrskem grad Ojstrovica, ki je zavarovan spustu čez sotesko. s 14 vrati. Vsaka vrata imajo Jupiii … uspelo nam je!!! svojo zgodbo, ki nas popelje v Ekipa vedoželjnih učencev srednjeveške čase. Na vzpetini OŠ Antona Martina Slomška je tudi muzej zgodovinskega Vrhnika orožja. Na Gosposvetskem po­lju smo izvedeli, da na vojvod­popravi omenjeni odlok, ravno v tistih točkah na katere smo opozarjali. Zaradi tega se ne moremo znebiti občutka, da je bil prvotni odlok napisan z na­menom polnjenja občinskega proračuna. Proti koncu seje smo spreje­mali revidirano letno poročilo Komunalnega podjetja Vrhni­ka. V poročilu je ogromno ne­pomembnih številk, tabel in po­datkov, ki otežkočajo podrobno analizo samega poročila. Vsee­no je bilo ugotovljeno, da je na javni službi izguba, na tržni pa dobiček. Vse lepo in prav, če bi lahko z dobičkom na tržni dejavnosti pokrili izgubo na javni službi. Ker to ni mogoče, predvidevamo, da bomo na eni izmed jesenskih sej ponovno sprejema li dvig cene vode. Za­nimalo nas je tudi, zakaj so ta­kšne izgube vode. Vso vodo, ki jo izgubimo v omrežju moramo namreč plačati občani. S koli­čino izgubljene vode, bi v slabih štirih letih lahko napolnili Blej­sko jezero. Zadnja točka pa je točka za­radi katere nas bo še bolela glava. Pred dvema letoma je občina šla v projekt izkopa dre­vaka in ureditve 1300 m2 veli­kega Doživljajskega razstavišča Ljubljanice. Podžupan Janko Skodlar, kot vodja projekta, je svetnikom predstavil projekt, ki bo v fazi izgradnje stal pri­bližno 1.300.000,00 €. Občina bi iz proračuna prispevala pri­bližno 70.000,00 €. Letni obra­tovalni stroški centra oziroma obisk pisatelja, ki ga tako radi beremo, Primoža Suhodolčana. Na obisk smo se pripravili in z učiteljicami prebrali veliko nje­govih knjig. Na srečanju nam je pripovedoval tako zabavne zgodbe, da smo pokali od sme­ha. Prav lepo smo se imeli in upamo, da bo napisal še veliko smešnih zgodb. Učenci in učiteljice prve triade OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Maj v Župnijskem vrtcu Končal se je eden najlepših mesecev v letu, ja prikazal maketo človeškega črevesja, način zdrave prehrane to je maj, ki je posvečen materi Mariji in in pravilnega umivanja zob, kar šmarničnim zgodbam. je prikazala nam znana gospa Otroci se iz njih veliko nau-dvorano, kjer so bili razstavljeni Zdenka Suhadolnik. Starejši čijo, predvsem prijaznosti in izdelki otrok in umetniške slike otroci so s zanimanjem zrli v dobrote. Predšolski otroci pa nekdanjega varovanca našega prikazano, mlajši pa so se le so tako kot vsako leto odšli na vrtca gospoda Alena Begano-sprehodili in občudovali velik letovanje na Debeli rtič in se vića. Ob vsem tem smo se tudi ťtunelŤ in velikanske zobe in vrnili nadvse srečni in utrujeni. posladkali in pokramljali s star-zobno ščetko. Za začetek je bilo Doživeli so nekaj novega, lepega.ši, ki so si kljub pomanjkanju to dovolj. Zelo pomemben dan pa je časa vzeli trenutek in se pove-Pesem je tista, ki nas popelje bila sreda, 25. maja, ob petih selili z nami. do najlepšega, srčnega in po­popoldan, ko smo imeli v cerkvi Ob tej priložnosti bi rada mirjujočega. Stisk otroške dlani zaključno mašo skupaj s starši, izrekla zahvalo v imenu vseh in nežen objem okoli vratu nam njihovimi otroki ter dedki in zaposlenih, kajti brez vašega je dal potrditev, da nas imajo babicami. Bilo je zelo živahno, sodelovanja in podpore leto ne otroci radi in da se ob nas po­kako tudi ne, saj so bili glav-bi minilo tako lepo in tako hitro. čutijo varne. Prav to pa je bil naš ni akterji prav otroci. Po maši Konec maja pa je v Beli dvo-namen.smo se skupaj odpravili v Belo rani Center za krepitev zdrav- Mojca Mivšek Vrtec Vrhnika na obisku v podjetju Barjans, d. o. o. V sredo, 18. 5. 2016, so se otroci iz Vrtca Na koncu so otroci prejeli tudi darila, nad katerimi so bili Vrhnika (enota Žabica) odpravili na obisk v navdušeni. vrhniško podjetje Barjans, d. o. o. Nič manj prevzeti niso bili Podjetje se ukvarja s prodajo so jim pokazali skladiščniki. zaposleni nad obiskom malih sanitarnega potrošnega materi-Po navdušenju nad ogromni-Veveričk, ki so s svojo otroško ala, čistil, čistilnih pripomočk-mi stroji je sledil tudi ogled pi-razposajenostjo privabile na­ov ter vsega drugega za higieno. sarn v zgornjih prostorih, kjer smeh na obraze vseh. Otroci so si tako lahko ogledali so se lahko na hitro odžejali ob Ana Basić Dremelj velika skladišča ter občudovali ogledu risanke na ťta velikiŤ te­delo z viličarji, katerih uporabo leviziji. Gori, doli, naokoli – zaključek turističnega projekta Rdeča nit letošnjega projekta Turizem v avtobusom. Obiskali smo Vr­tnarijo Rahne v Borovnici, ki jo vrtcu je bila Zeleni turizem. V enoti Barjanček ima naš kuhar Gašper. smo se povezali skupini Škratki (4 do 5 let) in Zaključek projekta smo iz- Polžki (2 do 3 leta) ter dejavnosti v povezavi s vedli na tržnici, na Sodnjiskem projektom poimenovali Gori, doli, naokoli. trgu, kjer smo se predstavili z našimi izdelki (kruh, čema-Cilji projekta so bili: spod-hribov pa vse do Planine nad žev namaz, sadike drobnjaka bujanje različnih pristopov k Vrhniko. Pogosto smo obisko­in mete, glineni lončki, prtički, spoznavanju in ohranjanju na-vali naš gozdni kotiček, ki se šopki pšenice, vrečke z orehi rave, zdravja in dobrega poču-skriva v bližini Svete Trojice. V …), s plakati in fotogra.jami ter tja; omogočanje in spodbujanje vrtcu smo si uredili vrtiček, na s kratkim kulturnim progra­gibalne dejavnosti otrok; se-katerega smo posadili in pose-mom. znanjanje z varnim in zdravim jali sadike in semena, ki smo Za sodelovanje se zahvalju­načinom življenja z vk ljučeva-jih dobili na kmetijah, ki smo jemo staršem otrok, osebju njem v ožje in širše družbeno jih obiskali. Zanimivi so bili vrtčevske kuhinje, Gašperju za okolje. Z otroki smo raziskovali kulinarični kotički, kjer smo strokovno vodstvo po vrtnariji, skrite kotičke v okolici našega pekli kruh, pripravljali rezance, lastnikom omenjenih kmetij ter vrtca, spoznavali okoliške gri-namaze, sadne in zelenjavne Komunalnemu podjetju Vrhni­če in znamenitosti. Obiskali pice, pehtranove palačinke ter ka, ki nam je omogočilo stojni­smo kmetije (Osenkovo kme-sadno-zelenjavne napitke. Na co na tržnici. tijo; kmetijo Verbič; kmetijo kmetiji Verbič nam je gospa Vrtec Vrhnika, enota Barjanček Pr' Mihelč), tržnico na Vrhniki, podarila belo pšenično, ajdovo Vzgojiteljica Polona Slabe Cankarjevo rojstno hišo, Can-in pirino moko, na Osenkovi karjev spomenik ter odšli na kmetiji pa smo dobili jajca. Ob več izletov, in sicer od bližnjih zaključku smo odšli na izlet z Projekta Ekovrt in Turizem v vrtcu na vrhniški tržnici V soboto, 4. junija, smo pestro dogajanje na lom, materialnimi in .nanč­nimi prostovoljnimi prispevki, ekovrtu enote Želvica predstavili na vrhniški spodbudnimi besedami ter tržnici. obiskom na dogodkih, ki so vsi Obiskovalci so si lahko na stoj-Slončki (5–6 let), Tolovajčki skupaj pripomogli k uspešni iz­nici ogledali fotogra.je, pokra-(4–5 let), Copatki (4–5 let) in vedbi obeh projektov. Posebno mljali o načrtih za nadaljnje Medvedki (3–4 leta) pokazale, bi se radi zahvalili Vrtnarstvu delo in preizkusili naravno koz-kaj vse so letos počele v okviru Filipič za podarjene rože, ki so metiko, ki smo jo z otroki izde-projekta Turizem v vrtcu. še dodatno popestrile naš vrt. lali iz zelišč, pridelanih v lanski Zahvaljujemo se vsem, ki ste Anja Petelin,sezoni. Obenem so skupine vse šolsko leto pomagali z de-Vrtec Vrhnika, enota Želvica Knjižni vrtiček v Vrtcu Vrhnika S knjižničarko Zlato Brezovar z janju v vrtcu, nam svetovala, kako s pomočjo knjig prema­ mladinskega oddelka Cankarjeve knjižnice govati morebitne stiske otrok Vrhnika v Vrtcu Vrhnika sodelujemo že ter razumevati in otrokom vrsto let. približati aktualno družbeno Otroci so se je (in njene tor-pač ne moremo drugače, kot problematiko. Včasih smo be, polne pravljic) vedno da na svet gledamo tudi skozi se zgolj prepustili Zlatinemu znova razveselili na pravljič-otroške oči in tako v pravljice žametnemu glasu in njenemu nih uricah v vrtcu, strokovni nikoli ne nehamo zares verje-posebnemu občutku za jezik, delavci pa smo ji prisluhnili ti. Zato smo z navdušenjem s katerim pravljičarji ohranja­na knjižnih čajankah v knji-sprejeli idejo, da bi se z Zlato jo umetnost pripovedovanja. žnici. Vendar se je slednjih vsak tretji torek srečevali na Svet je velik in raznolik, vsakokrat lahko udeležilo le Knjižnih vrtičkih, kot smo poln neznanih reči, ki jih je nekaj posameznikov in ker so poimenovali naša druženja. treba še odkriti. In kar je veli­bila namenjena širšemu ob-Potrudili smo se, da smo ko in nepoznano in na videz činstvu, časa za predstavitev z zastrtimi okni, svečko ali neobvladljivo, zna biti strašlji­bogatega dogajanja in novosti dvema in dekoracijo priča-vo. Že za nas odrasle, kaj šele s področja mladinske književ-rali tisto posebno vzdušje, ki za otroke, ki svet gledajo iz nosti in pedagoške strokovne spremlja tudi otroške pravljič-žabje perspektive. Otroke je literature nikoli ni bilo zares ne urice. Zlata je predstavljala nemogoče v celoti pripraviti dovolj. Na skrivaj pa smo si novosti na področju mladin-na vse situacije, ki jih prine­vsi obiskovalci teh srečanj ske književnosti in strokov-se življenje, včasih pa jim jih želeli, da bi bila kakšna pra-ne literature, vračala se je k v svoji pretirano zaščitniški vlogi poskušamo prihraniti. Morda preprosto ne vemo, kako bi določeno temo načeli, ker z njo sami nimamo dovolj izkušenj. Zato so pravljice iz­vrstno sredstvo za seznanja­nje otrok s svetom, v katerem je marsikaj drugače, kot si sami želimo. V pravljicah je svet črno bel, torej precej bolj jasno razdelan in za odtenek bolj preprost. In ta prepro­stost da otrokom priložnost, da v njem iščejo svoje razlage in s tem tudi odraslim odpira­jo nove probleme in vprašanja, na katere sami sicer morda ne bi pomislili. Zlati se zahvaljujemo za ves trud in upamo, da se bomo ponovno srečali naslednje vljica samo za naša ušesa, saj dobrim starim klasikam in šolsko leto. se v vlogi pripovedovalcev pri opozarjala na ' biserčke' med svojem delu navadno znajde-njimi, kot jih je poimenovala. Anja Petelin, Vrtec Vrhnika, enota Želvica mo sami. Zaposleni v vrtcu Svoj nabor je prilagajala doga­ 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Praznovanje rojstnih dni s starši Starši nas obiščejo po zajtrku Pri Muckih (2 do 3 leta) smo letos ob rojstnih dneh otrok in po navadi najprej skupaj na­ povabili starše na obisk v oddelku, saj je ta dan za vsakega redimo nekaj gibalnih minutk, otroka res poseben in drugačen, ko nekaj časa z njim v vrtcu da smo lahko kasneje bolje zbra­preživi mamica ali očka. ni in lažje sledimo dejavnostim. Otroci so takrat zelo ponosni in veseli, da lahko pokažejo, kaj vse že znajo ter kako hitri in spretni so; hitro k sodelovanju povabijo tudi gostujoče odrasle. Zatem se zberemo v jutranjem krogu, kjer po navadi mamica ali očka skupaj z otrokom ob slikanici pripovedujeta zgodbo, pri tem vključujeta otroke, jih spodbujata k vk ljučevanju, do­polnjevanju in razmišljanju, za­pojemo pa tudi kakšno pesmico. Imeli smo tudi drugačne oblike – umirjanje ob podajanju gore­če svečke v krogu, sodelovanje z lutko na obisku, prepoznavanje predmeta v vrečki s tipanjem ipd. Temu sledita sproščeno rajanje in ples ob prepevanju v krogu, po izbiri slavljenca, kar otroke vedno zabava. Najbolj jim je všeč, ko lahko pri plesu Sredi kroga izbere svojo mami­co/očka ter z njo/njim zapleše v sredini kroga ob našem prepe­vanju. To je veselja in smeha! Temu sledi praznovanje ob pa­pirnati torti s svečkami, ki jih slavljenec prešteje in upihne, mi mu zapojemo pesmico Vse najboljšŤ, nato pa mu vsak vošči s stiskom roke ter poljubčkom in objemom, kdor želi. Potem UPOKOJENSKI KOTIČEK se lahko začne praznovanje z rajanjem ob glasbi, igra otrok z izbranimi igračami ali pa izve­demo drugo pripravljeno dejav­nost. Velikokrat smo ustvarjali s plastelinom in drugimi pripo­močki, risali s kredami po as­faltu, prirejali barvne predmete k ustrezni barvi, spoznali glas­bilo (prečna .avta), prepevali itn. ter se skupaj imeli lepo. Za otroke so taki obiski vedno za­nimivi in se jih veselijo. Tako je otrok, čigar starši nas obiščejo, zelo ponosen in vesel, da jim lahko pokaže določene stvari, vrstnike in dejavnosti v vrtcu, zabavajo pa se tudi preostali, saj je tako dopoldne drugačno, posebno za vse. Tudi povratne informacije staršev so pozitiv­ne, navdušeni so, kako so jim znali slediti, hkrati pa je zanje zanimivo videti svojega otroka v drugem okolju ter začutiti vsaj delček dnevne rutine ter poteka dela in dneva v vrtcu. Katja M. in Maja S., Vrtec Vrhnika, enota Žabica Lepo pozdravljene in pozdravljeni, upokojenke in upokojenci! Najprej smo vam dolžni opravičilo, ker se je z našim Uvodnikom pošteno poigral računalniški škrat in ste brali novosti izpred treh let. Pa saj smo mu že oprostili, kajne? Pošteno smo se naveličali aprilskega pa tudi majskega deževja. Ponagajalo je izletnikom na prvem pa tudi na drugem izletu. Ko pa smo se pogovarjali, kako je bilo, so v en glas zatrjevali, da je bilo lepo. Posebno navdušeni so bili nad Sorico in vsem, kar premorejo tam pokazati. Celo orkester so sestavili, seveda naši udeleženci izleta, in igrali ter peli, da je bilo kaj. Balinarke so pri izvedbi otvoritvenega turnirja imele srečo, saj jim dež ni ponagajal, nekaj živčkov pa je šlo prej. Kakih dvajset naših upokojencev je zelo žalostnih, ker ni dovolj prijav za kopal­ne izlete, saj se prijavijo in pričakujejo kopalni dan. Kopalni izleti so bili zelo zelo priljubljeni in dobro obiskani in zakaj ne bi bilo tudi zdaj tako. Nič se ni spremenilo, odločite se in preživite dan v neokrnjeni naravi ali v bazenu in prijetni družbi. Sicer bomo s to dejavnostjo prenehali. Naj še zapišem, da so organizirani tako, da je poskrbljeno za prevoz in štiriurno kopanje s kosilom. To je precej drugače, kot le prevoz do morja in nazaj! Pevske vaje potekajo naprej s priljubljenim pevovodjem Jožetom Jesenovcem. Vabimo upokojence, ki imajo veselje prepevati v zboru, naj se nam pridružijo vsako sredo od 16.00 do 17.30 v društvenih prostorih. Še posebno zdaj, ko smo se prijavili za nastop na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Izlet v knežje mesto Celje z okolico je odpadel zaradi premalo prijavljenih. Še vedno zbiramo prijave za dvodnevni izlet po Sla­voniji za drugi avtobus. Bo zelo zanimivo in želimo, da bi se vas čim več odločilo. Delni obrok po dogovoru lahko vplačate v pisarni v avgustu, preostanek v septembru. Telovadba je v toplih mesecih kar v parku na svežem zraku. Pohodniki in pohodnice uživajo v naravi po programih, julija in avgusta pa so na zasluženih počitnicah, ki jih najbolj potrebujejo naši vrli in skrbni vodniki (vodnici Sonja Z. B. Sonja R. , Milan in Frenk). Pa da ne boste vzeli besede počitnice za vodnike zares, kajti oni bodo pregledovali in načrtovali nove poti za naslednjo sezono. Mlade upokojence vabimo, naj se oglasijo v naših prostorih in se pozanimajo o programih, ki jih izvajamo. Kaj napovedujemo? Izvršilni odbor se bo do počitnic sestal še dvakrat in opravil vse, kar je treba. Prvo polovico leta pa bomo zaključili z družabnim srečanjem, ki bo 7. julija ob 16.00 na vrtu Pri Kranjcu. Pri­javite se, ne bo vam žal, ker boste v dobri družbi in ob živi glasbi tudi zaplesali. Članice in člani socialne komisije se že pripravljajo na srečanje starejših od 75 let, ki bo 25. avgusta z začetkom ob 15.00 na vrtu Pri Kranjcu. Že zdaj povabljeni! Prijave v društveni pisarni so zaželene zaradi kosila. Pridite v pisarno društva, veseli vas bomo in zvedeli boste kaj več. Dvodnevni izlet po Slavoniji bo v torek, 20., in sredo, 21. septembra. Odhod bo ob 4.00 izpred OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. V začetku septembra bo balinarska sekcija organizirala Mamin memorial. Komisija za izlete že pripravlja Martinov kostanj v oktobru! Tudi v času počitnic so uradne ure ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00, zato se oglasite in povejte vaše želje, pripombe ali pohvale, ki smo jih še posebno veseli, saj si prizadevamo, da bi vam polepšali in popestrili dneve z različnimi dejavnostmi. Ostanite zdravi in v gi­banju do naslednjič! Elica Brelih, upravni odbor V prejšnji številki je bil pomotoma objavljen Uvodnik iz ene od prejšnjih številk, za kar se opravičujemo in prosimo za razumevanje. Uredništvo Našega časopisa Mici Lovrin, Blatna Brezovica, Vrhnika (1916) Anton Gostiša, Opekarska cesta, Vrhnika (1924) Alojzija Rihar, Verd, Vrhnika (1925) Amalija Fefer, Mrakova cesta, Vrhnika (1925) Vida Garafolj, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1926) Janez Vintar, Kolesarska pot, Vrhnika (1931) Franc Jereb, Stara Vrhnika (1936) Ferdinand Lavrinc, Vrtnarija, Vrhnika (1936) Anton Breznikar, Ribiška pot, Vrhnika (1936) Pavel Rožmanec, Robova cesta, Vrhnika (1936) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki ju­bilej, čestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan. Odšel je naš prvi Zimzelen 15. junija 2016 smo se Zi­mzeleni poslovili od našega Zimzelena, ki se je kot prvi pridružil planinski skupini daljnega leta 2004. Odšel si na svojo zadnjo planinsko pot, a vedi, Franci, v naših sr­cih in korakih boš za vedno ostal z nami. Tvoji planinski prijatelji Zimzeleni 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Sončki na Grmadi pri Celju, Celjski koči in Tolstem vrhu Sonce se je v maju poigravalo z dežjem in pla­ninska vodnica je za drugi izlet izbrala Celjsko kočo z Grmado in Tolstim vrhom, tako da smo se iz Celja odpeljali na jug, izstopili v Zagradu ob Savinji in krenili po markacijah v smeri Grmade. Po poteh med bukvami in smrekami smo prišli do hiše na Pečovniku, kjer je živela svetovna po­potnica in pisateljica Alma Karlin, nato pa smo se vztrajno dvigali v pobočja pod Celjsko kočo, da je Celjski grad postajal vse manjši, levo pa so se videle pečine Grmade. Po osvežitvi v izviru pod Trobiševo bukvijo smo po lažji poti prišli do ko­zolca s plezalno steno in se ob Pečovniški koči povzpeli čez manjši vrh, nato pa po grebenu čez skalne prehode stopili na vrh 718 m visoke Grma­ de, kjer je zvonil zvon želja. Vandrovke po dolini Glinščice Sedemnajsti maj si bomo Vandrovke vtisnile v spomin, saj nas je vodnik Milan popeljal v dolino Glinščice. Iz Boljunca smo krenili na Zgornji ko­nec mimo hiše, ki je kot ťpeglezenŤ, do planinske koče, ki leži le nekaj metrov nad morjem. Potem se je začela pot rahlo dvigati in postajala je vedno bolj kamnita. Kmalu smo bili pri znaku, ki ozna­čuje pot do cerkvice Marije na Pečeh. ťČe gremo do cerkvice, boste videli celoten kanjon kot ptice,Ť je smeje dejal vodnik. Pozabili smo na kamenje, ki se je motalo pod nogami. Nagrajeni za čarobne razglede po celotni dolini Glinščice smo si privo­ščili še malico. Po počitku smo se spustili nazaj na glavno kamnito pot in kmalu nas je presenetilo novo čudo narave – slap Supot. Fotogra.ranja za spominček kar ni hotelo biti konec. Z nagrmadenega skalovja smo stopili v gozd, pri Pečovniški koči pa obkolili mladostno razigrano sedemdesetletnico ter se čudili hitremu mineva­nju časa – pesku v peščeni uri, ki neprenehoma pada za vse, a za vsakega drugače. Ob vrtu z zelišči smo se odpravili proti Celjski koči in ob stezi Bobkart, dosegli greben ter čez čas tudi brezno na Tolstem vrhu, 834 m. Odslej je hoja mehko valovila do travnikov in vasi Svetina, kjer se je nad hišami dvigal osmerokotni zvonik romarske cerk ve Marije Snežne. Začelo je rositi. Hitro smo posedli v čakajoči avto­bus in se ob vožnji skozi slikovite vasi nad Štora­mi naenkrat znašli ob železarni ter čez Teharje in Celje skoraj padli s hribovite idile na ťzaplanka­noŤ avtocesto, ki pa ni mogla preprečiti, da ne bi stegovala vratu skozi okno in iskala znanih vrhov v daljavi. Ob pogledu nanje sem uživala vse do Ljubljane in podoživljala skrbno načrtovano pot z neko nostalgijo po tisti patinasti tišini ob mine­vanju starodavnega in sedanjega, ki sem jo nehote zaznavala v objemu tega predela Posavja. Marija Dolinar ťŠe malo in bomo v zaselku Botač, potem pa ťdve uri in pol klanca,Ť se je šalil Milan. Nobena ni tega jemala resno; pohiteli smo poiskati žig, prisluhnili pripovedi o meji in stražnici, nato pa v hrib. Ko je naša najstarejša pohodnica prilezla na makadamsko cesto, je od srca zavriskala, da se je slišalo daleč naokoli. To je opuščena trasa železnice, zdaj pa priljubljena kolesarska in spre­hajalna pot. Nasmejani, zadovoljni in malce utru­jeni smo sedli na avtobus v Dragi. ťČe bi mi kdo dejal, naj izbiram med vsemi pohodi, ki smo jih opravile Vandrovke zunaj Vrhnike, bi postavi­la na prvo mesto Dolino Glinščice, takoj za njo pa Ušesa Istre,Ť je komentirala ena od pohodnic. ťNikoli si nisem mislila, da bom pri 82 letih uži­vala v tem čudesu narave. Zato, Milan, hvala ti, da si nam to omogočil!Ť se je zahvaljevala Nada, mi pa smo ji s ploskanjem potrdili. Fani Šurca Valvasorjev dom pod Stolom V ponedeljek, 23. maja 2016, smo pohodniki Zi­ mzeleni zaradi slabe vremenske napovedi za to­ rek, 24. maja, že skoraj obupali nad načrtovanim pohodom. Z veseljem smo prebrali obvestilo, da je pohod pod Stol prestavljen za en dan. Odpeljali smo se proti Žirovnici na Gorenjskem. Na parkirišču smo oprtali nahrbtnike, ki nam jih je z obilno malico v obliki cule obtežila jubilantka Darka, in se odpravili po poteh Jalnovega Ovčarja Marka, ki je s svojimi ovčicami križaril pod mo­ gočnim Stolom. Vodnik Frenk nam je z besedo razdelil še nekaj napotkov in kolona je krenila mimo pašnika s čre­ do krav v hrib. Med potjo smo klepetali in opazili tudi nekaj cvetlic: mračice, dolgolistno naglavko, šmarno hrušico, muholiko mačje uho … Pot se kar ni hotela zravnati. Po približno dveh urah vzpona smo dospeli do Valvasorjevega doma na višini 1181 m. Po postanku in okrepčilu smo pot nadaljevali do Zabreške planine, od ko­der smo imeli lep razgled na gorenjsko pokrajino okoli Radovljice in Bleda, Julijce s Pokljuko in Tri­glavom, Jelovico, Mežakljo. Na Zabreški planini smo naredili še nekaj fotografskih posnetkov in se zadovoljni vrnili v dolino. Kot rojena Bohinjka se pogosto vozim na Gorenj­sko in vedno občudujem Monštranco. Že več let sem načrtovala pohod na Stol, vendar se mi do danes načrt ni uresničil. Čeprav kar utrujena po vrnitvi sem bila zelo vesela, da sem se približa­la ťsliki iz daljaveŤ. Hvala vodnikom in prijetni družbi za nov podvig in prijeten dan. Marjana Kolenko Pohod Barjanov na Kršičevec Le kje je ta Kršičevec, ki je v programu za četrtek, 26. maja?! Seveda, nekje v kraški pokrajini, vzho­dno od prijazne vasice Juršče v Pivški kotlini. Z avtobusom smo se odpeljali proti Postojni in naprej proti Pivki. Po nekaj kilometrih ozke makadamske poti smo prispeli do mirne od­maknjene vasice Juršče. Od tam smo se odpra­vili po široki kolovozni poti proti našemu cilju. Kolovoz se je kmalu zožil v potko, ob kateri so se po travi bohotile pomladanske cvetice: bele nar­cise, ki jim domačini pravijo bedenice, peresaste bodalice, navadni zlati koren, mračice, francoski lan, veliki šopi potonik, ki so bile videti, kot bi jih nekdo posadil na njihovo mesto, pa odcveteli kosmatinci, dišeče šmarnice – botanični vrt. Med potjo nas je presenetilo tudi brezno in kma­lu smo prispeli do drevesa, kjer je bil napis Lipa. Kaj hitro smo na levo od naše poti zagledali lipe (štirinajst dreves), združene, kot bi bilo eno dre­vo. Pot se je lepo vzpenjala po kraškem redkem gozdu in že smo zagledali klopco pod zadnjim vzponom. Do razgledne table na Kršičevcu (1091 m) smo imeli še slabih deset minut. Z vrha je bil lep razgled do Snežnika, Vremščice, Nanosa, Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp … Po krajšem postanku za malico in obveznem sku­pinskem fotogra.ranju smo se odpravili po drugi poti v dolino. Po prihodu na naše izhodišče pri turistični kmetiji Cunar smo si privoščili pravo kosilo. Hvala vodniku Milanu za izvedbo čudo­vitega pohoda. Cvetka Berginc Svizci na pohodu okoli Petričevega hriba Tretji četrtek v maju je postregel z oblačnim in meglenim jutrom. Ko smo odšli od doma, je ra­ hlo deževalo. A Svizci smo se vseeno odločili za pohod in se odpeljali proti Planini pri Postojni. V programu smo namreč imeli pohod na Petričev hrib. Vodnika Sonja in Frenk, ki se nam je pridružil za­ radi dobrega poznavanja terena, sta staknila glavi in se odločila za pohod okoli Petričevega hriba po gozdnih cestah. Opremljeni z dežniki, poleg dru­ge pohodniške opreme seveda, smo se začeli vzpe­njati po klancu nad Planino. Spotoma nas je Sonja opozarjala na rastlinje, ki je raslo ob poti – mede­niko, rumeni podraščec, dišeči salamonov pečat, dolgolistno naglavko, puhastolistno kosteničevje ... Malo višje so nas presenetile šmarnice, ki so se na tisti višini šele tedaj dobro razcvetele. Tako smo prispeli do romarske cerkve sv. Marije in naredili postanek za malico. Od tam smo jo ubrali proti 873 m visoki Grmadi in zavili proti lovski koči. Oblaki, ki so zjutraj grozili z dežjem, so se s po­močjo vetra odpravili proti vzhodu in od časa do časa je skozi oblačno kopreno celo posijalo sonce. Počasi smo se odpravili v dolino. Pot je vodila mimo pobočij, bogato poraslih s čemažem. Na sedlu se je odprl razgled na 937 m visoki Petri­čev hrib, ki ga “krasi” bunker. Vrha tokrat nismo osvojili, a smo ga vsaj videli. Na nasprotni strani pa sta kraljevala strma in s travo porasla Lipovec in Špilnik, oba visoka več kot 1000 m. V Lohači smo se vkrcali v avtobus in se odpelja­ li proti Logatcu. V gostilni Pri Kramarju nas je že čakal okusen in izdaten ričet. Verjeli ali ne, ko smo prispeli na Vrhniko, je čez pol ure začelo zelo deževati. Lahko rečemo samo: ”S hrabrimi je sreča!” Rada Pišler 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Sončki na Učki V torek, 7. junija, nas je pozdravilo prijazno sonč­no jutro, kot nalašč za pohod na naš želeni cilj – Učko. Po prijetni vožnji skozi Ilirsko Bistrico in preko mejnega prehoda Jelšane, smo se pripeljali na izhodišče na prevalu Poklon, kjer stoji pla­ninska koča. S sedla smo krenili po vzhodnem pobočju Učke po poti, ki je bila sprva položna, kasneje pa vse strmejša in se povzpeli na sedlo med dvema vrhovoma, kjer smo si privoščili kra­tek počitek in malico. Od tu smo se povzpeli levo na Suhi vrh (1333 m) do razgledišča, od koder se vidi Lovran in Kvar­nerski zaliv. Po krajšem postanku smo se vrnili na sedlo ter zagrizli v strmi breg na najvišji vrh Učke – Vojak, visok 1.396 m, kjer stojita kamniti stolp, meteorološka postaja in TV oddajnik. Z vrha se odpira čudovit razgled na Istro in njeno okolico. Po prihodu na vrh se je vreme slabšalo, zato smo se hitro spustili z Vojaka do našega izhodišča na sedlu, kjer nas je čakal avtobus. Jana in Janez Kenk hodniški dan, ki sta nam ga še polepšali dve naši veseli in polni lepih vtisov. 71.111 - arhitekturno projektira nje 2016. predvidenih investicij oziroma je za njihovo izvedbo nujno Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Uradni 71.121 -GEO-merit ve in kartiranje potrebna. list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11), Statuta Občine 71.129 - drugo tehnično projektiranje in svetovanje Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) in Statuta 71.20 0 - tehnično preizkušanje in ana liziranje II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV 73.110 -dejavnost oglaševa lskih agencij b. Upravičenci Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) so 73.120 -posredovanje oglaševalskega prostora Skupna višina razpisanih sredstev je 35.0 0 0 EUR, od tega Občinski svet Občine Borovnica na 14. redni seji 26. 74.900 - drugje razvrščene strokovne in tehnične dejav-zagotavlja Občina Vrhnika 25.000 EUR, Območna obrtno-Za subvencijo dela obrestne mere posojila lahko zaprosijo sa­ 5. 2016, Občinski svet Občine Log - Dragomer na 11. nosti -podjetniška zbornica Vrhnika pa 10.0 00,0 0 EUR. mostojni podjetni ki posamezniki, majhna podjetja in občani, 77.290 -dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in ki nameravajo odpreti obrtno a li podjetniško dejavnost in so redni seji 7. 6. 2016 in Občinski svet Občine Vrhnika zakup Sredst va Občine Vrhnika so zagotovljena na proračunski po-pri pristojnem organu vložili zahtevo za pridobitev statusa na 11. redni seji 26. 5. 2016 sprejeli 81.290 - čiščenje cest in drugo čiščenje stavki 4003 14029001 14018 Razpis – gospodarst vo. samostojnega podjetnika ali podjetja, k i so pri pristojnem 81. 30 0 - urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice organu vložila zahtevo za vpis v sodni register. 82.190 -fotokopiranje, priprava dokumentov in druge po­samične pisarniške dejavnosti III. UPRAVIČENCI c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebo- O D L O K 82.300 -orga niziranje razstav, sejmov in srečanj vati 85.590 -drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnje-Upravičenci do sredstev iz tega razpisa so majhna podjetja – posoji lno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročno posoji lo, o spremembah odloka o ustanovitvi in vanje in usposabljanje in samostojni podjetniki oziroma upravičenci, določeni pri za katerega se prosi subvencija, organiziranju JP KPV, d. o. o. 85.600 - pomožne dejavnosti za izobraževanje posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za amortizacijski načrt posojila, 96.030 -pogrebna dejavnost majhna podjetja. dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za ka kšne na­ 1. člen 96.090 - druge storit vene dejavnosti, drugje nerazvrščene mene je bilo ali bo odobreno posojilo (predračun, računi, Spremeni se 7. člen Odloka o usta novitvi in organizira nju Sedež .zične oz. pravne osebe ter k raj investicije morata biti pogodbe, izjava ban ke …), Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., tako, 2. člen na območju Občine Vrhnika. predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v da se glasi: pisni oblik i, (1) Ta od lok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Ne glede na določila prejšnjih odstavkov se sredst va dodelju-potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslov ni register Po standardni k lasi.kaciji dejavnosti je dejavnost podjetja: listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v uradnih objavah jejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom. Slovenije oz. sk lep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi 20.150 -proizvodnja gnojil in dušikovih spojin glasila Naš časopis. pri logam i), 35.220 -distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži Sredst va se ne dodeljujejo: pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je 35.230 - trgovanje z plinastimi gorivi po plinovodni mreži (2) Od lok v Uradnem listu Republike Slovenije objavi Obči- oz. bo dobil odobreno posojilo, ni dobil držav ne pomoči, oz. 36.000 -zbiranje prečiščevanje in distribucija vode na Vrhni ka. Stroški objave bremenijo občine ustanov iteljice podjetjem, ki delujejo na področju ribišt va in a k va kulture, če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov. 37.000 -ravnanje z odplakami glede na poslovne deleže. podjetjem, k i delujejo na področju primarne proizvodnje Skupna višina sredstev ne sme preseči 15 % upravičenih stro­ 38.110 -zbiranje in odvoz nenevarnih odpad kov kmetijskih proizvodov iz seznama v Pri logi I k Pogodbi o škov investicije, 38.120 -zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov Številka: 90 0-0007/2016-3-14/4 ustanovit vi Evropske skupnosti, pisno izjavo prosilca o poravnanih davk ih in prispevk ih. 38.210 -ravnanje z nenevarnimi odpadk i Datum: 26. 5. 2016 Župan podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kme-Po potrebi lahko komisija nak nadno zahteva še dodatno do­ 38.220 -ravnanje z nevarnimi odpad ki Občine Borovnica tijsk ih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, kumentacijo. 38. 310 -demontaža odpadnih naprav Bojan Čebela, l.r. če je znesek pomoči določen na podlagi cene a li količine za­ 38.320 -pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in devnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev odpad kov Številka: 354-5/2007 ali jih zadevna podjetja dajo na trg, ter v primeru, če je pomoč d. Pogoji za dodelitev sredstev 39.0 00 - saniranje okolja in drugo rav nanje z odpadki Datum: 7. 6. 2016 pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne 41.20 0 -gradnja stanovanjskih in ne stanovanjskih stavb Župan proizvaja lce, Subvencija se podeljuje za posojilne pogodbe, ki so bi le oz. 42.110 -gradnja cest Občine Log - Dragomer podjetjem, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne bodo sk lenjene v obdobju od 1. 11. 2015 do 30. 10. 2016. 42.210 -gradnja objektov osk rbova lne infrastrukture za Miran Stanovnik, l.r. porav nave a li lik vidacije, tekočine in pline podjetjem, ki so opredeljena kot podjetja v težavah in prido-Subvencija se dodeli za posoji la z najdaljšo dobo vračanja 42.220 -gradnja objektov oskrbne in frastrukture za elek-bivajo državno pomoč po posebnem programu za reševa nje do 10 let. Subvencionira se največ 2,5-odstotne točke (60 triko in telekomunikacije Številka: 007-1/2016 (1-02) in prestrukturiranje, % subvencije je iz sredstev Občine Vrhnika, 40 % subvencije 42.910 -gradnja vodnih objektov Datum: 26. 5. 2016 podjetjem, ki nimajo porav nanih davčnih obveznosti ter ob-je iz sredstev OOZ Vrhnika), do višine posojila 42,000,00 42.990 -gradnja drugih objektov nizke gradnje Župan Občine Vrhnika veznosti do delavcev, EUR. Če prosilec ni član OOZ Vrhni ka, subvencijo dodeli le 43.110 -rušenje objektov Stojan Ja kin, l.r. za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države a li države Občina Vrhnika do višine 1,5-odstotne točke. 43.120 -zemeljska pripravljalna dela članice, Delež subvencije ne sme presegati 50 % obresti posojila . 43.210 -inštaliranje električnih napeljav in naprav za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, k i delujejo 43.220 -inšta lira nje vodovod nih, plinsk ih in ogreva lnih v cestnoprometnem sektorju. napeljav in naprav Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA SEJMIH IN RAZ­ 43.290 -drugo inšta liranje pri gradnjah finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz STAVAH 43.390 -druga za k ljučna gradbena dela IV. UKREPI IN POGOJI sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za 46.130 -posredništ vo pri prodaji lesa in gradbenega ma-a. Namen in pogoji .nanciranjateria la pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA Sredst va za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se 46.770 -trgovina na debelo z ostanki in odpadki Vrhnika (Naš časopis, št. 304/2004, 338/2007 in SPODBUJANJE INVESTICIJ namenijo za udeležbo na določenem sejmu a li predstavit vi 46.900 -nespecializirana trgovina na debelo a. Namen in pogoji .nanciranjana določeni razstavi. 419/2014), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za 47.190 -druga trgovina na drobno v nespecia liziranih Sredst va za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgo­prodajalnah leto 2016 (Naš časopis, št. 433, z dne 21.12. 2015) ter ročna posojila, ki so bila a li bodo pridobljena za naslednje Sredst va se dodelijo za naslednje upravičene stroške: 47.790 -trgovina na drobno v prodaja lnah z rabljenim uprav ičene stroške i nvesticij: stroške najetja sejemskega prostora/stojnice, Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme blagom stroške postavit ve sejemskega prostora/stojnice, de minimis pomoči, št. 441-35/2015, z dne 13. 4. 47.890 -trgovina na drobno na stojnica h in tržnicah z stroške na kupa, u rejanja in opremljanja zemljišč in pridobi-stroške delovanja sejemskega prostora/stojnice. drugim blagom 2015, Občina Vrhnika in OOZ Vrhnika objavljata vanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prosto­ 47.910 -trgovina na drobno po pošti ali internetu rov, b) Upravičenci 49.410 -cestni tovorni promet stroške nakupa, graditev ali preureditev poslov nih prostorov, Za sredst va la h ko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna 49.420 -selit vena dejavnost stroške nakupa in posodobit ve opreme, podjetja, ki so ali bodo nastopi li na določenem sejmu in raz­ 49.50 0 -cevovod n i transpor t stroške posodobitve obstoječe proizvodnje in storitev in stavi kot aktiv ni udeleženec. 52.100 -sk ladiščenje JAVNI RAZPIS stroške nemateria lnih investicij (na kup patentov, licenc, 52.220 -spremljajoče storit vene dejav nosti v vodnem pro-know-hova, nepatentnega tehničnega znanja). metu ZA DODELJEVANJE FINANČNIH c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebo­ 52.290 -špedicija in druge spremljajoče prometne dejav-SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE Med upravičene stroške investicij ne spadajo izdatki za na-vati nosti kup transportnih sredstev in transportne opreme, če gre za – predstavitev prosi lca z navedbo namena udeležbe na sejmu/ RAZVOJA OBRTI IN PODETNIŠTVA ZA 68.10 0 -trgovanje z lastnimi nepremičninami prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje tran-razstavi ter kratk im opisom posameznega sejma/razstave, 68.20 0 - oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepre-LETO 2016 spor tne dejav nosti. pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstav­mičnin nega prostora/stojnice, 68. 310 - posredništ vo v prometu z nepremičninami Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investi-potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslov ni register 68.320 -upravljanje z nepremičninami za plačilo a li po cij v sta lna sredst va, k i so potrebna za ustanovitev novega ali Slovenije oz. sk lep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi I. PREDMET RAZPISA pogodbi razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega pri logam i), 69.200 -računovodske, k njigovodske in revizijske dejav- procesa a li proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacija, pisno izjavo, da prosilec za sredst va za namen, za katerega Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine nosti, davčno svetovanje diverzi.kacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno prosi, ni dobil držav ne pomoči oz. če jo je, koli kšen delež je Vrhnika in sredstev Območne obrtno-podjetniške zbornice 70.220 -drugo podjetniško in poslovno svetovanje dodeliti le v primerih, če predstavlja spodbudo za izvedbo dobi l iz drugih virov, Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništ va v letu 27. junij 2016 Občina Vrhnika elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, preosta­la potrdila (o plačilu) bodo mora la biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglav ja V, pisno izjavo prosi lca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno do­kumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredst va se dodelijo za nastop na določenem sejmu a li razsta­vi, k i je bil a li bo v obdobju 1. 11. 2015 do 30. 10. 2016. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 25 % upravičenih sredstev, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa do 25 % upravičenih sredstev oz. posameznemu prosilcu največ le toliko, kolikor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2016. 3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV a. Namen in pogoji .nanciranja Sredst va pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposablja­nju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnega teoretičnega in praktičnega znanja, ki je potrebno pri delu zaposlenih in samostojnih podjetni­kov in se namenijo za naslednje stroške: stroške kotizacije seminarjev, stroške inštruktorja, potne stroške inštruktorja in drugih, k i se usposabljajo, druge tekoče stroške, stroške udeležencev usposabljanja. b. Upravičenci Za sredst va lahko zaprosijo samostojni podjetni ki, majhna podjetja, ki so se a li bodo usposabljali sebe (gre za samostoj­ne podjetnike) a li zaposlene, za pridobitev dodatnega znanja za potrebe dela. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebo­vati podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podje­tn i ka), podatke o udeležencu (ime in priimek, status – zaposlen, sa­mostojni podjetni k), dokazilo o uspešno za ključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili, račun oz. predračun in potrdi lo o plačanih računih, druga potrdi la (o plačilu) bodo mora la biti dostavljena do roka, na­vedenega v pogodbi iz poglav ja V, izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu, potrdi lo o v pisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o v pisu podjetja v sodni register (z vsemi priloga mi), pisno izjavo, da prosi lec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nika kršne pomoči oz. če jo je, koli kšen delež in iz kateri h v i rov, obvesti lo o identi. kaciji in razvrstitv i dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz. Statističnega urada RS, pisno izjavo prosi lca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno do­kumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pra­vilih osnovnega, pok licnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2016/2017, za preosta la usposabljanja pa za tista, ki so se ali se bodo izvajala v obdobju od 1. 11. 2015 do 30. 10. 2016. Pomoč se dodeli samostojnim podjetni kom a li pravnim osebam s sedežem na območju Občine Vrhnika. Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhni ka pomoč dodeljuje samo samostojnim podjetnikom a li pa zaposlenim pri prav nih ose­bah, če so ustanovitelji te pravne osebe, k i mora biti članica OOZ . Občina Vrhnika pomoč dodeljuje tudi za zaposlene delavce. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 17, 5 % upravičenih stroškov, če pa je usposabljanje namenjeno težje zaposljivim osebam, 22, 5 % upravičenih stroškov, Območna obrtno-pod­jetniška zbornica pa do 17,5% upravičenih stroškov oz. posa­meznemu prosilcu največ le toliko, kolikor znaša predvideni članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2015. 4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV a. Vir sredstev Sredstva za ta uk rep zagotavlja Občina Vrhnika. b. Namen in pogoji .nanciranja Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlit ve lju­di, ki še niso bi li zaposleni, so ostali brez zaposlit ve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlit ve zaradi poslovnih razlogov na strani delodaja lca. Sredstva se namenijo za naslednje uprav ičene stroške: strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ , prispevek za zaposlovanje in prispe­vek za starševsko varst vo). Med stroške plače ne spadajo: davek na izplačane plače, na­domestilo za prehrano in prevoz na delo, regres za letni do­pust in drugi dodatki ter bonitete zaposlenega. c. Upravičenci Za sredst va lahko zaprosijo samostojni podjetnik i a li podje­tja, ki so ali bodo na novo zaposlovala.Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se dodatno pridobi celo a li več zaposlitev glede na povprečje prejšnjih dvanajstih me­secev. Nova zaposlitev mora biti ohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti pomoči, sicer je treba sredst va vrniti. Do sredstev so upravičeni delodajalci za delavce s slovenskim državljanst vom in sta lnim prebiva liščem na območju Obči­ne Vrhnika. d. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vse­bovati – pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlit vi, obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravst veno za­varovanje, razen za tiste, k i šele bodo zaposlova li, fotokopijo pr ve plačilne liste. Če je na dan prijave na razpis ni mogoče pred ložiti, bo morala biti dostavljena do roka, na­vedenega v pogodbi iz poglav ja V, dokazilo o pov prečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu, – dokazilo o števi lu zaposlenih, k i na dan oddaje vloge ne sme biti starejše od 14 dni: – potrdilo iz uradne evidence ZZZS a li – izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, k i mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlit ve: določen a li nedoločen čas, pisno izjavo o povprečnem števi lu zaposlenih v zadnjih dva­najstih (12) mesecih, pisno izjavo prosi lca o porav nanih davkih in prispevkih. e. Pogoji za dodelitev sredstev Sredst va se dodelijo delodaja lcem za zaposlit ve, sk lenjene v obdobju 1. 11. 2015 do 30. 10. 2016. Sredst va se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini 7,5 % upravi­čenih stroškov. Sredstva se dodeli v letu 2016 v en kratnem znesku, in sicer v skupni višini 24 plač, ki so ena ke pr vi izplačani plači. Če pr va izplačana plača ni izplačana v obdobju enega meseca, se le­-ta preračuna za obdobje enega meseca (preračunana plača). Če se v nadaljnjih mesecih plača zaposlenemu zniža, mora prejemnik sredstev razliko med pr vo izplačano plačo oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi plačami vrniti dajalcu sredstev – Občini Vrhnika. Če se v nadaljnjih mesecih plača zaposlenemu poviša, preje­mnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med pr vo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredst va vnaprej. V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK PRIJAVE 1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK Prijava na javni razpis se začne 1. 7. 2016 in za ključi 30. 9. 2015. Vloge za pridobitev .nančnih sredstev iz tega razpisa s po­trebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov: OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika a li osebno na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. Vloga mora biti dostavljena v zapr ti ovojnici z oznako ťN E ODPIR AJ – VLOGA ZA JAV N I R AZPIS – PODJETNI­ŠTVO 2016Ť na prednji strani in polnim nazivom pošilja­telja na zadnji. 2. KOMISIJA Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa, bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju. Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njiho­vo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog predloži vse dokumente, ki jih je treba predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumen­tacijo. Odpiranje prispelih vlog ne bo javno. V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so pred ložene. Izločene bodo ti­ste, v katerih bo prosi lec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet javnega razpisa. Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije, bo komisija izločila. Komisija bo v petih dneh od odpiranja vlog telefonsko po­zva la tiste vlagatelje, katerih vloge niso bi le popolne, da jih dopolnijo najkasneje v roku 8 dni. Komisija za dodelitev .nančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sk lep o dodelit vi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sk lep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sk lepa. Po pravnomočnosti sk lepa se sk lene pogodba, v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti. VI. KONČNE DOLOČBE Če po odpiranju vlog in izračunu subvencij komisija ugoto­vi, da je za pripadajočo subvencijo prema lo razpoložljivih sredstev, se prosilcem sredst va razdelijo v ustreznem soraz­mernem deležu ta ko, da vsi prosilci pridobijo ena k odstotek subvencije. Prosilci bodo upravičeni do sredstev OOZ Vrhnika le, če imajo poravnano zapadlo člana rino do dneva oddaje vloge. Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 a li po e-pošti: adela.cankar@ozs.si ter Občini Vrhnika, tel. št. 01/755-54-21 (Erika Čer vek). Številka: 430-20/2016 (3-03) Datum: 14. 6. 2015 OBČINA V RHN IK A Ž U PA N Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad., l. r. OOZ V R H N I K A PREDSEDN IK Simon HLEBEC, l. r. 2. JAVNA RAZGRNITEV Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načr­ tovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUD-času od 20. 6. do vk ljučno 20. 7. 2016. Dopolnjen osnutek OPPN in vse strokovne podlage bodo v PP-A, (109/12), 76/14-odl. US, 14/15-ZUUJFO) župan tem času na vpogled v prostorih Občine Vrhnika, Oddel ka za Občine Vrhnika javno naznanja prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika in v prostorih KS Vrhnika – Center, Tržaška cesta 11, Vrhnika. 3. JAV NA OBR AV NAVA JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO Javna obrav nava dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v sredo, 29. 6. 2016, ob 17. uri v prostorih KS Vrhnika - Center, Tržaška cesta 11, Vrhni ka. DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI NAČRTA ZA PRENOVO MESTNEGA JEDRA VRHNIKE V času javne razgrnit ve ima javnost pravico dajati pripombe (DEL TRŽAŠKA CESTA – CANKARJEV TRG) in pred loge na dopolnjeni osnutek OPPN. Pripombe in predlogi se la h ko podajo pisno na mestu javne razgrnit ve kot zapis v Knjigo pripomb in predlogov ali se po­ 1. PREDMET OBČINSKEGA PODROBNEGA PRO­ sredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta STORSKEGA NAČRTA 1, 1360 Vrhnika a li na elektronski naslov: prostor.obcina@ vrhnika.si. Z občinsk im podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem Števi lka: 3505-7/2014 (5-08) besedilu: OPPN) se načrtuje prenovo mestnega jedra, in si-Datum: 2. 6. 2016 cer prenovo objektov in zunanjih u reditev ter novogradnje ob Tržaški in Ljubljansk i cesti od avtocestnega pri k ljučka do Ž U PA N Ku lturnega centra Vrhnika, na Can karjevem trgu, Jelovškov i Občine Vrhni ka ulici ter na delu Sušnikove ceste in ulice Lošca. Stojan Jakin, l. r. Sestavni del OPPN je konser vatorski načr t za prenovo. Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 116/06-ZUE, 11/09, 81/11 in 47/14) in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Občine Vrhnika, ki je bil javno objavljen 26. 10. 2015 na spletnih straneh Občine Vrhnika in v občinskem glasilu Naš časopis, št. 431/2015), župan Občine Vrhnika objavlja naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Vrstni red Ime in priimek prosilca Naslov Število točk Število članov 1 Katja Mikljič Horvat Pot v Močilnik 17 465 5 2 Darko Malinović Vas 7 465 5 3 Polona Žust Vrtnarija 2a 425 6 4 So.ja Deronja Verd 216 410 4 5 Marinko Karalić Ob potoku 4 385 4 6 Jadranka Golić Bistra 15 385 2 7 Almira Vilić Vrtnarija 12c 375 4 8 Anel Duraković Gradišče 13b 365 3 9 Miroslav Milošević Močilnik 5 365 3 10 Dijana Abdić Poštna ulica 7a 355 2 11 Svijetlana Stoilkova Cesta 6. maja 2 355 4 12 Ružica Avrić Možinova ulica 8 345 2 13 Urška Smrtnik Lesno Brdo 78 335 4 14 Žanet Ribić Vrtnarija 1d 335 5 15 Uroš Železnik Gradišče 5 330 4 16 Natalija Maksić Vrtnarija 10a 325 3 17 Almira Kapić Gradišče 18a 320 3 18 Denis Popović Tržaška cesta 33 320 3 19 Nataša Hentak Pajnkihar Vrtnarija 7b 315 2 20 Nataša Vuleta Gradišče 18b 315 3 21 Branka Milošević Močilnik 5 310 3 22 Xhavit Nishori Cesta 6. maja 5 305 4 23 Dejan Merlak Ljubljanska cesta 16 300 1 24 Gordana Stojnić Krožna pot 8b 290 1 25 Nenad Vuleta Gradišče 17c 290 3 26 Nina Kovačič Poštna ulica 3c 275 1 27 Nikolina Mohar Na Klisu 6a 275 2 28 Božica Radović Gradišče 18a 270 1 29 Sanela Čatić Gradišče 17a 250 3 30 Janja Močivnik Vrtnarija 1b 250 3 31 Anamarija Gorjup Na Zelenici 5a 250 1 32 Aleksandra Radović Gradišče 18a 250 1 33 Haki Kryeziu Robova cesta 11 250 1 34 Irena Štubljar Kopališka ulica 11 250 4 35 Rajko Čeru Dobovičnikova 16 240 3 36 Biljana Hrvaćanin Cankarjev trg 3 230 3 37 Realta Idrizi Vokshaj Prečna pot 7 225 3 38 Šaban Alagić Na Klisu 5 220 2 39 Zarif Duraković Sušnikova cesta 2 220 3 40 Vesna Selinšek Ljubljanska cesta 34b 220 3 41 Vanče Mitev Robova cesta 11 210 1 42 Rasim Čehić Stara cesta 5 200 4 Stanovanja se bodo uprav ičencem dodeljevala po prednostni listi uprav ičencev postopoma (upoštevajoč število stanovanj, ki so predmet razpisa, kategorije prosilcev, velikosti razpoložljiv ih stanovanj, površinske normative, navedene v javnem razpisu, štev ilo družinskih članov). Upravičenci bodo pozvani k sk lenit vi najemne pogodbe za nedoločen čas. Če se upravičenec ne odzove na ponovni poziv k sk lenit vi najemne pogodbe a li zavrne dodeljeno primerno stanovanje, se črta iz seznama. Z objavo te liste preneha veljati Prednostna lista upravičencev za oddajo nepro.tnih stanovanj v najem, št. 352-4/2013, z dne 7. 2. 2014. Ta lista se uporablja do obli kovanja nove prednostne liste za dodelitev nepro.tnih stanovanj v najem v Občini Vrhni ka. Števi lka: 352-23/2015 Datum: 18. 5. 2016 Župan Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad.,l.r. 27. junij 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi Statuta občine Borovnica (Ur. l. RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) in 31. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Borovnica za programsko obdobje 2016–2020 (Uradni list RS, št. 24/2016 in 39/2016) objavljamo OBVESTILO o pridobitvi potrdila EK o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko sheme pomoči. Skladno s pr vim odstavkom 9. člena uredbe komisije (EU) št. 702/2014, z dne 25. junija 2014, o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1.7.2014), je služba za državne pomoči in razvoj ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 8. 6. 2016 posredovala Evropski komisiji povzetek podatkov o shemi državne pomoči v obliki, določeni v Prilogi II. Evropska Komisija je 14. 6. 2016 potrdila prejem povzetka informacij o zadevni državni pomoči z informacijo o identifikacijski številki pomoči. Shema državne pomoči Podpora za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva v občini Borovnica za programsko odboje 2016-2020 se vodi pod identifikacijsko številko SA.45583 (2016/ XA). Številka: 331-0001/2015-9 Datum: 15. 6. 2016 ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Bojan Čebela l.r. OBVESTILO Obveščamo vas, da je na spletni strani http://w ww.borovnica.si/ objavljen razpis o nagraje ­vanju diplom in drugih nalog, povezanih z dodiplomskim in podiplomskim študijem. Zaključek razpisa: 15. 7. 2016 OBVESTILO Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijst va in podeželja v občini Borovnica v letu 2016 bo objavljen na spletni strani občine Borovnica, http: /www.borovnica.si, in sicer v začetku meseca julija 2016.   OBČINA BOROVNICA Župenca v znamenju dežja Muhasto aprilsko vreme se je letos preselilo v maj. Komajda so prvomajski kresovi dogoreli, so se nad dolino nagnetli črni oblaki in zatem več dni ni nehalo deževati. Med žrtvami turobnega vremena so se v prvi vrsti znašli vsi dopusta željni državljani, prav tako pa vrsta tradicionalnih prireditev, vključno s srečanjem na Župenci. Turistično društvo Borovnica je vedno dobro obiskano srečanje žal moralo odpovedati, na dogovorjeni lokaciji pa je bila ob napovedani uri ekipa vendarle prisotna. Najbolj vztrajnim dvajsetim pohodnikom, ki so se tja odpravili ne glede na vreme, je postregla s toplim čajem in drugimi priboljški. Pa več sreče prihodnje leto. Damjan Debevec Kaj prinaša proračun za leto 2016? Vsakomur nekaj V prvi četrtini leta je borovniški občinski svet z minimalnimi z odpadno vodo letos še 129 tisočakov, a predvsem za projektno dokumentaci­ spremembami potrdil 3,7 milijona evrov težak proračun za leto jo, precej več, kar 264.000 pa naj bi šlo 2016. v konkretno izboljšanje oskrbe s pitno Odhodki naj bi prihodke v tem letu prihodkov bi bilo tako za 3 milijone vodo – vodovod Koti (90 tisoč), vodo­ presegli za slabih 375 tisoč evrov, od 376 tisoč evrov. vod na Stari progi (79 tisoč), vodohran tega gre 283 tisočakov na račun odpla- Breg (30 tisoč), visoka cona Laze (18 čevanja dolga. Četrtina odhodkov je namenjena tisoč) … Za obnovo ceste na Dražico je predvidenih 25 tisočakov, za obnovo posameznikom in gospodinjstvom Levji delež prihodkov z naslova mostu čez Borovniščico pri železniški Za darila ob rojstvu otrok, štipen­ postaji še 20, za prehod za pešce na Bre­ dohodnine dije, zagotavljanje socialne varnosti, gu 18 tisočakov, 17 za ureditev križišča V letošnje leto se prenaša dobrih 818 so.nanciranje prevozov v šolo, šole v ob občini, cesta na Stari progi bo vzela tisočakov iz lanskega leta, sicer pa ob-naravi, oskrbo v domovih, subvencio­17 tisočakov, cesta na Lazah 18, 24 tiso­činski proračun v veliki meri temelji na niranje stanarin, plačilo razlike v ceni čakov gre za pločnik ob ťBrežankiŤ, za davčnih prihodkih z naslova dohodni-VIZ, pomoč na domu in ostalo naj bi ureditev avtobusnih postajališč bo šlo ne – 2,1 milijona, davkov na premože-občina namenila več kot četrtino vseh 21 tisočakov, za sanacijo ťStare pošteŤ nje – 165 tisočakov in davkov na blago odhodkov, milijon in 50 tisoč evrov, 30, dobrih 24 tisočakov je rezerviranih in storitve – 57 tisočakov. Iz državnega ostalega pol milijona evrov za tekoče za investicije v zdravstvenem domu, 21 proračuna naj bi z različnih naslovov transferje pa bo namenjenega javnim za krajevno tržnico, deset tisočakov je pricurljalo še 150, iz Evropske unije pa zavodom (240 tisočakov), nepro.tnim namenjenih za nov gasilski poligon, 7 še nadaljnjih 211 tisočakov. Od udelež-organizacijam, ustanovam, društvom za balinišče na Dolu, 6 za kotlovnico v be pri dobičku in dohodkov od premo-in skupinam (108 tisočakov), dobrih TVD Partizan … Kar precej sredstev je ženja (najemnine stanovanj, poslovnih 41 tisočakov bo šlo za subvencije in rezerviranih za razne razvojne projek­prostorov, grobov …) si občina obeta podobno. Pri tekočih odhodkih, ki ob­te: Parkiraj in pelji (12 tisočakov), Kole­234 tisočakov, 53 naj bi jih s komunal-segajo skoraj milijon evrov, naj bi šlo sarsko-pohodniška pot Južne železnice nim prispevkom prinesli novograditelji največ, skoraj 700 tisočakov, za blago (5 tisočakov), Turistična pot Mali bo­in še 40 ťstaroselciŤ, 37 tisočakov naj bi in storitve, od tega polovica samo za rovniški krog (5 tisočakov), Trajnostni navrgle globe in inšpekcijske kazni, 26 tekoče vzdrževanje. Za plače in druge razvoj železniške dediščine (6 tisoča­vračila za plačevanje oskrbnin, 12 tiso-izdatke zaposlenih je rezerviranih 188 kov). Za naložbe v šoli in vrtcu pa bo čakov naj bi dobili od prodaje blaga in tisočakov, novih zaposlitev letos ne bo, šlo 65 tisočakov. storitev … V načrtu je še prodaja dveh za obresti kredita bo treba odšteti 18 stanovanj v višini 162 tisoč evrov ter tisočakov in za rezerve še enkrat toliko. Damjan Debevec zemljišč v višini 110 tisoč evrov. Vseh Med investicijami bo šlo za ravnanje 13 ur po poteh bistr’ške kartuzije Jubilejni, že 15. pohod po poteh bistr’ške kartuzije je bil ju je bilo kot vedno okusno in nasitno, pred odhodom pa v vseh pogledih nekaj posebnega. Prenekateri od 23 udele-smo stopili še v vaško cerkvico sv. Ane. V izogib neznosno žencev maratonskega podviga ga je označil celo za ťnever-razgretemu asfaltu smo se spustili v hlad Kožlješkega grabna jetnegaŤ in ťpreizkušnjo volje in telesne pripravljenostiŤ. Pot in od tam po krajšem premoru pri spremljevalnem vozilu se je, kot vsakič, pričela pred vrati gradu, nekdanjega kartu-Turističnega društva Borovnica zagrizli v strmi notranjski zijanskega samostana v Bistri, v meglenem mrzlem jutru. rob – Strmec. Grizenje kolen se je obrestovalo, z vrha se je Strmi vzpon proti Pokojišču nas je še pred železniško progo odprl pogled na vso borovniško dolino, Barje, na Polhograj­dvignil nad gosto barjansko juho, ki je ostajala pod nami, ce, Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe. In spodaj, v daljavi, skozi razredčeni gozd pa se je odpiral pogled na vse strani naš cilj – Bistra. Mnogi med nami so strme stene vse življe­sončnega dne. Žled in lubadar sta poskrbela, da so nekdanje nje zvedavo opazovali iz daljave, zdaj pa so vendarle stali na vlake postale skorajda avtoceste in tako tokrat ni bilo ovir vrhu njih. V zavetrju so še vztrajale krpe snega, mi pa smo vse do razgledišča na Trebelniku. Po krajšem postanku je jo mahali naprej. Ob skalnem robu in skozi grapo dokler pot na Padežu skrenila s ťtradicionalneŤ trase proti Dobcu. nas gozdna pot ni naenkrat pripeljala na prijazen travnik z Deloma po naravoslovni učni poti smo hitro prispeli k vo-mamljivo vabečo klopco. Stali smo na najvišji točki poho­dnjaku in cerkvici sv. Lenarta, ki nam jo je prijazni ključar da, 940 metrov visokem Krimščku. Od tu je šlo le še strmo Jože Korošec tudi odprl. Romar se tod nehote zaloti v mi-navzdol – prek “Vrhdola”, mimo kamnoloma, pa Župence, slih, da starodavni prostor še hrani odmev gregorijanske-preko Luž za Planino na Pako. Tukaj smo si privoščili še ga korala tihih menihov, ki so cerkvico prenovili leta 1770. poslednje okrepčilo pred zadnjo ravninsko etapo čez Barje Nato je pot vodila prek zelenih polj in gozdov Menišije vse proti bistriškemu gradu. Po prečkanju Borovniščice smo po­do Pretržja, kjer je bila nekdaj najbolj južna točka kartuzi-nosno pogledovali proti jugu, hribom, ki smo jih prehodili v janskega gospostva. Gospod župnik Maks Ipavec nam je preteklih trinajstih urah, in že smo se znašli pred Gostiščem gostoljubno odprl vrata sv. Jerneja v Begunjah pri Cerknici Bistra. Pametne napravice so odčitavale prek 47 kilometrov in v poigravajočih sončnih žarkih smo lahko občudova-prehojene poti. Prav vsak udeleženec si je prislužil medaljo li nova, s podružnimi cerkvami poslikana okna. Ravno je za pogum, najbolj pa seveda nosilec rekorda, udeleženec odbilo poldne in želodčki so se že oglašali, od Kožljeka pa vseh petnajstih pohodov – Bojan Miklošič. nas je ločilo še kar nekaj vzpona. Pridružila se nam je celo Damjan Debevec konjenica Konjeniškega društ va Vrhnika. Kosilo pri Žnidar- 27. junij 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Praznik borovnic 2016 Slastno - domače - aktivno - zdravo in zabavno Praznik borovnic se bo letos prelevil v prireditev, ki ne bo potekala samo v občini Borovnica, ampak bo svoj pečat pustila tudi v slovenski prestolnici. Pestro tridnevno dogajanje pa bo v naši dolini zaznamovano z različnimi temami, prireditvami, predstavitvami, športom, glasbo, gostinsko ponudbo, druženjem … Vabimo vas, da se udeležite največje turistične prireditve naše občine in med množico dogodkov poiščete tiste, ki so vam všeč. Praznik borovnic 2016 se bo letos v soboto, 9. 7. 2016, predstavil v Ljubljani. Borovnice bomo dostavili do Gostilne Livada, kjer jih bomo skupaj s pridelovalci, godci, folklorno skupino, predstavniki borovniških društev in občine ob 7.30 pretovorili na ladjico, ki bo ob 8.00 prista­la pri Mesarskem mostu na osrednji ljubljanski tržnici. Povorka s konjsko vprego bo preko Prešernovega trga krenila do Pogačarjeve­ga trga. Tam bo na stojnicah do 12.00 mogoče poskusiti borovnice in izdelke iz njih, med njimi tudi pekarske dobrote aktiva podeželskih žena Ajda ter se seznaniti s turistično ponudbo in de­lovanjem društev v občini. V petek, 15. 6. 2016, se bo ob 17.00 na Mol­kovem trgu začel družinski kolesarski izlet. Pot bo vodila mimo nasadov borovnic na Ljubljan­skem barju do Tehniškega muzeja Slovenije in nazaj. Ob 18.00 bo v OŠ dr. Ivana Korošca od­prtje razstave čipk domače klekljarske skupine Punkeljc. V soboto, 16. 6. 2016, se bo dogajanje v Bo­rovnici začelo z ťborovničevo povorkoŤ. Dvovprega z borovnicami in županom bo s spremstvom ob 9.00 skladno s prometnimi predpisi krenila z Dola pri Borovnici (od lokala Škorpijon) do Molkovega trga v Borovnici, kjer bo osrednje prizorišče letošnjega praznika, na katerem bodo oder ter šotor z gostinsko ponud­bo in paviljoni. Na stojnicah vzdolž Mejačeve ulice bo mogoče poleg degustacije in nakupa borovnic in izdelkov iz borovnic ter ekološko pridelanega sadja in zelenjave kupiti tudi raz­lične izdelke domače obrti, zdravilne pripravke in pripomočke, se posladkati s slaščicami, kokicami, sladkorno peno ter nabaviti še marsikaj koristne­ga za dom in prosti čas. Na osrednjem prizorišču se bodo s pomočjo animatorja predstavili pride­lovalci borovnic ter borovniška društva. Stro­kovnjaki s področja zdrave prehrane in kulinari­ke bodo obiskovalce seznanili s prehranjevalno vrednostjo, zdravilnimi učinki in kulinarično uporabo borovnic. Predstavitve bodo popestri­la nagradna vprašanja o pridelavi in predelavi borovnic ter zgodovini in znamenitostih borov­niške občine. Program za otroke, ki bo potekal na novem otroškem igrišču poleg Športnega parka Borovnica, bo vodila vsestranska umetnica in otroška animatorka Rada Kikelj. V športnem parku bosta potekala turnirja v .oorballu in odbojki na mivki v organizaciji domačih športnih društev. Nordijska hoja je vse bolj popularna, zato bo Zdravstveni dom Vrhnika na atletski stezi izvedel demonstracijo nordijske hoje, ob kateri boste lahko dobili tudi nasvete, kako se jo pravilno lotiti. Športni program bos­ta dopolnila voden pohod in vodena gorsko­kolesarska tura po Borovniški kotlini. Manj športno navdahnjeni mladi in stari kolesarji bodo lahko, seveda skladno s prometnimi predpisi, ko­lesarili po Borovnici v družbi kolesarjev staro­dobnikov. Ljubitelji konj si bodo na travniku pred novim blokovskim naseljem ogledali predstavitev konj borovniških in vrhniških konjenikov, se s konj­skimi vpregami vozili. Pred najhujšo opoldansko pripeko se boste lahko skrili v manežo Kraljeve domačije in se seznanili z veščinami dresure in jahanja konj, za mlajše in najmlajše pa bo pote­kala ustvarjalna delavnica na temo konj in kon­jereje. Razstavo čipk domače klekljarske skupine Punkeljc si bo med 9.00 in 19.00 mogoče ogledati v OŠ dr. Ivana Korošca na Paplerjevi ulici in bo odprta tudi v nedeljo od 8:00 do 12:00. Pred večernim glasbenim dogajanjem bo ob 15.00 na sporedu še družinsko kolesarjenje do začetka soteske Pekel in nazaj. Nanj so vabljeni tudi rolkarji, kotalkarji in tekači obeh spolov in vseh starosti. Od 18.00 pa vse tja do uro čez polnoč se bo Molkov trg spremenil v glasbeno-plesno in družabno prizorišče. Oder bo najprej zavzela glasbena skupina Lisjaki, ki bo poleg narodno­zabavnih poskrbela še za večno zelene melodije ostalih žanrov ter vrtenje pet v ritmu polke, valč­ka, fokstrota in druge plesne klasike. Sledila ji bo domača skupina Trokaderosi, ki bo dokazala, da je rock še kako živ in v dobri kondiciji tudi v Bo­rovniški kotlini. V nedeljo, 17. 6. 2016, bo na borovniški trž­nici, med 8.00 in 12.00, mogoče kupiti borov­nice in izdelke iz njih ter poskusiti in kupitidomače vrste kruha, potice in druge sladice ter drobno pecivo, ki ga bodo na osnovi tradici­onalnih in nekoliko prirejenih receptov napekle članice aktiva podeželskih žena Ajda. Podroben program si lahko ogledate na spletni strani: www.borovnica.si 27. junij 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 let zelene bratovščine Ubiti človeka je zločin Lovska družina Borovnica letos praznuje 70-letnico ustanovitve. V svoje vrste so ob tej priložnosti sprejeli nove člane, za širšo javnost pa odprli markantno razstavo, ki je ne premore vsak muzej. strelska družina in pomeni samo delo, delo, delo in samoodpovedovanje,Ť je poudaril Pavčič. Zaključil pa je z mislijo: ťVsi souporabniki prostora vedno bolj potrebujemo drug drugega in moramo še bolj organizirano sodelovati. Borov­niški, pa tudi vsi ostali slovenski lovci se moramo držati prastarega izročila, da bomo morali svoje okolje, življenjski prostor predati z vsemi obrestmi vred naslednjemu rodu, kajti to okolje nam ni bilo podarjeno v last, ampak samo zaupano v varstvo in oplemenitenje. Skoraj vseh zadnjih sto let je bilo varstvo narave na plečih in v srcih lovcev. V za­dnjih letih pa hočejo zeleni vseh barv in birokrati iztrgati zelene prapore lovcem iz rok in zatajiti stoletno zgodovino slo­venskega lovstva ter tudi zgodovino slo­venskega varstva narave. To se ne sme in se ne bo zgodilo.Ť ťPoznamo samo eno barvo, to je, zeleno.Ť K ogledu bogate razstave v lovskem domu, ki jo je vsaj en teden postavljalo, še dlje pa skupaj načrtovalo praktično vse članstvo, je povabil tudi starešina Lovske družine Jože Korošec: ťV veliko čast mi je, da ob praznovanju sedemde­setletnice društva odpremo lovsko raz­stavo s tematiko našega življenja, naše dejavnosti in prisotnosti v kraju. Leta 1907 je dr. Ivan Lavrenčič zapisal: ‘Naše društvo ne pozna politike, temveč je Razstavo trofej, lovske opreme, fotografske in dokumentarne zbirke si je poleg številnih občanov prišla organizirano ogledat tudi šolska mladina. odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njegovih političnih nazorov. Kdor je vnet lovec, je dobrodošel in naj kaže to ali ono politično barvo. Poznamo samo eno barvo, to je, zeleno. Barvo naših lovišč.’Ť Spregovoril je še o pomenu lovstva v novem, sodobnem svetu: ťTr­ditev, da narave nismo dobili od dedov, ampak so nam jo zaupali vnuki, ni niti nova niti naša. Lovci se trudimo, da bi varstvo narave prodrlo v zavest in rav­nanje slehernega izmed nas, predvsem pa, da bi ta čut pridobili tudi mladi.Ť Največji dosežki v sedmih desetletjih delovanja borovniške lovske družine so po njegovem ťenotnost, spoštovanje človeka, skrb za naravo ter souporabni­ke prostora in seveda, naš lovski domŤ. Med prednostnimi nalogami v obdobju do naslednjega jubileja pa so obnova lovskega doma, postavitev prostora za lovski turizem, ťv samem lovišču pa vzpostavitev nekega korektnega odnosa s souporabniki prostora, se pravi kmeti in občani naše občine, v kateri imamo loviščeŤ. Damjan Debevec Resnica, ki je bila dolga leta zaznamovana z molkom. Zločin se kaže v vsej strašni veličini zla, ki se je začel v letih 1941, 1942 in se nadaljeval vsa leta tudi po letu 1945. Krimska jama razkriva mučenje, zastraševanje, izživljanje, sramotenje, streljanje in tudi metanje še živih ljudi v žrelo globoke kraške jame. Bil je čas molka, ko se je skrivoma le po tihem govorilo v zaprtih prostorih, ko je predel Krimske jame nadzorovala oblast povojnega obdobja. Navkljub mnogim vsemogočim preprekam, preigravanju, spletkam so jamarji apri­la 2016 pod vodstvom našega občana jamarja Toneta Palčiča, jamarjev iz Borovnice, širšega območja Notranjske in Primorske začeli z izkopa­vanjem ob podpori komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč. Že ob prvih izvlečenih iz brezna ostankov prsti in kamenja se je pokazala vsa tragedija, grozna podoba prinesenih človeških skeletov. Le malce bolj poglobljen razmislek je potreben o našem polpreteklem času zgodovine, državnih institucijah, raziskovalnih zgodovinarjih, raznovrstnih uradih, ki so pisali, prikrivali in v službi ideologije širili laž, pri tem pa je bila lokal­na oblast desna roka, ki je ovajala, šikanirala, ko nekateri niti v zdajšnjem času niso našli poti iz svoje ortodoksne zaslepljenosti. Nasledniki, povzro­čitelji s svojo držo še vedno ohranjajo privilegije, razdvojenost, nemir in delitev. Preveč zamujamo, nujen je pogled naprej, gre za naš narod, naše zanamce. Razčistiti bo treba vse zmote. Tolerantno priti z razumom na pot dialoga in odpuščanja. Resnica le počasi dobiva mesto v naših medijih. Prizadevanja srčnih poročevalcev: RTV – gospod Možina, časopis Dru­žina – Žajdela, Naš časopis – Damjan Debevec, Demokracija. Prav vsak posameznik s svojim pričevanjem prispeva k odkrivanju laži in zločinov. Krimska jama je ena izmed 600 že odkritih morišč na tisoče na skrajno krut način pobitih; pokažimo sočutje do vseh razsežnosti zločinov. Po­skušajmo se za čisto kratek čas ustaviti, razmisliti: je premalo spoštovanja, preveliko brezbrižnosti. Časovna oddaljenost dogodkov našega kraja, naše dežele; ohranimo spomin našega kraja, naše dežele, ohranimo spomin na vsakega posameznika, ki še ni bil deležen spoštljivega pietetnega pokopa, groba. Mejnik: hudo zmaga nad zlom, dostojen pokop, grob z imenom. Izkop iz brezna polomljenih skeletov; med njimi so po ugotovitvah antro­pologinje Kocmurjeve nekateri zelo mladi, kar kaže vso razgaljenost zla, zaradi česar je velik zločin še mnogo bolj tragičen. Vsa zahvala pa gre prav vsem jamarjem, vsem občanom za veliko humano delo navkljub zaveda­nju o nevarnosti takšnega dela. Zahvala velja tudi za občini Borovnica in Cerknica; omenjenima občinama bi priporočil, da poskušata ob jami postaviti skromno obeležje za spomin in opomin, Občina Borovnica pa naj ga uvrsti v odlok o prazniku občine, ki določa upravljanje s spomeniki. Franc Kavčnik, Borovnica Ohranimo spomin. V nedeljo, 3. julija 2016, se bomo zbrali ob 10. uri v farni cerkvi pri sv. maši za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja, posebej se bomo spomnili vseh žrtev Krimske jame in vseh, ki so napisani na obeh spomenikih pred cerkvijo, ter vseh žrtev vojn. Po maši se bomo pri spomeniku pred cerkvijo poklonili žrtvam ob krajšem kulturnem programu. Gost bo direktor Družine Tone Rode. Logar Logar pomeni taborišče. Danes je to naselje na Dolu pri Borovnici. Je pa bilo tu nekaj časa med drugo svetovno vojno taborišče za italjanske ujetnike. Četrtkovo jutro je bilo zelo lepo. so tu ljudje trpeli ter nekateri umrli. Tako sončno, umito. Vstala sem Morda so tu trpeli tudi tisti, ki so zgodaj in ocenila, da si lahko pri-ujetnike trpinčili ali čuvali. Tako se voščim malo jutranjega teka. Šla nakaže, da odpuščamo, da nam je sem po ulici mimo nogometnega žal, da se poravnamo. Da ne prekri­igrišča, nato levo mimo jašk, malo jemo zemlje samo z našimi hišami na mah in nazaj. Že za tja sem na in vrtovi, družinami in otroškim desni strani opazila veliko lepih, veseljem.rdečih makovih cvetov. Za nazaj Alenka Gabrovšek sem tri utrgala. Morala sem paziti, da niso bili ušivi. Ti makovi cvetovi so v meni zbudili povezave in me opominjali cel teden. Ko je bilo tu taborišče, so baje mrtve ujetnike metali v jaške. Makove cvetove (“poppies)” pa si zapenjajo, mislim da, v Veliki Britaniji. Morda spo­min na izkrcanje v Normandiji. Morda opomin proti vojni. Morda spomin na kaplje krvi. Kot bi ma­kovi cvetovi v jaškah zrasli v spo­min na umrle ujetnike, spomenik proti vojni ali kot kaplje krvi. Zato bi bilo lepo, da bi postavili kakšno obeležje, da je bilo tu taborišče in Starešina Jože Korošec je napovedal obnovo lovskega doma, poudaril pomen lovskega turizma in vzpostavitve korek­tnega odnosa s souporabniki prostora oz. lov išč. ťSamo delo, delo, delo in samoodpovedovanjeŤ Zgodovinski pregled preteklih 70 let Lovske družine Borovnica je ob odprtju razstave podal Božo Pavčič: ťTako kot večina lovskih družin v Sloveniji je bila tudi Lovska družina Borovnica ustano­vljena leta 1946. Ustanovni zbor je bil v prostorih takratnega Mladinskega doma 26. maja 1946 ob osmi uri zjutraj. Za pristop v lovsko družino se je prija­vilo 23 kandidatov. Na tem zboru je bil izmed prisotnih imenovan tudi odbor: starešina Trček, Franc, tajnik Žibert, Ivan in blagajnik Zalar, Anton. Od usta­noviteljev lovske družine žal ni nikogar več živega. Od zadnjega ustanovitelja Palčiča, Antona smo se poslovili ravno na dan proslave ob 50-letnici delovanja naše lovske družine in to natanko 50 let po ustanovitvi, 26. maja 1996. V letu 1946 je bilo iz lovišča vzetih 38 zajcev, 65 rac, deset gosi, en jazbec, en dihur, tri lisice, trinajst veveric, trije gozdni jerebi, ena podlasica, sedem jastrebov, tri šoje, ena sraka, dve klateči se domači mački. Za odvzem divjadi za naslednje leto 1947 je bilo na okrajni lovski zvezi zaprošeno za eno košuto, enega jelenčka, dva kozliča, dve kozici, šest srn in dva srnjaka. No, in 69 let pozneje, to je leta 2015, je bilo iz lovišča lovske družine odvzetih 42 kosov srnjadi, 47 kosov jele­njadi, dvanajst gamsov, trije divji praši­či, 23 lisic, štirje jazbeci, dve kuni belici, štirje poljski zajci, pet fazanov, trinajst rac mlakaric, dve sraki, dve šoji, 41 vran, 24 nutrij in en polh. Iz teh podatkov je razvidno, da je zaznati v našem lovišču velik upad števila male in velik porast visoke divjadi. Z veliko prizadevnostjo, samoodrekanjem, trdim delom doma in v lovišču ter načrtnim usmerjanjem go­jitve divjadi je članom uspelo izboljšati življenjske pogoje in s tem tudi stalež in število vrst divjadi v lovišču. Očiten do­kaz napredka pri gojitvi divjadi je viden tudi po številu odvzema in prav gotovo tudi s priznanji, ki so jih trofeje, uplenje­ne v našem lovišču, prejele na državnih, pa tudi mednarodnih razstavah. Vzpo­redno z rastočim standardom in razvo­jem lovske družine se iz leta v leto veča tudi število članov zelene bratovščine, tako da danes družina šteje 62 članov.Ť V sedmih desetletjih so se lovci lotili in izvedli tudi mnogo infrastrukturnih in drugih projektov: ťZgrajenih in re­dno vzdrževanih je okrog 16 kilometrov lovskih stez v prej neprehodnih delih lovišča, izdelanih in redno založenih je šest preprečevalnih in privabljalnih kr­mišč ter 42 solnic, postavljenih 23 zapr­tih in več odprtih prež, urejene so štiri remize za fazane, vsako leto se obdeluje najete kmetijske površine za pridelavo koruze za divjad, opravlja košnja tra­ve in spravilo sena v jasli na krmiščih, postavljenih je bilo več brvi čez Borov­niščico in odvodnih kanalov na Barju, nabavljene so bile avtomatske krmilni­ce, najbolj prizadetim območjem zaradi škode po divjadi je bilo danih v uporabo več električnih pastirjev in pripadajoče opreme … Leta 1971 smo razvili svoj lovski prapor, na katerega smo lahko vsi ponosni. Leta 1981 smo se pobratili z lo­vsko družino Vinski vrhovi z Miklavža pri Ormožu. Omeniti moram še lovski dom, na katerega smo najbolj ponosni. Graditi smo ga pričeli leta 1982, najprej sploh spodnjo etažo, v kateri smo ure­dili prepotrebno zbira lnico in hladil­nico. Ob praznovanju štiridesetletnice obstoja lovske družine, to je 1986. pa smo svojemu namenu predali celoten objekt. Od podjetja Liko smo odkupili parcelo, na kateri stojita dom in parki­rišče, asfaltirali smo tudi parkirišče in tlakovali dostopno pot pred vhodom v lovski dom, izdelali prizidek k lovske­mu domu, ki ga koristimo za drvarnico. Še in še bi lahko našteval, vendar vsega ne bi mogel zajeti, saj lovci zaradi svoje skromnosti na žalost ne beležimo vseh ur, ki so na kakršenkoli način opravljene v dobrobit divjadi ali lovske družine.Ť Trud lovcev je bil očitno opažen tudi na državnem nivoju, saj je v 70. letih kar 96 članov družine prejelo odlikovanja Lovske zveze Slovenije. ťSkozi naše vr­ste se je v tem obdobju zvrstilo veliko članov, nekateri so prihajali in odhajali, nekateri so prišli v družino z najboljši­mi nameni in predstavami, iz nje pa so odhajali razočarani. In med razočara­nimi je bilo največ takih, ki so ugotovili, da lov ni povezan z zaslužkom, ampak s stroški, delom in samoodpovedova­njem. Predvsem pa da lovska družina ni 27. junij 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si veliko možnosti, da je prikazal in povedal marsikaj zanimivega Upor je bil tako za mlajše kot starejše rodo­ve, vsekakor pa za vse ljubitelje slovenske in hkrati naše skupne evropske zgodovine. Ko boste knjigo odložili, bodo nazorni prikazi, pa tudi končno sporočilo Rimske ceste, še dol­ ponovno v zraku Pretekli mesec je izpod peresa našega domačina Marka Vitasa izšla go hodili za vami, kajti pripoved nova leposlovna knjiga z naslovom Rimska cesta, ki jo je 26. maja letos je napisana jasno, razumljivo, prvenstveno predstavil borovniškemu občinstvu v galeriji Barje. nazorno, hkrati pa tudi izredno tenkočutno, z lepim pesniškim Povest nas povede v prvo tlel spor glede fevdalne uredi-tjem proznem delu je avtor z jezikom. Še posebej pa presene­polovico 9. stoletja, v čas nekaj tve. Frankovska oblast je želela distopijo 2084 oziroma nega-ča prepletanje poezije in proze, desetletij kasneje od obdobja, uveljaviti grofovski ustroj nad tivno utopijo ponovno posegel narodov in zgodnjega srednje-tako na globlje razumevanje dveh sporočilnih jezikov, ki se v katerega je France Prešeren plemenskim. Glavni junak, ko-v znanstveno fantastiko, ki nas ga veka priljubljeno v slovenski preteklosti kot na večna bivanj-v Vitasovem pisanju stapljata v umestil svojo pesnitev Krst pri sez Amun, se je med uporom povede v alternativno priho-literaturi. Na tem mestu naj ska vprašanja, ki se jih sprašuje-čudovito celoto. Vsak posebej Savici. Zgodba romana je tako izprašal o smiselnosti svojega dnost na konec 21. stoletja, to omenimo, poleg drugih manj jo kosezi, hodeč po Rimski cesti, je poveden, oba skupaj pa tvori­postavljena v čas velikih odloči-početja in globoko v duši ga je je 100 let po dogajanju, ki ga je znanih, vsem znano delo Fra-in se porajajo z enako silovito-ta celoto, ki lahko navduši tudi tev plemena Karniolcev. Vojna najedal dvom. George Orwell opisal v slovi-na Saleškega Finžgarja Pod stjo tudi v današnjem času. V bolj zahtevnega bralca. Roman nevarnost je bila vsakdanje sta-Za ljubiteljskega pisca, ki mu tem delu 1984. Predzadnja knji-svobodnim soncem ter dramo tem pa je tudi največja moč Vi-Rimska cesta hodi po svoji poti nje in najpogosteje so se himne poleg zgodovine in naravoslov-ga Marka Vitasa pa predstavlja Tugomer Josipa Jurčiča in Fra-tasovega pisanja. Preko zanimi-in ga odlikuje pripoved junaka pele bogu vojne Jarilu. Omenje-ja, iz katerega je sicer ubranil zbirko kratke erotične proze na Levstika, ki je bila leta 2014 vih dialogov se nam odkrivajo ter s pisateljsko svobodo obo­no obdobje morda predstavlja doktorat znanosti, leposlovje Pozna trgatev. uprizorjena na odru SNG Dra-še globlje .lozofske razlike med gateni opisi malo znanih slo­najbolj hermetično, temačno predstavlja veliko strast, je to že Tudi Rimska cesta predstavlja ma v Ljubljani. Za večino del, ki vero prišlekov in rodovnim na-vanskih bogov in boginj. Knjiga dobo človeške zgodovine. Upor peto izdano prozno delo. Tako svojevrstno nadaljevanje Pre-posegajo v omenjeno obdobje, zorom, s katerimi se srečujejo Rimska cesta je izšla v samo­je bil ponovno v zraku in Kar-je leta 2010 izdal svoj prvenec šernovega Krsta pri Savici, saj je so značilne aluzije na sodobni junaki v romanu. Pisatelj nas založbi v 110 izvodih, kupite jo niolci so se pridružili vstaji Vetrovi stepe, ki predstavlja dogajanje umeščeno v čas upo-čas. Tako vsebuje tudi povest s .kcijo sooči z življenjskimi lahko za 19 evrov in si jo izposo-Ljudevita Posavskega. Močno literarizirano biogra.jo legen-rov proti knezu Hotimirju, ki je Rimska cesta nenavadno moč-odločitvami, ki so jih spreje-dite v lokalni knjižnici. Predgo­je zaznamoval politično uso-darnega hunskega kralja Atile. v tistem času vladal Karantaniji. ne vzporednice z današnjim mali naši pradedje v zgodnjem vor je napisal pisatelj Ivan Sivec, do krajev, ki ležijo na ozemlju Njegovo drugo prozno delo je Kljub temu da dogajanje oko-nemirnim časom. Prav zato pa srednjem veku. Zgodovinski spremno besedo pa Nejc Petrič današnje Slovenije, Ba lkanu znanstveno-fantastični erotični li upora Ljudevita Posavskega pripovedi ne odlikuje samo je-okvir pripovedi je seveda re-iz društva Staroverci. in tudi širše v Evropi. Poleg triler Prometheus, ki je bil pod-še ni bilo opisano v slovenski zikovna lepota, temveč tudi ak-sničen, znotraj tega okvirja pa verske nestrpnosti v ozadju je pisan s psevdonimom. V tre-književnosti, je obdobje selitve tualna nota, ki spontano kaže je imel pisatelj Marko Vitas HUD Karel Barjanski Unec je naš Člani PGD Brezovica pri Borovnici vemo, kako dale še enega. Bravo punce! ve mlajše kolegice niso veliko izkusili v soboto. Pomanjkanje lo na pomoč in tako omogočilo Naši najmlajši (pionirji in pi-zaostajale. Dosegle so odlično športne sreče jih je pomaknilo nastop druge ekipe mladink. pomembno je, da ima društvo v ozadju izurjen onirke) so se 4. 6. 2016 udeležili drugo mesto in dopolnile slav-na 61. mesto. A nič zato, že sama Hvala vodstvu društva za razu­ in priden podmladek, ki bo v prihodnosti prevzel tekmovanja za pokal Rudolfa je kačanskih deklet. Pomlajena uvrstitev enote na državno tek-mevanje in skrb. vajeti društva in skrbel, da v Kotih ne bo skrbi zaradi Maistra na Uncu. Odlični na-ekipa pionirjev se je zelo izka-movanje je bila lepo preseneče-Počasi se letošnja gasilska ťrdečega petelinaŤ. Prav zato namenjamo veliko stopi tekmovalnih enot in trud zala. Fantje so po le dobrem nje, o katerem lahko marsikate-tekmovanju zaključujejo. Le še časa in energije pripravi ekip na gasilska tekmovanja. mentorjev je bil poplačan. Sta-mesecu vaj zasedli 1. mesto v ro društvo le sanja. V nedeljo tekmovanje iz gasilske orien­ rejša ekipa pionirk je ponovila kategoriji pionirjev. Več kot so so se na tekmovanju preizkusili tacije, potem pa zaslužen po­ Članice B – naše najbolj mo-za pokal Krajevne skupnosti lanskoletni uspeh in dosegla naši najmlajši dosegli na Uncu še najmlajši. Dve ekipi pionirk čitek. A ne bo predolg. V juliju tivirane punce so se konec maja Ivančna Gorica. Dosegle so najboljši rezultat od vseh nasto-se ne da doseči. Udeležili so se in dve ekipi mladink so dobro se mentorji skupaj s pionirkami udeležile 23. meddruštvenega odlično 3. mesto in naši vitrini, pajočih ekip, kar 18 jih je bilo, in 12 tekmovanj in kar desetkrat opravile s tekmovalnimi proga-odpravljamo na morje v Savu­tekmovanja članic in članov ki se šibi pod težo pokalov, do-osvojila prehodni pokal. Njiho-posegli po najvišjih mestih. Is-mi. Starejše pionirke so dosegle drijo. V začetku avgusta bo sle­ krene čestitke vsem, predvsem 10. mesto, mlajše pionirke 25., dil 2. gasilski tabor, na katerega pa našemu Jožetu Drašlerju – mladinke 1 18. mesto in mla-vljudno vabimo vse mladinke mentorju pionirskih ekip. Nih-dinke 2 32. Vsem ekipam za do-in mladince našega društva. 20. če v društvu ne zna tako dobro sežene rezultate iskreno čestita-avgusta pa ste vsi vljudno va­ pripraviti ekip. Mislim da nam mo. Da pa je bil vikend popoln, bljeni na gasilsko veselico PGD ga zavidajo vsa sosednja dru-sta v zakonski stan stopila še Brezovica pri Borovnici. Za hra­ štva. dva naša člana; Andrej in Špela. no in pijačo bodo poskrbeli do- V soboto, 11. 6., in nedeljo, 12. Želimo jima obilo ljubezni, sre-mači gasilci in gasilke, za glas­ 6. 2016, je v Kopru potekalo dr-če in medsebojnega razume-beno popestritev pa ansambla žavno člansko in mladinsko ga-vanja. Če citiram predsednika KRIMSKI LISJAKI in FANTJE silsko tekmovanje. Udeležilo se društ va:ŤBodita srečna, ljube-Z VSEH VETROV. Veselico bo ga je 5 naših ekip, ki so si v letu zen vajina naj bo večna.Ť Ob popestril tudi bogat srečelov. 2015 priborile nastop na tem tej priložnosti se zahvaljujemo Vljudno vabljeni! tekmovanju. Starejši gasilci so sosednjemu društvu PGD Breg Za PGD Brezovica pri svoje znanje in spretnosti pre-- Pako, ki je nesebično priskoči-Borovnici VABILO NA VESELICO NA VELIKO VRTNO VESELICO, ki bo v SOBOTO, 20. 8. 2016. Za zabavo bosta poskrbela ansambla FANTJE Z VSEH VETROV in KRIMSKI LISJAKI. Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli domači gasilci, ki obljubljajo tudi bogat srečelov. Vljudno vabljeni! PGD Brezovica pri Borovnici vabi Skrb za zdrave zobe v vrtcu Mavrica Na pobudo medicinske sestre atraktivnem nastopu skupine akrobatov, ki veselih zvokih ansambla Čuki. so kot za šalo izvajali salte in ob tem zabijali Mateja Milosavljević za zobno preventivo Zdenke koše, nato pa smo kar na tribuni zarajali ob Suhadolnik so se letos tudi otroci iz našega vrtca vključili v akcijo Čisti zobje ob zdravi prehrani. Sodelovale so skupine predšolskih otrok: Mravljice, Metuljčki in Vetrnice. Otroci so v vrtcu dobili zobne ščetke in od oktobra naprej smo si vsak dan po zajtrku vzeli čas za ščetkanje zob. Namen tega je bil, da se otroci naučijo pravilnega ščetkanja. Sprva so bile otroške roke pri tem opravilu precej nerodne, kmalu pa so vsi osvojili pravilne gibe. Celoletni trud je bil poplačan, saj smo bili povabljeni na zaključno prireditev akci­je, ki je bila 26. maja v dvorani Tivoli. Zma­govalne šole so prejele nagrade, prav vsi pa smo se zabavali ob različnih maskotah, 27. junij 2016 Občina Borovnica elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Štampetov most pritegnil na stotine pohodnikov Dve leti sta morali miniti, da so bile posledice vem mostu jih je z okrepčilom knjigo vpisalo kar 286. Ker vlak katastrofalnega žledoloma na območju Ljubljanskega vrha in Menišije odpravljene. pričakala ekipa organizatorja, na TV-17 Zveza borcev za vre­dnote NOB Vrhnika, na Poko- Intercity ob sobotah ne vozi, so se Slovenske železnice odkupile ma lce drugače in za udeležence Zato pa nihče ni mogel ugra­ železniških postajah in posta­ jišču Turistično društvo Bla­ zagotovile dodatni avtobusni biti fantastičnega vremena, ki jališčih od Ljubljane do Verda, gajana Vrhnika, v Borovnici pa prevoz nazaj v Ljubljano. Pohval je v sobotnem jutru, 16. apri­ kjer se je večina nato izkrcala in Turistično društ vo Borovnica. na račun odlične izvedbe poho­ la, na tradicionalno prireditev jo mahnila prek zelenih gozdov Pravcati zgled meddrušt venega da seveda ni manjkalo. pritegnil čez 340 pohodnikov. Hlapon 33-037 jih je pobiral po Menišije proti Borovnici. Na kontrolni točki pri Štampeto­ sodelovanja, ki seže prek ob­činskih meja. Na cilju se jih je v Damjan Debevec 50 let košarke v Borovnici Košarkarski veterani gostovali v Borovnici V okviru prireditev ob praznovanju 50-letnice ki je vrsto let uspešno nastopal v ŠTAJERSKA 50+ : LJU­ekipi Borovnice v drugi sloven-BLJANA 55+ borovniške košarke, smo v goste povabili ekipi ski košarkarski ligi. V pred-78 : 66 (20 : 13, 46 : 29, 60 veteranov Štajerska M 50+ in Ljubljana M 55+, ki se tekmi sta se pomerili domači : 48)pripravljata na 9. evropsko veteransko prvenstvo, ki članski ekipi Kačani in Coklarji. Štajerska: Sodržnik 5 (1 x 3), Pa­bo konec junija v Novem Sadu. Tekmi je dobro sodil domačin kiž 17 (12 : 10, 1 x 3), Orož 4 (4 : Karel Nikolavčič iz Ohonice. 2), Stopar 8, Železnikar 8 (8 : 6), V ekipi Štajerska sta nastopila Oprčkal, Kovačič, Kahvedžić, Kotnik 18 (6 : 5, 1 x 3), Mirt 18 tudi dva nekdanja reprezen-Pakiž, Potisk, Marko Slokar Rezultat: (6 : 3, 1 x 3) tanta Slovenije. Slavko Kotnik (oče Uroša Slokarja). V zelo za-KAČANI : COKLARJI Ljubljana : Anzeljc 7 (2 : 1), (letnik 1962) je zabeležil 15 na-nimivem in borbenem srečanju, 54 : 52 (10 : 19, 25 : 30, 40 Oprčkal 6, Medved 21 (4 : 3), stopov za Jugoslavijo in 38 na-pred žal skromnim številom : 44) Kovačič 13 (4 : 3), Potisk 7 (4 : stopov za Slovenijo, bil pa je tudi gledalcev, so bili ves čas tekme Kačani: Žitko 9 (2 : 0, 1 x 3), Ko-2, 1 x 3), Slokar, Grum, Erčulj 6, dolgoletni igra lec ljubljanskeboljši Štajerci. Ljubljančanom se šir 7 (2 : 2, 1 x 3), Kovač 8 (2 : 2), Kahvedžić 6 (2 : 2), Jevšek Olimpije in klubov v Španiji in je poznala odsotnost njihovega Verbič 9 (1 x 3), Vidovič 9 (1 x 3), Organizacijo prireditve so Grčiji. Darko Mirt (letnik 1960) najboljšega igralca, tudi nek-Urh 12 (4 : 3, 1 x 3) uspešno izpeljali Franc Molk, je 21-krat nastopil za reprezen-danjega reprezentanta Dušana Coklarji: Kovačič 15 (2 : 0, 1 x 3), Janez Sečnik, Jure Verbič, Jaka tanco Slovenije. V obeh ekipah Hauptmana in visokega centra Leben 10, Beguš, Švigelj 6, Hrkić Trček in Andrej Drašler. Nasle­so nastopili v glavnem igralci Toneta Vidmarja (očeta Gašper­13 (12 : 7), Dobrovoljc 8 (2 : 1, dnja košarkarska aktivnost bo nekdanje pr ve slovenske košar-ja Vidmarja). Med ljubljanskimi 1 x 3) ob Dnevu borovnic julija 2016. karske lige, med njimi Medved, igralci je bil tudi Milan Jevšek, Planinski izlet na Dovško rož’co krog in novopečena vodnica pripravnica Ana z ostalimi iz- V nedeljo, 29. 5. 2016, je bilo potrebno zgodaj kušenimi vodniki nas je prije­ vstati, kajti odpravljali tno nagovorila in nam predsta­ smo se na prav posebno vila našo pot. Kar 42 planinskih planino – Dovško rož’co. navdušencev je popeljala po za- Pred nami je bila do iz­četni poti. Na prvem razpotju smo se razdelili v dve skupini (hitrejša in počasnejša) ter vsak hodišča v Dovjem dobra ura vožnje. v svojem slogu nadaljevali pot. V odlični družbi smo hitro stopili Spremenljivo vreme je kaza lo, na rob Dovške planine, ki nam da smo lahko v popldanskih je odprla čudovit pogled na Ju­urah mokri. Okrog devete ure lijske Alpe. Takrat smo se spet smo se končno zbrali v velik Ples v dežju Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje poteka dva dneva in zame osebno so to sanjske počitnice. Odklop. Drug svet. Svet, v kate­rem lahko na vse ostalo po­zabiš. Vse šolske obveznosti, skrbi, stres, karkoli te teži … Vse ostane nekje zadaj. Namesto tega se napolniš z enkratnim doživetjem. Letos je potekalo v okolici Celja, kjer posamezno točko iščeš, dokler je ne najdeš ali dokler je ne razglasiš za iz­gubljen primer. Kakšno naj­deš takoj. Za kakšno drugo popolnoma zgrešiš smer in se kar zgroziš, ko na zemlje­vidu razbereš svoj realen položaj, lego točke in pot do nje. Ob vseh treh tekmah je deževalo. Ker sem na lan­skem SPOT-u “utopila” svoj telefon (tudi takrat je deže­valo), sem ga letos pustila v potovalki. Ob vsakem kora­ku smo v planinskih čevljih slišali pljuskanje vode, tako da se nekateri nazadnje tudi lužam niso več ogibali, ampak so samozavestno za­korakali vanje. Mokri smo bili do spodnjega perila, naš kontrolni list pa je postal kompleksna sestavljanka za ocenjeva lce. Poznava nje vozlov, gorstev, prve pomoči, orientacije … To so bile leto­šnje naloge na “živih ” točkah. Še dve smo imeli, ki sta bili prav posebni. Za “minsko polje” je naša skupina po­rabila preveč časa glede na vrednost točke. Smo se pa zdeli sodnici tako zabavni, da nas je poimenovala “po­srečeni”. Druga izkušnja je bilo prečenje Hudičevega grabna. Čas, ki smo ga pora­bili za to, se ni upošteval (za­radi varnosti). Smo porabili 20 minut ali jih je bilo 45? Ne vemo. Tu se je čas ustavil. Še bolj, kot se je že sicer ob vsem dogajanju na SPOT­ -u. Kočerja. Repeteji. Sledili so teoretični testi in vriso­vanje točk. To nam je šlo dobro. Kasneje je sledila še večerja. Nutella. Veliko Nu­telle. Nisem štela kozarcev. Vsaka skupina je lahko dobi­la svojega. Zmazali smo celo. 4 fantje in 1 punca. Najedla sem se je za celo leto. Sicer pa: vzdušje enkratno. Spanje vseh udeležencev v eni telo­vadnici. Medsebojna pomoč, pozdrav, pogled, nasmeh, ki se je ujel med kapljami dežja. Vtisi, ki ne zbledijo kar tako. V spominu se počutijo prav domače in prijetno. Za PD Borovnica napisala Ana Suhadolnik Planinski izlet na Rakitno V nedeljo, 17. 4. 2016, smo imeli planinski izlet po učni poti na Rakitni. Ob 8.30 smo se zbrali pri Rakiškem jezeru. Bilo nas je 21 otrok in staršev. Vodila nas je planinska vodnica Kristina. Učna pot je dol­ga približno 3 kilometre. Imenuje se Gozdna in arheološka učna pot in Rimski zid Rakitna. Ob poti je 22 informativnih tabel, ki opisujejo zgodovino, geologijo, jezero, mokrišča. V okolici Rakitne prebiva veliko medvedov, včasih lahko vidi­mo tudi risa. Na Rakitni je veliko lovcev, ki skrbijo za živali. Najbolj všeč mi je bil rimski zaporni zid. Zid je bil zelo dolg in je varoval rimsko cesarstvo pred barbari. Sedaj so ohranjene samo razbitine, ki jih je prerasel gozd. Na vsaki tabli sta bila vprašanje in naloga. Pri rimskem zidu smo našli mejnik. Izlet mi je bil zelo všeč, ker smo spoznali veliko novih stvari. Gal Celarc, 3.a Planinsko društvo Borovnica razdelili na dve skupini, ena je nadaljevala pot proti vrhu Dov­ške Babe, druga je počivala na zelenici Dovške rož’ce, obdane s cvetočimi “ključavnicami ” (narcisami), planinci hitrejše skupine pa so se medtem že vračali z visokega roba meje med Avstrijo in Slovenijo. Med potjo smo ta dan srečali veliko oboževalcev gora, saj je kar ne­kaj skupin slovenskih in tujih planincev osvajalo priljubljeno planino. Ko so se z 1891 me­ trov visokega vrha vračali še zadnji naši planinci, so se začeli na nebu pojavljati sivi oblaki, zato smo po krajšem počitku kar hitro nadaljevali pot do iz­hodišča. Ravno ko smo sedli v svoje jek lene konjičke, je začelo deževati in veseli, da nismo bili mokri, smo se odpeljali domov ter v družbi najbližjih preživeli še zadnjih nekaj ur preostalega vikenda. Tomi in Saša 27. junij 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V podjetju Huliot se je mudil izraelski veleposlanik Horjul, 25. maj – Podjetje Huliot je obiskal izraelski Podjetje Huliot, ki pod tem imenom v Horjulu deluje in po­ veleposlanik, nj. eksc. Shmuel Meirom, ki se je zadnji teden sluje že dobri dve leti, je tokrat v maja mudil v Sloveniji. Srečal se je z vodstvom podjetja svojih prostorih gostilo nj. eksc. in predstavniki občine Horjul ter prisluhnil predstavitvam, Shmuela Meiroma, veleposla­izkušnjam in težavam, s katerimi se podjetje v Sloveniji srečuje nika države Izrael za Slovenijo, ter obljubil svojo pomoč. predstavnike ministrstva za zunanje zadeve Republike Slo­venije ter župana in direktorico občinske uprave Horjul. Direk­torica podjetja Orit Schlesinger je uvodni del namenila predsta­vitvi podjetja, dejavnosti, pro­duktom, prednosti, uspehom in načrtom. Povedala je, da je imelo podjetje Huliot, ki velja za enega vodilnih na področju proizvodnje izdelkov iz plasti­ke v Izraelu, srečo pri nakupu podjetja Argo, saj je razpolaga­lo z delovno silo, orodjem, stroji in produkti, ki so bili sorodni njihovim, poleg tega pa jim je bila pisana na kožo tudi loka­cija, ki je za prodajo in izvoz v druge evropske države nadvse primerna. Dotaknila se je ta­kratnih razmer ter pohvalila napredek, ki ga je po dveh le­tih že moč čutiti tako na ravni Vrzdenške poslikave na ogled v Narodni galeriji Župan Janko Prebil si je skupaj z generalnim direktorjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernejem Hudolinom ob delovnem srečanju ogledal freske. V cerkvi na Vrzdencu in Ko-načrtov prispevali tako občina reni. Srečanje je bilo namenjeno kot država. Delovnega srečanja načrtovanju nadaljevanja obno-se je udeležila tudi restavratorka ve dragocenih poslikav, ki pred-restavratorskega centra Anita stavljajo kulturno dediščino ne Kavčič Klančar, ki je poudarila, le lokalnega ampak tudi držav-da se vrzdenška cerkev z bogati­nega pomena. Tako župan kot mi gotskimi poslikavami zago­direktor zavoda sta se strinja-tovo uvršča med vidnejše spo­la, da bi z deli, ki bi jih opravili menike slovenske srednjeveške strokovnjaki restavratorskega umetnosti, kar potrjuje tudi centra, nadaljevali predvidoma dejstvo, da so vrzdenške posli­v prihodnjem letu. Sredstva, ki kave postale del stalne zbirke bodo potrebna za obnovitvena Narodne galerije v Ljubljani. dela, bosta v okviru .nančnih Občina Horjul Po osebno izkaznico lahko tudi na UE Vrhnika V eni od preteklih številk Našega časopisa smo vas pridobiti vrednotnice za osebno dopolnilno delo, ter tisti, ki potrebujejo zgolj upravno obvestili, da Upravna enota Ljubljana s 1. aprilom overitev (podpisov, kopij, garantnih pisem), 2016 ukinja poslovanje Krajevnega urada Horjul, ki izdan zemljiškoknjižni izpisek, potrdilo iz se je nahajal v prostorih občinske stavbe. zbirk geodetskih podatkov ali vlagajo vlogo To se je tudi zgodilo. Ker pa se pogosto vodenje registra gospodinjstev, vodenje za pridobitev oziroma preklic spletnega di­dogaja, da se občani z vprašanji o upravnih registra prebivalstva), matične zadeve in gitalnega potrdila za .zične osebe. zadevah, ki niso v pristojnosti občine, se-osebna stanja (vpisovanje matičnih dej-Nadja Prosen Verbič daj obračajo na zaposlene v občinski upravi stev – rojstvo, poroka, smrt, spremembe že Kontakt: Horjul, vam v pomoč pri napotitvi in iska-vpisanih podatkov v matični register, izda-Upravna enota Vrhnikanju informacij sporočamo naslednje. ja izpiskov in potrdil iz MR in MK, izdaja Tržaška cesta 1 Vse upravne storitve, ki jih je izvajal Kra-potrdil o državljanstvu, prijava in sklenitev 1360 Vrhnika jevni urad Horjul, ter tudi druge je mogo-zakonske zveze, sodelovanje pri sklepanju T: (01) 750 7850 če opraviti v Sektorju za upravne notranje zakonske zveze, priznanje očetovstva, izja-F: (01) 750 7880 zadeve Upravne enote Ljubljana in drugih ve o osebnem imenu za pravni promet, se-E: ue.vrhnika@gov.si krajevnih uradnih upravne enote Ljublja-stavljanje smrtovnic, sprememba osebnih na, za storitve, za katere ni predpisa-imen), promet in vozniška dovoljenjaPoslovni čas Upravne enote Vrhnikana krajevna pristojnost, pa se občani (registracija vozila, poda ljšanje registracije, Ponedeljek od 8.00 do 15.00 Horjula lahko obrnejo tudi na Uprav-zmenjava registrskih tablic, izdaja dvojnika Torek od 8.00 do 15.00 no enoto Vrhnika. To pomeni, da lahko prometnega dovoljenja, odjava vozila, plači-Sreda od 7.30 do 17.30 na Vrhniki uredijo zadeve, ki se nanašajo na lo cestnine, izdaja preizkusnih tablic, izdaja Četrtek od 8.00 do 15.00 področja, kot so: potne listine in osebne priglasnice k izpitu za voznika motornih vo-Petek od 8.00 do 13.00 izkaznice (sprejem vlog za potne listine, zil, izdaja vozniškega dovoljenja, zamenjava naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine tujega vozniškega dovoljenja za slovensko). Uradne ure Upravne enote Vrhnikapotne listine ali osebne izkaznice, prido-Na UE Vrhnika se lahko obrnejo tudi tujci, Ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do bitev osebne izkaznice), register prebi-ki bi želeli urediti prijavo ali odjavo začasne-15.00 valstva (prijava stalnega in začasnega ga ali stalnega prebivališča, društva, ki po-Torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 prebivališča, pridobitev potrdila o stalnem trebujejo potrdila o registraciji, vsi tisti, ki bi Sreda od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 17.30 prebivališču in skupnem gospodinjstvu, želeli priglasiti osebno dopolnilno delo ali Petek od 8.00 do 13.00 zaposlovanja novih delavcev jajo zakonodajne prepreke. Vsi kot tudi zaslužka. Tega podje-trije sogovorniki so ob koncu tje vlaga predvsem v zaposlene, sestanka zagotovili, da si bodo nadgradnjo strojev ter načrte za prizadevali za ustrezno rešitev, naprej. Po besedah Schlesinger-ki bo po meri vseh – podjetja, jeve so načrti močno osredoto-občine in države. Pogovoru je čeni na širitev podjetja in novo sledil še ogled proizvodnje pod­ zaposlovanje, ki pa je v veliki jetja Huliot, ki danes v Horjulu meri odvisno tudi od posluha zaposluje 45 ljudi in velja za vo­ lokalne skupnosti in države. dilno proizvodno in distribucij- Sodelovanje med podjetjem in sko podjetje v regiji na področju občino je po njenih besedah polimernih cevnih sistemov za sicer dobro, saj se ta zaveda go-nizke in visoke gradnje. spodarske pomembnosti podje-Nadja Prosen Verbič tja v Horjulu, vendar pa obsta- Foto: npv Spodbude za socialno podjetništvo V okviru dvodnevnega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji je v torek, 10. 5., potekal tudi regijski posvet. Na temo Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in za­družništva v Ljubljanski urbani regiji. Posvet so organizirali Vlada RS, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Prišlo je več kot 80 posameznikov in organizacij, ki v socialnem pod­jetništvu vidijo razvojni izziv in priložnost za razvoj podjetniške ideje, med njimi tudi predstavniki Občine Horjul, ki v socialnem podjetništvu vidimo potencial za marsikatero samozaposlitev. Minister Zdravko Počivalšek je na posvetu izpostavil trenu­tne pomanjkljivosti zakonodaje na področju socialnega podje­tništva in zadružništva, ki mnoge podjetnike odvrača in zavira pri registraciji socialnega podjetja. Obenem je zagotovil, da je v pripravi sprememba zakonodaje, ki bo poenostavila postop­ke registracije ter odpravila trenutno nepraktičnost, predvsem pa bo država prevzela tudi večjo odgovornost pri promociji teh podjetij. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je predstavil vladni strateški projekt spodbujanja soci­alnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije ter predstavil državne načrte, s katerimi želijo povečati delež delovnih mest ter odstotek BDP, ustvarjen s strani socialnih podjetij. Vlada pripravlja strategijo razvoja socialne ekonomije in ekonomske demokracije od leta 2017 do leta 2027, ki bo po­drobneje začrtala pot za dosego teh ciljev. Predstavljena je bila možnost so.nanciranja projektov, tudi z evropskim denarjem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo predvidoma v drugi polovici leta 2016 razpisalo 19.500.000 evrov skupnih evropskih sredstev z namenom vključevanja ranljivih skupin v socialna podjetja ter za izvajanje učnih delavnic v socialnih podjetjih tipa B, s čimer naj bi socialno aktivirali okvirno tisoč oseb iz ranljivih skupin dolgotrajno brezposelnih. Poleg tega ministrstvo za gospodar­ski razvoj in tehnologijo namerava razpisati .nančne spodbude prav tako na podlagi evropskih sredstev, ki bodo namenjene so­cialnim podjetjem in zadrugam z registriranim statusom soci­alnega podjetja v vseh fazah. Ponudili naj bi subvencije za zagon­ska podjetja, kasneje pa naj bi pomagali tudi v obliki povratnih pomoči (mikro.nanciranje) rastočim podjetjem, s subvencijami pa pri vzpostavitvi podpornega okolja za socialna podjetja ter mentorskih shemah na tem področju. Na torkovem posvetu sta bili predstavljeni tudi dve dobri pra­ksi že uveljavljenega socialnega podjetništva, in sicer mnogim dobro poznan projekt Simbioza, ki je pred leti pričel s povezova­njem mlajših in starejših generacij. Organizirali so, da so učenci sodelovali tako pri brezplačnem učenju računalništva starejših, kot pri telesni aktivnosti teh starejših oseb. Poleg tega pa je v Ljubljani dobro zaživel projekt Učne delavnice Gostilna dela, in sicer kot socialno podjetje, ki zaposluje in izobražuje mlade s slabšimi priložnostmi za zaposlitev na področju gostinstva. Če vas tematika zanima bolj podrobno, se lahko obrnete na mini­strstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali za gospodarski razvoj in tehnologijo – sektor za socialno podje­tništvo, zadružništvo in ekonomsko demokracijo. V drugi po­lovici leta 2016 bosta ti dve ministrstvi razpisali več evropskih sredstev za podjetja, registrirana kot socialna. Obenem in za zaključek vse kmetijske predelovalce, ki vas zanima, kako bi lahko vaše pridelke prodali bodisi preko tržnic ali združevanja v zadružništvu, vabimo, da spremljate delovanje LAS Barje z zaledjem, ki pričenja s projekti, ki bodo z evropski­mi sredstvi podprli predvsem tovrstne aktivnosti. Urška Marolt, Občina Horjul, svetovalka za družbene dejavnosti 27. junij 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomahali smo kolesarjem na maratonu Franja V vseh teh letih je dogodek reditev je letos potekala od 10. Največja rekreativna kolesarska prireditev v napredoval tako po številu ude-do 12. junija. Tudi tokrat jo je Sloveniji je bila letos izpeljala že 35. Davnega ležencev kot tudi prepoznavno-tradicionalno odprl petkov kro­ leta 1982 so kolesarji opravili prvi krog in mu sti. In iz družabnega dogodka je nometer iz Ljubljane v Domžale, na pobudo Toneta Fornezzija – Tofa nadeli ime prerastel v pravi športni spek-vrelišče dogajanja pa je potekalo Maraton Franja. takel. Tridnevna športna pri-v nedeljo, ko sta bila na ustaljeni trasi na sporedu Velika (156 km) in Mala Franja (97 km). Lep del trase slednje že tradiciona lno poteka po horjulski dolini. Ko­lona kolesarjev – mladih, starih, odlično, dobro in malce slabše pripravljenih, se je vila skozi na­selja horjulske občine, ob cesti je bilo na mnogih krajih uzreti navijače, ki so prišli spodbujat in pozdravljat vztrajne kolesarje. Kar 2360 kolesarjev je letos so­delovalo na maratonu in od teh se jih je kar 1260 peljalo po regi­onalni cesti skozi občino Horjul. Brez dvoma se je med njimi na­šel kakšen vpliven funkcionar, ki bi lahko ocenil, da regionalna cesta Ljubljana–Dobrova–Hor­jul na mnogih odsekih potrebu­je preplastitev, če ne zaradi dru­gega, zaradi varnosti kolesarjev. Nadja Prosen Verbič Postanek štirivprege lipicancev v Horjulu in nočitev na Vrzdencu Horjul, 18. maj – V Horjulu se je ustavila 4-vpre­ga lipicancev, ki je na poti v Lipico in prihaja iz Nemčije. Domačini so ji pripravili prijazno do­brodošlico, na Vrzdencu pri družini Grdadolni­kovih pa sta sledila še prijeten sprejem in udob- Mojca Jazbar. Uradnemu spre­jemu je sledila pot do Vrzdenca, kjer so na kmetiji Grdadolnik vse štiri lipicance čakali zaslu­ženo okrepčilo in urejeni boksi za počitek in spanje. “Gre za enkratni in nepono­vljivi dogodek, saj je lipicanec edina pasma konj, ki je zmožna opraviti tako dolgo pot,” je zbra­no množico na parkirišču pred Metrelom nagovoril predsednik Združenja rejcev lipicanca Slo­venije Marko Avšič. Na kratko je opisal nekaj manj kot 1000 kilometrov dolgo traso, ki jo bo 4-vprega lipicancev opravila, in se zahvalil gostiteljem, družini Grdadolnikovih in Konjeniške­mu društvu Zelena dolina za organizacijo ter Horjulcem za lep sprejem. “Z vašo gostoljub­nostjo ste pripomogli k projek­tu, ki velja za največjo promo­cijo slovenskega lipicanca, ki je pri nas še vedno zapostavljen in prav je, da mu ugled vrnemo,” je še dodal. Nekaj pozdravnih be­sed je zbranim, posebej gostom, namenil tudi župan Janko Pre­bil. Pohvalil je vse občane, ki ohranjajo konjeniško tradicijo v horjulski dolini. Organizatorjem se je zahvalil za pripravo dogodka, gostom pa zaželel udobno bivanje. Nemški gosti in vsi navzoči so bili dele­žni tudi kratkega kulturnega programa, v katerem so sode­lovali fantje Folklorne skupine Klas in članice Mažoretne in twirling skupine Prosvetnega društva Horjul, dogajanje pa je, tokrat dvojezično, povezovala na nočitev, tako za lipicance kot družino Matern. Za družino Matern pa dneva še ni bilo konec, saj so jim gosti­telji pripravili okusno dobrodo­šlico in druženje z domačini. A tudi zanje spanec ni izostal, saj jih je čakal nov dan in novi kilo­metri vožnje v kočiji. Osemčlanska posadka Ma­ternovih bo na poti še vse do nedelje, 22. maja, ko bodo svoje popotovanje zaključili v Lipici. Tam bodo prisostvovali tradi­ciona lni slovesnosti ob prazno­vanju Dneva lipicanca. Letos namreč obeležujejo že 436 let reje lipicanske pa­sme konj. Med najbolj goreče navdušence nad to plemenito pasmo konj, našo domovino in njenimi ljudmi, pa spadata prav gotovo nemška zakonca Ute in Andreas Matern. Pred 3 leti sta v Sloveniji kupila štirih lipi­cance slovenske reje in se vanje zaljubila, pravita. Iz hvaležnosti do slovenskih rejcev lipicancev in vseh prijateljev, ki sta jih po zaslugi teh konj našla, sta se odločila svojo zgodbo deliti s projektom, ki smo mu bili lahko priča tudi v Horjulu. Nadja Prosen Verbič Foto: Nadja Prosen Verbič Gradnja Šolske ulice in povezovalne ceste Čas počitnic in manj obremenjene šolske ceste bodo izko­ristil za gradnjo – uredili bodo Šolsko ulico in zgradili pove­zovalno cesto do vrtca. Na občinski spletni strani in portalu javnih naročil je bilo 14. 6. 2016 namreč objavljeno javno naročilo za sanacijo Šolske ulice in izgradnjo povezovalne ceste do vrtca. Objavljeni razpis je razdeljen na dva smisel­no zaokrožena sklopa. V prvem delu gre za sanacijo Šolske ulice, ki vključuje tudi ureditev in asfaltiranje šolskega igri­šča ob zahodnem delu šole ter servisne poti ob tem igrišču. Drugi del zajema gradnjo povezovalne ceste od šole do vrtca Marjetica, za katero je že pridobljeno pravnomočno gradbe­no dovoljenje. Razpis za izbiro izvajalca del, ki so ocenjena na 180.000 evrov brez DDV, nalaga, da se naročilo izpolni v celoti do 24. avgusta. To pomeni, da se bodo učenci in starši v novo šolsko leto lahko peljali po novi cesti. Gradnja čistilne naprave Horjul Kmalu bodo vidni premiki tudi na področju rekonstruk­cije čistilne naprave v Horjulu. Že konec marca je bilo na portalu javnih naročil mogoče zaslediti razpis Javnega hol­dinga Ljubljana, ki bo projekt tudi .nanciral. Predstavniki občine Horjul so nam povedali, da je svojo ponudbo oddalo 9 podjetij. V prihodnjih dneh bodo sledila pogajanja, ki pa bodo, predvsem glede na višino postavljene cene, odločila o končnem izvajalcu del. Ta naj bi z deli začel predvidoma v začetku avgusta. Čistilna naprava v Horjulu je bila posta­vljena leta 1977 in obnovljena pred več kot 20 leti, letos pa naj bi zahtevna investicija pomenila gradnjo praktično nove čistilne naprave. Nadja Prosen Verbič Aktiven dan v Centru starejših Horjul Center starejših Horjul ob koncu poletja zne kakovosti življenja. Dol-ne glede na to ali so še v službi starostnikov. Nato se prične ki prepreči oziroma upočasni odpira svoja vrata in navezuje stike z lokalnim goročno program zagotavlja ali v pokoju. Program je mogo-.zična vadba, ki je naravnana pešanje spominskih in drugih okoljem. 30. 8. 2016 ob 10. uri vas vabi na dan starostnikom boljše psiho-.-če združiti z oskrbo starejših v individualno, kar pomeni, da kognitivnih f unkcij. Program zično stanje, kar jim omogoča, domačem okolju, saj starostni-posebej usposobljen vaditelj se zaključi s kosilom, ki je tudi odprtih vrat. da lahko dlje časa kakovostno kom zagotavlja takšno raven najprej oceni starostnikovo dobra priložnost za druženje Predstavili vam bomo pro-od 80 let, ki bivajo v domačem bivajo doma, neodvisno od .zične, kognitivne in socialne stanje in skupaj določita cilje – udeležencev. Za vzpodbudo in gram Aktiven dan – socialno-okolju in se zaradi različnih ovir (nujne) pomoči svojcev. Skrb za aktivnosti, kot jo potrebujejo za tako vsak posameznik dobi svoj lažje ter bolj prijetno izvajanje -varstveni program, namenjen ne morejo v zadostni meri ude-starostnika je pogosto psihično, bivanje doma. vadbeni karton. Vaditelj tekom vseh aktivnosti je ves čas priso­dvigu kvalitete življenja najsta-leževati aktivnosti izven doma, časovno in včasih tudi .zično V sklopu aktivnega dne sta-vadbe budno spremlja napre-ten tudi animator.rejše skupine prebivalstva,potrebnih za vzdrževanje ustre-zelo obremenjujoče za svojce, rostniki preživijo dan ob aktiv-dek posameznika in prilagaja Program .nancira zavod ki še biva v svojem doma-nostih, ki neposredno krepijo zahtevnost vaj napredku. Tako Aktivna starost, mesečno par­čem okolju. Program organ i­ .zične in kognitivne sposobno-starostnik izvaja vedno bolj ticipacijo v višini 45 evrov pa zira zavod Aktivna starost, ki sti ter socialne stike. Program zahtevne vaje in zmore vedno poravnajo udeleženci sami. De­deluje nepro.tno na področju poteka dvakrat tedensko v več. Takšna vadba omogoča janski strošek za uporabnika je socialnega varstva starejših. dopoldanskem času v našem boljšo .zično pripravljenost, tako le 5,6 evra za en obisk, tri Zavod s pomočjo lastnega stro­ centru in se zaključi s kosilom. izboljša osnovne vitalne funk-ure aktivnosti in kosilo. kovnega in motiviranega osebja, Sestavljen je iz niza povezanih cije in nekatera že obstoječa Prijaviti se je mogoče na re­poslovnih partnerjev in lokalne aktivnosti; začne se s polurnim bolezenska stanja ter pomaga cepciji Centra starejših Horjul, skupnosti organizira in izvaja kofetkanjem, v času katerega pridobiti f unkciona lno telesno po telefonu 01 759 1300 ali e­programe, prilagojene starejšim, lahko udeleženci poklepetajo in sestavo, hkrati pa krepi življenj--pošti info.horjul@deos.si s ciljem izboljšati kakovost ži­ se družijo med seboj. Sledi uvo-sko energijo. Po kratkem odmo­vljenja v tretjem življenjem ob­ dno izobraževanje o ciljih dnev-ru sledi Aerobika možganov, to Slavi Kosec dobju. Aktiven dan je program, nih aktivnosti in pomembnosti so delavnice, na katerih se sta­namenjen predvsem starejšim aktivnega ter zdravega življenja rostniki učijo kognitivne vadbe, 27. junij 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letni koncert Mešanega pevskega zbora Prosvetnega društva Horjul Pohod po Horjulski dolini Večer zborovske pesmi Horjul, 14. maj – V horjulskem hramu kulture razblinili ter usta poslušalcev raztegnili v nasmeške. K židani se je sredi majnika zbrala množica ljubiteljev volji obiskovalcev pa je prispe­ zborovske glasbe. val tudi kupček drugih prese­ Mešani pevski zbor Prosve-pa v izvedbi horjulskega zbora, nečenj programa. Tega je s pe­tnega društva Horjul je namreč ki zadnji dve leti ustvarja pod smijo zabelil najprej ženski del pripravil letni koncert, ki ga je zborovsk im vodst vom Duša-mešanega pevskega zbora, nato letos popestril osnovnošol-na Ješelnika. Na koncertnem pa še moški. Tako ženski kot ski pevski zbor. Tradicionalni, lističu se je tako znašlo mnogo tudi moški glasovi so tudi sami letni koncert mešanega pev-čudovitih zborovskih skladb, ki zase lepo zveneli, a najlepše je skega zbora, ki deluje v okviru so ob klavirski spremljavi Žana zadonela tista zadnja skladba, ki Prosvetnega društva Horjul, se Markiča za uho poslušalca in je združila vse nastopajoče pev-Janez Železnik. Po ogledu domačije smo se po-Zbor za pohod je bil ob 14.00 v gasilskem dali do župnijšča v Horjulu, kjer je bila zadnja domu v Zaklancu, kjer se je zbrala skupina postojanka. Pohod smo končali tam, kjer smo petnajstih oseb. Peter nas je najprej popeljal do ga začeli, v gasilskem domu v Zaklancu, kjer taborske cerkve svetega Urha, od tam naprej smo se še malo družili in že načrtovali pohod pa po gozdni poti na Koreno, najprej do cerkve za naslednje leto, saj smo bili vsi mnenja, da bi svetega Mohorja in Fortunata nato pa še do pohod moral postati tradicionalen. kmetije odprtih vrat Pr’ Janš, kjer smo naredili je tokrat začel z dvojcem ko-srce podeželskega človeka zve- ce in pevke, mlajše in starejše Horjulski upokojenci obiskali Slavonijo in Baranjo roških napevov. Prvega je prek nele še lepše. Slednje se je neko-generacije. A tudi Pesem miru pripovedovanja povezova lkeliko pomladilo in raznežilo, ko je izzvenela, besede zahvale so Prijetne izkušnje iz preteklosti Vinkovcu in se nastanili v hotelu, kjer smo Katje Šušteršič iz zapisa Geslo je lokalni oder zapolnila pisa-bile izrečene in koroška pripo-so upokojence tudi letos prenočili. Šele ob prvih zvokih tamburašev ter koroških pevskih zborov izpod na zborovska druščina mladih ved je dobila epilog – Korošec, opogumile in odpravili so se na dobri hrani in pijači smo nekoliko pozabili na Pece prinesel Fran Saleški Finž-pevcev in pevk ter zagodla sku-ki je odklenil vrata v tokratni nov dvodnevni izlet – tokrat v to, kar smo tega dne videli in doživeli. gar, drugega pa so prek notnega paj z dirigentko Mladinskega in večer, je spet poprijel za šop naj-organizaciji Turistične agencije Naš naslednji cilj je bil Kopački rit. To je črtovja prispevali pevci sami. otroškega pevskega zbora Nata-denih ključev kulturnega doma, BooM iz Krškega in v družbi popljavljeno območje (mokrišče) v Baranji Tako kot še ducat narodnih, lijo Rus. Prijetni otroški glasovi zaklenil vrata in se vrnil v po-njihovega odličnega vodiča med rekama Donavo in Dravo. V njihovem ponarodelih ter tistih znanih so poskrbeli, da so se klavrni in krajine kralja Matjaža. Milana Brecla. informacijskem centru smo si najprej ogleda­in manj znanih avtorjev, vse turobni oblaki vsaj za trenutek Nadja Prosen Verbič li video projekcijo in vse vrste živali, ki živi- Na četrtek, 2. junija, smo se tako kot vedno jo tam. Po jezeru Sakadaš in mokrišču nas brez zamude odpeljali z zbirnega mesta do je nato popeljala ladjica in uživali smo lahko mejnega prehoda Obrežje in mimo Zagreba ob petju ptičev v neokrnjeni naravi. Sledil je Tekmovanje za državni pokal v ritmični gimnastiki do Brodskega Stupnika. V samem osrčju vi-ogled dvorca Tikveš, ki ga je nekoč upora­nogradov smo se v lični restavraciji največje-bljal Tito s številnimi gosti. Trenutno je dvo-V soboto, 14. maja 2015, je v Športni starejše deklice (Neža Kozjek, Sara Trobec, Sara ga tamkajšnjega proizvajalca vin okrepčali in rec v slabem stanju in čaka na boljše čase. V dvorani Dobrova potekalo tekmovanje za državni Jazbec, Zala Trček, Teja Zdešar) osvojile odlično imeli degustacijo vin. Pot smo nadaljevali do Batinah (poznane po batinski bitki) smo pokal v ritmični in estetski gimnastiki. 3. mesto. Đakova, kjer smo si ogledali eno najlepših ka-obiskali spomenik padlih v tej vojni. Pod spo-Z odlično izvedbo vaj brez pripomočka so Iskrene čestitke! tedral in cerkvico Vseh Svetih, v kateri je bila v menikom leži grobnica 1.297 borcev. Ogledali času turške okupacije džamija. smo si še trdnjavo iz 18. stoletja v OsijekuNaš naslednji cilj je bil mesto Vukovar. Vo-in eno najdaljših plaž ob Dravi. Za zaključek zili smo se skozi predmestja dolgih vasic s str-smo obiskali družinsko restavracijo družine Ekskurzija v Stično njenimi hišami na obeh straneh ceste in dobili Josić v Zmajevcu. Postregli so nam z dobrim občutek, da smo se vrnili v daljno preteklost. kosilom ter nas razveselili z odličnim vinom iz Društvo upokojencev Vrzdenec je jeseni 2015 in dolge preteklosti Stična po-Ceste so bile prazne, avtomobilov skorajda ni domače pridelave. memben zgodovinski in ume­ in spomladi 2016 organiziralo več predavanj o tnostni spomenik. Večina si uporabi zdravilnih rastlin. nas je dobro zapomnila načelo Udeležili so se jih tako naši in avtobus smo popolnoma stiških menihov: “Ora et labora”, upokojenci kot tudi drugi obča-zapolnili. V Lekarni Sitik nas moli in delaj! Vstopili smo tudi ni. Za zaključek smo se domeni-je pričakal g. Križaj in nas vodil v edinstveno ťnecistercijanskoŤ li, da si ogledamo še zeliščno le-ter dajal nasvete za razne bole-cistercijansko cerkev v Evropi iz karno in zeliščni vrt v Stični, od zenske težave, zelišča pa smo leta 1156 in družno zapeli Ma­koder je prihajal naš predavatelj si ogledali tudi v živo v zelišč-rijino pesem. Ob povratku smo Klemen Križaj. Ker sta lekarna nem vrtu. Imeli smo možnost se ustavili tudi v samostanski in vrt del cistercijanskega sa-kupiti razne tinkture in čajne vrtnariji. Po dobrem kosilu pri mostana, smo se odločili, da si mešanice. Na ogled najstarejše-Krpanu v Grosupljem smo se ogledamo še tega in Muzej kr-ga cistercijanskega samostana odpravili proti domu z željo, da ščanstva na Slovenskem. Ta ko na Slovenskem (nastal je leta kaj podobnega še ponovimo. smo se v soboto, 21. 5. 2016, v 1135) in Muzeja o krščanstvu Občini Horjul se zahvaljuje-bilo ali pa so bili ti komaj vozni z že muzejsko Izlet je bil dokaj naporen, vendar ne toli­lepem, sončnem jutru odpravili na Slovenskem smo se odpra-mo za so.nanciranje ekskurzije vrednostjo. Obrazi redkih vaščanov govorijo ko, da bi kaj iz programa izpustili. Imeli smo na izobraževalni izlet. Udeleži-vili pod vodstvom vodičke Su-in predavanj. o mračni preteklosti. Komunikacije med nji-odličnega vodiča, ki je s svojo strokovno raz­lo se ga je 56 članov, tako zeli-zane. Ogled je bil zelo zanimiv mi ni več, saj ne vedo, komu še lahko zaupa-lago in prijetnim pristopom pritegnil našo po­ (VK) ščarji kot tudi naši upokojenci, in poučen, saj je zaradi bogate jo. Ogledali smo si Muzej bitke za Vukovar, zornost in nas popeljal v zgodovino. Domov ki je trajala 87 dni. Urejen je v prostorih pre-smo se vračali enotnega mišljenja: kako veseli novljene bolnišnice, ki je v tistem času dnev-smo lahko, da živimo daleč od vojnih viher in no sprejela tudi po 80 ranjencev. Medicinsko v normalnih življenjskih pogojih. Zdi se mi, da osebje se je v tistem obdobju preselilo v bol-bi takšen izlet koristil tudi vsem tistim, ki se nišnico in veliko jih ni vedelo, da so medtem nenehno pritožujejo in iščejo težave tam, kjer doma izgubili vse. V Vukovarju bi zaman is-jih ni. Pogled na razdejanje, revščino in brezup kali osebo vedrega obraza. Atmosfera v bolni-ljudi na področjih, kjer smo bili, zagotovo niso šnici in izven nje je mračna in depresivna in ti primerljivi z življenjskimi pogoji, ki jih imamo občutki so se naselili tudi v nas. Ogled .lma Slovenci.iz tistega obdobja in ostali muzejski eksponati pa so pustili slehernega izmed nas brez besed. Olga Gabrovšek Zamišljeni in pretreseni nad videnim smo se poslovili od Vukovarja. Odpeljali smo se proti V nedeljo, 22. maja, smo se v Zaklancu podali na pohod po Horjulski dolini, ki ga je organiziral Peter Hribernik v okviru svoje maturitetne projektne naloge. 27. junij 2016 Občina Horjul elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prešernove poezije za popotnico devetošolcem Horjul, 14. junij – Župan Janko Prebil je v prostorih Razredničarki sta pohvalili letošnjo izjemno generacijo, v kateri je kar občine gostil letošnje zlate devetošolce. Čestital jim je tretjina učencev dosegla odličen za uspehe v osnovni šoli ter jim zaželel srečno tudi na uspeh ter vrsto drugih izjemnih re­ nadaljnji izobraževalni poti. zultatov. Nad pridobljenim znanjem Druščina desetih učencev se je le-spodbudil, da kljub morebitnim pad-so bili zadovoljni tudi učenci, ki pa si tos zapisala v knjigo zlatih učencev cem vedno vztrajajo in svojo pot na-bodo osnovno šolo Horju l zapomnili osnovne šole Horjul. Za vseh devet daljujejo, kot so si jo zadali. Svetoval predvsem po pravih prijateljstvih, ki let odličnega uspeha sta jim čestitala jim je, da se na višji ravni šolanja od-so jih tekom let stkali, ter urejenem tudi župan Janko Prebil in direkto-ločijo za strokovno-tehnične poklice, okolju, v katerem so se šolali. Ob rica občinske uprave Mojca Kucler ki so danes de.citarni tudi v podje-koncu je župan vsakemu zlatemu Dolinar, ki sta jih gostila v občinskih tjih znotraj horjulske občine. “Lepo učencu – Zali Trček, Maji Seliškar, prostorih. Župan je zbrane deveto-in prav bi bilo, da dobri domači kadri Greti Slovša, Urški Prebil, Klari Koz­šolce, njuni razredničarki Mirico ostanejo doma,” je še pripomnil. Za jek, Sari Jazbec, Eriku Tomincu, Janu Založnik Simončič in Jano Haler ter njim je spregovorila še celotna četica Nagodetu, Tanji Čepon in Nataši ravnatelja Primoža Garafola prijazno zbranih devetošolcev, ki so poveda-Fortuna – segel v roko ter mu izročil pozdravil, nato pa učencem name-li, v katere šole se jeseni podajajo in priložnostno darilo, zbirko Prešerno­nil nekaj napotkov za nadaljevanje kaj si želijo nekoč postati. Slišati je vih poezij z osebnim posvetilom. njihove izobraževalne poti. “Veliko bilo, da bo Horjul še naprej samoo­uspehov, predvsem pa pridobljenega skrben, saj se nam obetajo novi ka-Nadja Prosen Verbič znanja na vseh stopnjah šolanja vam dri zdravnikov, veterinarjev, medi­želim,” je med drugim dejal ter jih cinskega osebja, učiteljev in drugih. Osnovnošolci: šola res je zakon! Največ, kar lahko podarimo, je svoj čas, trud in dobra volja V letošnjem šolskem letu je več kot 20 učencev Osnovne šole Horjul, ki obiskujejo 6., 7., 8. in 9. razred, svoj čas, trud in dobro voljo delilo z mlajšimi učenci v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju. Od oktobra do junija so učenci pro­stovoljci mlajšim v podaljšanem biva­nju bodisi nudili pomoč pri pisanju domače naloge, bodisi so se z njimi preprosto pogovarjali in družili ob Najbolj dejavne prostovoljke v šolskem letu 2015/2016 družabnih igrah. Od januarja dalje pa so na vsakih štirinajst dni, v paru ali skupini treh, vodili bralne urice z ust varjanjem. Vsi učenci prostovoljci so se izkazali kot odgovorne, zanesljive osebe. Samostojno so se dogovarjali z učitelji v jutranjem varstvu in podaljša­nem bivanju ter redno obiskovali mlaj­še učence po vnaprej dogovorjenem urniku. Večina jih je prostovoljno delo vztrajno opravljala več kot tri mesece, nekaj pa jih je dejavnost opravljalo vse šolsko leto. Najbolj dejavne prosto­voljke v šolskem letu 2015/2016 so bile: Maja Plestenjak (opravi­la je 56 ur prostovoljnega dela), Rebeka Rožnik (opravila je 26 ur Obisk črne kuhinje na Vrzdencu Lepega majskega jutra smo se otroci iz skupin Murni, Čebele in Metulji skupaj s svojimi vzgojitelji odpravili na ge gledalcev popeljati v domišljijski svet. Svet, kjer na drevesih rastejo lizike in bonboni, šole pa ne poznajo. Da, prav tja bi se preselil marsikateri otrok. A, kot je s pomočjo vilinčka Vilija (Vlaste Čadež) in prijateljev izlet proti Vrzdencu z namenom. Tam si ogledamo črno kuhinjo. Pot nas je vodila skozi Ljubgojno, mimo Gabrja v Zagorico in naprej po poti do Vrzdenca. Skozi vas Vrzdenec smo vseskozi hodili po pločniku in prispeli do križišča, kjer se lepa potka odcepi od glavne ceste in nas vodi do lepo ob­novljene stare hišice.V tej hišici, ki je pravljično lepa, ima njen oskrbnik go­spod Janez Železnik muzej. V hišici je črna kuhinja, prav taka, iz starih časov, ki je ne vidiš daleč naokoli. Tukaj so živeli Janezovi predniki, njegova stara mama in stari ata. Spoštovanja vredno je, da nas je Janez tako prijazno sprejel in nam povedal, kako so včasih zakurili ogenj v peči, v njej spekli kruh in je­dli skromne jedi, da so lahko preživeli. Razložil nam je, kam se je kadil dim, ko je v peči gorelo. Prav zato je dobila kuhinja tako ime, ťčrna kuhinjaŤ, saj je notranjost kuhinje zaradi dima posta­la in ostala črna. Dim se je kadil nato skozi dimnik na drugi strani. Zraven odprtine za ogenj so imeli ťburkleŤ, s katerimi so si pomagali dajati v peč in prostovoljnega dela) in Lucija Slo­vša (opravila je 22 ur prostovolj­nega dela). Vse so učenke 6. ra­zreda. Učenci prostovoljci so s svojo energijo mlajšim polepšali prenekateri dan in tako pomagali ustvariti števil­ne čudovite spomine. Vsem učencem prostovoljcem zato hvala in bravo! Barbara Buh mentorica prostovoljcev iz nje posodo, ki je bila železna. Zraven ni manjkala metla, ki je bila izdelana iz koruznega slačevja, s katero so pome­tli žerjavico, da so lahko v peč položili hlebec kruha. Pečen kruh so nato mati spravili v omaro, ki je bila pod ključem. Ključ so imeli samo mati, kajti otrokom je bilo prepovedano odpirati omare. V drugi sobi, ki so jo imenovali po doma­če ťhišaŤ, je bila kmečka peč, ki se je ogrevala s kurjenjem v kuhinji, na njej pa so spali starejši otroci. Oče, mati in najmlajši otrok so spali v sobici zraven ťhišeŤ. Ob kmečki peči ima Janez raz­stavljene harmonike, ki jih sam tudi iz­deluje. Poleg hiše je urejena še manjša sobica, ťizbaŤ, okrog nje pa je čudovita okolica. Poleg ťčarobne hišiceŤ smo si ogledali tudi notranjost in zunanjost vrzdenške cerkve. Vse, kar smo videli, nam bo ostalo v lepem spominu, saj nas je vse skupaj popeljalo v stare čase brez televizije, računalnikov, mobilnih telefonov in še česa. Barbara Rožmanec Horjul, 21. maj – Otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Horjul sta pod vodstvom zborovodkinje prof. Natalije Rus na oder postavila njeno čudovito avtorsko glasbeno pravljico Šola je ena sama … Premierno so jo zaigrali in odpeli na odru Prosvetnega doma Horjul. Zabavna zgodba, čudovito otro­ško petje, pisana in domišljijsko bogata scena, poleg tega pa še po­membno sporočilo, ki ga glasbena pravljica nosi – da je šola lahko tudi zabavna, je novost, ki so jo s svojim množičnim obiskom prišli pozdra­vit in podpret številni starši, učitelji, ravnatelj in drugi občani. Lahko bi bila tudi resnična, saj se je v vlogah junakov verjetno prepoznal marsik­do. Požela je bučen aplavz in številne pohvale. Te so bile namenjene tako pevcem kot avtoricama in tudi glas­beni spremljavi Rusovih – Nadja je bila za klavirjem, Grega za kontra­basom in Dominik pred trobento. Vsem ustvarja lcem je uspelo mno­(miške – Maše Kočevar, vrabčka – Jana Slovše, čebele – Neže Prosen) spoznal Drejc Oblak v vlogi učenca Frana, svet brez šole lahko kaj hi­ tro postane dolgočasen. Zato si je vredno zapomniti zadnji delček za­ ključne pesmi, ki pravi: “Dons sm se zavedu, da šola je v redu, šola res je zakon, vsem bi rad povedu.” Takšna izvirna besedila pesmi so plod Nadje Rus, avtorica vsebine zgodbe in glas­be pesmi pa je Natalija Rus, zboro­vodkinja otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Horjul in profesorica glasbenega pouka na horjulski osnovni šoli, ki je povsem očitno v šolo in med učence prinesla svežino in mnoge nove ideje, ki so jih otroci sprejeli za svoje. Po njenih be­sedah, je to največja nagrada tudi njej sami, saj si želi, da jih glasba povezuje ter spleta prijateljstva, ne le dvakrat tedensko na pevskih vajah, pač pa tudi izven šole. Pevski zbor, ki zadnji dve leti deluje pod njenim vodstvom, se redno udeležuje otroških pevskih revij, zborovskega Buma, nastopa na šolskih in občinskih prireditvah ter koleduje. Tak projekt pa je novost tudi zanje. Ker so predstavo odigrali in odpeli z odliko, jim je dala veliko novega zagona za naprej, njihovim poslušalcem pa zagotovilo, da to ni­kakor ni njihova zadnja pravljica. Pu­stimo se presenetiti. Nadja Prosen Verbič 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Posodobitve telekomunikacijskega omrežja mobilnega omrežja LTE/4G je v Posodobljeno je bilo telekomu- Sodobni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv: doseganju visokih hitrosti, ki te-nikacijsko omrežje na območju razvoj družbe znanja, ki bo med drugim temeljila oretično znašajo do 150 Mb/s v naselij Log pri Hrastenicah na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih smeri proti uporabniku in do 50 in Hrastenice. Postavitev TK­komunikacij kot eni izmed ključnih infrastruktur Mb/s od uporabnika k omrežju. -naprave bo lahko zagotovila digitalne družbe. Dejansko dosežene hitrosti so širokopasovne storitve (TRIO) manjše od teoretičnih, odvisne vse do hitrosti 50 Mbit/s. V Z vidika usmerjanja razvoja je sovnega omrežja, ki bo omo-od kakovosti radijskega signala Podsmreki je bil na odseku internet strateški instrument za gočalo visoke hitrosti prenosa glede na razgibanost terena, po-Gorjanc–Podsmreka 68, kjer povečanje produktivnosti, obli-podatkov. Hkrati pa poskuša-vezav in naprave. Storitev omo-poteka kabelska kanalizacija, kova nje inovativnih poslov ni h mo v dogovoru s posameznimi goča hiter prenos podatkov v zamenjan obstoječi kabel z op­modelov, izdelkov in storitev, operaterji, na območjih, kjer je mobilnem omrežju, kar prinaša tičnim omrežjem FTTH (“Fi­bolj učinkovito komunikacijo komercialnega interesa za zmo-občutno hitrejše in bolj odzivne ber To The Home” ali optično in večjo splošno učinkovitost gljivo omrežno infrastrukturo mobilne širokopasovne podat-vlakno do doma), gradnja se družbe. Ker se zavedamo, da več, z izboljšavami infrastruk-kovne storitve. Potekajo tudi zaključuje, gradijo se še zadnji sta razvoj in uporaba interneta ture krajanom omogočiti boljšo aktivnosti na razvoju ponudbe hišni priključki. Z optičnim v prvi vrsti odvisna od široko-dostopnost do storitev na tem storitev TRIO (internet, tele-omrežjem FTTH bodo bistve­pasovne infrastrukture, veliko področju. fonija, IPTV) preko mobilnega no izboljšane širokopasovne aktivnosti usmerjamo v njeno Tako je bil aprila 2015 poso-omrežja LTE, ki bodo glede na storitve v Podsmreki. Tudi za izboljšanje. Tako smo skupaj dobljen mobilni del omrežja z tehnične omejitve omogočene naselje Zalog in okolico se s posameznimi gorenjskimi nadgradnjo obstoječe bazne omejenemu delu uporabnikov. pripravljajo rešitve za izgradnjo občinami začeli pripravljati in-postaje Briše pri Polhovem Na Črnem Vrhu je postavljena optičnega omrežja FTTH. vesticijsko dokumentacijo za Gradcu z LTE-tehnologijo nova bazna postaja, v gradnji Helena Čuk, občinska uprava gradnjo zmogljivega širokopa-prenosa. Poglavitna prednost je bazna postaja na Setniku. Občina se vključuje v Zeleno shemo slovenskega turizma Občina Dobrova - Polhov Gradec se je pridružila 12 celovito zasnovan sistem za po-zgolj občine, je nekaj, kar speševanje razvoja trajnostnega lahko dosežemo samo vsi sku­ destinacijam, ki sodelujejo na drugem nacionalnem turizma v Sloveniji s treh vidi-paj – tako v javnem, nevladnem pozivu Slovenske turistične organizacije za kov: okoljskega, družbenega in kot zasebnem sektorju na vseh pospeševanje in presojo trajnostnega poslovanja v ekonomskega, namenjen takopodročjih delovanja. Izrednega turizmu. destinacijam kot tudi posa-pomena je, da je destinacija naj­meznim turističnim ponu-prej prijetna in prijazna za vse, Poziv nosi naslov Zelena she-danes ocenjenih deset sloven­dnikom. Sistem ZSST temelji ki tu delamo in živimo! S tem ma slovenskega turizma – “Slo-skih destinacij. Zelena shema na globalnem standardu za pre-bo takšna tudi za ljudi, ki nas venia Green”. Po shemi je bilo do slovenskega turizma (ZSST) je sojo trajnostnega poslovanja tu-obiščejo. rističnih destinacij “Green De-Destinacije, ki so v proce­stinations Standard ” in naboru su ocenjevanja po standardu kazalnikov orodja ETIS, vse pa “Slovenia Green” (18): Bela nadgrajuje še nacionalni zeleni Krajina, Bohinj, Brda, doli­značaj. Gre za kompleksen na Soče, Kočevsko, Kranjska sistem, sestavljen iz več kora-Gora, Litija in Šmartno pri kov in orodij. Občina se je od-Litiji, Ljutomer, Logarska zvala na javni poziv Slovenske dolina, Solčavsko, Maribor, turistične organizacije za pri-Nova Gorica, Novo mesto, dobitev znaka “Slovenia Green Podčetrtek, Dobrova - Polhov Destination”. Takoj po vstopu v Gradec, Ptuj, Slovenj Gradec, Vabilo na zbor občanov shemo smo v destinaciji določili Šentjur, Vipavska dolina. koordinatorico Heleno Čuk, ki Destinacije, ki so že prejele Na podlagi drugega odstavka 81. člena Statuta bo odgovorna za izvedbo celo-znak “Slovenia Green Desti­tnega postopka. Ta bo zaključen nation” (10): Ljubljana (zlat), občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, najpozneje do konca letošnjega Cerkno, Idrija, Kamnik, Ra­ št. 26/2012) sklicujem leta. Čaka nas več korakov – od dlje ob Dravi, Rogla - Zreče pridobivanja podpore v lokal-(vsi srebrnega), Celje, Laško, nem okolju, zbiranja in analize Velenje, Žalec (vsi bronastega).Z B O R O B Č A N O V podatkov do priprave akcijskih Pripravili smo spletni načrtov ukrepov. S celovitim anketni vprašalnik, name­za območje Krajevne skupnosti Dobrova, ki bo postopkom bomo pridobili na-njen prebivalcem občine. tančen vpogled v trajnost Odgovori nam bodo v po­ v petek, 8. julija 2016, ob 20. uri v prostorih OŠ naše destinacije, medna-moč pri zbiranju podatkov, Dobrova, Cesta 7. maja 20. rodno primerljivo oceno in analizi stanja in dosega­nabor ukrepov za izboljšave nju kriterijev ter standar- Predlog dnevnega reda: v prihodnosti. S pridobit vijo dov trajnostnega razvoja. •uvodni pozdrav, znaka “Slovenia Green Desti-Vprašalnik je dosegljiv na •problematika načrtovane gradnje poslovno trgovskega objekta na Dobrovi, nation” bomo na slovenskem, povezavi: https://www.1ka. evropskem in globalnem trgu si/a/96258. Do vprašalnika Vljudno vabljeni!pozicionirani kot okolju in lahko dostopate tudi preko QR­ Franc Setnikar l.r., družbi prijazna destinaci--kode. župan Občine Dobrova - Polhov Gradec  ja. Zelena (okoljsko in druž­ beno odgovorna) destinacija Predloge, pobude in pripombe občanov lahko posredujete tudi pisno ni nekaj, kar je projekt, na­na info@dobrova-polhovgradec.si, najkasneje do 1. julija 2016 do 12. ure. loga oziroma odgovornost •razno. Občina začela z obnovo mostu čez Gradaščico na cesti proti Stranski vasi Konec maja se je občina lotila obsežne obnove mosta čez Gradaščico junija. Ker bo obnova mostu na lokalni cesti Podutik–Dobrova. vplivala na potek prometa na V celoti bo obnovljen zgornji beli bodo tudi za oba robna premazom, razpoke bodo za-tem delu cestišča zaradi zapor del (krov), nova bo betonska venca in ograjo. Na spodnjem polnili z epoksidno injekcijsko v času gradnje, se občanom za plošča, na katero bo položena delu mostu pa bodo popravili maso. Stroški za obnovo mostu morebitne nevšečnosti opravi­hidroizolacija, sledil bo tudi poškodovani del betona s pred-bodo znašali 59.000 evrov, izva-čujemo ter prosimo za potrpe­nov sloj asfalta s prilagojenim hodno očiščeno in zaščiteno ar-jalec del UB Projekt iz Prebolda žljivost. priključkom na most, poskr-maturo z dvojnim epoksidnim pa bo z deli zaključil do konca Občinska uprava Dogodki in novosti v juliju in avgustu Toplo sonce, slano morje… ali pa cvetoče gredice grajskega parka in hlad stoletne lipe, dolgi in sveži večeri, … vse to prinašajo poletni dnevi. Prav je, da si naberemo novih moči za nove izzive, ki nam jih bo prinesla jesen. Dobrodošli tudi v mesecu juliju in avgustu, obiščite nas, pokramljajmo v Hiši v parku, zraven pa lahko prelistamo še kakšno dobro knjigo v Knjižnici pod krošnjami. Vabljeni… Pester program poletne Knjižnice pod krošnjami – Najbolj zelena knjižnica pod krošnjami v grajskem parku gostuje vse vikende v juliju in avgustu. Obiščete nas lahko vsak petek od 16. do 20. ure ali vsako soboto in nedeljo od 10. ure do 20. ure. V primeru slabega vremena nas ni! Še posebej vabljeni najmlajši in vsi umetniki po duši, saj bodo na vse julijske nedelje, v okviru Knjižnice po krošnjami potekale otroške ustvarjalne delavnice. Program spremljajte na naši spletni strani. Zadnji avgustovski vikend, ko se knjižnica v parku za letošnjo sezono tudi zaključi, bo potekala še otroška menjalnica. Vabljeni, da pred novim šolskim letom v parku svoje igrače, oblačila ali knjige preprosto zamenjate. Nova igrača, novo knjiga in novo doživetje. Gostili bomo… Čipka - naša spremljevalka – V Polhograjski graščini od 19. junija do 3. julija 2016 gostimo razstavo čipk, ki so jo pripravile polhograjske klekljarice. Ogled razstave bo možen še 2. in 3. julija 2016 od 10. do 17. ure (zadnji vstop ob 16. uri). Več o razstavi si lahko preberete tudi spletni ali na facebook strani Kljekljarskega društva Polhov Gradec. Za ogled razstave izven navedenih terminov je potrebna predhodna najava. 25. Dnevi medu v Polhovem Gradcu Med 4. in 7. avgustom 2016 bomo gostili že tradicionalne 25. Dneve medu. Razstava, predavanja in pokušina medenih dobrot nas prisrčno vabijo. Podrobnejši program spremljajte tudi na face-book strani Hiša Medu Božnar. Pod grajsko lipo – Kdor pesmi poje rad, v srcu je bogat. Zadnji avgustovski petek, 26. 8 .2016, ste ob 19. uri vabljeni v grajski park. Pod grajsko lipo nam ob koncu poletja lep program pripravljajo člani moških pevskih zasedb. Če ste zamudili Dan pod Lovrencem pa si lahko Pod grajsko lipo ogledate ponovitev igre “Poštarji in poštarske prigode” v izvedbi Dramske skupine Neptun. Še vedno pa velja vabilo Hiša v parku – Obiščite nas v Hiši v parku. Vabljeni od torka do četrtka v dopoldanskem času, od petka do nedelje pa od 10. do 20. ure. V hiši v parku si lahko kupite kakšen spominek. V zelenem raju pa si lahko privoščite ohlajeno pijačo ali sladoled. Vodeni ogledi dvorske cerkve – Prvo nedeljo v mesecu juliju in avgustu je ponovno priložnost, da od blizu doživite in se sprehodite skozi zgodovino cerkve sv. Petra v Dvoru. V nedeljo, 3. julija in 7. avgusta 2016, vas od 16. do 18. ure vabimo na brezplačno javno vodstvo. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane – Iščeta kraj, kjer bi si z veseljem obljubila večno zvestobo? Vabimo vaju v objem zelenih polhograjskih Dolomitov, stran od mestnega vrveža in gneče. Potrudili se bomo, da bo vajin dan ostal v najlepših spominih. V Polhovem Gradcu vama lahko ponudimo poročno dvorano v graščini ali paviljon v grajskem parku. Možen je tudi dogovor za cerkveni obred v grajski kapeli. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličite nas, še bolj pa bomo veseli vajinega obiska. Spremljajte nas, pišite ali pokličite, za vas smo na voljo: Polhograjska graščina T: 031 776 259, E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB pro.lu Polhograjska graščina Pripravile: Ana Oblak, Nina Slana, Nadja Prosen Verbič 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pogovor z županom Francem Setnikarjem O resnih temah še pred dopustniškimi dnevi Še preden v avtomobil naložimo velike potovalne kovčke ali pa zgolj pohodni nahrbtnik, morda pa jo na pot mahnemo kar s kolesom, ter pomahamo svojemu domačemu kraju v slovo in za nekaj časa pobegnemo v neznano, poskrbimo, da bomo na tekočem z vsemi še odprtimi in nezaključenimi projekti ter temami v naši ožji in širši okolici. Ker je informacija osnova vsake komunikacije in vsaka komunikacija osnova dobrega odnosa, česar se držijo tudi Nove večstanovanjske stavbe ob državni cesti na Šujici med občani zbujajo veliko vprašanj in pomislekov ter nejevolje. “Do šestega objekta vsaj zaenkrat ne more priti.” Po zdaj veljavnem prostorskem aktu na zemlji­šču, kjer se danes izvaja gradnja, ne bi bilo možno graditi. Vendar je takratni investitor gradbeno do­voljenje pridobil že v začetku leta 2010. Nakar so ga podaljšali dvakrat in tik pred potekom zadnje­ga so odprli gradbišče, za kar je zadostovala zgolj postavitev ograje okrog parcele. Novi investitor, Kostak, komunalno in gradbeno podjetje, d. d., iz Krškega, je v lanskem letu pričel z gradnjo petih objektov, željo pa ima še po enem. Zanj še nima gradbenega dovoljenja, je pa status parcele, kjer bi želel graditi, danes nezazidljivo zemljišče, zato do tega vsaj zaenkrat ne bo prišlo. Sklican je bil tudi sestanek, na katerega so bili poleg investitor­ja povabljeni vsi lastniki sosednjih parcel. Mnenja so različna. Mejaši namreč nimajo nobenih pri­pomb z gradnjo in celo spodbujajo, da bi občina dala soglasje h graditvi šestega objekta. Tisti pa, ki živijo neposredno za že pozidanimi objekti in so jim ti popolnoma spremenili življenje, pa nika­kor niso zadovoljni. Moje mnenje in mnenje ob­činskega sveta kot tudi mnogih drugih občanov je, da na tako območje takšni objekti ne sodijo, da so preblizu državne ceste in postavljeni pod nivo državne ceste v prostor, ki je ob vsakem večjem deževju poplavljen. Prav tako ocenjujemo, da je glede na velikost objektov in število stanovanj, ki bodo v njih, zagotovljenih premalo parkirnih mest, ki pa bodo po preteklih izkušnjah zalita z vodo. Zato že na tem mestu opozarjam vse poten­cialne kupce teh stanovanj, naj se pred nakupom prepričajo, da ne bodo ob visokih vodah v spo­dnjih prostorih plavali. Postavimo si lahko vpra­šanje, kako je skozi zakonodajo nekomu uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje na območju, kjer je velik problem voda. Vprašanje je tudi, na koga se bodo ljudje, ki bodo ta stanovanja kupili, obrnili, ko bo to območje zalila voda. Se bodo obrnili na občino ali na izvajalca in ljudi, ki so zagotovili, da je to območje varno in da tam vode več ne bo? Dostop do Osnovne šole Dobrova z regionalne ceste Pol­hov Gradec–Dobrova počasi dobiva končno podobo in za seboj pušča nekatere pomisleke. Vprašanje je sedaj namenjeno zgolj dnevu odprtja priključka za promet. Tu izvajanje del poteka po predvidenem ter­minskem načrtu, kar pomeni, da se bodo dela do konca poletja zaključila in se bo v novo šol­sko leto že lahko peljalo po novi cesti. Drži, da so se občani tekom projekta na občinsko upravo pogosto obračali z vprašanjem, ali bo cesta eno­smerna. Sedaj, ko je večji del ceste s pločnikom že asfaltiran, se lahko vidi, da je cesta dvosmerna in da bo promet potekal v obe smeri. Trenutno izbrani izvajalec, Cestno podjetje Nova Gorica, d. d., gradi navezavo do same osnovne šole, potem pa bo potrebno poskrbeti še za ureditev posta­jališča, ustrezno nameščeno ograjo ter druga za­ključna dela. V sklopu tega se bo ustrezno uredil tudi promet, ki je del opravljene celostne študije s signalizacijo. Prestavljena bo tabla s krajevnim napisom, ki bo podaljšala dolžino območja z nižjo hitrostjo. Prav tako se bo na novo obliko­val prometni režim v starem delu Dobrove, ki se bo zaprl za tranzit in bo dovoljen le za stanoval­ce in dostavo. O vsem tem, kakšna bo prometna ureditev in kako bo prometni režim dostopanja do šole potekal, bodo še pred začetkom šolskega leta vsi krajani Dobrove in vsi, ki imajo otroke v dobrovski šoli, na ustrezen način obveščeni. Naj izkoristim že tu priložnost in se zahvalim vsem lastnikom zemljišč, ki so le prisluhnili zadevi in z nami našli skupni jezik, da je do realizacije pro­jekta, ki se je načrtoval že več deset let, le prišlo. O rekonstrukciji republiške ceste Ljubljana–Polhov Gra­dec se govori že leta. Vedno se razlog najde v denarju, ki ga država temu projektu ne nameni. Letos je denar predviden v državnem proračunu. Nam bo ponovno spolzel iz rok ali smo lahko bolj optimistični? Tudi sam lahko rečem, da se na republiški cesti od leta 2012 ni praktično nič zgodilo. Na dolo­čenih predelih je cesta v res zelo slabem stanju in je že vprašljiva za normalen, varen promet. Po večkratnem opozarjanju in skupnih ogledih ceste in projektih, ki so bili zanjo izdelani, se je v leto­šnjem letu v državnem proračunu vendar le našel denar, in sicer za štiri odseke. Za najslabši del, od Šujice do Gaberij, DRSC že pripravlja ustrezen razpis za rekonstrukcijo. Tudi na območju ceste v Srednji vasi, za katerega je bil projekt izdelan že leta 2012, se bodo začeli premiki. V tem trenutku je pripravljen razpis za izbiro izvajalca del in naj bi se rekonstrukcija pričela jeseni. Na delu vsako­letnih poplav, za območje od Dvora do Žerovnika, pa je v pripravi projektna dokumentacija, zanjo je že bila izbrana projektantska hiša. Na tem ob­močju so občani na terenu že lahko videli geode­te, ki so opravljali posnetke obstoječe ceste, ter geomehanike, ki so opravljali sondažo za geolo­ško-geomehansko poročilo. Tudi za cesto Polhov Gradec–Ljubljanica, v Mali vodi, kjer cesta še ni asfaltirana, se pripravlja nov projekt. Obstoječi projekt je Zavod za varstvo narave namreč pre­prečil, saj naj bi bil sam vodotok Mala voda biot­sko raznovrstna naravna vrednota. Ko govorimo o najpogostejših vprašanjih, ne moremo mimo poplavne varnosti. Danes veljavna Uredba o državnem prostor­skem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je bila sprejeta 2013, predvideva 2 fazi. V 1. fazi so zajeta tudi vsa ob­močja v naši občini. Ta faza je razdeljena še na A-, B-, C-fazo. 1. A-faza vključuje ureditve v Ljubljani, 1. B-faza so ureditve v naši občini – ureditve na Šujici, v Dolenji vasi in Polhovem Gradcu. Za vse tri ureditve je v izdelavi projektna dokumentaci­ja za pridobitev gradbenega dovoljenja. To je po mojem mnenju eden od pokazateljev, da bomo le prišli do izvedbe teh ukrepov na teh območjih. Naslednji korak bodo še ostale ureditve na naših vodotokih, ki se še ne projektirajo. Hkrati pa je potrebno vse vodotoke vzdrževati in obnavljati infrastrukturo, za kar pa v letošnjem letu v dr­žavnem proračunu ni sredstev. Okrog samega zadrževalnika pa lahko še enkrat zagotovim, kot je bilo že večkrat omenjeno in napisano, da ga uredba predvideva v 2. fazi. Vendar sem prepri­čan, da bodo ukrepi iz prve faze skoraj zagotovo zagotovili poplavno varnost in pokazali, da je zadrževalnik nepotreben, kar bodo pokazali tudi vsi nadaljnji izračuni in študije. V zadnjem času se zaradi objave, da je severna trasa postavitve najmočnejšega dvojnega 400-kilovoltnega daljnovoda primernejša od južne, vse pogosteje ponov­no razpravlja o gradnji visokonapetostnih daljnovodov skozi našo občino. Kakšna je vloga in stališče občine? Stališče občine je vse od prvega zahtevka za mnenje občine, ki ga je izdala že leta 2008, pa do danes enako in nespremenjeno, in sicer da v ko­likor se bo daljnovod obnavljal in gradil, se mora ta v občini Dobrova - Polhov Gradec umakniti z vseh urbanih območij. To pomeni, da na trasi, kjer poteka 220-kilovolten daljnovod, ni mogoče postavit dvakrat močnejšega. Nikakor ne bomo dovolili, da bi se ta postavil v bližino urbanih ob­močij ali šol. To stališče jasno in glasno povemo, kjer je to potrebno. V lanskem letu je bila, poleg civilne iniciative, ustanovljena na ministrstvu za okolje in prostor tudi delovna skupina, v katero smo bili povabljeni vsi predstavniki občin, skozi katere naj bi šel daljnovod, in na teh delovnih se­stankih smo jasno povedali, da so naše zahteve nespremenjene. Velik korak v pravo smer je občina Dobrova - Polhov Gradec naredila tudi na področju izboljšanja rezultatov glede pitne vode. Pri upravljanju vodovodov, s katerimi upravlja režijski obrat občine, smo v zadnjih dveh letih predvsem na tistih vodovodih, kjer je bila kvali­teta vode velikokrat slabša, s posodobitvijo in na­meščanjem dodatnih mehanskih čistilnih .ltrov uspeli zagotoviti kvalitetno vodo in s tem tudi ne­moteno dobavo za uporabnike. Zahteve in stan­dardi o kvaliteti vode so vedno višji. Temu dokaj uspešno tudi sledimo, kar dokazuje tudi dejstvo, da na vodovodih, kjer je bilo vodo večino časa po­trebno prekuhavati, sedaj to ni več potrebno. Ure­jamo tudi vse ostale nerešene probleme, ki so se pojavljali na javnih vodovodih, tako glede opreme kot lastništva. Naša skrb je, da vsakemu občanu zagotovimo kvalitetno, zdravo, čisto pitno vodo, da ne prihaja do izpadov in je cena sprejemljiva. Za občino je bil pričetek upravljanja z vodovodi zelo zahteven projekt, predvsem z vidika uredi­tve vseh potrebnih dokumentov, ki jih zakon in uredba zahtevata, in ostalih tehničnih zahtev. Sedaj imamo v pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki ga je upravljavec vodovodov dolžan izde­lati. Tako bo poskrbljeno, da bo cena vode tudi v skladu z zakonodajo in odlokom o oskrbi s pito vodo. Sledimo cilju, da se cena vode bistveno ne bo spremenila in bomo imeli ceno med najnižji­mi v širšem okolju. Smo v visoki kolesarski sezoni, kar se pozna tudi na regionalni cesti Ljubljana–Polhov Gradec, kjer moramo biti pri vožnji izjemno pozorni. Kolesarska cesta na tej relaciji bi bila zares potrebna. Izdelan je idejni projekt. Ta je prijavljen kot eden izmed prioritetnih občinskih projektov na RRA LUR. Tudi sicer pa se na regijskem nivoju pripravlja skupen projekt kolesarske mreže. Dej­stvo je, da gre za izredno zahteven projekt, ki ima tudi visoke .nančne posledice, zato bo do nje­gove realizacije prišlo izključno, v kolikor bomo dobili pomoč pri so.nanciranju. Upamo, da čim prej. Največji žulj prebivalcev Dobrove oziroma zgolj neka­terih pa je ureditev centra naselja. Več kot desetletni projekt še vedno ostaja pri besedah in na papirju. Tu se zgodba odvija izredno počasi. Kmetijska zadruga Dobrova ne najde pravega načina, kako bi se odločila za sodelovanje z občino, da bi sku­paj lahko izpeljali ta pomemben projekt. Vselej, ko dosežemo dogovor, ki bi vodil korak naprej, ta po določenem času mnenje ali zahteve spreme­ni in poskuša sestanek prestavljati, da se zadeve čim počasneje odvijajo. Želja občine je, da na tem območju nastane objekt, ki bo reševal vse želje, tako kmetijske zadruge, kot potrebe občanov in občine. Zato bi si želel bistveno boljšega in resne­ga pristopa, da bi vendarle našli način, kako ta projekt pripeljati do konca. Občina je prisluhnila prav vsem željam in potrebam zadruge in sedaj že šesto leto pripravljamo takšne in drugačne idejne rešitve, tudi po predlogih zadruge. Mislim, da je potrebno, da se Kmetijska zadruga Dobrova z vso resnostjo odzove na to in da v kolikor ima interes, tudi resno pristopi k temu projektu. Zaradi vse pogostejših vprašanj občanov, zakaj se tu zadeve ne premaknejo naprej, pripravljamo zbor kraja­nov, na katerem bomo predstavili celotno kro­nologijo aktivnosti in dogovorov, ki jih je občina v vseh teh letih izvajala in s kmetijsko zadrugo sprejela. Prav je, da občani slišijo celotno zgodbo, zato vabljeni v petek, 8. julija, ob 20. uri v avlo Osnovne šole Dobrova. Za konec pa še vprašanje, primerno mesecu in letnemu času. Kako boste preživeli poletni dopust? Dopust bom preživel s svojimi najbližjimi. Do­volite pa mi, da še vsem bralkam in bralcem za­želim lepo poletje ter brezskrbne počitniške dni, ki naj vam dajo novih energij ter dobrih misli o vsem, kar se dogaja okoli nas. Nadja Prosen Verbič 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slovesnost ob praznovanju 300-letnice baročne cerkve na Dobrovi Nadškof Zore: “Marija v Leščevju, prosi za nas!” Dobrova, 12. junij 2016 – Leto 2016 bo v kroniki župnije Dobrova pri Ljubljani zapisano s posebnimi črkami. Razlog je veselje in živahnost župnije ob praznovanju 300-letnice romarske in župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja, poznane predvsem kot svetišče božje poti Marije v Leščevju. Številni dogodki, ki so se zvr­stili v maju in juniju, so zares obogatili in poživili življenje župnije, hkrati pa so bili čudo­vita priprava na zaključno slo­vesnost sredi meseca rožnika. Slovesno sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof in metro­polit msgr. Stanislav Zore, ki je ob tej priložnosti blagoslovil vsa dela, ki so bila opravljena ob obnovi romarskega svetišča in vseh podružničnih cerkva, ter se skupaj z dobrovskim župni­kom Alojzijem Golobom vsem najzaslužnejšim župljanom zahvalil za njihove kamenčke v mozaiku tega prelepega jubi­lejnega leta. Z majnikom so se pri Mariji v Leščevju pričeli odvijati dogod­ki, ki so na Dobrovi zaznamo­va li jubilejno leto 2016 in pra­znovanje 300-letnice župnijske cerkve. Petkovih večerov se ni radostil zgolj župnik A loj­zij Golob, ki je ob vsakem do-Slovenci, ki ustvarjajo v okviru Folk lorne skupine Mladika. Ple­salci in plesalke, pevci in pevke so zaplesali različne splete ter se njim primerno tudi ťogvantaliŤ, odmevala pa je srčna slovenska pesem. V miru, ob premišljeva­nju ter pesmi in molitvi pa se je odvil zadnji majski dogodek. Z lučkami in v popolni zbranosti so romarji poromali k Mariji in se spomnili dogodka izpred več stoletji, ko se je milostna Mati prikazala pastirčku na paši in milostni kraj za vselej zaznamo­vala. Veliko židane volje pa je bilo spet na obeh junijskih pri­reditvah. Na prvem so nastopa­joči člani ansambla Čuki, Bitenc in Ivan Hudnik poskrbeli, da je glasba v novem pokritem zuna­njem avditoriju pri župnijskem domu na Dobrovi lepo zvenela ter se razlegala širom dobrovske doline. Dan pred slovesnim za­ključkom pa je svoj delček v niz dogodkov, povezanih z okro­spomnil, da so bila za ohranitev takšnega svetišča sicer potreb­na številna prizadevanja, a bi­stvo je bilo v ljudeh: “Resnična lepota te hiše je bila vera ljudi, drugače bi ta hiša postala pra­zna.” Ob koncu bogoslužja, ki ga je bogatilo čudovito prepevanje domačega cerkvenega pevskega zbora in solistov ter mogočno odmevanje orgel, je ljubljanski nadškof Zore čestital dobro­vskim župljanom ob jubileju ter zaupljivo položil na srce tako župniku Alojziju Golobu kot vsem župnijskim sodelavcem in drugim predstavnikom župnij­skega občestva, naj še naprej za­vzeto skrbijo za resnično lepoto te romarske cerkvice. Marijina podoba, sestavljena iz 12.000 sezamovih semen, je bila nad­škofu tokrat podarjena v znak zahvale in hvaležnosti za obisk. Zaključni romarski himni – Marija skoz’ življenje je sledila nabirka za kritje stroškov ob­ godku v svoji župniji izžareval veselje, pač pa tudi dobrovska Mati Božja. Prav njej v čast so se prepevale ter igrale pesmi in ob melodijah se je tudi plesalo. Uvodni glasbeni večer je zazna­moval koncert Slovenskega ok­teta, ki je z izrednim naborom in izvedbami pesmi z domovin­sko in Marijino tematiko nav­dušil zbrane. Kakor je petku sle­dil petek, so moški vokali sledili moškim. Drugi glasbeni večer je imel naslov Večer fantovske­ga petja, sooblikovali pa so ga Oktet Zven iz Črnuč, Fantje na vasi iz Zagorja in domači zased­bi kvartet Bitenc ter Fantovski pevski zbor Dobrova. Ti so po­stregli s šopkom ljubezenskih, domoljubnih in pesmi, posve­čenih letošnji slavljenki – Mariji v Leščevju. Na tretji petek maj­nika pa so se nekoliko odpočila ušesa obiskovalcev in na svoj račun so prišle oči, kajti nasto­pil je čas za ples. Na folklornem večeru od sončnega vzhoda do zahoda so se predstavili člani Mladinske folklorne skupine Mengeš, Folk lorne skupineŽidan parazol ter argentinski glim jubilejem, dodala še god­ba Dobrova - Polhov Gradec s čudovitimi melodijami. Vsa k ič znova se je župnik Alojzij Golob nastopajočim iz srca zahvalil za nastop ter jim v dar in trajen spomin izročil monogra.jo cer­kve Marija v Leščevju, bogato in dragoceno knjigo, ki jo je skupaj z ekipo uglednih strokovnjakov uredil in izdal posebej za to pri­ložnost. Zaključna sveta maša z ljubljanskim nadškofom V povsem prenovljenem in posebej lepo okrašenem sve­tišču ob 300. jubileju, ki je bilo dodobra zapolnjeno, je nadškof uvodoma blagoslovil vsa obno­vitvena dela, ki so bila v več le­tih opravljena v župnijski cerkvi, njenih štirih podružnicah in žu­pnijskem domu. V pridigi je šte­vilne romarje, ki so na ta milo­stni kraj prišli od blizu in daleč, nekateri celo peš, opomnil, da jih Bog nikoli ne pušča samih, pač pa se jim skozi različne po­dobe in načine v vseh obdobjih zgodovine razodeva. Nadškof je novitvenih del, pri tem pa je bil vsak romar deležen močnega in čutnega stiska roke nadškofa ter spominske podobice in kratke brošurice o dobrovski božji poti in župniji. Podelitev priznanj, veselo praznovanje in družabno srečanje v novem avditoriju Božja pomoč je tokrat pripo­mogla, da se je slovesnost lahko nadaljevala na prostem, v no­vem avditoriju za Marijino ka­pelico ob Leščevju, ki je bila ob­dana s krasnim velikim rožnim vencem iz rož. Nadškof Zore je blagoslovil čudežni studenec in od tod pritekajočo vodo. Mar­sikateri romar je z romanja od­nesel tudi steklenico z vodo. V nadaljevanju je župnik Alojzij Golob skupaj z nadškofom Sta­nislavom Zoretom in bolniškim duhovnikom Mirom Šlibarjem ob 300-letnici cerkve podelil priznanja župnije Dobrova naj­zaslužnejšim predstavnikom, ki so zavzeto vk ljučeni v njeno de­lovanje. Med prejemnike so se zapisali najbolj zvesti predstav­niki krasilcev, čistilcev, zboro­vodij, organistov, knjižničarjev, k ljučarjev, članov župnijskeKaritas, Marijinih sester, Žu­pnijskega pastoralnega sveta, katehetov, delivcev obhajila, bralcev božje besede, mojstrov za popravila cerkve in upravlja­nja župnijskega doma, pisateljev monogra.je o božji poti, javno­-političnega življenja v kraju, voditeljev zakonske skupine, mojstrov za prehrano ter drugi, zaslužni za nesebično pomoč. Župnik se je spomnil tudi vseh tistih, ki niso bili javno izpo­stavljeni, vendar si zahvalo za številna opravljena dobra dela zaslužijo. Zbrane je ob častitlji­vem jubileju nagovoril župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar in poudaril, da je cerkev v ponos in veliko veselje vseh ter izrekel čestitke župniku in drugim za opravljeno delo in pomoč. Predsednik krajevne skupnosti Dobrova Marjan Po­grajc je pozdravil vse navzoče in poudaril, da gre zahvala vsem našim prednikom za čudovito dediščino. Ker se zaključuje ob­nova vseh cerkva na področju Krajevne skupnosti Dobrova, je Pograjc izrekel veliko zahvalo župniku za pogumna dejanja in vsem krajanom za dela in darove. Provincial p. Marjan Čuden je spregovoril o zani­mivem opažanju, da župljani z vseh koncev radi prihajajo k Mariji na Dobrovo, kjer je lepa cerkev s čudovito Marijino po­dobo. Vsi zbrani so se ob koncu podeljevanja ob aplavzu veselili in ozavestili, da je glavni motor in gonilna sila izjemnih in zah­tevnih del ter spremljajočih do­godkov in priprav ob jubilejnem praznovanju domači župnik Alojzij Golob, ki je s trdim de-valček na melodije ansambla lom, vztrajnostjo, predvsem pa Stopar, ki je skrbel za vedro raz­zaupanjem v božjo previdnost položenje ob slovenski domači in Marijino varstvo mojstrsko glasbi, prav primerna. Gasilci, opravil neprecenljivo, a za vse-ki so skrbeli za red, so na obra­lej zabeleženo delo, ki bo ostalo zih ljudi ob koncu prepoznavali del zgodovine. Uradnemu delu zadovoljstvo. Farani in romarji je sledilo prijetno druženje s po-se bodo zagotovo s hvaležnostjo gostitvijo, ob kateri je dišalo po spominjali jubilejnega praznika telečji obari, golažu in številnih in z veseljem obujali čudovite drugih dobrotah ter vabljivem spomine. pecivu. Sončni žarki so skozi Nadja Prosen Verbič, goste oblake pokukali le stežka, Foto: NPV, R. K. zato je bila odplesana polka ali VABILO ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA Z njim se bomo poklonili žrtvam na obmejnem območju nemško­italijanske meje med drugo svetovno vojno v naših krajih. 10. julija ob 16. uri Medvedov maln (Planina 25, Jernejčkov graben – Klovže) Vabljeni! 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 23. srečanje Večer pod Vetrnikom 64 let mežnarjenja tete Kati Prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki Turistično društvo Vetrnik razpisuje XXIII. Prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki Babna Gora 2016, ki bo v soboto, 2. julija 2016, ob 17. uri na Babni Gori pri Polhovem Gradcu. Hkrati bo potekalo tudi izbirno tekmovanje za 35. Zlato harmoniko Ljubečne. Celoten razpis najdete na naši spletni strani tdveternik. com, zavihek Večer pod Sobotno popoldne nam bodo polepšali pre-Slovenije. Ponosni smo na naše odlične svetov­lepi zvoki diatonične harmonike, ki jih bodo iz ne prvake, nekateri izmed njih so s tekmovanji instrumentov izvabljali godci, ki na Babno Goro začeli prav na naši Babni Gori. prihajajo leto ta letom iz cele Slovenije. Večer pod Po tekmovalnem delu sledi prijetno druženje Vetrnikom je osrednji dogodek našega društva, na z ansamblom Jurčki. katerega se še posebej skrbno pripravimo, saj z Veselimo se vašega obiska in se vidimo na njim diha cel kraj. Nosimo veliko odgovornost Babni Gori! zaradi mladih in nadebudnih tekmovalcev, kate­rih kakovost igranja se iz leta v leto krepi. Glas o Člani Turističnega društva Vetrnik odličnih godcih je že davno presegel meje naše Katarina Kozjek se je rodila aprila 1926 na domačiji pri Kobilcovih v Mačkovem Grabnu. Pri rosnih 14 letih je že odšla morali navijati ročno. Ljudje od doma služit. Najprej je bila v so se takrat precej ozirali na Dolenji vasi pri Polhovem Grad-zvonjenje, saj veliko ljudi še ni cu in kasneje na Vrhniki. Pri 26 imelo svojih ur. Prtičke je likala letih se je poročila z Jevcovim z likalnikom na žerjavico, prala Tonetom iz Dvora in takrat se je pa jih je na roke. Krašenje cer­začela njena mežnarska služba kve je bilo včasih bolj naporno – bila je pomoč možu. V tistih – bilo je veliko vaz, za katere je časih so zvonili zjutraj, opoldne potrebovala dosti cvetja. Sedaj in zvečer. Tudi ob pogrebih in so to poenostavili in jih imajo sobotah sta zvonila, kar pa je manj. Župniki, ki so maševali bilo dokaj naporno. Uro so v času njenega mežnarjenja, so bili Gregor Andoljšek, Danijel Kaštrun ter sedaj Bogdan Ora­žem. Od leta 1995 sama mežna­ri s pomočjo hčere Ivanke. Pri svojih 90 letih še prav z vese­ljem opravlja to svojo mežnar­sko službo. V zahvalo za njeno predano delo so jo na njenem praznovanju 90-letnice prese­netili ključarji z župnikom in ji izročili darilo v imenu vaščanov soseske Dvora. Še na mnoga leta teta Kati! Milka Kozjek Umetniška melodija motorke Franc Bobnar prihaja iz Cerkelj les je podaril naš krajan Janez na Gorenjskem, Anton VidmarDolinar, za kar se mu ob tej pri­ Člani Turističnega društva Vetrnik iz Babne Gore so v soboto, iz Tacna pod Šmarno Goro. ložnosti iskreno zahvaljujemo. 21. maja, povabili in nato skupaj z obiskovalci občudovali dva Franc Bobnar, ki si je nadel ime Med prireditvijo smo klepetali gosta, ki sta v živo prikazala, kako poteka kiparjenje z motorko. Gozdar, vihti motorko že 25 let. in zaupala sta nam, da je prvi S kiparjenjem se ukvarja zadnji pogoj, predno se lotimo takšnih dve leti. “To je moja velika lju-podvigov, zaščitna oprema. Naj bezen in izziv,” pravi o svojem jo naštejemo: čelada z glušniki delu in doda, da se ne spomni, in zaščitnim vizirjem, jakna za da bi ga kadarkoli v življenju zaščito rok, zaščitne hlače in kakšna stvar tako zelo prevze-posebna obutev. In potem pride la. S seboj je pripeljal kar nekaj na vrsto orodje. Pri delu upora­izdelanih skulptur in jih razsta-bljata kar štiri različne motorke. vil na prireditvenem prostoru. Od klasične velike do majhne Prekrasne sk lede, podstavki baterijske. To so specialne žage za rože v obliki čevljev. Gobe, s posebnimi meči in veriga­orli, medved in še kaj. Za nas, mi. Ko seštejemo vse skupaj, obiskovalce, pa je izdelal lič-smo pri znesku dobrih petih no klop, katere nosilce krasijo tisočakov. In potem so na vrsti gobe. Anton Vidmar kipari že znanje, izkušnje, natančnost, 13 let. Njegovi razstavni ekspo-občutek za umetnost in veliko, nati predstavljajo gobe, medve-veliko ljubezni do dela. “Dobro de, toteme, sove, jelene …Kipari nabrušena motorka je prvi in hitro in natančno. Človek dobi nujen pogoj,” sta si edina. Ki­občutek, da ima v roki tanko parji z motorkami se v Sloveniji pilo, pa suvereno vihti motorko združujejo v Društvu kiparjev z in nastajajo prekrasne skulp-motorno žago, ki bo letos sredi ture. Izdelal je jelena. Hrastov junija organiziralo že 4. Festival Poslikava na hlevu domačije Pri Lesnikov’c na Setnici Življenje na deželi in s tem tudi kmečko gospodarjenje se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenilo. Kmečke vozove so že pred ča-na pretekle čase nam utrjujejo sta vprežena dva vola. Suhljat komaj pripeljali domov, potem som zamenjale nakladalke, zdaj samozavest in ohranjajo spo-moški pazi, da se mu vola ne pa se je začelo hudo neurje. La pa tudi te že samevajo v praznih ročilo o življenju naših dedov. izmakneta, pri čemer mu po-malo je manjkalo pa bi se zvr­kozolcih, ki prav tako izgublja-Vrsta takih spominov je tudi maga tudi šiba, ki jo drži v roki. nil. Poslikava je bila narejena na jo nekdanjo vlogo pri sušenju del poslikave na domovih. Na V ozadju se dviga Grmada; bele pločevino, potem pa pritrjena in shranjevanju sena. Vse to so Setnici 1, na domačijo Cankar, pečine slikovito ponazarjajo na steno, ki gleda proti jugu. nadomestile ba le, velike bele po domače Pri Lesnikov’c, je njeno podobo. Mama se spo-Slika lepo dopolnjuje zunanjo gmote, ki okolico domov po Janez Plestenjak pred nekaj leti minja, da so vole imeli pri vseh steno hleva in priča o preteklo­svoje zaznamujejo. Zagotovo narisal kmečki prizor z vozom hišah na Setnici. V misli se ji sti doma ter Setnice. gre tek časa v nedogled in ga ne in volovsko vprego. V polno na-vplete dogodek, ko so voz, na-Milka Bokal moremo zaustaviti. A spomini ložen voz, ki je povezan z žrdjo, ložen s senom, izpod Grmade kiparjenja, tokrat v Gradišču nad Šentvidom in Stično. Vsi so samouki, učijo se drug od dru­gega in sami s seboj. Umetnika pravita, da se tozadevno znanje ne razdaja prav širokogrudno, marsikdo izkušnje in pomemb­ne “.nte” skrbno skriva ... do njih moraš priti sam, je pač tako, vsi smo krvavi pod kožo, dodajamo. Pa sta se tudi na tem področju izkazala. Na oder smo povabili enega izmed članov tu­rističnega društva Vetrnik Uro­ša Kozjeka. Uroš je z orodjem izredno spreten in sposoben, to nam je dokazal že velikokrat. Suvereno je prišel na oder in Gozdar mu je nesebično poka­zal, kako se stvari streže. Uroš se je res izkazal in mi je zaupal, da je tako dragocene izkušnje zelo vesel. Dan smo zaključili uspešno. Kraju smo ponudili še en dogodek, kakršnega v naši dolini še ni bilo in na to smo še posebej ponosni. Mojca Suhadolc Černe 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uspešne balinarke Ženski balinarski turnir 2016 Leto 2016 smo balinarke DU Polhov Gradec začele zelo uspešno. Udeležile smo se štirih turnirjev in domov prinesle tri pokale. Na Vrhniki smo bile prve, v Dragomeru druge, na Igu pa tretje. Le v Lovranu smo bile pete. V začetku junija smo bile or-napekle paleto slaščic in z njimi ganizatorke Polhograjčanke. Na postregle že ob zajtrku, na voljo turnir smo povabile sedem ekip pa so bile tudi ves dan. Za orga­iz sosednjih občin: Vrhnike, nizacijo in izvedbo tekmovanja Dragomera, Brezovice, Iga, Lju-so poskrbeli moški kolegi bali­bljane (Bičevje in Vič - Rožnik) narji, za kar se jim vse balinarke ter ekipo BŠK Snežnik iz Lovra-zahvaljujemo in obljubljamo, da na. Vse so se turnirja udeležile. jim bomo pomagale pri organi-Sodelovali sta tudi dve domači zaciji moškega turnirja v začet­ekipi. Udeleženke turnirja so ku avgusta. Seveda ni šlo brez na začetku pozdravili vodja metanja v krog. Tokrat smo pri­balinarske sekcije Janez Novak, pravili kar tri nagrade in tekma predsednik DU Polhov Gra-je bila resna. Najboljša bližalka dec Marjan Plestenjak, veselo je postala Gusti Ravnik iz ekipe dobrodošlico in balinarsko Vič - Rožnik, druga je bila Met-kar sami balinarji in balinarke, hvala. Bičevje, predsednik DU Marjan Pleste­srečo jim je zaželel tudi žu-ka Jurač iz Dragomera, tretja kot vsako leto pa so jih prispe-• tretje mesto ekipa Polhov njak in vodja balinarske sekcije pan Občine Dobrova - Polhov pa Helga Kuclar iz Polhovega vali tudi naši zvesti donatorji Najpomembnejši pa so re-Gradec II, Janez Novak. Gradec Franc Setnikar. Za pra-Gradca. Tudi srečelov ni manj-Nataša Dujmovič, Matjaž Peklaj, zultati turnirja:• četrto mesto pa ekipa BŠK Vsem ekipam čestitamo! vilnost tekmovanja je skrbel kal. Letos je bil bolj skromen, Malči Božnar, Gostilna Polho-• prvo mesto je osvojila ekipa Snežnik iz Lovrana. sodnik Branko Šafran. Bali-vendar se iskreno zahvaljujemo grajski dom in Občina Dobrova Polhov Gradec I, Andrejka Novak narke smo, tako kot vsako leto, za dobitke, ki smo jih prinesli - Polhov Gradec. Vsem še enkrat • drugo mesto ekipa Ljubljana Zaslužene pokale sta podelila Dnevi medu v Polhovem Gradcu (1985–2016) Iz poslanske klopi V Polhovem Gradcu bomo letos od 4. do 7. avgusta kako so ljudje začeli čebelari-Dneve medu. V Polhograjski Anžeta Logarja ti; Z medom na medene tedne. graščini bo na ogled razstava pripravili že 25. Dneve medu. To je prireditev z Razstava Čebela v umetnosti ter pokušina čebeljih pridelkov najdaljšo tradicijo v kraju. S prireditvijo smo začeli je bila leta 2006 tako posebna, in izdelkov. Prikazali bomo tudi leta 1985 v Domu čebelarjev, ko smo tu pripravili 1. Volja do sprememb da so nas povabili, da jo po-nekaj zanimivosti s prejšnjih Medeno nedeljo. stavimo tudi v Slovenski hiši v razstav. Upamo na lepo vreme, Bruslju, kar smo storili še istega saj nameravamo več dogajanja Namen je bil odpreti in po-naprej. Ena od naslednjih od- Zadnjič sem sodeloval v neki po­ leta. Številne zastrupitve čebel postaviti v park pred graščino. kazati Dom čebelarjev obisko-mevnih razstav – Tudi med je govorni oddaji o krivcih za bančno in drugi problemi v čebelarstvu Med drugim bodo obiskovalce valcem in jih seznaniti s pome-lahko darilo – je bila leta 1997. so botrovali razstavi z naslovom letos prvič razveseljevale me- luknjo, kjer so s svojim glasovanjem nom čebel in čebeljih pridelkov. Obiskovalcem smo pokazali in Dajmo priložnost čebelam. Na dene dobrote gostilne Dobnikar sodelovali tudi gledalci. Vprašanje se V tistem času in še dolgo potem dokazali, da je med zares lahko razstavi Dotik medu leta 2010 iz Katarine. Kot običajno pa se je glasilo: ali bodo krivci za bančno podobnih prireditev v Sloveni-tudi odlično darilo. To, kar se smo pr vič v Sloveniji predstavi-bomo lahko odžejali z raznimi ji ni bilo. Medeno nedeljo smo danes zdi samoumevno (in ve- luknjo sploh kdaj odgovarjali. Pa re- li masažo z medom in rezultate medenimi napitki, otroci pa po­ pripravljali do leta 1990 v okvi-liko medu se proda na ta način) zultat? 92 % jih meni, da ne. celjenja ran z medenimi oblo-sladkali z medenim sladoledom ru takratne Čebelarske zadruge je bilo namreč leta 1997 prava gami iz slovenskega kostanjeve-in sveže pečenimi medenjaki. Ljubljana, kjer sem bila zaposle-novost. Naš moto pri pripravi ga medu. 23. Dnevi medu so z Obiskovalci si bodo v tem času Kdo se lahko najbolj razve-moral v studiu pojasnjevati, za­ na, od leta 1991 dalje pa jo pri-Dnevov medu je bil, da vedno Medenimi pravljicami privabili lahko brezplačno ogledali Mu- seli takšnega javnega mnenja? kaj napredujejo tako počasi, to­ pravljamo s podjetjem Božnar predstavimo nekaj novega. To številne mlade obiskovalce, na zej pošte in telekomunikacij ali Krivci za bančno luknjo. In pa žilci pa bi javno okrcali uprave čebelarstvo, d. o. o. se je odražalo z izdelki na raz­ 24. različici dogodka pa je bil prebrali kakšno medeno pra- organi pregona ter sodstvo. bank, ki ne bi želele sodelovati z Prve razstave smo postavili stavi, predavanji, predstavitva­ na obisku pri nas evropski med. vljico v Knjižnici pod krošnja- Zakaj? Prvi zato, ker se v jav-organi pregona. In ko bi sodnik kar v dvorani Doma čebelar-mi in delavnicami. Do leta 2002 Obiskovalci so lahko okusili 40 mi v parku pred graščino. Vsi, nosti ustvarja splošna klima, odločil, da podelitev 8 milijon­ jev, prodajo izdelkov pa imeli smo pripravljali razstavo vsako vzorcev medu iz 10 evropskih ki imajo malo umetniške žilice, da odkrivanje in kaznovanje skega kredita brez zavarovanja na stojnicah pred hišo. Leta leto, naprej pa na vsaki dve. Na­ držav. V okviru vsake priredi-pa se bodo lahko preizkusili v bančne kriminalitete ni prio-mimo internih pravil banke ni 1994 smo prvič postavili raz-slovi razstav nakazujejo na to, tve smo imeli tudi razna preda-poslikavi panjskih končnic pod riteta. Drugi pa zato, ker jih za kaznivo dejanje, bi se upravi­ stavo v obnovljeni Polhograj-česa vsega smo se lotili: Čebe­ vanja. Vrhunski strokovnjaki iz vodstvom slikarja Reneja Čopi- relativno lagodno ukvarjanje čeno v medijih pogovarjali o ski graščini. Razstava Sloven-le ljudem s predstavit vijo nove Slovenije in tujine so predsta-ja. Točen program prireditve in s pregonom bančne krimina-vprašanju integritete sodnikov ski čebelnjaki in čebelarstvo knjige Med in zdravje; Dežela vljali različne teme, povezane predavanj bo objavljen na sple- litete nihče ne bo klical na od-in soočali mnenja ter medna­ je bila izredno odmevna, tudi čebel s predstavitvijo dela prof. s čebelarstvom in čebeljimi pri-tni strani ww w.boznar.si. Se govornost. Pa četudi na koncu rodne primerjave o učinkovito­ zahvaljujoč ambientu graščine, dr. Jožeta Riharja; Okus po delki. Kljub temu da se trudimo, vidimo v Polhovem Gradcu od ne bo nihče obsojen. V družbi, sti našega sodstva. V takšnem kjer je bila to prva razstava po medu leta 2000 je prinesel šte­ da so naši izdelki najboljši, je 4. do 7. avgusta na 25. Dnevih kjer velja splošno prepričanje, vzdušju bi krivce prej ali slej po­ obnovi. Zapisi obiskovalcev so vilne ideje, kako vključiti med v njihova predstavitev še lepša v medu! da se odgovornih tako ali tako sedli za zapahe. Tudi zato, ker je bili takšni: ťZdelo se mi je, da vsakdanjo prehrano; Slovenski ambientu Polhograjske grašči- ne bo poiskalo, se tudi tisti, ki epilog sodnih preiskav s podro­ sem v naravi, v resnici pa sem med kontrolirane kakovosti ob Malči Božnar ne. so plačani in poklicani za ta-čja bančne kriminalitete vpra­ bil v odlično postavljeni razsta-priložnosti uvedbi te znamke; Letos bomo pripravili že 25. kšne preiskave, ne pretegnejo. šanje, na katerem sodstvo osta­ vi.Ť Dali so nam zagon za delo Ko je sekira padla v med ali Zato, ker od njih nihče tega za-ne ali pade. Splošno vzdušje v res ne pričakuje. Ker jim mediji družbi je morda pomembnejše, in javnost ne dihajo za ovratnik kot si predstavljamo. Apatični in ne sprašujejo nenehno, kako državljani, ki ne zahtevajo spre­ napreduje pregon. In to je naro-memb, so voda na mlin tistih, be. To je znak, da družba posta-ki ne želijo ničesar spremeniti ja apatična, da ljudje ne zaupajo v državi. Brez sprememb ne bo več v delovanje pravne države. V izboljšanja, brez volje in glasne­ sodobni, razmišljujoči in aktiv-ga zahtevanja ukrepov pa ne bo ni družbi bi bil odgovor ravno sprememb. Če kdo ne verjame, obraten. Večina bi verjela, da naj pomisli na nogomet in oce­ bodo krivce polovili. Mediji bi ni, kakšen vpliv na igro izbrane podrobno spremljali dogajanje vrste ima čemerna in molčeča v zvezi s preiskovanjem bančne ali pa glasna in energična na­ kriminalitete. Že zato, ker bi vijaška publika, oborožena z tako želeli njihovi bra lci, gledal-zastavami in drugimi simboli! ci, poslušalci. Vsako zamujanje Kjer je volja, je tudi pot. In volja v preiskavi bi vzbudilo ogorče-je – volja ljudi … nje javnosti, direktor NPU bi 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pogovor s poznavalko in ljubiteljico zelišč Margito Vehar “Super živila rastejo pred našim nosom” Življenje jo je naučilo veliko. Izkusila je, da zares za mnoge bolezni rastejo rožice, kot pravi teta Pehta, in da za vsakim dežjem posije sonce, kot pravi znan slovenski pregovor. Zeliščarka Margita iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu je po hudi operaciji na srcu ter izgubi službe našla mesto tam, kjer si je vedno želela – v naravi, med čebelami in zelišči. Iz rastlin vzame kar je zdravilnega, poskrbela pa bo, da bo zdravilen in Življenje vam ni prizanašalo, potem pa je sledilo spoznanje, da za vsakim dežjem posije tudi sonce. Drži. Po hudi operaciji na srcu sem bila kar nekaj časa na bolniški. Kasneje sem našla delo v podjetju, kjer so kaj kmalu začeli odpuščati in tudi sama sem kot komercialistka pristala na za­vodu za zaposlovanje. Službe nisem našla, zato sem se usmerila v naravo, kjer sem se našla in si sama ustvarila službo. Najela sem njivo in posadi­la zelišča ter samooskrbni zelenjavni vrt. In konjiček je postal tudi vaše delo in zaposlitev. Kako je do tega prišlo? Sama sem bila vedno rada v naravi. Vseskozi sem živela z naravo. V njej sem iskala zdravilne rastline za svojo bolezen. Moj vrt je bil vedno samooskrben. Zelenjavo in zelišča celo življenje pridelujem sama. O tem me je veliko naučila moja mama, tako kot tudi o divji hrani. Vse to je bil sprva le moj hobi, potem pa je ideja o lastnem podjetju, ki je sicer živela leta, prišla spontano. S partnerjem sva čebelarja in okoli čebelnjaka sva posadila zelišča, zaradi čebel. Ker se zelišča hitro razraščajo, sem viške začela razdajati prijateljem. Nekatera zelišča pa sva uporabila v skupnem projektu – ustvarila sva zeliščni med. Nastale so različne vrste, od medu z okusom timijana, mete, ameriškega slamnika, smrekovih vršičkov, žajblja, pehtrana in vse do medu s sokom rdeče pese, ki je najin adut. Vsak od njih ima svoj zdravilni učinek, je edinstven in na trgu lepo sprejet. Predvsem med s sokom rdeče pese priporočajo onkološkim bolnikom in vsem bolnikom po operacijah in slabokrvnim. Pred kratkim sva ga predstavila v ljubljanski Mestni hiši kot enega od projektov z družbenim učinkom. Kar je pomagalo meni, bo pomagalo tudi drugim. Jaz sem si po operaciji z njim pozdravila krvno sliko. Zeliščarji ste znani predvsem po zdravilnih čajih. Se pri vas najde kakšen poseben? Čaj iz ajde je moj adut med čaji. Tudi ajda je bila sprva posejana zaradi čebel. Nekoč sem prebirala članek o njenih zdravilnih učinkih in porodila se mi je ideja. Iz nje sem naredila čaj, po katerem ljudje pogosto povprašujejo. Ajda je starodavno zdravilo, čisti kri, jača stene žil in posledično uravnava pritisk. Sicer pa pripravljam številne čajne mešanice ali samostojna zelišča, ki koristijo imunski odpornosti ali drugim zdravstvenim te­žavam. Sem lokal patriot, zato nabiram le domača zelišča – navaden regrat, rman, trobentice, mar­jetice, lapuh, preslico, smrekove vršičke, navadno koprivo in številne druge, saj želim ozaveščati lju­di, da na našem vrtu raste najbolj zdrava hrana, super hrana. V teh dneh, ko je pomlad v polnem razcvetu, imate torej veliko dela, pa ne le zaradi nabiranja zdravilnih pom­ladanskih cvetov, pač pa tudi zaradi urejanja zeliščnega vr ta, ki nastaja v osrčju Polhovega Gradca. okusen tudi čaj grofa Blagaja. Res je, te dni sem polno zaposlena. Vse se je zaradi slabega vremena nekoliko zavleklo. Sedaj pa hitim z nabiranjem zelišč za čaje, za katere je potrebno primerno poskrbeti, potem je tu moj veliki projekt – zeliščni vrt, ki ga prav tako ure­jam, in nazadnje so tu še tržnice, sejmi in festivali, kjer sem prisotna s svojimi izdelki, pridelki in sa­dikami. Del njive bo samooskrbni z zelenjavo in ostalimi poljščinami, v drugem delu pa že nastaja pravi zeliščni vrt. Namenjen bo za oglede in oza­veščanje o zdravem načinu prehranjevanja in sa­mooskrbi. Prav vsak si lahko pridela svojo zelenja­vo in zelišča. Zaenkrat pa imajo tam svoje mesto ajda, pehtran, drobnjak, timijan, materina dušica, marjetice, rabarbara, meta, melisa, črna kumi­na, plahtica, hermelika, ameriški slamnik, sivka, žajbelj, sladki pelin, jagode in še in še. Vse čaka presaditev, dosaditev novih in ureditev zeliščne­ga vrta, ki bo primeren tudi za ogled, z urejenimi gredicami in pohodnimi potmi. Žal mi je vreme načrte zamaknilo, slej ko prej pa bo projekt odprt. O tem boste vsi pravočasno obveščeni. Moja ve­lika želja in naslednji projekt pa bo organiziranje festivala zelišč v Polhograjski graščini. Na tem vrtu bodo zrasle tudi rastline, ki bodo sestavljali nov produkt Dobrot Blagajeve dežele, in sicer Blagajev zeliščni čaj. Nam izdate recepturo? Blagajev zeliščni čaj bo nekaj posebnega in hkrati tak, da bo odgovarjal vsem okusom. Se­stavljen bo iz zelišč, ki jih je mogoče nabrati v našem kraju. Predvsem pa bo imel zdravilno funkcijo. Ker ima grajska lipa velik pomen, bo tudi čaj delan na osnovi lipe. Mogoče ga bo tudi kupiti, in sicer v Polhograjski graščini, na sejmih in festivalih z zdravo hrano ter predstavitvah in promocijah občine. Na zeliščnem vrtu sadite vse meni poznane rastline, kaj pa kakšna popularna novost iz tujine? Sem lokal patriot, zato bodo na mojem zelišč­nem vrtu našle mesto zgolj av tohtone rastline. Le nekaj imam tujerodnih, ki pa so se skozi leta klimatizirale pri nas. Moj namen je namreč oza­veščati ljudi, da bodo znali pravilno uporabljati tisto, kar raste pri nas. Sama ne maram tako ime­novanih super živil, ki prihajajo v prahu iz tujine, saj je dokazano, da ta resnično ne delujejo, ampak je učinek le psihološke narave. Niti ne vemo kaj vse vsebuje. Nam super živila rastejo pred našim nosom. Nabiranje zelišč, posebej pa divje hrane v naravi, je lahko včasih tudi nevarno, zato je potrebno imeti znanja. Kje ste jih pridobivala? Posebej uživanje divje hrane je lahko nevarno. Slišali smo že za primere, ko so ljudje misleč, da jejo čemaž, jedli liste šmarnice in tako pristali v bolnišnici. Prav tako je z gobami in ostalimi divji­mi rastlinami. Tudi napačno kombiniranje zelišč lahko povzroči kontradiktorne učinke. Potreb­no je biti previden. Pri nekaterih se uporabljajo korenine, drugje stebla, spet pri tretjih cvetovi, nekatere pa so zdravilne cele, tak je na primer re­grat, fantastičen za razstrupljanje. Znanja so dra­gocena. Sama sem bila na številnih predavanjih, opravila sem šolanje zeliščarstva in socialnega podjetništva. Znanje pa črpam predvsem iz knjig. Ne smem pa pozabiti na vse “tete Pehte” – mamo, sosede, starejše gospe, ki so mi iz izkušenj podaja­le znanje, njihove nasvete vselej rada upoštevam. Po tolikih letih sem našla svoje recepture, ki so pomagale meni in drugim, zato se jih držim in jih z veseljem širim naprej. Ljudje pogosto zelišča nabirajo sami in jih sami skladiščijo. Kaj morajo pri tem vedeti? Zelišča je potrebno nabirati v suhem in sonč­nem vremenu, pred cvetenjem. Takrat vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Držim se nasveta ene od prijateljic, zeliščarke, ki mi je svetovala, da nabiram zelišča takrat, ko jih obiskujejo čebe­le. One vedo, kdaj imajo v sebi največ učinkovin, ki so zdravilne tudi za človeka. Priporočljivo jih je striči, ne ruvati. Sama nabiram zelišča le mla­da. Ko bujno zacvetijo, pustim cvetove čebelam, da imajo dobro pašo. Sušiti jih je priporočljivo v temi, v suhem prostoru in na naravnih materialih. Nato jih je treba pravilno shraniti. Tako bodo tudi posušena zelišča ohranila svojo zdravilno moč, lepe barve in ne bodo zbledela oziroma posivela. Pravijo, da od dela ni jela, ni dovolj da delo le cenimo, pač pa ga je potrebno tudi prodati. Je trg za zeliščarje danes zahteven? Zahteven je že sam začetek, odpreti podjetje. Sama sem želela delati po črki zakona, zato sem se zares poglobila in natančno preučila zakono­dajo, ki se povrhu vsega še vsakodnevno spremi­nja. Odgovore na svoja vprašanja sem iskala pri odgovornih inštitucijah, kjer je izredno težko do­ biti konkretno informacijo ali nasvet Vse je po­trebno najti sam, v zakonih in uradnih listih, in da se v njih znajdeš, je potrebnega ogromno časa. V začetku novembra lansko leto mi je uspelo od­preti podjetje Dežela zelišč. Vse to je pomenilo konkreten .nančni zalogaj, saj so pogoji za tovr­stno dejavnost zelo strogi in nadzorovani. Sedaj pa se s produkti prebijam na trgu. Moje izdelke, kot so domači čaji, zeliščni sirupi, različni okusi zeliščnega medu, sortni med, med s sokom rde­če pese, vložen česen in šalotka, čemaževi popki, sadike zelišč, zeliščne aromoterapijske blazinice, predvsem pa izdelki namenjeni za naše zdravje, je mogoče kupiti na tržnicah na Vrhniki in na Viču, kjer sem redno prisotna, prav tako tudi na prazničnih sejmih v Polhovem Gradcu, Horjulu, Podpeči, Trzinu, Mengšu, Celju, na Logu in dru­god. Tako danes že lahko rečem, da so ljudje moje izdelke lepo sprejeli in se vračajo ponje. Prihaja sezona klopov. Nam zaupate,  kako se teh nadlog ubranite vi? Ne uporabljam kemičnih pripravkov, si pa noge in roke natrem z limoninim sokom. In deluje. Tudi sončni meseci, ki bi sicer morali biti že tu, prihajajo. Kaj svetujete, kako zaščititi kožo? Pred soncem se je potrebno zaščititi s senco in oblačili, predvsem ko je visoko in žgoče. Šentjan­ževo olje je zelo dobro za kožo, nima pa visoke U V zaščite. Kremo za sončenje si zato kupim. Z domačo ognjičevo kremo pa vzdržujem lepo in zdravo kožo. Predvsem pa je potrebno paziti, kaj pojemo. Zato si čim več zdravja pridelajmo sami, doma! Nadja Prosen Verbič 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pionirke PGD Dvor tik za najboljšimi na državnem tekmovanju D o l go pričakovana nedelja, 12. junija, je čakanje na nastope vseh enot. Zaradi nepredvidljivega vreme­ vendarle prišla na vrsto. To je bil namreč dan, na so se namesto v morje zate­ ko so pionirke PGD Dvor odšle na državno kle v terme Žusterna in se spro­ tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah v stile v bazenih in na toboganih. Koper. Po uspešno izvedenih vajah so končale na Z bližanjem razglasit ve rezulta­ četrtem mestu. tov na osrednjem nogometnem stadionu Boni.ka je rasla tudi Dekleta so si nastop priborila scenarije. Naša dek leta, v ekipi napetost v ekipi. Ob prebiranju na občinskem in regijskem tek-so sodelovale Kaja, Taja, Maja, imen ekip so prav vse punce dr­ movanju, ki sta potekala jeseni Sara, Ana, Eva, Nina, Katja, žale enako obliko .ge, da bi jim 2015. Na obeh tekmovanjih so Maja, Manca je bila rezerva in uspel veliki met. Žal je napove­ gladko ugnale konkurenco ter poškodovana Ema, so bile na vr-dovalec ekipo Dvora prebral na si priborile pravico do nastopa sti bolj na začetku. Najprej so se četrtem mestu, kar je pomenilo, na državnem tekmovanju. pomerile v vaji z vedrovko. De-da je sanj o medalji konec. Na­ vetčlanska ekipa se je postavila mesto nasmeškov so se na obra­za vedra in pričela z vajo. Prvo Močna konkurenca zih pojavili žalostni pogledi, saj Na državnem tekmovanju vedro je bilo hitro uspešno zlito, je bilo sanj o ponovitvi tretjega drugo vedro tudi, zrušene vse lahko nastopijo najboljše tri eki- mesta izpred dveh let v Ormo­ tarče. Vse skupaj se je dogajalo pe z regijskih tekmovanj v vsaki žu konec. Do medalje nas je to- z naglico in se zgodilo v 16,71 kategoriji. Slovenija je razdelje- krat ločilo pičlih 0,82 sekunde. sekunde, kar je na koncu postal na na 17 gasilskih regij, tako je Morda je bil na koncu nad sicer eden najhitrejših časov vaje z v Kopru v kategoriji pionirk na- izjemnim uspehom še najbolj vedrovko. Pomembno je bilo, da stopilo 49 ekip. Same vrhunske. razočaran mentor Klemen, ki je so pionirke ostale brez kazen- Vaje za to tekmovanje so se pod potočil tudi nekaj solz. A vsak budnim očesom mentorjev Teje skih točk. Sledila je štafeta na “poraz” te naredi močnejšega. S k up ina z a m a m e 400 metrov z ovirami. Namen Kopač in Klemena Zibelnika za­vaje je čim hitreje predajati roč­ V z adn je m srečanju mladih mamic nas je obiskala lokalna patronažna čela sredi marca. Dekleta so se “Mini” sprejem nik od tekmovalke do tekmo­srečala na 27 skupnih vajah, te­ sestra in babica Cilka Škof. Naš cikel osmih srečanj, kjer smo Dek leta so prizorišče tekmo­ valke, pri čemer vsaka preteče meljito izpilila vajo z vedrovko, vanja hitro zapustila, v društvu obdelovale skladno z razvojem materinstva izbrane teme od izkušnje 50 metrov, nekatere na poti štafetni tek ter vajo razvrščanja. pa so začeli pripravljati “mini” poroda, hranjenja, spanja otročka, odnosa s svojo mamico, partnerjem, čaka tudi ovira. Zadano nalogo Postale so prave prijateljice, se sprejem za izjemen uspeh. Tako bližnjo okolico do stika z otrokom, smo tako zaključile s pogovorom o med seboj spodbujale, starejše so opravile v 83,45 sekunde, kar so junakinje avtobus zapustile je bil znova eden najhitrejših ča­ prijetni izkušnji poporodnih obiskov ga. Cilke. Hvala vsem za iskreno predajale dragocene izkušnje na Dobrovi ter se presedle v ga­ sov. Sledila je še vaja iz razvršča­ podelitev svojega izkustva! mlajšim ter se nenazadnje tudi silski kamion, ki jih je odpeljal nja, pri kateri je desetarka Kaja zabavale. Opravile so tudi dva pred gasilski dom. Tam so jih Donositi, roditi, negovati in hkrati že vzga- Namen Skupine za mame je, da se Ženske, zelo kakovostna treninga s pio-dekleta izjemno lepo postrojila, zvesti navijači pričakali s tran­lahko bi dejali, skoraj po vojaško, jati otroka za žensko ni lahek ťpoklicŤ. Otrok ki postajamo mame ali smo mame, povežemo, nirkami in pionirji PGD Drenov sparenti in glasnim ploskanjem. žal pa je ena tekmovalka zasta­ vsrkava sporočila iz okolja z vsemi čutili že od negujemo, podpiramo, delimo izkušnje, mne-Grič - Lesno Brdo, dvakrat odšle V očeh vseh so bile to največje vljeno povelje opravila nekoliko spočetja naprej. In mama je tista prva oseba, nja, smeh in solze. trenirat štafetni tek na atletsko junakinje tekmovanja, juna­izven začrtanih smernic, zaradi ki mu preda temelje za njegovo nadaljnje ži-Skupino je vodila: Bogdana Mikša, specia-tartansko stezo na Dobrovo ter kinje, ki so dokazale, da lahko česar je ekipa prejela eno kazen­ vljenje. Zato rabi vsaka mama tudi sama ve-listka družinske in zakonske terapije se udeležile tudi tekmovanja na tudi majhno društvo z malo sko točko. liko nege in podpore iz okolja. Postati mati je Drenovem Griču, vse v luči čim razpoložljivimi dek leti doseže proces, ki se sicer telesno začne s spočetjem, Humanitarna akcija zbiranja pomoči boljših priprav na tekmovanje. vrhunski rezultat. ko telo sprejme novo življenje, ki se razvija v Beseda humanitarnost ima zelo širok po-Nestrpno pričakovanje telesu matere ter nadaljuje preko nosečnosti, men, žal pa jo prepogosto povezujemo le z Dekleta imela jasen cilj razglasitve Klemen Zibelnik, PGD Dvor poroda in skrbi za otroka. Ženska pa postaja darovanjem denarja raznim dobrodelnim or-Na podlagi rezultatov vaj so Po koncu nastopa je ekipa de­mati tudi znotraj sebe. Ko se srečuje z željo po ganizacijam ali prostovoljnim delom v tujini. spoznala, da so odlično pripra-klet vedela, da je vaje izvedla iz­otroku, s sprejemanjem otroka in svoje nove jemno dobro in je medalja pov- Dobrodelnost so pravzaprav vsa naša mala, vljena. Njihov cilj je bil jasen, podobe v času nosečnosti. Ko spoznava svojo sem dosegljiva. Sledilo je dolgo drobna dejanja, ki naš svet, našo okolico, naše da v Kopru osvojijo medaljo. S popolnost in nepopolnost, svojo moč in ne­ soljudi naredijo boljše, bolj vesele. Danes je takšnim pristopom so se lotile moč, svoje strahove in sposobnosti, bolečino možnosti za dobrodelnost res veliko. Žal živi-priprav in se zavzeto pripra­in veselje, …Materinstvo od nje zahteva veliko mo v družbi, ki vsak dan vzbuja več sočutja do vljale na nastop. Visokih priča­odločanja, predajanja, zaupanja svojemu in­ tistih, ki jih je na dno vrgel nestabilen sistem. kovanj na srečo ni zmotila niti V kolikor se želite pridružiti uspešni dvorski mladini ste dekle­stinktu, posluha zase in za otroka. Predvsem Na vsakem koraku so zbirna mesta za hrano, poškodba ene izmed deklet te-ta in fantje od 6. leta dalje vabljeni, da skupaj s starši pokličete od nje zahteva zelo malo razuma in več srč­ oblačila, igrače in opremo za tiste, ki si ne mo-den dni pred nastopom, saj jo je Klemena Zibelnika nosti, predajanja in zaupanja lastni intuiciji. rejo privoščiti obiska v trgovini. Tem akcijam rezer vna tekmovalka uspešno (031 798 164; klemen@smucka.com). Velikokrat srce matere govori eno, okolica pa se pridružuje tudi naše društvo. nadomestila. Vremenska napo-Srečanja potekajo preko celotnega leta. drugo. Komu bolj zaupati? Sebi, svoji instink- V maju smo se pridružili akciji zbiranja po-ved za nedeljo ni bila najboljša, tivni Ženski naravi, svojim globinam, ki že moči za socialno ogrožene prebivalce obči-a smo bili pripravljeni na vse tisočletja nudijo dom zarodku, rodijo otroka ne Brezovica, ki jo je že 4. leto zapored pod in ga negujejo ter vzgajajo? Ali vedno se spre­ okriljem Krajevne organizacije Rdečega Križa minjajoči paradigmi družbe? v Notranjih Goricah organizirala ga. Mojca In potem je ženska razpeta med seboj in Pristavec Đogić. Odziv naših sokrajanov je bil normami družbe po večini sama. Ne živi več res fantastičen. Zbrali smo za dva polna avto­v razširjeni družini, njene prijateljice so preza­ mobila stvari, predvsem oblačil in igrač, nekaj poslene, starši še delajo, partner pride pozno je bilo tudi hrane in higienskih pripomočkov, domov. Vsa vprašanja, dvomi, strahovi, nega dva otroška vozička in en tricikel. Vsem, ki ste in vzgoja otroka pade na njena ramena. se odzvali, se iz srca zahvaljujemo! Pobudniki Kaj jo lahko reši? Skupina za mame je na­ akcije so nam sporočili, da jih je naša pomoč menjena mamam, da se sprostijo in spregovo­ pri akciji resnično razveselila, tako da so skle­rijo o skrbeh, veselju, kako je biti mamica, česa nili, da bo večino donacije, ki smo jo zbrali v jih je strah, kaj pogrešajo, kaj jih jezi, na kaj so naši občini, prejela družina matere samohra­ponosne, … Preprosto in enostavno zdravilo nilke štirih otrok (njen mož je umrl), ki skrbi za današnjo Mamo je, da se poveže z ostalimi tudi za svojega bolnega očeta. Družina ne živi Ženskami, ki so trenutno v isti koži kot ona ne v eni, ne v drugi občini in tako se bo sim­sama. bolično zaokrožila naša zgodba o medobčinski Da v varnem prostoru, ki ga nudi skupina solidarnosti. V resnici je na svetu vsega dovolj, za mame začnemo zaupatI sebi in otroku, da le razporejeno ni najbolje, kajne? Človeku je imamo pravico verjeti, da smo najboljša mama dano, da se ob razdajanju za skupno dobro in za svojega otroka, ne glede na to, kaj pravijo skrbi za sočloveka počuti dobro. Skromnost drugi. Vsakič je na skupini obravnavana nova ob dobrih delih je lepa čednost, kljub temu pa tema (npr. porod, dojenje in hranjenje, uspava­ smo lahko ponosni nase, da v svojem srcu no­nje, odnosi s sorodniki ...), o kateri ima vsaka simo toliko ljubezni do soljudi. mama možnost govoriti in razmišljati, tera­ pevtka pa sodeluje v pogovoru z vsako mamo Petra Pišek za društvo Lep je dan posebej. 27. junij 2016 Občina Dobrova-Polhov Gradec elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Osnovnošolci uredili in zasadili zeliščni vrt Potepanje po Polzeli Na potepanje po Polzeli smo se odpravili 17. maja 2016. Na programu smo imeli Šenek iz časov celjskih grofov. ogled tovarne nogavic. Zara-To je mogočna stavba z lepim di nepredvidenih dogodkov parkom. V njem so preko 100 okrog lastništva nam ogleda let stara drevesa, mogočne pla­proizvodnje niso omogoči-tane in hrasti, velike tise, rde­ li. Smo pa poskrbeli za dober čelistna bukev, tulipanovec in promet, saj so bile v letošnjem kanadska čuga. Nedaleč stran maju nogavice še kar priročne. je Cajhnov kozolec. Sam kozo-Ogledali smo si cerkev sv. Mar-lec je del slovenske identitete. jete, prvič omenjene leta 1255. Na njem so razstavljeni razno-Ponaša se s kamnitim glavnim vrstni kmečki rekviziti, orodja, oltarjem, relikvijo sv. Teodorja ki so v preteklosti pri kmečkem in prekrasnimi orglami ter reli-delu omogočala vse, kar je bilo efom malteškega križa na stro-pri hiši potrebno postoriti. Po­pu prezbiterija. Z rastjo kraja leg kozolca je še Obermayerje­je postala sčasoma premajhna va zbirka starih traktorjev. 733 in je bila po načrtih arhitekta metrov visoko nad Polzelo se J. Plečnika v 20. stoletju pove-bohoti Gora Olja z dvostolpno čana. Ogledali smo si graščino cerkvijo. Ponaša se z Gallovim V Osnovni šoli Polhov Gradec so se nekateri učenci skupaj z učitelji lotili projekta Zelišča. Priključili so ga mednaro­dnemu ENO projektu ob sve­tovnem dnevu biodiverzitete. Glede na to da so vrt zasadili v veliki večini z medovitimi rastlinami, pa so s tem na nek način po svojih močeh izrazili tudi podporo slovenski pobudi, da 22. maj postane svetovni dan čebel. Letošnje slabo vreme je zagodlo tudi njim, saj jim obilno deževje preprečuje, da opravijo še zadnja zaključna dela na vrtu. Učenci in mentorji upajo, da jim bo vreme pred zaključkom šol­skega leta le še namenilo nekaj sončnih dni, da bodo lahko postavili še table z napisi ter vrt zasuli s sekanci. Tako bo v času poletnih počitnic vrt lahko v miru zaživel. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo donatorki zelišč gospe Margiti Vehar. Nadja Prosen Verbič oltarjem z motivom zadnje ve­čerje. Pod cerkvijo je podzemno svetišče. Nazadnje smo si ogle­dali še grad Komenda. Grad je bil last polzelskih plemičev iz 13. stoletja, pozidan v romanski dobi, v času malteških vitezov. Prijetna vodička Manuela nam je podala izčrpno, vsebinsko polno zgodov insko razlago o mestecu Polzela, malteškemu viteškemu redu in obeh grado­vih. Grad Komenda je od leta 2011 v celoti obnovljen, v njem domujejo občinska knjižnica z razstavo o književnici Neži Maurer, glasbena šola, turistič­ni biro in restavracija. Polni le­pih vtisov in s trojanskimi kro. smo se vrnili domov. Lado Nartnik Spomladanski pohodi Vsak drugi torek v mesecu je dan za pohodnike Društva upokojencev Dobrova. Z našimi pohodi spoznavamo nove kraje, tudi take, ki jih morda sami nikdar ne bi obiskali. Letos spomladi smo prehodili kar nekaj lepih, zanimivih krajev. Na pustni torek smo se odpravili na Dolenjsko in želeli prehoditi del poti po rimski ce­sti, ki je nekoč povezovala Oglej s Siskom. Pohod smo začeli v vasici Sušica pri Muljavi. Prija­zni domačini v vasi Kitni Vrh so nas seznanili z zanimivost­mi najstarejšega naselja na tem območju. Krajevni vodič nas je popeljal do Valične vasi, zna­ne po dveh starih lipah – 300 in 800 let. Pot smo nadaljevali mimo cerkev sv. Marjete, zave­tnice popotnikov, in sv. Martina do vasi Vrh pri Križu. Ob ume­tnem jezeru, ki je nastalo, ko je voda zalila peskokop, smo se spustili v dolino, kjer nas je že čakal avtobus. Marčni pohod je potekal po krajih pod Pugledom, po gri­čevnatem območju jugovzho­dnega dela Ljubljanske kotline. Delno smo hodili po odprti, razgledni planoti, krajevnih ce­stah in delno po gozdu ter med polji. Šli smo skozi šest zaselkov: Mali in Veliki Lipoglav, Repče, Brezje, Selo in Pance, pohod pa zaključili v vasi Mali Lipoglav na turistični kmetiji z okusno domačo hrano. Sončen, za ma-rec izredno topel dan nam je pohod še polepšal. Aprila smo se namenili na Krim. Pohod smo začeli v Iškem Vintgarju. Gozd nam je nudil zavetje in senco, da nam na str­mi stezi ni bilo prevroče. Med­tem ko je bila v dolinah pomad v polnem razcvetu in je bilo drevje na prvih dveh tretjinah poti zeleno, so bila drevesa proti vrhu še povsem gola. Le sem ter tja je med podrastjem iz listja kukalo prvo pomladno cvetje. Z vrha Krima smo imeli lep raz­gled predvsem na Ljubljansko kotlino in bližnjo okolico. Vzpon na vrh Kojca je bil naš majski pohod. Vožnja do tja je bila kar dolga: prek Suhega dola, Poljan, Sovodnja, Cerknega do vasice Jesenica. Od tu naprej pa po gozdni poti v strmino. Bolj ko smo se bližali vrhu, bolj str­ma je bila steza. Čeprav je bilo oblačno, nam je bilo proti vrhu že pošteno vroče. Vendar nas je mrzel veter na grebenu hitro ohladil. Poiskali smo zavetje v majhni koči in za veliko kopo sena. Z vrha smo se spustili do vasi Zakojca. Po okrepčilu na turistični kmetiji smo si ogleda­li še Bevkovo domačijo in muzej, posvečen pisatelju. Junija smo šli na Peč nad Ratečami oziroma Tromejo. Avtobus nas je pripeljal na Ko­rensko sedlo, od tu pa smo se povzpeli na obširno travnato pobočje Sovške planine. Plano­ta je v zimskem času priljublje­no smučišče, ki ga zaradi bližine obiskujejo tudi številni sloven-ski smučarji, v letnem času pa na pašnikih pasejo živino. Le še kratek vzpon in bili smo na vrhu. Tromeja je stičišče treh narodov: slovanskega, german­skega in furlanskega ter kraj za srečevanje in povezovanje ljudi onkraj treh meja. Nezahteven vzpon in lep razgled privabljata številne obiskovalce. Po počit­ku smo se spustili po južnem pobočju do Rateč, ob povratku pa smo se ustavili in sprehodili še do Zelencev, izvira Save Do­linke. Naši pohodi niso namenjeni samo spoznavanju novih kra­jev, s hojo v naravi ohranjamo kondicijo, predvsem pa z dru- Foto: Rafko Plahutnik Društvo upokojencev Dobrova Izlet v Rezijo Upokojenci DU Dobrova smo se odpravili na izlet. Vozili smo se iz Dobrove mimo Kranja do Jesenic. Tam nas je čakal vodič Boštjan, nato pa do Tr­ biža. Med potjo smo poslušali vodiča, ki nam je govoril o zgodovini krajev, tako nam je pot hitreje minevala. Prispeli smo v dolino Rezije. Rezija je očarljiva dolina ledeniškega izvora, ki leži na meji s Slove­nijo. Obkroža jo gorska veriga z najvišjim vrhom Kaninom (2587 m), po dolini tečeta Rezija in Učja. V Reziji, zlasti naselju Solbica je še vedno ohranjena vaška arhitektura, imajo tudi kultur­ne znamenitosti. Znani so po nesnovni kulturni dediščini (pravljice, pripovedke, ljudske pesmi). Imajo tudi svoj muzej, zato smo se v vasi Bila tudi mi ustavili in si ga ogledali z vodičem Sandrom. Povedal je, da so se v teh vaseh, 7 jih je, od tega sta 2 zapuščeni, ohranili Rezijanščina, stare šege in navade, kot so pust, kres ob sv. Ivanu, vaški in cerkveni prazniki, zelo je razvita folklora. Iz Bile smo se odpravili v Kanalsko dolino, potem pa do Pušje vasi. Tudi tukaj smo si ogledali kraj, ki je bil porušen ob potresu. Še vedno so vidne raz­valine, kljub obnovi. Imeli smo krajši postanek z malico, sledil je ogled cerkve sv. Andreje. Nasle­dnji postanek je bil v Čedadu, v mestu z več kot 2000-letno zgodovino. Sprehodili smo se do Hu­dičevega mostu, vodič nam je povedal zgodovino tega, prečkali smo ga in si ogledali stolnico. Le streljaj stran je kraj Špeter, po naše sv. Peter. Tam smo obiskali zamejske Slovence, si ogledali njihov muzej Smo s predstavitvijo življenja Slovencev v Benečiji, predstavila nam ga je ga. Marina. Sledil je ogled spomenika v Sredipolju, ki je postavljen borcem 1. sv. vojne. Povzpeli smo se tudi na vrh. Ker nas je čas že priganjal, smo za­dnji ogled opravili v Doberdobu. Ogledali smo si spomenik 2. sv. vojne in spomenik, posvečen Prežihovemu Vorancu. Sledila je vožnja do Nove Gorice in naprej v Vipavsko dolino do dobre tu­ristične kmetije Maleščevo. Tu smo imeli večerjo, obiskali smo vinsko klet, tam preizkusili izvrstna vina in domačo salamo. Domov smo se vrnili v poznih nočnih urah. Bilo je lepo. Daljši prispevek si lahko preberete na www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec Za DU Anica Tomšič Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 14. redni seji 8. junija 2016 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra. 1. člen Ukine se status javnega dobra na nepre­mičninah: • parcela št. 1049/2 k.o. Podsmreka, v izmeri 112 m2 (ID 6473566), • parcela št. 1049/3 k.o. Podsmreka, v izmeri 64 m2 (ID 6473564), • parcela št. 1048/5 k.o. Podsmreka, v izmeri 45 m2 (ID 6522455), • parcela št. 1048/4 k.o. Podsmreka, v izmeri 50 m2 (ID 6522456), • parcela št. 1228/6 k.o. Polhov Gradec, v izmeri 1445 m2 (ID 3963898). 2. člen Nepremičnine iz prvega člena tega sk lepa prenehajo imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postanejo last Občine Dobrova - Polhov Gradec. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 007-0010/2016-1 Dobrova, 8. junija 2016 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l. r. Naš časopis, 439, junij 2016 27. junij 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Prvič v zgodovini občine so no izpolniti in če v vrhniškem morali sejo predčasno končati zdravstvenem domu tej nalogi zaradi nesklepčnosti sveta. Ob ne bodo kos, bo občina našla obravnavi sporne petnajste drugo rešitev. Poročilu direk­točke, ki je predlagala ukinitev torja Zdravst venega doma Vrh­grajenega javnega dobra, ki v nika so sledila še tri; najprej sta naravi predstavlja igrišča oziro-delo v lanskem letu predstavila ma športne in rekreacijske po-vrhniška redarstvo in inšpek­vršine, so sejo zapustili svetniki torat, sledila je policija ter nato SDS, NSi in SLS. Začetek seje ni še Lokalna akcijska skupina za obetal burnega zaključka. Prvi preprečevanje zasvojenosti v dve točki, povezani z vrhniško Občini Log - Dragomer. Sogla­komunalo, so svetniki sprejeli sno so potrdili predlog za pode­hitro in skoraj brez pripomb, litev občinskih priznanj, enotni nekoliko dlje pa so se zadržali so bili tudi pri obvezni razlagi ob sprejemanju letnega poročila devetega odstavka 53. člena Zdravst venega doma Vrhnika. ter četrtega odstavka 32. člena V razpravi, pri kateri je sodelo-Poslovnika Občinskega sveta val tudi direktor ZD Vrhnika Občine Log - Dragomer. Precej Roman Strgar, so ponovno po-različne poglede pa je občinski udarili, da si občani želijo, da bi svet imel na predlagane spre­na območju občine svoja vrata membe proračuna za letošnje odprla ordinacija splošnega leto. zdravnika, nato pa naj bi sledila Tudi tokrat svetniki niso iz­še zobozdravnik in pediater. Po-pustili priložnosti, da bi na ob­udarili so, da bo ta cilj potreb-činsko upravo naslovili vpraša- Kupili naj bi stanovanje na Loški 12 Občina naj bi še letos odkupila trisobno stanovanje v stavbi nekdanje šole na Logu ter tako postala lastnica celotne zgradbe. Zeleno luč za nakup je dobila na zadnji seji. Stavbo naj bi ob­novili ter jo namenili javnim programom. Denar za obnovo bodo skušali dobiti na razpisu za energetsko sanacijo stavb. Občina Log - Dragomer je lastnica 756 m2 prostorov v objek­tu, kjer trenutno domuje loška enota vrtca Log - Dragomer. Manjka ji le še trisobno stanovanje z dvema kabinetoma v sku­pni izmeri skoraj 120 m2. Po odkupu teh prostorov bo občina postala izključna lastnica celotne stavbe. ťOdkup stanovanja v vrtcu na Logu je naša strateška odločitev, ki je bila podprta s strategijo razvoja občine. Tudi na občinskem svetu je bilo skle­njeno, da se gre v ta projekt. Skupaj smo se odločili, da želimo to stavbo ohraniti, ker je zgodovinska, in si želimo, da bi bila v ponos kraju,Ť je na seji pojasnil župan Miran Stanovnik. Ob­čina je predlani za enosobno stanovanje odštela 70 tisočakov ter se nato začela dogovarjati še za odkup zadnjega stanovanja. Lastnica stanovanja prodaji sicer ni bila najbolj naklonjena, a se je zanjo po prepričevanju občinske uprave vseeno odločila. Za stanovanje naj bi občina odštela več kot sta ocenila cenilca gradbene stroke Stojan Jakin in Borut Bertol. Kljub temu pa je odkupna cena sprejemljiva, je še poudaril Bertol, saj je vrednosti stanovanja po njegovi oceni potrebno prišteti še stroške selitve, nakupa nadomestnega stanovanja, iskanja nove nepremičnine, stroške nepremičninskega posrednika ter tudi stroške, poveza­ne s spremembo osebnih dokumentov, upoštevati pa je treba tudi, da se je lastnica pripravljena seliti izključno zaradi želje ob­čine. Kot so še razločili predstavniki občine, si želijo, da bi objekt obnovili z nepovratnimi sredstvi. Zanje se bodo potegovali na javnem razpisu za energetsko sanacijo stavb. Po celoviti obnovi naj bi se v ta objekt preselila občinska uprava, arhiv in tudi dru­štvene dejavnosti, stavba pa ne bo več namenjena vrtčevskim otrokom. Kot smo že poročali, od konca poletja dalje v stavbi ne bo več odmeval otroški smeh, saj bodo enoto vrtca Log zaradi premajhnega povpraševanja po prostih mestih v vrtcu ukinili, vrtec pa bo od začetka poletja dalje deloval le še v Dragomeru. V. L . Svetniki obstruirali del seje Log - Dragomer, 7. junij 2016 – Zadnja seje občinskega sveta pred počitnicami je bila burna, dolga, predvsem pa zanimiva. vi proračuna je amandma vložil svetnik NLRO Ivan Klenovšek. Predlagal je, da se iz proraču­na umakne oziroma zniža po­stavke tržnica, investicije v ZD Vrhnika, igrišče z umetno travo v športnem parku Log, stroški izvršb in sodnih postopkov, na­kup stanovanja – Vrtec Log ter tekoče vzdrževanje program­ske opremev v skupni vrednosti 168.250 evrov in se na ta način privarčevana sredstva nameni za splošno investicijsko rezervo proračuna zaradi velike verje­tnosti pokrivanja naložbenih stroškov iz sodnega spora z za­sebnim partnerjem v projektu JZP TC center v Dragomeru. Župan Miran Stanovnik je v obrazložitvi svojega mnenja o Klenovškovem amandmaju po­jasnil, zakaj je predlog sporen, ter na seji še poudaril, da sodba v primeru JZP še ne bo kmalu dobila epiloga. Klenovšek je na seji amand­ma umaknil, a ni bil edini, ki se z rebalansom ni strinjal. Proti spremembi je bilo kar pet sve­tnikov, sedem pa jih je rebalans letošnjega proračuna podprlo. Najvišja postavka, ki so jo čr­tali iz proračuna, je bila naložba v gradnjo prizidka k vrtcu v Dra­gomeru. Manj od načrtovanega bo porabljenega tudi za zimsko službo, asfaltiranje in gradnjo vodovoda na Poti za stan ter gradnjo opornega zidu na poko­pališču. Po drugi strani pa so se zvišala sredstva za nabavo no­vih ekoloških otokov, nekaj več naj bi odšteli tudi za ureditev visoke cone na Lukovici, odve­tniške storitve, nakup stanova­nja v stavbi, kjer domuje enota nja in podali pobude. Zanimalo jih je, zakaj lokalne tržnice niso odprli v Dragomeru, ter dali pobudo, da bi našli možnosti za njeno vzpostavitev v tem kraju. Zanimalo jih je še, ali so stroški vzdrževanja makadamskih cest nižji od naložbe v asfaltiranje, predlagali so, da bi se spore na­mesto po sodni poti reševalo sporazumno ter dali pobudo za postavitev dodatnih preven­tivnih tabel Vi vozite. Zanimalo jih je še, v kakšni fazi je postopek OPN (občinski prostorski načrt, op. lekt.) in kako poteka prido­bivanje kohezijskih sredstev za kanalizacijo in čistilno napravo ter kakšen je izid arbitražne­ga postopka v javno zasebnem partnerstvu glede Športnega parka Dragomer. Odgovor so dobili tudi na vprašanje, kdo je odgovoren za nameščanje košev ter kako potekajo pogovori z la­stniki ob Rimski cesti na Logu. Rebalans je dobil zeleno luč Občinski svet je na mize dobil predlog sprememb proračuna za leto 2016. Iz proračuna so čr­tali odhodke v skupni vrednosti dobrih 334 tisočakov ter vanj uvrstili postavke, vredne 288 ti­soč evrov. Tako kot pri obravna- Prvi evri za športnike šele jeseni Občinski svet občine Log - Dragomer bi na junijski seji moral obravnavati program športa za letos. A ta točka, potem ko svet ni bil več sklepčen, ni prišla na vrsto. Denarja za športnike tako ne bo še vsaj do oktobra. Letni program športa naj bi svetniki na mize ponovno dobi­li na septembrski seji. V njem so opredeljeni športni programi, ki se so.nancirajo s sredstvi ob­činskega proračuna, ter njihova vsebina, višina in namen sred­stev, predvidenih v občinskem proračunu. Sprejem programa je podlaga za pripravo in obja­vo javnega razpisa za izvajanje športnih dejavnosti na območju občine. Za so.nanciranje špor­ta je v proračunu rezerviranih 45.500 evrov. Lani je na razpi­su daleč največ denarja dobilo Šolsko športno društvo Log - Dragomer, in sicer 19 tisoča­kov, Nogometni klub Dragomer jih je dobil dobrih 7, Športno društvo Dragomer - Lukovica nekaj več kot 4, podoben zne­sek je dobilo tudi Športno ple­zalno društvo Korenjak, ostalih pet društev pa je skupaj dobilo okoli šest tisočakov. V. L . vrtca Log, ter nakup opreme za ureditev ambulante v prostorih dializnega centra, za shranjeva­nje stojnic za tržnico pa naj bi kupili zabojnik. V proračun so na novo uvrstili rekonstrukcijo dela Stare ceste na odseku, kjer bo Energetika Ljubljana gradila plinovodno omrežje, menjali naj bi vodovodno cev ter asfal­tirali cestišče. Na Poti za stan naj bi gradili meteorno in fekal­no kanalizacijo, del kanalizacije pa bodo zgradili tudi ob regio­nalni cesti na Lukovici, kjer je predviden nov izvoz z av toceste. Sicer pa bo v rebalans uvrščena še rekonstrukcija Borovniškega vršaja. V rebalans so ponovno uvrstili igrišče z umetno travo v športnem parku na Logu, saj je Fundacija za šport odobrila so.­nanciranje, črtali pa so gradnjo zunanje steze s tartanom pri osnovni šoli, saj so.nanciranje ni bilo odobreno. V proračun so uvrstili še sredstva za so.nanci­ranje humanitarnih dejavnosti ter predvideli izplačila odprav­nin zaradi zmanjšanja števila oddelkov v vrtcu. Poskus ukinitve grajenega javnega dobra znova spodletel Sklep o ukinitvi statusa gra­jenega javnega dobra v lasti Občine Log - Dragomer na zemljiščih, ki v naravi predsta­vljajo igrišče oziroma športne in rekreacijske površine (del nogometnega igrišča, plezalno steno, odbojkarsko igrišče in teniška igrišča), je bil že dru­gič na dnevnem redu občinske seje. Aprila je to točko, dan po burni predstavitvi ključnih občinskih projektov občanom, župan Miran Stanovnik uma­knil z dnevnega reda. Točko so ponovno uvrstili na tokratno sejo, a je poskus, da bi te površi­ne dobile enak status, kot so ga imele pred dvema letoma, zno­va splaval po vodi. Na eni strani smo lahko poslušali argumente, zakaj je potrebno grajeno javno dobro ukiniti, Tako so na Ob­čini poudarili, da zaradi trenu­tno urejenega stanja ta igrišča lahko uporablja vsakdo, torej tudi tisti, ki ni plačal članarine ter ni rezerviral svojega termi­na. Uprava je še izpostavila, da je grajeno javno dobro pravilo­ma neodplačno, kar pomeni, da upravljalec teh igrišč nikomur ne bi smel zaračunati članarine. Slišali smo tudi, da bi grajeno javno dobro morala vzdrževati občina, v ospredje pa je prišlo vprašanje dobrega gospodarja, tako z vidika višine namenjenih sredstev za vzdrževanje kot tudi strokovnosti.. Na drugi strani pa so bile bojazni in strah, da bi ukinitev prinesla nezaželene posledice in bi škodila razvoju športa v občini. Nasprotniki so se spraševali zakaj so spremem­be potrebne, in se niso strinjali s pravnimi obrazložitvami. Po burni in dolgi razpravi so sejo zapustili štirje svetniki, ostalo jih je le še šest in razpravo so zaradi nesk lepčnosti morali zaključiti. Zaradi obstrukcije na vrsto niso prišle štiri točke dnevnega reda, med njimi tudi sprejem letnega programa špor­ta. V. L . Občani na pogovorih s svetniki 14. junija 2016 je potekal drugi pogovor občanov s svetniki volilne enote Dragomer - Lukovica. Glavne točke pogovora o aktualni problematiki obeh naselij so predstavljene v zapisniku sestanka, katerega vsebino povzemamo. Prisotni so bili svetnika Domen Cukjati in Ivan Klenovšek ter 12 občanov Dragomera in Lukovice. Občinski svetnik Ivan Kle­ vprašanja (točke od 1 do 4), ki vprašanji v zvezi z vročo tema­ novšek je uvodoma podal vse­ so bila zastavljena na prejšnjem tiko ukinitve grajenega javnega bino pisne obrazložitve oz. sestanku 3. 5. 2016. Točki 5 in 6 dobra na športnih površinah in odgovorov občinske uprave na medtem obravnavata novi pisni problematiko TC centra v Dra­ 27. junij 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina obeležila desetletje odcepitve gomeru. Po razpravi so bila o tem sprejeta naslednja stali­ šča. Občani se z obrazložitvijo občinske uprave v zvezi s problemom organiziranja tržnice v Dragomeru ne strinjajo, ker njene trditve niso v skladu z dejstvi. Predsednik gasil­skega društva Dragomer g. Suhadolnik je prisotne seznanil z dejstvom, da gasilci niso nikdar nasprotovali postavitvi tržnice pred gasilskim domom v Dragomeru, kot to v od­govorih (14. 6. 2016) trdi občinska uprava. Je pa Gasilsko društvo Dragomer - Lukovica septembra 2015 od občine prejelo zahtevo, da se tržnica umesti v notranje prostore gasilskega doma. Gasilci so takrat to možnost iz tehničnih in varnostnih razlogov zavrnili. G. Suhadolnik je bil ogor­čen nad neresnicami, ki se širijo na njihov račun, saj so še vedno pripravljeni sodelovati pri postavitvi tržnice v Drago­meru. Tudi ostali prisotni so bili negativno presenečeni nad trditvami občinske uprave. Zahtevajo, da se občinska uprava opraviči gasilcem za neresnične trditve in se tržnica vrne v Dragomer.Občani so bili seznanjeni s točkama 2 in 3 ter odgovo­rom občinske uprave (tabla Dragomer, ki zakriva pogled na semafor, ter neracionalno vzdrževanje makadamskih cest). Rešitve na osnovi ekonomskih izračunov in pravnih podlag bo v najkrajšem možnem času podala občinska uprava. Pri­sotni so se strinjali, da bi se spori z občani načeloma in po možnosti reševali izvensodno pod pogojem, da bo tudi ob­veljala do sedaj žal samo deklarirana praksa občinske upra­ve. Pri reševanju primerov Cerar in Pleško v zvezi z njunimi Leta 2010 so za praznik obči­ne izbrali 30. maj, drugič pa je praznovanje minilo v znamenju dobrodelnosti. Zadnjo soboto v maju je bilo pestro tako v dra­gomerskem kot tudi loškem športnem parku, kjer so cel dan potekale različne kulturne, izo­braževalne, zabavne in športne dejavnosti. V popoldanskih urah so prizorišče zasedli gasil­ci, ki so obeležili 95 let delova­nja PGD Log, praznovanje pa se je zaključilo z veselico z ansam­blom Vagabundi. Dober teden dni kasneje se je praznovanje nadaljevalo z občinsko proslavo s podelitvijo priznanj. Praznik Občine Log - Dra­gomer je imel tako kot lani do­tnega, zabavnega in humanitar­nega programa. Tudi tokrat se je praznovanju priključilo veli­ko občinskih društev. Živahno je bilo tako na nogometnem igrišču kot tudi plezalni steni ter zelenici športnega parka, odpravili pa ste se lahko tudi na pohoda s Planinskim društvom Rega ali upokojenci. V Drago­meru so se ob in na balinišču družili balinarji. Predstavili so se tudi domači prostovoljni gasilci in civilna zaščita, vrh­niški zdravstveni dom pa je tako v Dragomeru kot tudi na Logu predstavil svoje preven­tivne zdravstvene programe. V popoldanskih urah je 95 let delovanja obeležilo PGD Log, Aprila 2006 je 86 odstotkov krajanov Dragomera, Lukovice in Loga na referendumu glasovalo za odcepitev od občine Vrhnika. slavi ob prazniku Občine Log - Dragomer pok lonili zaslužnim občanom, ki jim je župan Mi-ran Stanovnik podelil prizna­nja. Letos sta pred občinstvo stopila dva – Marjan Trček in Avguštin Armič, ki sta dobila grba Občine Log - Dragomer. V svojem slavnostnem nagovoru se je župan zahvalil ustanovite­ljem občine: ťDrugo leto aprila bo preteklo 10 let, ko je bil spre­jet statut naše občine. Hvaležen sem tistim predhodnikom, ki ste v preteklosti, več kot deset let nazaj, znali prepoznati po­trebo in ste bili tako sposobni, da ste pripeljali do tega, da ima­mo svojo občino. Verjamem, da smo tisti, ki smo danes tukaj, na to ponosni. Verjamem tudi, da bo ta ponos v nas tako močan, da bomo, ko bomo praznovali okroglo obletnico, lahko prešte­ da smo krajani vseh naselij ob­čani Občine Log - Dragomer in da bo ta naša občina še naprej prepoznana.Ť Organizator pri­reditve, KUD Kosec je proslavo popestril s prijetnim kulturnim programom. Občinstvo je na noge dvignila Or.ova skupina, z angelskimi glasovi je navdu­ševal mladinski pevski zbor osnovne šole, prireditev pa so z glasbenim nastopom popestrili četrtošolci in petošolci ter Ema Brlan. V stare čase je obiskoval­ce popeljala folklorna skupina Nageljčki, ob koncu pa smo sli­šali še recitacije MePZ Mavrica in pevce Moške pevske skupine Kerlci. Pred desetimi leti rekli da Krajani Dragomera, Loga in Lukovice ste se v nedeljo 7. apri­la 2006 odpravili na volišča, kjer zastavljenimi vprašanji pa se prizadeta občana ne strinjata z odgovorom občinske uprave in ponovno predlagata, da sporne zadeve obravnavajo pristojni občinski organi. V zvezi z ukinitvijo grajenega javnega dobra v naši obči­ ni je Simon Perko pripravil dopis občinski upravi z zahte­ vo, da ta eksplicitno navede člene in zakone, po katerih je dolžna oz. mora uvesti ukinitev statusa grajenega javnega dobra, in izroči kopijo ugotovitvene odločbe Občine Log - Dragomer št. 478-5/14-8 z dne 3. 3. 2014 s sprejemom statu­ sa grajenega javnega dobra za občinska igrišča (parcelne št. 657/11, 654/13, 654/14, 656/5, 1389/1, 1361/24, 1362/7, vse k. o. Log), kopijo pisnega predloga občinskemu svetu za spre­ jem tega statusa in odločbe ter kopijo sklepa občinskega sve­ta o sprejemu tega statusa in izdaji te odločbe. Vsi prisotni so se z vsebino zahteve strinjali in so mnenja, naj se z njo seznanijo občinska uprava in občinski svetniki. Na to zahtevo pričakujemo čimprejšnji pisni odgo­vor. Občani so v nadaljevanju še poudarili poudarili, da so ogorčeni nad podcenjujočimi in žaljivimi izjavami posame­ znih svetnikov, da 137 podpisanih občanov proti občinske­ mu predlogu o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra ni vedelo, kaj podpisuje. Kljub temu občani v bodoče še vedno pričakujejo in želijo korektno, konstruktivno ter odgovorno ne bo potrebovala niti .nanč­ne izravnave. Občina .nančne obravnavo navedenih problemov s strani občinske uprave. V nadaljnji razpravi prisotnih je bilo ponovno izposta­vljeno vprašanje nesorazmernega odtekanja proračunskih sredstev na Log. Gospod Remc je občane seznanil s proble­mom delovanja objekta TOSCANA oz. TC, ki ga ima na z občinsko upravo in s katerim niti prisotna občinska svetnika doslej nista bila seznanjena.Naslednji pogovor občanov Dragomera in Lukovice bo prvi torek v juliju, 5. 7. 2016, v sejni sobi občine Log - Dragomer. Iva n K l e n ov š e k , svetnik NLRO brodelno noto. Obiskovalci so s prostovoljnimi prispevki, ki se jim je odpovedalo Prostovolj­no gasilsko društvo Log, zbrali okoli 340 evrov, ki jih bodo na­menili za so.nanciranje aktiv­nih počitnic za otroke iz občine. Poletno obarvan dan je minil v znamenju celodnevnega kul­turnega, izobraževalnega, špor­ zvečer je obiskovalce zabaval ansambel Vagabundi, svojo sre­čo pa so lahko preizkusili tudi na srečelovu. Proslava s podelitvijo priznanj Občani so se v velikem šte­vilu znova zbrali v prostorih osnovne šole, da bi se na pro- li tiste pozitivne stvari, ki kra­sijo našo, za slovenske razmere majhno občino.Ť V svojem go­voru je še poudaril, da je sam, v času, ko se veliko govori, ali so majhne občine potrebne ali ne, prepričan, da majhne občine morajo obstajati. ťVerjamem, da bomo to lahko še potrjevali in da se bomo še bolj zavedali, izravnave res ni potrebovala, v svoj proračun pa kasneje ni do­bila toliko denarja, kot so si na začetku obetali pobudniki, saj je bil leta 2007 sprejet nov za­kon o .nanciranju občin. V. L . Priznanja občine Log - Dragomer so podeljena Občina Log - Dragomer je dobila dva nova tor razširit ve in utrdit ve gozdne član Krajevne skupnosti Log vem kotu, pokopališča Log ter v gasilskem domu Log. 87-le­vlake ter napeljave vodovoda do pri Brezovici, saj je sodeloval kapelice na Logu. Udeleževal se tni Avguštin Armič je v svojem prejemnika občinskih priznanj. Župan Miran mrliške vežice na pokopališču pri gradnji vaškega vodovoda je vseh akcij Prostovoljnega ga-življenju prejel veliko priznanj Stanovnik je grba občine podelili Marjanu Trčku in Log, sodeloval pa je tudi pri or-in obnovi gasilskega doma na silskega društva Log pri Brezo-za svoje delo. Avguštinu Armiču. ganizaciji občinskih prireditev. Logu, kanalizacije v Jordano- vici in bil tudi dolgoletni hišnik V. L . 57-letni Marjan Trček je že 10 Prvi ga je prejel za dolgoletne čajno kuhinjo na pokopališču let zastavonoša na vseh pogre­aktivnosti v Krajevni skupnosti Log. Od ustanovitve Občine bih na pokopališču na Logu, Log pri Brezovici in Občini Log Log - Dragomer je vpet v delo osem let aktivno sodeluje v - Dragomer, drugi pa za dol-občinskih delovnih teles, štiri Kulturno-umetniškem društ v u goletne aktivnosti v Krajevni leta (2010–2014) je bil občinski Kosec v sekciji za ohranjanje skupnosti Log pri Brezovici in svetnik, v mandatnem obdobju kulturne dediščine. Izvedel je požrtvovalno delo v Prostovolj-2006–2010 ter 2014–2018 je bil vrsto manjših, a pomembnih nem gasilskem društvu Log pri član odbora za gospodarstvo, projektov tako za Krajevno sku-Brezov ici. varstvo okolja in gospodarske pnost Log pri Brezovici kot tudi Marjan Trček je bil ves čas javne službe, v mandatnem za Občino Log - Dragomer. delovanja Krajevne skupnosti obdobju 2010–2014 pa je bil Log pri Brezovici aktiven kra-član in namestnik predsednika Avguštin Armič predstavlja jan. Štiri leta je deloval kot član odbora za negospodarstvo in številne generacije domačinov, gradbenega odbora. V tem času javne službe družbenih dejav-ki so v svojem življenju veliko Župan Miran je pridobival soglasja lastnikov nosti. V tem času je pridobival pomagale pri razvoju naselij v Stanovnik in dobitnika mejašev za razširitev Vrhovčeve soglasja in podpise lastnikov za občini tako v okviru Krajevne grba Občine Log - ceste in izvajal nadzor nad po-so.nanciranje položit ve asfa lta skupnosti Log pri Brezovici kot Dragomer Avguštin tekom del. Nadziral je tudi gra-in prestavitev opornega zidu na tudi Prostovoljnega gasilske-Armič in Marjan dnjo prizidka k mrliški vežici s Vrhovčevi cesti, bil je organiza- ga društva Log. Bil je aktiven Trček 27. junij 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občinska ekipa prve pomoči prvič na regijskem preverjanju kazale pri reševanju in oskrbi tres 2012, prišel do ugotovitve, čini usposobljeni bolničarji in realistično prikazanih poškodb da imamo v primeru večjih reševalci. V gasilsko-reševalni XXI. Regijsko preverjanje ekip prve pomoči na ponesrečencev. Simulirane so naravnih nesreč na področju enoti trenutno deluje 30 gasil­ območju ljubljanske bile različne nesreče, ki nas lah-laične pr ve pomoči v občini cev reševalcev in posameznikov regije je v letošnjem letu ko prizadanejo ob potresu, po-premalo usposobljenih in opre-bolničarjev. Občina je z ustano­ potekalo na območju plavnem valu, delovni nesreči mljenih bolničarjev oziroma vit vijo gasilsko-reševalne enote, Občine Litija. ali sporu med migranti pri raz-reševalcev. Občina Log - Dra-ki jo sestavljajo tri ekipe, na rav­deljevanju hrane. Vseh 6 članov gomer je zato začela pripravljati ni občinskega sistema zaščite Preverjanje je organizirala ekipe je moralo na vsaki delov-predloge za zaščito in reševanje in reševanja najbolj primerno ljubljanska izpostava Uprave ni točki v 10 minutah oskrbeti v občini in v letih 2013, 2014 v ta in optimalno rešila aktivira-RS za zaščito in reševanje sku­ poškodovance in jih pripraviti namen napotila na usposablja-nje, mobilnost, opremljanje in paj z Območnim združenjem za transport do zdravstvene nje več občanov, ki so izkazali usposabljanje vseh članov ekip Rdečega križa Slovenije Litija ustanove. Ekipe so prikazale interes, za zaposlene v Osnovni prve pomoči. ter Občino Litija. veliko mero znanja, bile so zelo šoli Log - Dragomer pa je preko Vsi, ki ste zainteresirani Občinska ekipa prve pomo­ izenačene, nekaj več točk od RK Vrhnika organizirala do­či Občine Log - Dragomer je ostalih pa je dosegla ekipa RKS polnilno usposabljanje. V na-oziroma se želite priključiti v letos prvič sodelovala na re- OBMOČNEGA ZDRUŽENJA daljnjem procesu organiziranja občinski ekipi prve pomoči gijskem preverjanju ekip prve LOGATEC 1, ki bo jeseni za-sil za zaščito in reševanje je Ob-se lahko prijavite na e-naslo­pomoči. Občinsko ekipo so se­ stopala ljubljansko regijo na čina Log - Dragomer januarja vih obcina@log-dragomer. si ali domen.rozman@t-2. stavljali člani gasilsko-reševalne državnem preverjanju v Slovenj 2014 organizirala tečaj za prve enote občinskega gasilskega po-Vrhnika. Ob tej priložnosti če-Preverjanje ekip prve pomo-Gradcu. posredova lce, ki so se ga udele-net; prejeli boste podrobne veljstva Občine Log - Dragomer. stitamo vsem za vložen trud či je potekalo v soboto, 4. 6. Zgodovina in začetki priprav žili gasilci občinskega gasilskega informacije glede terminov Vodja ekipe je bil Nejc Remškar, na pripravah, udeležbo in pri-2016, na 8 delovnih mestih in za ustanovitev ekipe prve po-poveljstva Občine Log - Drago-usposabljanja za gasilca-re­namestnica vodje ekipe Andre-kazano znanje. Zahvala pa gre 8 počivališčih v središču Litije. moči Občine Log - Dragomer mer, ki se jim lahko zahvalimo, ševalca oziroma bolničarja. ja Gutnik, člani pa še Ana Kavč-tudi ekipi prve pomoči OZRK Preverjanja se je udeležilo 14 in usposabljanje članov segajo da so zaradi kakovosti dela in Domen Rozman, nik, Fabijana Leban in Marcel Vrhnika in mentorju ekipe, ki je ekip iz ljubljanske regije in go-v leto 2012, ko je občinski štab medsebojnega sodelovanja obli-namestnik poveljnika Rozman ter Andraž Seliger kot omogočil sodelovanje naši ekipi stujoča ekipa, skupaj 15. Ekipe civilne zaščite, ki je sodeloval kovali gasilsko reševalno enoto, občinskega štaba Civilne zaščite član ekipe prve pomoči OZRK na skupnih vajah. prve pomoči so svoje znanje na državni teoretični vaji Po-v katero so vključeni vsi v ob-Občine Log - Dragomer Policisti lani obravnavali 88 kaznivih dejanj Prehitri vozniki polnijo Več kot tretjina teh je bilo (velikih) tatvin. Zmanjšalo se je se lani ni zgodila nobena nesreča nje policijskih storitev ljudem in s smrtnim izidom, na avtocesti se zagotavljanje stalne navzočnosti število kršitev na področju javnega reda in miru, policisti je zgodila ena prometna nesreča s policistov. ťPreventivne dejavnosti občinski proračun pa so obravnavali tudi manj prometnih nesreč. hudo telesno poškodbo, pri največ na področju kriminalitete so bile Delovali so še na področju pre-javnem kraju, 12 odstotkov v stano-nesrečah udeleženci niso bili po-usmerjene v svetovanje državlja-Radar je na območju občine Log - Dragomer ventive ter občanom skušali pri-vanju, ena pa v poslovnem prosto-škodovani, zgodilo pa se je še 11 nom preko medijev ter sodelova-lani ujel kar 768 prekrškarjev, kar je skoraj 15 bližati policijske storitve. Število ru. V gostinskih objektih kršitev prometnih nesreč z lahkimi tele-nje na javnih prireditvah, okroglih odstotkov manj kot leto pred tem. Občina kriminalnih dejanj ostaja enako javnega reda in miru niso beležili. snimi poškodbami, od tega tri na mizah in predavanjih, ki so jih or-je z globami, ki jih je izdal Medobčinski kot leta 2014. Največ je bilo tatvin Sicer pa so v Policijski postaji Vrh-regionalni cesti ter štiri v naseljih. ganizirale javne ustanove in nevla-inšpektorat in redarstvo dobro zaslužila. (19) in velikih tatvin (13), ki jih je nika še pojasnili, da so najbolj kri-V vseh prometnih nesrečah, ki so dne organizacije, kjer je PP Vrhnika Izdanih je bilo za 134 tisočakov plačilnih bilo manj kot predlani. Policisti so tične ure med šesto in osmo zvečer se v letu 2015 zgodile na območju seznanjala različne skupine ljudi s nalogov, ki jih je poravnalo 92 odstotkov obravnavali še primere poškodova-ter deseto in polnočjo, ko so zaznali občine Log - Dragomer je bila ena posameznimi oblikami kriminali-kršiteljev. nja tuje stvari, kriminalna dejanja skoraj polovico vseh kršitev.oseba hudo telesno poškodovana, tete in možnostmi njenega prepre­s področja prepovedanih drog in Število obravnavanih prome-26 oseb lahko, 110 oseb, udeleženih čevanja.Ť Preventivne dejavnosti Občina Log - Dragomer je v proračun na račun gospodarske kriminalitete. Spisali tnih nesreč se je znižalo. Največji v nesrečah, pa je bilo brez poškodb. na področju javnega reda in miru izrečenih glob dobila več kot 123 tisočakov, več so 57 ovadb zoper znanega storilca, delež se jih je pripetil na avtocesti, Sicer pa je lani vrhniška policij-so bile usmerjene v osnovnošolsko denarja se je nakapljalo le v vrhniški proračun. kar je 43 odstotkov več kot leto pred le pet odstotkov na regionalni ce-ska postaja nadaljevala s preven-mladino, predvsem na področju Občine Borovnica, Horjul in Dobrova - Polhov tem, zvišala se je tudi preiskanost sti, petnajst pa znotraj naselij. Naj-tivnimi projekti in predstavit vijo zlorabe pirotehničnih sredstev, vr-Gradec so v svoje proračune skupaj dobile le ma­kaznivih dejanj v občini Log - Dra-pogostejši vzrok je bila neustrezna dela policistov v osnovnih šolah stniškega nasilja, uživanja prepove-lenkost več sredstev kot Log - Dragomer, ki pa gomer, ki je skoraj dvotretjinska. Za varnostna razdalja, ki je edini v po-in vrtcih. Kot je pojasnil komandir danih drog ter vandalizma. si po poravnavi neizterjanih glob iz lanskega in polovico se je zmanjšalo število kr-rastu, sledijo pa premik z vozilom, PP Vrhnika Mirko Nunič je namen V. L. preteklih let lahko obeta še dodatnih 67 tisoča­šitev javnega reda in miru. Največ neprilagojena hitrost ter nepra-vseh dejavnosti v skupnost usmer-kov. Najbolj zajeten kupček denarja so v prora­tovrstnih kršitev je bilo storjenih na vilna stran in smer vožnje. K sreči jenega policijskega dela približeva-čun prispevali vozniki s pretežko nogo. Teh je bilo kar 768, več jih je bilo le na Brezovici in Vrh­niki. Z vidika varnosti najšibkejših udeležencev v cestnem prometu je zskrbljujoče dejstvo, da je večina voznikov vozila precej nad dovoljeno hi- Z gasilskega tekmovanja na poroko trostjo in le pet jih ni dobilo kazenskih točk. Sicer pa so redarji spisali še štiri položnice lastnikom Mesec maj je vsako leto po svoje lir”. Zadovoljni nasmeški na obrazih mladoporo-opremo. nepravilno parkiranih vozil, kar je štirikrat manj čencev so nam povedali, da smo odlično opravili Čestitamo vsem našim gasilcem, ki so na zanimiv. kot leto pred tem, izdali so plačilni nalog zaradi svojo nalogo. tekmovanjih zastopali naše društvo. Posebne kršitve javnega reda in miru ter začeli dva po-Vedno se začne s kresom in se nadaljuje z Gasilski reli, ki ga je organizirala GZ Brezovi-čestitke gredo članicam B za osvojeno prvo stopka zoper lastnika zapuščenih vozil. Kršite­mnogimi družabnimi in tekmovalnimi dogodki. ca, je potekal v nedeljo, 22. maja. Udeležili smo mesto na Drenovem Griču. Vse najlepše želje lji so v 726 primerih globo plačali prostovoljno, Kres je eden tistih dogodkov v letu, ki zbere se ga z dvema voziloma. V GVM-1 je bilo sedem in čestitke gredo tudi mladoporočencema. Na Medobčinski inšpektorat in redarstvo s sedežem celotno vas na enem mestu. Tako smo v soboto, članov posadke, v GVC 16/25 pa trije. Ekipa v njuni skupni poti jima želimo veliko srečnih in na Vrhniki je podal 137 zahtevkov za prisilno 30. aprila, na že znani lokacij prižgali kres. Sku-vozilu GVM-1 je dosegla deseto mesto, ekipa v nepozabnih trenutkov. izterjavo, izterjanih pa je bilo 165 plačilnih na­pno druženje se je zaključilo v zgodnjih urah na-GVC 16/25 pa osmo. V soboto, 28. maja, je bil logov. Precej manj dela so imeli inšpektorji, ti so slednjega dne. Gasilci smo skrbeli, da je bil kres dan občine, zato smo pospravili naš gasilski dom Z gasilskim pozdravom, na pomoč! dobili 15 prijav, od tega so uvedli 10 inšpekcijskih pod nadzorom. Nekaj dni kasneje, 4. maja, smo in oprali naš vozni park. Obiskalo nas je tudi ne- PGD Dragomer - Lukovica postopkov. Obravnavali so tri nepravilnosti s po­dobili poziv: ťPot za Stan – v gozdu za hišo se kaj radovednih otrok, ki smo jim pokazali našo dročja posegov v ceste, problematiko odlaganja močno kadi.Ť Ob prihodu na kraj dogodka smo in shranjevanja izrabljenih vozil, nepravilnega ugotovili, da je občan kuril veje na svojem vrtu odlaganja komunalnih odpadkov, nepravilnega in se je zgolj močno kadilo. odvajanja in čiščenja komunalnih vod, sečnje in ZD Vrhnika je v četrtek, 12. maja, organiziral spravila dreves. Pet prijav je bilo rešenih na kraju dan zdravja, ko so se predstavili tudi naši gasilci ogleda, saj je bilo ugotovljeno, da je prekršek ne­bolničarji. Pokazali so temeljne postopke oživlja­znatnega pomena oziroma je povzročitelj nepra­nja (TPO) in uporabo de.brilatorja. Sobota, 14. vilnosti odpravil na kraju samem. Poleg tega so maja, je bila za mnoge velik dan, saj se je odvija­bili inšpektorji na podlagi določb, ki urejajo ceste, lo 15. člansko tekmovanje za pokal PGD Drenov dejavni tudi na tem področju, mesečno so izva­Grič - Lesno Brdo. Moška članska A-ekipa je jali nadzor nad prevoznostjo in vzdrževanjem zasedla četrto mesto, ženska članska B-ekipa pa občinskih cest ter o morebitnih nepravilnostih prvo mesto. Ta dan pa je bil poseben tudi za čla­obveščali upravljavca. nico našega gasilskega društva. Andreja Kavčnik V. L. in Damjan Gutnik sta si obljubila večno zvesto­bo, gasilci pa smo jima malce popestrili dan. V sodelovanju s PGD Log smo jima pripravili “špa­ 27. junij 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Žabicam 9 naslovov državnih prvakov Novo vozilo loških gasilcev V Novi Gorici je 21. in 22. maja potekalo odprto evropskem cheer prvenstvu, ki Prostovoljno gasilsko društvo Log je 95 let delovanja in državno prvenstvo Slovenije v cheerleadingu in bo 2. in 3. julija 2016 na Dunaju. aktivnosti proslavilo v sklopu občinskega praznika. Ob Na tem zaključnem tekmovanju cheer plesu SLO CHEER OPEN 2016. tem visokem jubileju so se gasilci uradno razveselili nove sezone 2015/2016 se bodo Žabi­ pridobitve svojega voznega parka, ki ga je obogatilo Na tekmovanju je nastopi-ne odlične rezultate. ce predstavile s 7 nastopi in 46 lo preko 1.000 tekmovalcev iz Tekmovalci so se skupaj s tekmovalci, spremljali pa jih vozilo za prevoz gasilcev reševalcev občine Log - več kot 25 društev, med najšte-svojimi trenerji in podporniki bodo 4 trenerji in nekaj staršev, Dragomer GVM – 1. vilčnejšimi pa je bilo ponovno na tribunah veselili številnih ki bodo zanje navijali s tribun. Proslavo ob visokem jubileju so gasilci odprli Vozni park PGD Log je obogatilo vozilo GVM – 1 moštvo šolskega športnegapokalov in medalj, saj so poleg Izjemnim Žabicam čestitamo z gasilsko parado, nato pa so visoki predstavni­ društva Log - Dragomer. Žabi-devetih 1. mest osvojili še osem za dosežene tekmovalne rezul-Gasilci PGD Log so na prireditvi prevzeli eno ki in gostje stopili za govornico. ť95 let je visok najsodobnejših gasilskih vozil v Gasilski zvezi ce so se na tekmovanju v štirih 2. mest in tri 3. mesta. Najbolj tate v letošnji sezoni in držimo jubilej ... je časovna doba dogodkov, ki so bogato starostnih razredih (mini, otro-so bile Žabice navdušene nad pesti za prihajajoče evropsko Vrhnika. GVM – 1 je namenjen prevozu moštva zaznamovali naše društvo in tudi sam kraj. To ški, mladinski, članski) in dveh tistimi najžlahtnejšimi deveti- prvenstvo. Prav z vsemi Žabica-in opremljen z opremo za gasilce reševalce ob­ je obdobje, ki je raznoliko in bogato prepleteno čine Log - Dragomer. Slavnostni trak je skupaj s tekmovalnih disciplinah (cheer mi prvimi mesti, s katerimi so mi in njihovimi starši se bomo z izkušnjami naših gasilskih mojstrov z začetka predsednikom PGD Log Andrejem Gubičem in 20. stoletja pa nadalje – vse z namenom nudenja poveljnikom Gasilske zveze Vrhnika Benjami­nesebične pomoči ljudem v nesrečah in poža­ nom Svenškom prerezal podžupan Občine Log rih,Ť je v uvodnih besedah ob visoki obletnici - Dragomer Simon Strgar. Novo vozilo je blago­obiskovalcem dejal predsednik PGD Log An­ slovil tudi brezoviški župnik Jože Poje. Kot smo drej Gubič, ki je v nadaljevanju predstavil še izvedeli, so v vozilu s štirikolesnim pogonom in začetke, delovanje in uspehe društva. mehansko zaporo diferenciala nosila za poško-Prostovoljno gasilsko društvo Log se je pred dovanca, zajemalna nosila, različna oprema za 95 leti rodilo iz potrebe po varovanju premože­ nudenje prve pomoči in av tomatski de.brilator, nja pred požari. ťVaša zgodba je tako kot zgodba pa tudi različna oprema za zavarovanje nesreče prenekaterega drugega gasilskega društva zelo in osvetlitev okolice. podobna. Doletela vas je huda nesreča in stopili ste skupaj,Ť je začetke PGD Log ponazoril re- Podelili priznanja najzaslužnejšim gasilcem gijski poveljnik Notranjske Rok Leskovec. V 95 letih delovanja je društvo spisalo bogato zgodo-Ob tej priložnosti sta najzaslužnejšim članom vino s premnogimi lepimi in svetlimi trenutki, PGD Log odlikovanja Gasilske zveze Slovenija nekajkrat pa so se nadenj zgrnili tudi temni podelila Rok Leskovec in Vinko Keršmanc. Ga­ oblaki, a se je po vsakem takem dogodku vrni-silsko odlikovanje 3. stopnje je prejela Marija lo še močnejše. ťDa ste gasilci PGD Log zmogli Lenaršič, plamenico 3. stopnje Pavel Remškar, 95 let sobivanja in delovanja za ljudi v nesreči, z Andrej Gubič je prejel plamenico 2. stopnje, vzponi in padci, je še kako pomembno. Lahko Rok Meglen pa plamenico 1. stopnje. Prireditev bi končali in se znašli na smetišču zgodovine, a so s kulturnim programom popestrili godbe­ ste vztrajali. S svojo humanitarno vlogo in na-niki in godbenice Delavske godbe Trbovlje. Po logo ste dokazali ljudem v stiski in nesreči, da uradnem delu je bila v Športnem parku Log še ples, cheerleading) predstavile si prislužile naslov državnih pr-sicer videli na pikniku v soboto, s 27 nastopi, 132 tekmovalci vakinj. Še posebej pa so bili ve-18. 6. 2016, v OŠ Log - Dragomer in 18 trenerji. Na nastope prav seli tudi vsi tisti tekmovalci, ki in športnem parku na Logu. vseh članov smo zelo ponosni in so si priborili pravico do nasto-GO FROGS! prav vsem čestitamo za doseže-pa na mladinskem in članskem Srečanje planincev Notranjske 2016 Na sončno nedeljo, 22. 5. 2016, se nas je trinajst katere nahrbtnike pohodnikov so krasili čudoviti šopki dišečih udeležencev zapeljalo proti Cerknici. šmarnic. Z vodnico PD Sv. Vid Udeležili smo se 20. srečanja ca pohodnikov se je vila skozi smo si ogledali notranjost cer­planincev Notranjske ter 20-le-vas Dolenje Otave (793 m), kjer kve in oltar z novo odkritimi tnice delovanja Planinskega je arheološko območje Staro freskami. Trasa pohoda je bila društva Sv. Vid. Vasica Gore-Kladje in Ajdovo ustje. Osvoji-dolga 9 kilometrov in se je vila nje Otave z gotsko cerkvijo sv. li smo najvišjo točko, Špičasto od najnižje točke na 717 metrih Andreja in gasilskim domom Stražišče (955 m) ali Špičko, ka-do najvišje na 955. Hodili smo leži na 840 metrih nadmorske kor jo imenujejo domačini. Na 4 ure. Prijetno druženje smo višine. Pohod smo začeli pred vrhu je kovinska skrinjica z ži-nadaljevali pri gasilskem domu, gasilskim domom ter hodili gom in vpisno knjigo. V lepem kjer je organizator srečanja se na vas lahko zanesejo v najtežjih trenutkih. S vrtna veselica z bogatim srečelovom, na kateri je po travniških stezicah in goz-vremenu smo imeli razgled na poskrbel za hrano in pijačo ter ponosom lahko pogledamo na delovanje in ra-občinstvo grel ansambel Vagabundi. dnih poteh do studenca, ki se Slivnico, Cerkniško jezero in razved ri lo. zvoj vseh 95 let,Ť pa je ob tej priložnosti povedal zliva v slap pod vasjo Dolenje vrhove nad Javornikom. Sesto- Lili član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije V. L. Otave. Slap Žlofotec s 15 me-pili smo do izhodišča in prišli v in predsednik Gasilske zveze Vrhnika Vinko tri padca nas je očaral z veliko Gorenje Otave. Med potjo smo Keršmanc. količino šumeče vode. Množi-bili deležni sladkih dobrot. Ne- Orientacijski pohod po mejah občine Člani MO PD Rega smo se skupaj vati, kako so gledali v zemljevide in iskali, kje so. z upokojenci z Loga odločili, da Seveda je njihovo radovednost in vztrajnost na pohod po mejah občine tokrat poti na Ferjanki nagradil gorski škrat, ki jim je tam pustil zaklad s sladkarijami. S Ferjanke je izvedemo nekoliko drugače. sledil spust do loške cerkve in športnega par- Tako smo za pomoč prosili sokrajana, g. Miho ka na Logu, kjer je udeležence čakalo kosilo, po Škarabota, ki nam je pripravil dve orientacijski katerem je najmlajše čakalo nadaljevanje mini progi, krajšo in daljšo. Na krajšo, ki sta se je lotila planinskega tabora na Ferjanki. Dan je bil čudo­tudi dva skoraj devetdesetletnika, se je s skupi-vit, večini je prinesel nekaj novih orientacijskih no podala Natalija, na drugo, daljšo, pa je mlajše izkušenj, predvsem pa je v zraku obvisela želja, udeležence popeljal Jože. Udeleženci obeh sku-da prihodnje leto dogodivščino ponovimo in se pin so bolj ali manj samostojno iskali zastavice. na progo podamo posamezno ali v parih. Verjetno so ob vsem tem še najbolj uživali naj­mlajši, ki so se vsake najdene zastavice še pose-MO PD Rega bej razveselili. Zanimivo jih je bilo tudi opazo­ 27. junij 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tudi letos aktivne poletne počitnice za osnovnošolce Občina Log - Dragomer bo v sodelovanju z vljali na pohodih, ob športnih sodelovala lokalna društva s lokalnimi društvi, osnovno šolo in LAS znova pripravila aktivne poletne počitnice za učence osnovne šole. igrah in kopanju ter se med dru­gim družili ob tabornem ognju in v kinu pod zvezdami, ogleda­li pa naj bi si tudi športni center področij humanitarnosti, izo­braževanja, kulture, športa in zabave. Počitnice bo so.nanira­la občina, del sredstev pa bodo Tokrat bodo te potekale v dveh terminih, takoj po koncu šole ter nato še pred začetkom novega šolskega leta. Prijave so že začeli zbirati, odziv pa je zelo dober. Med 24. in 29. junijem bodo otroke najprej odpeljali na po­letni tabor Slatna pod Poncami, kjer bodo otroci dneve preži- Planica. Tako kot lani bodo ak­tivne poletne počitnice v okoli­ci osnovne šole Log - Dragomer potekale zadnji teden avgusta. Pri pripravi programa bodo prispevali starši otrok. Občina je sicer potrebo po dnevnem varst v u osnovnošol­skih otrok v času letošnjih po­letnih počitnic preverila z vpra­šalnikom. Razdelili so jih 500, nazaj so jih dobili 130 in ugoto­ vili, da približno četrtina otrok med počitnicami potrebuje var­ stvo. Kot je poudaril podžupan Simon Strgar, je to precej visok odstotek, ki potrjuje, da je orga­ nizacija takšnih počitnic dobro­ došla. To področje naj bi v pri­ hodnje še bolj razvili, kar jim je deloma uspelo že letos. Lani so lahko otroci aktivno preživljali počitnice v enem terminu, letos jih bodo lahko v dveh, cilj pa je, da bi s tovrstnimi dejavnostmi pokrili vse počitniške potrebe staršev in otrok. V. L. Bralni krožek s Partljičem po Slovenskih goricah Dan je bil lep, sončen, družba prava, narava pozno zapisali v zgodovino, žalostno je v letih med 1914 in 1917 tam propadajo. Srečanje z župni-služboval. Cankar je tam napi­ pomladanska in vabeča. Česa več bi si človek lahko kom Francem Časlom na Zgor-sal Lepo Vido. V hiši se je rodil želel. nji Velki v cerkvi Marije Snežne, in živel tudi pesnik Ivo Brnčič. Članice in člani bralnega vilo s spominsko ploščo Stanka na višini 405 metrov, je bilo pri-Nekaj moram reči. Ne vem, krožka smo sprejeli prijazno Majcna, spominsko ploščo in srčno in domače. Razgled na ali ima kdo med bralci mo­vabilo Kulturnega društva balkon Rudolfa Maistra na Ma-okolico od tam je prelep, v ka-žnost, da kdaj čisto od blizu Studenci Maribor, da se ude-istrovi ulici, v Pesnici domačijo planiji je urejena Kolbičeva ga-sreča koga od Prešernovih na­ležimo literarnega potovanja z Partljiča in železniško postajo, lerija – akademik Gabijel Kolbič grajencev. Ponavadi o njih bere­letošnjim Prešernovim nagra-nadaljevali pot do Šentilja in se je bil slikar, kipar in literat. mo, jih gledamo in poslušamo jencem Tonetom Partljičem po z brodom popeljali preko Mure Vrhničani Sveto Trojico do-v medijih. Priložnosti, kot smo Slovenskih goricah, po poteh v sosednjo Avstrijo. Pot smo bro poznamo iz Cankarjevih jo imeli člani bralnega krožka, njegovih literarnih junakov, in nadaljevali po čudoviti gričev-del. A obstaja tudi Sveta Trojica je malo, a so zato toliko lepši in pomembnejši trenutki, ko jih lahko izkoristimo. Partljič nam je dal možnost, da pobliže spo­znamo njegove kraje, pojasnil nam je, kaj je realnost in kaj .k­cija v njegovih delih, poudaril je pomembnost umetnikove svo­bode. Mnogo izbranih besed pa je pobožalo naše duše. Morajo se te dotakniti. O omenjenih krajih in ljudeh lahko berete v Partljičevih de­lih Starec za plotom, Pri Mariji Snežni zvoni, Grob pri Mariji Snežni, v delih Stanka Majcna, ob tem spoznamo še druga lite-nati pokrajini, mimo Petkove-pri Lenartu v Slovenskih gori-pesmih Daneta Zajca, Toneta rarna imena, ki so pomembno ga mlina, Kapralovega gradu, cah in nekaj časa je tam živel Kuntnerja in Gabrijela Kolbiča oblikovala slovenski kulturni Kuntnerjeve domačije. Žal vsi tudi Cankar. Ogledali smo si ter Jančarjevem delu Smrt pri prostor. ti objekti, ki so pomembno za-zunanjost hiše, izvedeli, da ga Mariji Snežni. V Mariboru smo si ogledali znamovali našo preteklost in se je tja povabil Alojz Kraigher, ki Dragica Krašovec 5. rojstni dan bralnega krožka Maja so v Koscu kraljevale rastline KUD Kosec je pred začetkom poletja pripravil dogodke in delavnice, povezane z zelenjem, rastlinami in naravo. Z zeliščarjem Tonetom Furlanom ste se lahko odpravili na zeliščni pohod in na Zelemenjavi menjali sadike. Učenci so sli­kali na asfalt, društvo pa se je s svojimi dejavnostmi predstavilo tudi na tržnici. V okviru zeliščne sekcije je KUD Kosec pripravil pohod s spo­znavanjem zelišč. Ponovno so v svojo sredino povabili zeliščarja Toneta Furlana, ki jih je popeljal na sprehod po travniku in robu gozda, kjer so nabirali, poskušali in spoznavali zelišča. ťZdra­vilec nas je navduševal z zanimivimi okusi in razlagal, katere bolezni lahko sami pozdravimo. Potem smo se zbrali za mizo, pili domač zeliščni čaj, se pogovarjali in spraševali ter dobili vse odgovore,Ť je pojasnila Ljubica Malavišič in še povedala, da jim je Furlan na koncu z bajalico dal bioenergetične nasvete. ťVsi udeleženci smo mu iz srca hvaležni in se veselimo novega sre­čanja,Ť je še zaključila Malavašičeva. Spet so (zele)menjavali Sredi maja so na svoj račun ponovno prišli ljubitelji zelenja in zelenjave, ki so se zbrali na tradicionalni Zelemenjavi. Kot je po­jasnila Mojca Premuš je ta majski dogodek že četrtič potekal po več krajih v Sloveniji pod skupnim imenom 4. vseslovenska Ze­lemenjava. Letos je sodelovalo kar 20 krajev. ťObisk je bil zaradi kislega vremena malce manjši kot prejšnja leta, vendar se nas je vseeno zbralo kakih 25. Nekaj nas je bilo že starih znancev, videli pa smo tudi nekaj novih obrazov. Menjali smo sadike (“.ance”) paprike in paradižnika, brokolija in ohrovta, zelja in tudi kakšna sadika graha se je našla,Ť je povedala Premuševa. Obiskovalci so prinesli tudi različna semena, s katerimi so lahko ozeleneli prazen košček vrta. Poleg pestre zelenjavne ponudbe pa so se na mizah bohotile tudi rože. ťUdeleženci, ki niso imeli lastnih sadik ali semen, so se znašli drugače. Neka gospa je menjala doma narejena mila, druga gospa je prinesla celo zelo okusne in lično zapakirane ingverjeve piškote, ki jim je dodala še recept,Ť nam je še razložila sogovornica. Znova naj bi se srečali poleti na torkovi tržnici, ko bo organizirana poletna Zelemenjava (točen termin bo objavljen v Našem časopisu in na spletni strani ww w. zelemenjava.si). ťNaj se pa na tem mestu zahvalim še ložanskim gasilcem, ki so nam tudi letos odstopili svoj gasilski dom in nam zraven tega ‘posodili’ še prostovoljca, ki nam je pomagal pripra­viti in pospraviti prostor. Hvala,” je zaključila glavna pobudnica Zelemenjave v občini Log - Dragomer. Sivino asfalta polepšala paleta pisanih barv in motivov ťNa šoli je že čutiti počitniško vzdušje, kar so tudi učenci iz­razili na likovni delavnici Risanje na asfaltu,Ť nam je povedala predsednica KUD Kosec Anica Vengust. Kot vsa prejšnja leta so se jim na šolskem igrišču pridružili mlajši in starejši učenci osnovne šole pod vodstvom mentorice Drage Davitkove. Na sivo ťplatnoŤ so s kredami risali čudovito cvetje, cvetoče trav­nike in morske motive. V. L. Praznovanja rojstnih dni so vedno nekaj in njihovega udejst vovanja ter predstavitvi. Pangerc je s pono-žnosti za uveljavitev v bodoč-se je močno zasidral v sodob­neutruden zagovornik tradicije som pripovedoval tudi o svojem nosti. Odlomki iz njunih del se ni slovenski literaturi. Roman posebnega, prijetnega in neponovljivega. in običajev Slovencev v zamej-županovanju, o delu predse-ujemajo s pokrajino, kjer živita Zvezde vabijo je prejel letošnje Posebej je lepo pri majhnih ko Kravos pa iz Svetega Ivana stvu. Kot član Tržaškega okte-dnika tržaškega pokrajinskega in ustvarjata. Kamen, morje, priznanje modra ptica za naj­otrocih in naš bralni krožek je pri Trstu. Če je Pangerc pesnik ta je prepotoval veliko dežel in sveta, sodelovanju z mladimi in oljke v mnogoterih oblikah, boljši mladinski roman. S knji­še mlad. Pet let prebiranja knjig in pisatelj, poznan tudi kot žu­ krajev, zbor pa je pomembno prizadevanjih za sožitje bivanja čutenjih in hotenjih. Vsekakor go Otroštvo pa je nominiran za slovenskih avtorjev pa vendarle pan občine Dolina v dveh man­ prispeval k prepoznavanju tr-obeh narodov na območju Do- je bil to še en lep večer, bogat z letošnjo nagrado kresnik. Raz­pomeni, da smo segli po zaje-datih, dober zborovski pevec in žaških Slovencev po vsem sve-line. Kravos je poudaril, da je novimi spoznanji, prepleten z burljiv svet pustolovščin ne tnem kupu literature, spoznali priznan oljkar, je Kravos pesnik, tu. O tem, njunem ust varjanju ustvarjanje na Tržaškem za av- novimi prijateljskimi vezmi, ki pritegne s svojo aktualnostjo precejšnje število novih av tor-pisatelj in prevajalec iz španšči­ in položaju avtorjev, predvsem torja lahko tudi izziv. Literatura vabijo, da sežemo še po kakšni le mladih, temveč ga z veseljem jev, se spoprijateljili z mnogimi ne pa tudi srbohrvaškega jezika pa o njunih delih, katerih od-je speci.čna, slovenske šole pa knjigi, katerih avtorja sta. spremljamo tudi starejši bralci. knjižnimi junaki in njihovimi in seveda italijanščine. Za oba zgodbami. velja, da sta izvrstna retorika, lomke sta tudi prebrala, sta se so zanimive za italijanske dru- Zadnje srečanje bralne-Do jeseni, ko se ponovno snide-Tokratno srečanje je bilo dru-velika domoljuba in vešča le-razgovorila na našem majskem žine tudi zaradi večjih možnosti ga krožka v tem obdobju smo mo, vsem želim prijetne poči­gačno, saj sta nas obiskala dva pega ter bogatega slovenskega srečanju v Dragomeru. Občin-za individualen pristop k delu in posvetili Mihi Mazziniju, pi-tniške dni in veliko zanimivega avtorja iz zamejstva. Boris Pan-jezika. Pangerc je kot učitelj stvo jima je hvaležno prisluh-znanja dodatnega jezika, ki za satelju, kolumnistu, scenaristu, branja. gerc je iz Doline pri Trstu, Mar-tudi dober poznavalec mladih nilo in radovedno sledilo njuni posameznika pomeni večje mo-režiserju in računalnikarju, ki Dragica Krašovec 27. junij 2016 Občina Log-Dragomer elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Toscana bo mesec dni center učenja Maja je Toscana v Dragomeru gostila izjemne učne in Študijski krožek Begunci, ali vas poznamo? Društvo DVIG – univerza za tretje življenjsko obdobje je na človešt vu, ne zgolj regiji. Pre­davateljica nas je opozorila na javnem razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport nesprejemljivo evropsko inter­ dobilo sredstva za izpeljavo prvega študijskega krožka (ŠK) v pretacijo kulturne dediščine občini Log Dragomer. tega dela sveta. Ilustrirala jo je ŠK sodijo med izjemno uspe-za 20 in več let odpustilo. Edini, v Evropi pomeni teptanje njiho-s podobo Aleksandra Velikega, šne oblike učenja tudi v Slove-ki so imeli korist, so bili njihovi vega dostojanstva – begunci ki je za kratko obdobje združil niji. Člani študijskega krožka varovanci, ki so jih dojile in va-so kot ranjene živali; Evropa je v eno državo različne kulture (7–10 učečih) se dogovorijo o rovale, in ti so jih imeli rajši kot dvolična in neučinkovita. Na od rodne Makedonije do Indije osebnih izobraževalnih in sku-lastne matere. nekatera od teh vprašanj bomo na vzhodu in Egipta na zahodu. pnih akcijskih ciljih in znanje Na drugem srečanju smo lahko našli odgovore v literaturi, Svoje predavanje je strokovnja­prenašajo na druge skupine lju-člani krožka (skupaj 10, največ s pogovori s prostovoljci in stro-kinja končala z vprašanjem, ali di in v druga okolja. iz Dragomera, pa tudi Lukovi-kovnjaki, marsikatero vprašanje imamo moralno pravico govo-Na prvem srečanju ŠK smo si ce in z Loga, srečanja pa so se pa bo verjetno ostalo tudi brez riti o uničevanju “ kamnov”, ko v .lmskem abonmaju Srečamo udeležili tudi nečlani, ker jih odgovora. Pomembno pa je, da sočasno umira na tisoče ljudi. se v kinu ljubljanske univerze je pritegnila tema) predstavili vsak od nas s sočutjem, empati-In odgovorom, imamo, zato ker za tretje življenjsko obdobje svoja pričakovanja, vprašanja, jo in odprtostjo ravna, ko se sre-uničevanje kulturne dediščine skupaj z mentorico Slavo Bor-stališča in stereotipe o sedanji čuje z begunci kot posameznik pomeni brisanje sledi ťčlove­ko Kucler ogledali .lm Metoda begunski krizi. Razmišljanja bi ali delodajalec; nujno je, da se kovanjaŤ, uničevanje človeške-Pevca Aleksandrinke. Film je lahko strnili takole: člani ŠK bi zavedamo lastnih stereotipov.ga spomina, brisanje kulturne pretresljiva pripoved treh sto-želeli spoznati tudi pozitivno Nekateri od članov ŠK imajo identitete, kolektivnega spo­letnih Aleksandrink, ki jih je podobo beguncev kot ljudi z raznolike izkušnje – starše pri-mina – gre za opustošenje, kot revščina pregnala iz Vipavske lastnimi življenjskimi zgod-seljence, stike s tretjo generaci-bi odmirali človeški možgani. doline v bogato Aleksandrijo, bami in kulturo, saj slišimo in jo priseljencev v Franciji, delo s To je bil izzivalen in pomenljiv o bolečih spominih njihovih beremo predvsem o negativ-priseljenci v šoli. Na prihodnjih zaključek predavanja ddr. Ve­otrok in ljubečih pripovedih nih plateh begunskega vala; vse srečanjih bomo čas namenili rene Vidrih Perko, arheologinje njihovih bogatih varovancev. skupaj nas navdaja s strahom; tudi njihovim pripovedim. v kranjskem muzeju in preda-Po ogledu .lma je sledil pogo-nekateri so se spraševali, kako Predavanje ddr. Verene Perko vateljice Univerze v Ljubljani. vor, ki ga je vodil dr. Filip Bre-se bodo preživljali tisti, ki bodo Dediščina Sirije, Palmira, ljube-Dodala je še, da moramo ena­skvar. Med gledalci je bila tudi ostali pri nas – na eni strani po-zen moja je zaznamovalo naše ko razumeti tudi propadanje hčerka Aleksandrinke, ki nam slušamo zgodbe o nečloveškem tretje srečanje. Popeljala nas je kulturne dediščine v Sloveniji, je povedala, kako boleče je bilo izkoriščanju zaposlenih prise-skozi večtisočletno zgodovino zato nam ne bi smelo biti vse­njeno življenje in da mami ni ni-ljencev, istočasno pa nas skrbi, Sirije, še posebej mesta Palmi-eno, kako ravnamo z njo. Za koli odpustila, ker jo je zapustila. ali bodo pripravljeni prijeti za ra, ki je bilo brutalno razrušeno. svoje predavanje je dobila vi-Podobno kot pred sto in več leti, delo, poskrbeti zase, sprejeti Seveda je bilo v času spopada soke ocene od nas, poslušalcev. tudi danes zapuščajo ljudje svo-naše vrednote ali bodo v getih razrušenih še veliko zgodovin-Zavedamo se, da bi potrebovali je domove v želji, da bi izboljšali čakali in zahtevali. Brezpogojno sko dragocenih mest, o kate-več tovrstnih predavanj in zna­ekonomski položaj svojih dru-bi morali pomagati ženskam in rih pa se ne govori. Zakaj torej nja o preteklosti, da bi lahko žin. Ob odhodu domov smo se otrokom, od mladih moških pa podnaslov Palmira, ljubezen razumeli sedanjost in ustvarjali spraševali, ali so Aleksandrinke pričakujemo, da se bodo doma moja? Zato, ker je bila Palmira mirno in duhovno bogato pri­dosegle svoj cilj – poplačati dol-uprli terorju; o vzrokih za be-priljubljeno mesto preučeva-hodnost. Predstavitev predava­gove in rešiti svoje družine pred gunsko krizo ne govorimo, po-nja evropskih arheologov in nja ddr. Perko si lahko ogledate revščino. Mnoge, žal, niso, so pa sledice pa nosimo vsi, .nančne je tako postala simbol za gro-na spletni strani iold.si. za vedno izgubile lastne druži-in moralne; to, kar se dogaja be-zljivo uničevanje dragocene Olga Drofenik ne, le malo otrok jim je odhod guncem na poti v boljše življenje kulturne dediščine, ki pripada Junijski izlet DU Log 1. junija ob 8.00 zjutraj se je 54 zvestih članov Društva je branik in mejnik, obeležuje spomin na Soško fronto, 2. sve­ upokojencev Log odpravilo proti Primorski in čez mejo do Trsta tovno vojno in Vojno za osamo­ na ogled gradu Miramare. svojitev Slovenije. V Zaloščah V avtobusu je celo pot vlada-gradom, na katerih se je sončila ustvarja blagodejno senco in je nas je medtem že čakalo kosilo, lo veselo razpoloženje, prijatelji, cela jata kormoranov, ki so ča-prepreden z mnogimi potka-zato smo se odpravili dalje. Pot sosedje, člani društva so bili ve-kali na svoj plen v vodi. Že v av-mi, vodometi in stopnišči, ki domov je bila, kot vedno, vese­seli ponovnega snidenja. Novic tobusu nam je Matej na kratko te popeljejo do slikovite mor-la. Smejali smo se duhovitim je bilo dosti, vmes se je kmalu opisal zgodovino gradu, kako je ske obale pod gradom. Grad vicem naše Helene in kar naen­zaslišala lepa slovenska naro-nastal in kdo ga ja dal zgraditi. smo kmalu pustili za seboj, saj krat smo se znašli na Logu. Ob dna pesem in tudi kakšen vic Grad leži tik nad morjem, ob-nas je čakal ogled spomenika v slovesu smo se zahvalili Mateju nam je že raztegnil usta. Pot je daja ga čudovit park, v katerem Cerju. Na poti do tja smo se na za lep izlet, saj se vsi zavedamo, kar prehitro minila, celo kavici najdemo dragocene botanične kratko ustavili v Devinu ter se da smo preživeli prelep dan in med potjo smo se odpovedali, vrste z vsega sveta. Zgraditi ga skozi lepe obmejne kraje, kjer hkrati spoznali veliko novega in da bi le lahko čim bolje izkori-je dal nadvojvoda Ferdinand živijo mnogi zavedni Slovenci, zanimivega. Vsi si želimo čim stili dan. Grad Miramare nas je Maksimilian I. Habsburško-odpeljali nazaj v Slovenijo. V več takih izletov! pričakal obsijan s soncem, glo--Lotarinški (1832–1867). Danes Cerju smo si ogledali znameni-Daljši prispevek si lahko pre­boko smo dihali sveži morski sta v gradu muzej in galerija. Po ti sedemnadstropni spomenik berete na w w w.mojaobcina.si/ zrak in poslušali prijetno glasbo ogledu gradu smo se sprehodili v obliki trdnjave, ki je bil zgra-log-dragomer.pljuskanje morja ob skale pred po parku, ki z bujnim rastlinjem jen na pobudo društva Tiger in Marjeta Filipič kulturne prireditve. Umeščene v nacionalni pro­jekt Teden vseživljenjskega učenja, ki je bil letos povezan tudi s tednom ljubiteljske kulture. V ŠK nam je Verene Vidrih Perko pričarala zgodo­vino Sirije, ob poslušanju be­gunskih zgodb, pripovedoval jih je Ervin Hladnik Milharčič, smo se soočili z lastnimi ste­reotipi o ljudeh, ki so pogosto le na zunaj drugačni od nas in marsikomu od poslušalcev se je zbistril pogled na vprašanja begunstva oziroma migracij. Teden ljubiteljske kulture smo počastili s srečanjem z Mar­kom Kravosom in Borisom Pangercem. Nepozabno do­živetje! Literarno in glasbeno: Pangerc je s hčerko zapel ťhi­mnoŤ, ki spremlja postavlja­ nje majence v rodni Dolini. Kasneje se jima je pridružil še dragomerski trio: Liljana, Jože in Milka. Društvo DVIG – univerza za tretje življenjsko obdobje (naslednik skupine DVIG) je na volilni skupščini izvolilo predsednico in člane organov. Društ vo DVIG – druženje za vzajemno izobraževanje ge­neracij je upravičilo svoje ime, saj so člani izvoljenih organov iz vseh naselij naše občine in različnih generacij. Poročilo o delu skupine in program­skih usmeritvah predsednice si lahko preberete na spletni strani iold.si. Nika Gams, predsednica Društva DVIG Torkovo tržnico popestrile kulturne dejavnosti Občani in drugi obiskovalci lahko vsak torek med 15. in 18. uro nakupujete na lokalni tržnici v športnem parku na Logu. Na ličnih stojnicah lahko izbirate med pestro ponudbo iz­delkov. Tržnico so na enkratnem dogodku popestrili tudi člani KUD Kosec. 17. maja je bilo v športnem parku na Logu zelo živahno. Poleg nasmejanih prodajalcev, ki so na bogato obloženih stojnicah po­nujali sezonsko zelenjavo, sadje, domača kokošja jajca, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz konoplje, eko čaje, moko ter tudi sveža in vložena prepeličja jajca, pa teran, sadike, zelišča, sirupe in bal­konsko cvetje, so se s svojimi dejavnostmi predstavili tudi člani Kulturno-umetniškega društva Kosec. Ti so se tržnici pridružili ob tednu ljubiteljske kulture. Klekljarice so pod vodstvom Ivice Česnik predstavile umetnost klekljanja, na samostojni stojnici so prekrasnim klekljanim umetninam družbo delali čudovi­ti ročno izdelani izdelki, ki so jih izdelale in razstavile članice “ročnih spretnosti ”. Zeliščarice na čelu z Ljubico Malavašič pa so obiskovalcem postregle z zdravilnimi čaji. Predstavila se je tudi folklorna skupina Nageljček, ki je poskrbela za pester in zabaven program. Otroci pod vodstvom Nataše Kogovšek so tržnico popestrili z otroškimi ljudskimi plesi. Na lokalni tržnici so ustvarjali tudi starejši učenci OŠ Log - Dragomer, ki so pod vodstvom Drage Davitkove z voščenkami na papir risali različne motive iz narave. V. L. Študijsko popotovanje študentov angleščine Naša občanka, prof. Milojka Babšek vsako leto pelje svoje študente angleščine na Ljubljanski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Anglijo. Letos smo se ji pridružile v kraljevskem parku St. James, tudi študentke angleščine iz pasti radovednost v kraljevi tr-DVIG-a. Štiri dni smo preži-govini in Harrodsu; v Narodni veli v pokrajini Dorset. Več galeriji smo si ogledale sobo s ur smo hodili po Jurski oba-slikami Constabla, Turnerja in li, znani po najdiščih fosilov Gainsborougha. Dragomerske dinozavrov (in seveda .lmu študentke smo imele posebno Jurski park). Ogledali smo si srečo – v Shakespearovem katedrali v Winchestru (grob gledališču The Globe se je ob Jane Austin) in Salisburyju našem prihodu začela pred­(hrani eno od 4 kopij Magne stava Ukročene trmoglavke. Carte iz leta 1215), Stonehen-Kupile smo si vstopnice in za ge in nam manj znani Avebury kratek čas uživale v predstavi henge. Odpeljali smo se tudi z navdušeno publiko. Zadnje na otok Wight (poznate ga iz večerne ure smo preživele ob pesmi Beatlesov “When I’m violinski glasbi odličnih po­sixty four”) z znamenitimi be-uličnih glasbenikov v Covent limi “iglami ”. V Londonu smo Gardnu. Več o študijskem imeli na voljo za oglede slaba obisku v posebni brošuri in na dneva. Zahvaljujoč dobri kon-spletni strani iold.si diciji smo si uspele ogledati Marinka, Milka, Olga in vse znamenitosti mesta – ve- Valerija činoma le od zunaj, posedeti 27. junij 2016 Skupne strani DRUŽABNO elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletna Osvežitev za vse Vas, dragi bralci! Glede na vaš čudovit odziv smo se sk upaj s F r iz ersk im salonom B eba, B outiqueom M ini M aksi, L epotnim salonom L upo in G ostilno Bajc odločili, da v am v sem polepšamo poletje! Za t o smo P omladno Osv ežit ev podaljšali v P oletno Osv ežit ev  in v am pr ipr a vili nek aj poletnih ugodnosti, za v sakega nek aj . Tisti, ki imate predvidene počitnice že prve dni julija in boste zamudili razpro­daje, je Boutique Mini Maksi pripravil prav poseben 30 % popust na celotno kolekcijo do začetka razprodaj. Popust velja prav za vse, tudi tiste, ki ne boste na dopustu in ne marate velike gneče ter radi opravite nakupe pred razprodajo, seveda s popustom. Frizerski salon Beba vas bo vse po­letje razvajal v svojem salonu s kavico in sladoledom ter 20 % popustom na striženje! Tega boste najbrž veseli prav tisti, ki vam lasje hitro rastejo in se v poletnih vročih mesecih večkrat odpravite k frizerju. Da se boste v vročih poletnih dneh lahko tudi osvežili in kaj zdravega po­jedli, vas bodo razveselili v Gostilni Bajc, ki vam vse do 15. 8. 2016 nudijo 10 % popust na vso ponudbo po naročilu. Lepotni salon Lupo pa bo za vas poskrbel, da boste urejene doma ali na počitnicah. Razveselil vas bo z 20 % popustom za nego obraza z vrhunsko kozmetiko! Vas zanima, kako boste lahko vse to izkoristili? Preprosto! Izrežete ku­pon, pogledate njegovo veljavnost in pokličete za svoj termin v Frizerski salon Beba, Lepotni salon Lupo ter se nato odpravite v Boutique Mini Maksi in skupaj z vso družino zaokrožite dan v Gostilni Bajc na slastni poletni večerji! Upamo, da vam je všeč naša Poletna Osvežitev in se je boste veselili, kot ste se veselili Pomladne Osvežitve. * Kuponi veljajo do datuma, ki je označen na njih, se ne seštevajo in menjajo za denar! Na Vrhniko prihajata še Severina in Jan Plestenjak Po uspešni Noči na Vrhniki, k je r s e je z op e t zb r a lo r e k or d no druženja pa je prav koncertni Ljubljani z okolico ponudimo še Ker gre za t.i. open air koncept oder.Ť nekaj posebnega, nekaj novega. koncerta bomo uživali pod š t e v i l o o b i s k o v a l c e v , s e k o n c e r t n a s e z o n a n a d a l j u j e š e v o k v i r u Ali bo prišlo tudi do tesnej-Nedvomno je Vrhnika pro-zvezdami, v primeru napove- P o l e t j a n a V r h n i k i , k o s e bo st a 1 5 . j u l i j a n a V r h n i k i p r v i č s k u p a j p od šega glasbenega sodelovanja in metno lahko dosegljiva, priredi-danega dežja pa smo predvideli, z v e z d am i p re d s t a v i la s l o v e n sk i z v e z d nik i n h r v a š k a z v e z d ni c a . morebitnega dueta nam še nista tveni prostor v športnem parku da prireditveni prostor v celoti razkrila. Še posebej skrivnosten ponuja skoraj vso potrebno in-prekrijemo z veliko šotorsko Zato je takšen tudi naslov bra, ki je jeseni napovedala izid zadnjih deset let smo se nekako je bil romantični Jan: ťDueti so frastrukturo, obenem pa je lo-nadstrešnico,Ť je pojasnil To­njunega glasbenega spektak la njegovega trinajstega albuma dogovarjali za skupni koncert, kot zaljubljenost, tega ni mogo-kacijsko na poti proti morskim maž Šušteršič iz prireditvene – Zvezdni koncert. Ob tej pri- Dvigni krila, je pred dobrim pa se nikoli nismo uspeli do če napovedati ali jih načrtovati, destinacijam, kamor se poleti agencije Interplan.ložnosti smo se pogovarjali z mesecem sledil še video spot konca zmeniti. Sedaj je to uspe-to se mora enostavno zgodi-za vikende radi odpravljamo. Vstopnice iz prve kvote so obema glasbenikoma, ki se že za naslovno pesem. Severina lo organizatorjem Zvezdnega ti.Ť Energična Hrvatica pa je Tako se obiskovalcem ne bo po-že v celoti razprodane, zato vas vnaprej veselita skupnega so-pa je prav v času tega pogovora koncerta in po mojem bo to bila bolj neposredna: ťLepo bi trebno odreči niti koncertu, niti pozivajo, da si jih na Petrolovih delovanja in sta eden o drugem izdala nov poletni hit Sekunde, nepozabni dogodek, ki se ga že bilo, če bi skupaj tudi kaj zape-odhodu na morje. Ne nazadnje servisih čim prej zagotovite po govorila le z najlepšimi beseda-ki je zabeležil že skoraj 4 mi-zelo veselim,Ť je še dodal Jan. la. Morda se še danes dogoriva gre tudi za fenomenalno publi-predprodajnih cenah, kajti v za­mi. Ujeli smo ju med koncer-lijone ogledov na You Tubeu. Tudi Severina je polna priča-z Janom v zaodrju.Ť Po sklad-ko, ki na Vrhniki vedno nagradi dnjem obdobju bodo vstopnice tom Petra Graša v ljubljanskih ťSeverina je izjemna izvajalka, kovanj: ťVeselim se tega sode-bi Sekunde bo predvidoma še glasbenike z odličnimi odzivi. na voljo le še po rednih cenah. Križankah, kjer sta nastopila 'performerka' in ima zvezdniško lovanja in sem srečna, da bova tik pred Zvezdnim koncertom kot njegova posebna gosta. Oba karizmo, ki jo imaš ali pa je ni-končno pela skupaj. Rada imam izdala svojo drugo letošnjo sta sicer zelo zasedena, saj ves maš. Zagotovo pa jo potrebuješ, sodelovanja z drugimi glasbe-skladbo. ťV zadnjem času smo čas ustvarjata in koncertirata. če si v tem poslu,Ť ni skoparil z niki in rada se družim z njimi. posneli kar nekaj pesmi in pri Plestenjakovi sk ladbi Stara do-besedami Plestenjak. ťŽe skoraj Najboljši prostor za skupno tej, ki jo načrtujemo za prvo polovico julija, pojem skupaj še z dvema krasnima puncama, več pa vam v tem trenutku žal še ne morem razkriti,Ť se je na­smehnila. Organizatorji obljubljajo kon­cert presežkov, ki bo zadovoljil še tako zahtevnega poslušalca. Vendar zakaj ravno Vrhnika? ťOder Noči na Vrhniki so v dvajsetih letih zasedli že skoraj vsi pomembnejši pop glasbeniki iz Slovenije in bivše skupne dr­žave, med njimi je bil tudi že Jan Plestenjak, zato smo se tokrat odločili, da Vrhniki in obenem Odlično razpoložena glasbenika pred uradnim posterjem Zvezdnega koncerta 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Z EL EN O VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Poletna opravila na vrtu Tokrat smo zbrali nekaj na­svetov za poletna opravila na vrtu. Zalivanje zjutraj ali zvečer? Najbolje je zalivati zjutraj, in sicer pred sončnim vzhodom, saj ima takrat voda približno enako temperaturo kakor rastli­ne. Vedno je mogoče namakati tudi zvečer, a takrat mora biti voda res temperirana, rastline pa kljub temu dovolj ohlajene, kar pa sredi poletja pomeni zelo pozno zvečer, skoraj ponoči. Paradižnik: trganje zalistnikov in odstranjevanje listov Paradižniku redno odstra­njujemo zalistnike, saj kradejo hrano rastlini, rastlino pa tudi senčijo, zato v grmu ostaja ve­liko dlje vlažno, kar so idealne razmere za okužbe. Zalistnike trgamo vedno, ko so rastline povsem suhe, tako ne prenaša­mo bolezni in se rane čim prej zasušijo. Raje jih ščipamo, kot režemo, zato morajo biti manjši. Paradižniku odstranjujemo tudi vse liste do etaže, kjer so že plodovi oz. ko jih oberemo. To počnemo zato, da rastlino čim bolj prezračimo, osvetlimo in se po vsaki rosi, dežju čim prej osušijo vsi listi. Proti koncu rastne sezone lahko odstranimo tudi vrh. Tako bodo že nastavljeni plodo­vi prej dozoreli, saj rastlina ne bo uporabljala več svoje moči, da bi nastavljala vedno nove cvetove. Ukrepi po toči Najprej pregledamo, kaj je smiselno reševati in katere ra­stline bomo posadili ali posejali na novo. Po navadi rešujemo plodovke, ki imajo dobro raz­vit koreninski sistem, ki pa ne zraste tako hitro. Če je ostalo celo vsaj eno kolence, se bodo še obrasle. To pa velja le do sredine julija, na Primorskem morda do konca tega meseca. Po navadi je smiselno reševati tudi kore­novke, saj je po večini prizadeta samo listna masa, koreni, čebu­le pa so skriti v zemlji. Dobro se lahko izkaže tudi zelje, če še ni začelo sklepati glav. Tudi visok .žol se lepo obrašča in se ga splača reševati vse do konca Kdaj sejemo motovilec? dozorijo in se posušijo na ra­julija. Preostale rastline pa raje stlini. Proces sušenja dokonča- Motovilec sejemo od sredine posejemo ali posadimo na novo. mo tako, da seme razprostremo avgusta naprej in ga ne gnojimo. Potem, ko počistimo vse od-v tankem sloju na sito v dobro Dobro se počuti v kratkem in lomljene, potrgane liste (upora-prezračenem in suhem prosto­ hladnem dnevu, zato pogosto bimo škarje, da je rez čim bolj ru. Da se znebite škodljivcev, jih prezgodnje avgustovske setve gladek), rastline takoj, ko se po-za kratek čas shranitev zamrzo­ niso uspešne, saj je prevroče, sušijo, poškropimo s pripravki valnik. dan pa predolg. V avgustu ga z izvlečki morskih alg ali ami­lahko sejete pod paradižnik, Domač mohito nokislinskimi in vitaminskimi kjer je hladneje in zasenčeno, In zdaj, ko ste vse pridno na­kompleksi. ali pa setev zasenčite. Seme daj-redili, si privoščite domač mo-Nato si pripravimo sredstva, te že spomladi ali zgodaj poleti v hito po naslednjem receptu. Z ki rastline zavarujejo pred gli­zamrzovalnik, da bo bolje kalilo. lesenim tolkačem stolcite eno vami plesnivkami in tistimi, ki žlico sladkorja in sedem listov povzročajo gnilobe. Uporabimo maroške mete. Nato dodajte 2 kar čaj iz žajbljevih listov. Na-Kako shranimo semena? dl mineralne vode, malo limo­mesto žajblja lahko uporabimo Ker dozorevanje semena ne, 0,5 dl belega ruma in kocko čaj iz kamilice, timijana, bezga, zmanjšuje rast rastlin in no­ledu. hrenovih listov ali rmana. Če vih plodov, počakajte na konec Usedite se v senco svojega imamo na voljo kaj apna, bro-sezone, da pridelate plodove, vrta in uživajte nad rezultati zgi primešamo še ščepec tega. S namenjene pridelavi semena. svojega dela. Ne pozabite se za­temi pripravki dobro poškropi-Plod mora popolnoma dozoreti, hvaliti naravi, da vam je bila v mo oziroma močimo vse rastli-semena pa so zrela, ko cvetovi pomoč. ne. Če so zelo razcefrane in so uvenijo in se posušijo. Seme Prispevek je pripravljen kot ostali le peclji, dodamo še nekaj stročnic, kot je na primer .žol, povzetek nasvetov, že objavlje­ kapljic detergenta za pomivanje je zrelo, ko so stroki rjavi in suhi. nih v revijah Biobrazda. Pri­ posode. V trgovinah je na voljo Zrela semena po navadi spre­ spevali so jih Miša Pušenjak in sojin lecitin, ki prav tako lahko menijo barvo; iz bele v krem ali dr. Vladimir Meglič (Kmetijski pomaga. iz svetlo rjave v temno rjavo. inštitut Slovenije), Matjaž Zu- Tretiranje z algami ali amino-Seme .žola, graha, čebule, pančič (Maklen Zupančič) ter kislinami izmenično s čaji po-korenja, koruze, večine cvetlic zeliščarka Marija Jamnik. novimo večkrat v petdnevnem in zelišč dodelamo po suhem razmaku. postopku. Pustite, da semena Obvestilo lastnikom gozdov! Lastnike gozdov pozivamo, da nemudoma pričnete s podrobnim pregledom zemljišč z večjim deležem smrekovih dreves in s takojšnjim posekom dreves napadenih po smrekovem lubadarju. Opažamo namreč, da se tako kot v lanskem letu tudi letos nadaljuje močan napad omenjenega podlubnika. Drevesa, ki so jih napadli podlubniki, prepoznamo po naslednjih znakih: -drobne luknjice na lubju, - črvina na lubju in koreninskem vratu, -pojav smole na deblu pomešane s črvino, -iglice v kasnejši fazi spremenijo barvo in začnejo odpadati, - sušenje dreves, - sušenje in odpadanje lubja. O morebitnem pojavu lubadark takoj obvestite vašega revirnega gozdarja in čim prej ukre­pajte, da se napad ne razširi na sosednja drevesa! Edini ukrep je odstranitev napadenih dreves in preventivno še pasu zelenega roba (bližnje, na videz zdravo nenapadeno drevje). Posekana drevesa je treba čim prej odpeljati iz gozda in naprej na predelovalni obrat-žage. Veje in vrhači iglavcev morajo biti razžagani in zloženi v kupe. Priporočamo, da čim več sečnih ostankov požgete, kajti na ta način bomo uničili zalego podlubnikov. V primeru uporabe ognja za zatiranje podlubnikov mora biti kurjenje ves čas nadzorovano s strani polnoletne osebe. Kurjenje se ne sme izvajati v obdobju razglašene pove­čane požarne nevarnosti naravnega okolja. Izvajanje kurjenja po odločbi Zavoda za gozdove RS morate predhodno sporočiti na telefonsko številko 112. Rok za posek je do 21 dni, odvisno od razvojne faze lubadarja. Če lastnik gozda ťlubadarkeŤ ne odstrani, to z odločbo na njegove stroške izvede Zavod za gozdove Slovenije. Preglede gozdov v poletnem času vršite vsaj enkrat mesečno. Jani Bolarič, Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Vrhnika 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ZELENO Obvezen priklop na javno kanalizacijsko omrežje Dan odprtih vrat čistilne naprave Borovnica Obveščamo vas, da sta Obči-ljenja. roke za priključitev upoštevate V soboto, 28. 5. 2016, sta na zavzeti pri izpolnjevanju nagra-zdravo pitno vodo in tem koli­na Vrhnika in Občina Borovni-V prejšnjih tednih ste vsi la-in tako omogočite uspešen za-lokaciji čistilne naprave Borov-dnega vprašalnika, si je ogleda-ko vode dejansko porabimo pri ca v letu 2015 zaključili projekt stniki objektov, ki jih je mogoče ključek projekta Čista Ljublja-nica od 9.00 do 12.00 Javno lo delovanje ene najsodobnejših proizvodnji različnih potrošnih Čista Ljubljanica in tako zna-priključiti na javno kanaliza-nica, ki je bil delno .nanciran z podjetje Komunalno podjetje komunalnih čistilnih naprav v izdelkov. Otroci, ki so na ogled tno povečali območje, pokrito cijsko omrežje, prejeli dopis, v evropskimi sredstvi. Vrhnika in Občina Borovnica Evropi, se seznanilo s priključe-večinoma prikolesarili v sprem­z javnim sanitarnim kanaliza-katerem vas kot upravljavec jav-Za vse dodatne informacije organzirala dan odprtih vrat či-vanjem na kanalizacijski sistem, stvu staršev, pa so bili najbolj cijskim omrežjem. Po veljavni nega kanalizacijskega omrežja o priključitvi smo vam na voljo stilne naprave Borovnica. Oko-ravnanjem z odpadki v občini navdušeni nad predstavitvijo zakonodaji je priključitev na pozivamo k priključitvi. Vse na spletnem naslov u informa-li sedemdeset občanov, med in delovanjem JP Komunalno delovanja sodobnega smetar­javno kanalizacijsko omrežje informacije o priključitvi so na-cijska@kpv.si oz. na telefonski katerimi je bilo največ učencev podjetje Vrhnika ter s pomo-skega vozila. (JK) obvezna za vse lastnike objek-vedene v dopisu, objavljene pa številki: 01 750 29 70 (informa-četrtih razredov OŠ dr. Ivana čjo gradiv na razstavnih pano­tov na območju zgrajene javne so tudi na internetni strani JP cijska pisarna). Korošca, ki so bili tudi najbolj jih tudi s pomenom skrbi za infrastrukture v šestih mesecev KPV, d. o. o. (w ww.kpv.si). Javno podjetje Komunalno po pridobitvi uporabnega dovo-Prosimo vas, da predpisane podjetje Vrhnika, d. o. o. Opravičilo 16. marca 2016 ob 12.30 smo se v sejni sobi Zdravstvenega doma Vrhnika usedli za mizo glavni akterji ťdneva DŤ, kot smo ga imenovali. Prisotni smo bili direktor g. Roman Str­gar, pomočnica direktorja ga. Špela Rot, dr. Helena Rožmanc Drašler, dr. Irena Brenčič Petrovčič, sestra Teja Premk in jaz, tehnik Andrej Krmec. Dobili smo jasna navodila, s katerimi naj bi postopno v prakso prenesli idejo, ki je zadnje mesece zorela v glavah vodstva ZD-ja. Zaradi izrazite preobremenje­nosti ambulante dr. Rožmanc Drašler, ki je v osnovi otroška/ šolska ambulanta, realno pa ima opredeljenih dvakrat več odraslih kot mladoletnih oseb, naj bi v na novo vzpostavlje­no ambulanto dr. Irene Brenčič Petrovčič preusmerjali vse odrasle paciente ambulante dr. Rožmanc Drašlerjeve, ki naj bi sčasoma postala samo otroška kot v osnovi tudi je in bi jo konec letošnjega leta prevzela nova pediatrinja. Že isti dan smo začeli seznanjati paciente osebno, z ob­vestili na vratih ordinacij, na spletni strani ipd. z namenom, da bi čim prej dosegli načrtovano novo strukturo ambulant otroškega dispanzerja. Danes, po treh mesecih, me je po telefonu poklical gospod, ki želi ostati neimenovan; nekdanji pacient dr. Rožmanc Dra­šlerjeve, po novem že pacient dr. Brenčič Petrovčičeve. Ko je dan pred najinim pogovorom v čakalnici čakal na pregled, naj bi k njemu pristopila dr. Rožmanc Drašlerjeva. Povprašal jo je, kdaj se bo upokojila, njen odgovor pa naj bi bil, da je mentorica dvema specializantoma, tako da vsaj še dve leti ne in da mu sploh ne bi bilo treba menjati izbrane zdrav­nice. Iz besed in tona gospodovega glasu sem razbral, da se počuti opeharjenega in nalaganega, saj smo ga na lep način ťprisililiŤ, da po nepotrebnem zamenja zdravnika. O svojih občutkih ne bom zgubljal besed in marsikomu niti nič ne pomenijo. Tudi moje ime marsikomu ni nič vredno, ampak meni je. Zato sem se odločil za javno opravičilo na tem mestu, ne opravičilo v imenu ustanove, v kateri sem zaposlen, am­pak moje lastno. Delal in govoril sem natanko to, kar so mi naročili nadrejeni, zdaj pa se je izkazalo, da sem paciente dr. Rožmanc Drašlerjeve, s katerimi sem se srečeval trinajst let, nehote in nevede zavajal, za kar se vsem iskreno opravičujem. To je edino, kar lahko naredim sam, prosim pa vas, paciente, da pozovete odgovorne osebe ZD Vrhnika, naj vam jasno in glasno povedo, kaj se bo v resnici dogajalo z ambulanto dr. Rožmanc Drašlerjeve. Nenazadnje je to vaša pravica, saj brez vas ambulante ne bi bilo. Hvala, bilo je prijetno sodelovati z vami. Andrej Krmec ZELENO Zaključek 33. Tekmovanja za čiste zobe Preventivno naravnani pro-na Slomška na Vrhniki, OŠ dr. zadnjega kotička polna dvorana MOL-a, bi bilo tekmovanje zelo gram Tekmovanja za čiste zobe Ivana Korošca v Borovnici ter Tivoli je pokala po šivih. Seveda osiromašeno! Tudi Interspar ob zdravi prehrani, ki ga že leta OŠ Log - Dragomer, prav tako so zmagovalci vsi sodelujoči, a Slovenija je k nagradam zmago­dolgo strokovno in organiza-pa so k projektu pridruženi brez razglasitve najboljših med valcev dodal uporabne lončke. cijsko vodi Stomatološka sek-V VO – Župnijski vrtec Vrhni-najboljšimi le ni mogoče. Vsem skupaj in vsakemu po­cija Slovenskega zdravniškega ka in V VO – Vrtec Borovnica. Letos so se z lovoriko NAJ ra-sebej iskrena hvala v imenu društva, je bil letos zaključen z Preventivna sestra ga. Zdenka zreda Slovenije ovenčali učenciotrok, ki si to zaslužijo! osrednjo prireditvijo 26. maja v Suhadolnik je tako leteča po 4. b razreda OŠ Ketteja Murna Jeseni začenjamo 34. tekmo-Dvorani Tivoli. vseh lokacijah. iz Ljubljane, t. j. šole, kjer se je vanje po vrsti. Zadovoljstvo Z nami so praznovali direktor Zmagovalcem in njihovim tekmovanje pred desetletji tudi otrok z manj zobne gnilobe je ZD Vrhnika gospod Roman Str-učiteljem smo pripravili za-začelo. Razredničarka zmago-naša prioriteta in naša nagra­gar, direktor ZD Ljubljana go-ključno prireditev, ki jim bo valnega razreda je Barbara To-da, zato vztrajamo. In za ko­spod Rudi Dolšak, prof. dr. Vito zagotovo ostala v lepem spo-polovec Klanke. nec – morda bomo ob okrogli Vrbič, nekdanji koordinator za minu. Otroci so uživali v dr-Neizmerno smo hvaležni far-obletnici čez dve leti predstavili zobozdravstvo pri Ministrstvu znih akrobacijah skupine Dunk macevtski .rmi GSK, ki je na-svojo himno! za zdravje, in celotna garnitura Kings, se zavrteli po parketu gradila vseh 17.000 šolarjev iz našega generalnega sponzorja tivolske dvorane ob zvokih in zmagovalnih razredov tekmu-Vodja Tekmovanja za čiste Glaxo Smith Kline ter seveda motivaciji vodje skupine Čuki jočih šol Slovenije ter še pose-Matej Leskošek, dr. dent. tritisčglava množica otrok, tudi ter se fotogra.rali z maskota-bej najboljši razred Slovenije in med., ZD Vrhnika,član IO iz naših treh občin. mi generalnega sponzorja, saj vseh devet regijskih zmagoval-Stomatološke sekcije SZD Vestno sledimo opravljenemu so se pomešale med otroke, cev. Tudi brez velike nak lonje­delu, saj šolarji tekmujejo prak-tudi tiste gibalno ovirane, in nosti ZD Ljubljana, ki vsako leto tično v skoraj vseh slovenskih jim dodatno polepšale dan. Do uspešno konkurira na natečaju osnovnih šolah – vsi od prvega do vključno petega razreda, po­nekod jim je uspelo motivirati tudi šolarje do zak ljučenega de­vetega razreda. Delo je utečeno, saj že vsa leta učimo otroke pomena pravilne in zadostne ustne higiene, kar preverjamo z obliko tekmovanja, beležimo dosežene rezultate in končno evaluiramo opravljeno delo. ako je tekmovanje je v šolskem letu 2015/2016 uspešno zaključilo 732 osnovnih šol RS, med njimi prav vse šole in zavodi z nižjim izobrazbenim standardom za otroke s posebnimi potrebami. Na našem koncu tekmuje­jo vse osnovne šole: OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Marti­ 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si NAŠE ZDRAVJE Svit rešuje življenja Program Svit je preventivni zdra­vstveni program, ki v Sloveniji poteka že od leta 2009 in je namenjen pre­prečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 74 let z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, in sicer vsaki dve leti se povabljeni vključujejo v program. Sodelovanje v programu je povsem brezplačno – to je pravica, ki izvira iz osnovnega zdravstvenega za­varovanja. umre več kot 700 ljudi. Predvsem zato, ker ne boli in je največkrat odkrit prepozno. Leta 2010 je v Slo­veniji za rakom na debelem črevesu ali danki zbolelo 1700 ljudi. Začetni znaki bolezni so zelo tež­ko opazni, zato je bolezen takrat, ko se pojavijo opazni znaki in težave, že zelo napredovala in je zdravljenje manj uspešno. Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten in potuhnjen – naj­bolje se mu zoperstavimo, če načrtno iščemo že predrakave spremembe ali pa zelo zgodnje faze bolezni pri ljudeh, ki se počutijo povsem dobro. Z odstra­nitvijo predrakavih sprememb – po­lipov – bolezen lahko preprečimo, v zgodnji fazi pa je ozdravljiva. V Zdravstvenem domu Vrhnika smo vam na voljo za vsa dodatna vprašanja ali pomoč na Svitovi kontaktni toč­ki v Centru za krepitev zdravja vsak Vabljeni dobijo domov po pošti va­bilo s priloženo Izjavo o sodelovanju v programu, ki jo podpisano v priloženi kuverti po pošti vrnejo v center Svit. Udeleženci programa nato dobijo na dom testni komplet za odvzem dveh vzorčkov blata. Nato v centru Svit opravijo laboratorijsko analizo vzorcev – test na prikrito krvavitev v blatu. Če je test na prikrito krvavitev pozitiven, pomeni, da so v blatu odkrili kri in je treba ugotoviti vzrok, zato je potrebna dodatna preiskava – kolonskopija. Sicer pa je rak na debelem črevesu in danki v Sloveniji velik zdravstveni pro­blem; je drugi najpogostejši rak, števi­lo teh rakov pa se vsako leto povečuje. Zaradi tega raka vsako leto v Sloveniji ponedeljek od 12.30 do 14.30 in v četr­tek od 7.00 do 8.00 (1. nadstropje). Z ve­seljem vam bomo pomagali, saj verja­memo v program Svit in ga podpiramo. Lahko nas pokličete tudi na telefonsko številko 01/7551 ali pišete na e-naslov ckz@zd-vrhnika.si. Center za krepitev zdravja Opravičilo V prejšnji številki Našega časopisa smo se zahvalili vsem, ki so sodelovali na Dnevu zdravja 2016. Žal je v besedi­lu nastala napaka pri nazivu gasilskega društ va, kar je bilo nenamenoma. Is­kreno se zahvaljujemo za sodelovanje na Dnevu zdravja 2016 Gasilsko reše­valni enoti Log – Dragomer - Lukovica in v upanju na uspešno sodelovanje še naprej se vam še enkrat iskreno opra­vičujem. Jerneja Filipič, Zdravstveni dom Vrhnika Sproščanje v naravi Kakšen užitek je, ko se lahko v na­ravi prepustimo vodenemu sproščanju na svežem zraku ob božanju sončnih žarkov in tako poskrbimo za krasno počutje. Vabimo vas, da se pridružite tehnikam sproščanja v naravi, ki jih bo čez poletje organiziral Center za krepitev zdravja (Zdravstveni dom Vrhnika). Prikazali bomo tri tehnike sproščanja, in sicer dihalne vaje, pro­gresivno mišično relaksacijo in vizua­lizacijo pomirjujočega kraja. KDAJ? 6. 7. 2016 ob 8.00 in 19. 8. 2016 ob 8.00 KJE? Zelenica pri bazenu v Športnem parku Vrhnika OPREMA: vadbena blazina, udobna oblačila, voda. Prijave zbiramo na telefonski številki 01/755 51 57 ali preko elektronske po­šte na naslov ckz@zd-vrhnika.si Center za krepitev zdravja Poletna vadba zunaj Kaj je lepšega od poletnega jutra, ki ga začnemo z nežno, a učinkovito te­lesno vadbo na svežem zraku in tako že navsezgodaj poskrbimo za dobro počutje? Vabimo vas, da se pridružite jutranji vadbi, ki ga bo čez poletje or­ganiziral Center za krepitev zdravja (Zdravst veni dom Vrhnika). V vadbi bomo združili vaje za krepi­tev mišic, povečanje gibljivosti telesa in izboljšanju njegovega vsesplošnega ravnovesja ter ravnotežja. Poseben po­udarek bo na vajah za krepitev mišic trupa. KDAJ? Vsa k torek in četrtek zjutraj ob 8.00 z začetkom 7. junija. KJE? Zelenica pri bazenu v Športnem parku Vrhnika. CENA: paket desetih srečanj – 20 €, posame­zni obisk – 3 €. OPREMA: vadbena blazina, udobna oblačila, voda. Prijave zbiramo na telefonski številki 01/755 51 57 ali preko elektronske po­šte na naslov janja.tekavc@zd-vrhnika. si Center za krepitev zdravja Še vedno sprejemamo nove paci­entke v dispanzerju za ženske Še vedno sprejemamo nove paci­entke v dispanzerju za ženske v Zdra­vstvenem domu Vrhnika, katerega nosilka je Lucija Sorč, dr. med., spec. ginekologije in porodništ va. Za več informacij nam lahko pišete po elektronski pošti: narocanje.gine­kologija@zd-vrhnika.si ali nas pokliče­te na telefonsko številko 01 7555 140 v času: ponedeljek: od 7.30 do 11.30, torek: od 14.00 do 18.00, četrtek: od 9.00 do 13.00. Veseli bomo vašega obiska. Zdravstveni dom Vrhnika Urnik tečaja: zgodnja nosečnost za leto 2016 v ZD Vrhnika Tečaj se praviloma začne v zgodnji nosečnosti, med 10. in 16. tednom. V tem obdobju obsega eno srečanje, ki traja 120 minut. Nosečnice in njihovi partnerji se v njej seznanijo s potekom nosečnosti, zdravim načinom življenja, pravilno prehrano, osebno nego in re­kreacijo v času nosečnosti. Tečaj poteka v Kulturnem centru Vrhnika v pr vem nadstropju; Grabelj­škova dvorana (knjižnica) med 16.30 in 18.30 po naslednjem urniku: – 13. 9. 2016 – 29. 11. 2016 Urnik tečaja: priprava na porod in starševstvo za leto 2016 v ZD Vrhnika Po 25. tednu nosečnosti se začne drugi del predporodne priprave za no­sečnice in njihove partnerje. Slušatelje seznanimo s potekom nosečnosti, bli­žajočim se porodom, poporodnim ob­dobjem, načrtovanjem rojstev, nego in prehrano dojenčka. Učimo jih pravil­nega vedenja in sodelovanja med poro­dom, radi odgovorimo na vaša vpraša­nja in tako preženemo morebitne skrbi, ki vas pestijo. Tečaj poteka v Kulturnem centru Vrhnika v pr vem nadstropju; Grabelj­škova dvorana (knjižnica) med 16.30 in 18.30 po naslednjem urniku: tečaj bo potekal: 20. 9. 2016 – Nosečnost in porod 22. 9. 2016 – Novorojenček in dojenje 27. 9. 2016 – Handling 29. 9. 2016 – Komunikacija tečaj bo potekal: 6. 12. 2016 – Nosečnost in porod 8. 12. 2016 – Novorojenček in dojenje 13. 12. 2016 – Handling 15. 12. 2016 – Komunikacija Prijave so obvezne na e-naslov: sola­zastarse@zd-vrhnika.si Patronažna služba Zdravstvenega doma Vrhnika 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si RDEČI KRIŽ VRHNIKA Spoštovani! 21. regijsko preverjanje usposobljenosti Letošnje deveto poglavje naše skupne zgodbe “Peljimo jih na morje!” opisuje veliko veselje zaradi nepozabnih doživetij ob mor­ju - uresničene sanje skoraj skoraj dva tisoč sedemsto otrok in več ekip prve pomoči Civilne zaščite in kot tisoč sto starostnikov - neizmeren ponos ob osebnih zmagah - skrivno število prvih poljubov - jok in smeh sreče hkrati - mnogo hvaležnosti Rdečega križa prav vsakemu med vami, ki del svojega darujete, da lahko vsaj teden dni počitnic ob morju preživi kar največ otrok iz socialno šibkih okolij. Ne vemo, kaj vse se je pletlo v glavah radoživih otrok, ki ste Regijsko preverjanje jim v preteklih osmih letih s pomočjo vseslovenske humanitarne usposobljenosti ekip akcije “Peljimo jih na morje!” prve pomoči CZ in RK pomagali preživeti teden dni počitnic v Mladinskem zdravilišču je potekalo v obliki in letovišču RKS Debeli rtič ali MPD Frankopan Punat. So dobivali poučne vaje v soboto, 4. pisma in odpisovali? So mogoče pisali v verzih? So bili zaskrbljeni, junija 2016, na območju ker niso vedeli, ali bo šlo vse tako, kot je treba? Zagotovo pa vemo, Občine Litija. da so zaradi vaše dobrosrčnosti v svoje spomine zabeležili marsi­kakšen čudovit prizor. Iskreno se vam zahvaljujeva in vas ponovno vabiva, da po svojih zmožnostih z vplačilom priloženega plačilnega naloga prispevate k akciji “Peljimo jih na morje 2016!” in tako tudi letos mnogim otrokom iz socialno šibkih okolij pomagate, da bodo imeli, kar naj bi imel vsak otrok. Čisto pravo lepo otroštvo. V prete­klih osmih letih smo s sredstvi, zbranimi v akcijah “Peljimo jih na morje!”, na letovanje na morje odpeljali skoraj 2.680 otrok in 1.138 starostnikov, kar pomeni 54 avtobusov otrok iz socialno ogroženih Od leve proti desni: trener Zlatko družin in skoraj 23 avtobusov starostnikov.Ť Kvržič, člani ekipe: Jure Vrbančič, Več o akciji na spletni strani: w ww.rks.si Fati Abdić, Nina Podlesnik, Irenka Poiščete nas lahko tudi na Facebook-u: Rdeči križ Slovenije Štefančič, Marko Lazič, Lojze Pezdir, Silvo Nagode. Vse čestitke Renata Brunskole fantom in dekletom ekipe PP RK Generalna sekretarka RKS Vrhnika, ki so se odlično izkazali, Irena Nečemer seveda velja posebna zahvala Zakonita zastopnica in podpredsednica RKS tudi trenerju Zlatku, s katerim Vabilo KRVODAJALSKA AKCIJA Vabimo vas, da se nam pridružite na kr vodajalski akciji, ki bo za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dragomerja: V SREDO, 6. 7. 2016, OD 7. DO 13. URE, V ČETRTEK, 7. 7. 2016, OD 7. DO 13. URE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI. Z vami življenje teče naprej! Vse vas, ki še niste darovali krvi in ste zdravi, prijazno vabimo v naše vrste. so vse od zgodnjega februarja trdo delali in izpopolnjevali svoje znanje in trud je bil poplačan – dosegli so drugo mesto. Bravo! Regijsko preverjanje so or-no prikazanih situacijah. ganizirali Izpostava URSZR Preverjanja se je udeležila Ljubljana, Občina Litija in tudi ekipa prve pomoči Rdeče­ Tečaj prve pomoči za bodoče voznike Območno združenje Rdečega ga križa Vrhnika in od štirinaj­križa Litija. Preverjanje je po-stih sodelujočih ekip dosegla tekalo na podlagi predpostavke drugo mesto. motornih vozil delovanja ekip PP ob različnih množičnih nesrečah, ki lahko Vsi, ki bi se želeli pridru-Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih prizadenejo prebivalce regije s žiti članom ekipe PP RK vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi več­poudarkom na tematiki poplav, Vrhnika, pokličite na tele-krat, nudimo brezplačno izposojo literature. večjih neurij in oskrbe dela z fonsko številko 7502-447 migranti. Vsaka ekipa je uspo-ali nam pišite na e-naslov: Prijave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, v pisarni OZ RK sobljenost in znanje prikazala rk.vrhnika@siol.net. Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonsko številko 7502-447 ali na pri dajanju prve pomoči poško-e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Mojca Marolt, OZ RK Vrhnika dovanim v različnih, realistič- Krvodajalci na izletu v Prekmurju V soboto, 18. junija, je vesela druščina krvodajalcev krenila na izlet v Prekmurje. V Murski Soboti smo si najprej ogledali Pomurski muzej, ki ponuja za­nimiv in bogat vpogled v življe­ nje Pomurcev skozi čas. V priznanem vinotoču smo kupili bučno olje in nazdravili s kozarčkom domačega vina. V okolici kapele svetega Vida smo obiskali območje blagodej­ nega zemeljskega sevanja različ­nih jakosti in barv. V premeru 450 metrov je okoli petdeset zdravilnih mest različnih vre­dnosti in učinkov. Tudi voda iz Vidovega izvira, ki je v neposre­ dni bližini kapele, ima energet­sko moč ter zdravilne učinke. V mestu Lendava smo ime­li nekaj prostega časa za kavo, nato smo se odpeljali do novo­zgrajenega razglednega stolpa nad mestom, s katerega pogled seže v štiri države in je osrednja stičiščna turistična točka Len­dave. Naš izlet smo zaključili v Mo­ravskih Toplicah, kjer so nam ob zvokih žive glasbe postregli s popoldanskim kosilom. Prijetno utrujeni smo se vrnili domov v pozni večerni uri. 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kneippovci – kdo smo? Že skoraj 200 let je minilo od rojstva velikega misleca in vizionarja, ki je v svojem času pridobil naziv zdravilca. vodi, nabiranje zdravilnih ra­stlin in zelišč, ki jih uporabimo v stilu zdrave prehrane, gibamo vodeno v naravi, kar je hoja, tek in razgiba vanje telesa, vsekakor pa nam druženje in izmenjava mnenj ter izkušenj pomeni za­ključen krog življenja in obliko­vanega stila kako živeti zdravo in smiselno. Kneippovci poudarimo eno od njegovih misli. Letos velja , v okolju dela, gibanja in življenj­skega sloga živeti pravilno. Tukaj bi bilo potrebno pou­dariti, kako na ta način pride do dviga odpornosti kot obrambe pred stresom. Dejal je: ťRad bi vedel, katera bolezen ne bi mo­gla premagati pomehkužene­ga telesa, med tem ko utrjena narava niti malo ne podleže. Pomehkuženje odpira vrata in vstop mnogim boleznim.Ť Iz tega izvira eno osnovnih pravil: dati naravi možnost in zadolži­tev, da z dražljaji povrne orga­nizmu porušeno ravnotežje. Radovedni smo, zato pogosto priredimo in se udeležimo pri­reditev, ki so bližnja Kneippo­vim temam ali obogatijo našo dušo. Tak je kakšen koncert, predstava, gibanje, pohodi in številna predavanja in druženje z društvi sorodne vsebine. Naš stil življenja nas torej združuje v lepih trenutkih pa tudi poučnih dogodkih. Pridru­žite se nam na Vrhniki ali v Ma­riboru. Lepo in prijetno nam bo. Z nami popotujte po poteh kjer se je zasidrala Kneippova misel. AM, Društvo Kneipp Vrhnika Spremembe zakona o upravnih taksah Zakon o upravnih taksah, ki ureja področje plačevanja upravnih taks pri upravnih organih in no­silcih javnih pooblastil v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, je bil spremenjen in dopolnjen. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT-I, Uradni list RS, št. 32/16) je začel veljati 21. 5. 2016 in prinaša spremenjene upravne takse in nekatere druge določbe glede pla­čevanja upravnih storitev. V skladu s spremembami v spodnji preglednici navajamo nove višine upravnih taks za nekatere najpogostejše storitve: Storitev od 1. 1. 2012 do 20. 5. 2016 od 21. 5. 2016 naprej Vloga 4,54 € 4,50 € Odločbe, sklepi, pritožbe 18,12 € 18,10 € Potrdilo / 3 € Izpisek iz matičnega registra (smrt, rojstvo, poroka) / 3 € Izpisek iz zemljiške knjige 4,08 € 3,20 € Izpisek iz geodetskega registra / 3 € Overitev podpisa, kopije 1,35 € 3 € Overitev garantnega pisma 1,35 € 5 € Vpis spremembe naslova v potni list 2,50 € 3 € Enotno dovoljenje za bivanje in delo / 70 € Ugotovitev identitete .zične osebe pri spremembi lastništva motornega vozila / 4,50 € Podrobnejše informacije o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah si lahko pogledate na povezavi: http://ww w.uradni-list.si/_pdf/2016/Ur/u2016032.pdf Upravna enota Vrhnika Sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih Kmalu mu bomo posvetili dan v spomin na njegovo roj­stvo v maju 1821 leta. Svoje vi­zije je živel v Bad Woerishofnu na Bavarskem v Nemčiji. Mi smo tisti , ki nadaljujemo nje­govo zamisel kako preventivno ohraniti naše zdravje in živeti tako, da bomo krepki, odporni, dobre volje in jesti tisto kar daje bližnja narava. Ker tako mislimo, čutimo in upoštevamo modre nasvete mi­sleca Kneippa. Vsako leto sku­pinice obiščejo v poletnih me­secih njegov kraj službovanja, znova in znova slišimo, kako je skrbel za ljudi okoli sebe. Pribli­žujemo se temu, da bi postali tudi mi tisti v skrbi za zdrav na­čin življenja. Privrženci in zvesti izvrševal­ci njegovih naukov vsako leto njemu v spomin organiziramo v domačem okolju dogodke povezane z njegovimi principi, pripravimo hojo po različnih podlagah, namakanje v mrzli Zakon o spremembah in do­polnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ –E (Uradni list RS, št. 27/2016) je začel ve­ljati 26. 4. 2016. V nadaljevanju izpostavljamo le nekaj spre­memb, ki jih je prinesla novela zakona. Manjše spremembe: – skrajšuje se rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (iz 60 na 30 dni), – potencialnim kupcem ni več treba pošiljati izjave o spre­jemu ponudbe prodajalcu, ampak samo upravni enoti, – lastnik kmetijskega zemljišča na upravno enoto posreduje le en izvod ponudbe (prej tri izvode); – o tem, da odobritev pravnega posla ni potrebna, upravna enota izda odločbo (prej po­trdilo), – določen je trenutek skleni­tve pravnega posla – ko UE prejme izjavo o sprejemu ponudbe (pravni posel sk le­njen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote). Razširja oziroma dopolnjuje se izjeme, ko odobritev pravne­ga posla ni potrebna (19. člen): – med solastniki, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh ali več solastnikov, kadar pogodbo sklepajo vsi solastniki (prej je bilo dopustno, če sta bila samo dva solastnika); – če gre za kmetijsko zemljišče, površine največ 1000 m2, na katerem stoji manj zahteven ali zahteven objekt, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, izdano pravnomočno dovoljenje za gradnjo; – na podlagi darilne pogodbe; – na podlagi pogodbe o preu­žitku; – na podlagi pogodbe, kjer je kupec kmetijskega zemljišča lokalna skupnost ali država za potrebe gradnje kanaliza­cije, vodovoda, rekonstrukci­ja občinske oziroma državne ceste ... – na podlagi pogodbe o me­njavi kmetijskega zemljišča, ki je v lasti lokalne skupnosti, za stavbno zemljišče; – na podlagi pogodbe, skle­njene med lokalno skupno­stjo, lastnikom kmetijske­ga zemljišča in lastnikom stavbnega zemljišča, s katero lokalna skupnost kupi kme­tijsko zemljišče in ga menja s stavbnim zemljiščem; – na podlagi pogodbe o na­kupu kmetijskega zemljišča, namenjenega gradnji objekta, ki je bil načrtovan z OPPN; – na podlagi pogodbe o menja­vi zemljišča, ki mu je v skla­du z zakonom, ki ureja vode, prenehal status naravnega vodnega javnega dobra in je po namenski rabi kmetijsko zemljišče, z zemljiščem, ki je v skladu z zakonom, ki ureja vode, naravno vodno javno dobro tekočih celin­skih voda, ali z zemljiščem, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja vode, podeljen status grajenega vodnega javnega dobra. Ključne spremembe zakona si lahko ogledate tudi na spletni strani MKGP, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj pode­želja. Upravna enota Vrhnika 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si li so možje v modrem in ker se pozornost domačih, se neovi-doval za okoli tristo evrov. s primernim orodjem lotil okna hudih poškodb je voznik umrl Območje Policijske je na vsa opozorila kratkomalo rano sprehodil v hišo, s seboj V obtoku so se zadnji čas po-garaže, zatem pa še okna spal-na kraju nesreče. postaje Vrhnika požvižgal ter še naprej razgrajal, pa prinesel zgolj prazno malho. javili doma natisnjeni bankovci, nice, da bi se le zrinil v notranje Nesreče so se isti mesec so ga odvedli s seboj v prostore Premetal je vse prostore in na-ki verjetno ne bodo doživeli prostore. Pametnejši je popustil kar vrstile na horjulskem kon­za pridržanje, kjer si je lahko v zadnje v spalnici izbrskal, kar je prav velike naklade. Sumljivi in že kmalu je mrzlično pregle-cu. V prvem primeru je občan Nekoč davno so rokovnjaške miru zbistril misli. iskal – svetlikajočo se zlatnino. bankovec je namreč zaznala doval vsebino hiše. Očitno je po končani košnji ročno koso tolpe vzdolž cesarske ceste iz Naokrog pa se še vedno po-Lastnico je tako oškodoval za naprava za preverjanje pristno-našel, po kar je prišel, saj sta z prislonil k obračalniku, ki pa temnih gozdov naskakovale tikajo tudi vlomilci. Neljubi go- okoli tisoč evrov. Policisti so sti, obveščeni so bili policisti, ki njim izginila nakit in denar. Po je bil pripet na traktor, ki ga je poštne kočije, ki so povezovale stje so zunaj uradnih ur obiska- med ogledom zavarovali sledi so ga zasegli in poslali v analizo. kaj se je odpravil nek drug pri-upravljal njegov brat. Slednji Ljubljano s Trstom. Časi so se li podjetje na Logu, povohljali storilca, ki so jih poslali v kri-Po prejetih rezultatih bo sledil padnik zmikavtske druščine, pa tega, kot kaže, ni opazil in ko spremenili, z njimi pa tudi to­ okrog vogalov in s primernim minalistično analizo. ustrezen ukrep. ostaja uganka. Kar sredi belega je vključil obračalnik, da bi na­vrstna sodrga na območju Po­orodjem odprli zak lenjena vra-Precej več pa si je z vstopom Med drugim so se aprila dne je vlomil skozi zadnja vrata daljeval delo, je koso po zraku licijske postaje Vrhnika. Tako ta. Pretaknili so skladišče in v ogledano hišo dal opraviti nek možje postave ukvarjali tudi z hiše, a iz nje potem ni odtujil ni-zabrisalo naravnost v nogo ne­sta se oni dan dva odločno pisarno, a jim je od vsega zadi- drug nepridiprav. Najprej se je medsebojnimi obračuni štiri-česar. Okoristil se je prav toliko srečnemu bratu. Poškodovanca odpravila oropati – dostavljav­ šala zgolj menjalnina iz pisalne splazil na dvorišče, kjer je one-nožnih ljubljenčkov. Lastnica kot njegov tovariš, ki je v neko so na kraju dogodka oskrbeli re­ca pic. Obetala sta si lahko delo mize. S pičlim izkupičkom so jo sposobil senzorsko luč. Nato je psa namreč ni ustrezno poskr-drugo hišo vlomil skozi stra-ševalci in ga nato odpeljali v na­in kraljevsko gostijo z mamlji­ nato pocvirnali v neznano. prevrtal leseni rob atrijskih vrat bela za svojega ljubljenčka, ki se niščno okno. V školjko resda ni daljnjo oskrbo na urgentni blok vo dišečo vsebino škatel, a je bil Zavetje noči je prav tako in s prirejenim orodjem odprl je zato na javnem kraju prosto padel, jo je pa moral precej na KC Ljubljana. Policisti bodo to bolj račun brez krčmarja, saj da lo polet nepridipravom, ki kljuko z notranje strani vrat. V zapodil v drugega psa. Zavoljo hitro pobrisati po isti poti na-o ugotovitvah zgolj obvestili se jima je dostavljavec pogu­ so se jim sline pocedile ob do- notranjosti se je menda potem kršitve Zakona o zaščiti živali zaj, ko je zaslišal korake hišne tožilstvo s poročilom, saj do­mno postavil po robu. Ruvanje bro preskrbljenem bencinskem vendarle zavedel svojega neče-ji je bil izdan ustrezen plačilni gospodarice. Za njima je ostal godek nima znakov kaznivega je vzbudilo pozornost mimo­ servisu v Borovnici. Vrgli so dnega početja. Vzel ni nič, je pa nalog. zgolj slab spomin in seveda ma-dejanja. V drugem primeru pa idočih in roparja sta zgrožena se nad omarico z akumulatorji, lastniku zapustil za okoli petsto Horjulski konec je bil aprila terialna škoda. je občan z doma izdelano škro­spoznala, da ju pred srečanjem ker elektrike nikdar ni preveč, evrov škode. Preveč mamljiva, miren, policisti so sicer nekaj-Pri miru pa nepridipravi niso pilnico na zračni pritisk škropil z možmi postave reši le še obenem pograbili plastenke da bi jo pustil pri miru, pa je bila krat posredovali, a z opravlje-mogli pustiti niti plodov trdega plevel na skalovju za hišo. Po hiter beg, med katerim jima z antifrizom, saj zima lahko za nekega tatiča ženska torbica v nimi razgovori na krajih po-dela drvarjev. Bukovi kot so, so s opravljenem delu je škropilnico je nekako uspelo izmakniti kadarkoli potrka na vrata, še avtomobilu. Menda je pretresel sredovanj ugotovili, da ne gre kupa ob gozdni cesti pobrali za prik lopil na kompresor. Med žrtvino denarnico z menja l­ posebno poleti, in jasno tudi či- vse kljuke, zrinil prste v vsako za kršitve javnega reda ali miru, deset kubičnih metrov hlodo-polnjenjem z zrakom pa je za­nim denarjem. Za obema še stila za stekla; čemu, verjetno še režo in nazadnje ihtavo razbil zato ukrepanje ni bilo potrebno. vine bukve in hrasta, verjetno radi prevelikega pritiska popu­poizvedujejo. ugotavljajo. Za vsemi naštetimi steklo prednjih desnih vrat. Po-misleč, da je komu padla iz žepa. stilo dno škropilnice in en del z Pošteno se je uštel tudi srbo­ policisti še poizvedujejo. grabil je torbico in jo popihal Maj je bil na dobrovško-pol-Podjetje so tako oškodovali za veliko silo vrglo naravnost v ob­ritež, ki ga je kres na Zaplani April pa je bil menda še naj-v neznano, z njim pa denarni-hograjskem koncu zopet pester. štiristo evrov. Da jim gre obča-čana. Zavoljo hudih poškodb je razgrel prek vsake zdrave mere. bolj črn za štiri posameznike, ca, mobilni telefon, potni list, Nekega zlikovca je namreč po sno že tudi na otročje, pa se je umrl na kraju nesreče. Policisti Z nekim drugim udeležencem pri katerih so možje zakona na- zdravstvena kartica, varčeval-daljšem zaprtju stisnila tako pokazalo v primeru, ko je ne-bodo o ugotovitvah le obvestili prireditve se je zapletel v žolč­ šli manjšo količino telesu ško- na poštna kartica in 210 evrov huda sila, da ga niso mogle znanec sredi noči ves razigran tožilstvo s poročilom, saj do-no razpravo, izhod iz nje pa je dljivega in zato prepovedanega gotovine. Lastnici je naprtil za ustaviti ne ograda gradbišč, ne izpred stanovanjske hiše odtujil godek nima znakov kaznivega zgolj on videl v .zičnem obra­ ťCannabisaŤ ter jo poslali na šesto evrov škode in predvsem zak lenjena vrata gradbenega otroški PVC-tobogan. Prič, ki bi dejanja. čunu. Prvemu udarcu je sledila uničenje. Verjetno jih s tem res nadležna pota pri pridobivanju kontejnerja in niti ključavnice povedale, kakšno dudo je med-Nastala je tudi športna nesre­hitra intervencija varnostnika, niso osrečili, bodo pa zato bolj novih dokumentov. Se bo pa še treh stanovanjskih objektov. tem premetaval po ustih, žal ni, ča s padalom. Občan se je ob ki je nadaljnje izbruhe nasil­ zdravi. prav gotovo v kratkem končala Iz kontejnerja je odnesel kar vemo pa, da je lastniku povzro-vzletu s padalom, ki ima name­neža uspešno obvladal ter ga Kronika vrhniških cest se je dolgoprsta karierna pot osu-štiri kotličke za WC in iz nedo-čil za osemdeset evrov škode. ščen paramotor (propeler pod vk lenil do prihoda policije. Za ta mesec zaključila pri desetih mljenca, ki naj bi dlje časa skri-končanih objektov še dva. Da pa Za vsemi navedenimi še poi-sedežem), s spodnjim delom svoj izbruh si je prislužil globo nesrečah, od katerih sta se na voma praznil police trgovskega ga v dolgih zimskih večerih, ko zvedujejo, kazenske ovadbe pa zataknil ob žico električnega iz naslova kršitve javnega reda srečo le dve končali z lahko te- centra. Video nadzorni kameri bo urejal svoje črevesne težave, so že spisane. pastirja. Z višine približno de-in miru ter kršitve Zakona o za­ lesno poškodbo. je vendarle pokazal svoj obraz, ne bi preveč zeblo v podplate, Med drugim so možje po-setih metrov je nato strmogla­sebnem varovanju. Ali so k do­ zato ga bo že v kratkem doletela je mimogrede odnesel še raz-stave omenjeni mesec inter-vil nazaj na travnik, a pri tem na godku prispevali tudi maligani, kazenska ovadba. Ne prav dosti delilnike, plošče in cevi za tal-venirali še zavoljo nekaj kršitev srečo utrpel le lahke telesne po­nismo uspeli izvedeti, so pa le-ti Območje Policijske pameti, a zato toliko več predr-no ogrevanje. Lastnika je tako javnega reda in miru. Tragično škodbe. Ponj je sicer hitro prišlo odigrali ključno vlogo pri nelju­ znosti pa je izkazal zmikavt, ki oškodoval za astronomskih pa se je končal dogodek na do-reševalno vozilo. Po zbranih ob­ bem dogodku pred neko vrhni- postaje Ljubljana - je v tem času na dobrovškem 10.000 evrov. Vlomilski pohodi mačih cestah. Dvajsetletnik naj vestilih in ogledu kraja nesreče ško trgovino. Možak je, verjetno iskal primeren prevoz. Zagledal se s tem niso končali. Na udaru bi iz Ljubljane proti Gabrjam so policisti o zadevi obvestili celo večkrat, pogledal v buteljko, Vič se je v neko kombinirano vozi- so se znašle še vsaj štiri stano-vozil z neprilagojeno hitrostjo. pristojnega letalskega inšpek­ki pa je očitno imela globlje dno, lo, ki mu je tako zelo priraslo k vanjske hiše. V večernih urah se Njegov BMW je na delu ceste, torja MOP, sestavili pa so še kot ga je uspel premeriti. Noge Občina Dobrova - Polhov srcu, da se je z njim nemudoma je tatič spravil nad vhodna vrata ki poteka v daljši ravnini, naen-poročilo na pristojno tožilstvo, so mu pri tem trudapolnem Gradec bi prav z lahkoto kak odpeljal novim dogodivščinam ene od njih ter nazadnje vdrl v krat odneslo s ceste na travnik saj je tudi v tem primeru tuja delu omagale in obsedel je pred mesec pogrešila tuje lastnine naproti. Te nedvomno vključu- notranjost. Med stikanjem po in pri tem je treščil ob betonski krivda izključena. vhodom. Začuda pa mu ni oma- željne rokomavhe, a aprila po­ jejo skorajšnje srečanje z možmi prostorih je našel polno žensko steber. Vozilo se je nato prevr-Damjan Debevec gal jezik in s polnimi pljuči je jel licistom PP Ljubljana Vič dela v modrem, saj vozilo ni niti regi- denarnico in jo zadovoljen po-nilo in obstalo v križišču z od­ vpiti na mimoidoče ter celo na tod žal ni manjkalo. V enem strirano. Lastnika je sicer oško- pihal v neznano. Spet drugi se je cepom za Stransko vas. Zaradi zdravnika ZD Vrhnika. Prihite- primeru je lump izkoristil ne- VABILO 25. obletnica Proslavitev bo letos v soboto, 2. 7. 2016, prek dneva po naslednjem programu: pohod po poti spominov na leto 1991 – Memorial Toneta Jesenka; start ob 8.30 v Bistri, zavzetja skladišča JLA zaključek z ogledom skladišča ter priključitev proslavi ogled skladišča SV v Podstrmcu ob 11.00 in 12.00 ogled razstave Veterani ne skrivamo v galeriji HUD Karel Barjanski od 9.00 do 12.00 s strani TO RS v Borovnici proslava in druženje pri spominski plošči v Brezovici pri Borovnici – 15.00 do 18.00 Pred petindvajsetimi leti je 28. junija vod 30. razvojne skupine TO RS do-Na proslavi pri spominski plošči bo slavnostni govornik brigadir Roman Urbanč, miselno in brez boja zavzel eno večjih skladišč JLA v Podstrmcu pri Borov­ poveljnik prve brigade Slovenske vojske, ki ima domicil v Občini Borovnica za nici. Dostop JLA k skladišču pa je branila borovniška četa TO. sodelovanje s civilnim okoljem. Občina Borovnica in OZV VS Vrhnika - Borovnica smo v sodelovanju s Po kulturnem programu bo druženje ob vojaški veteranski enolončnici in SV organizirali časten spomin na ta pomemben dogodek za osamosvo­glasbi domačih ansamblov. jitev Slovenije vsako leto do dvajsete obletnice, ko smo odločili, da bomo nadaljujevali redno na vsakih pet let. Letos je ta petletka in naj bo dogodek Vabljeni ! obsežnejši in odmevnejši ter tudi v nadalje naš povezovalnik. Bojan Čebela, župan Občine Borovnica Predsedstvo OZV VS Vrhnika - Borovnica NAS CASOPIS 439/27.6.2016 C M Y K 50 27. junij 2016 Skupne strani elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27. junij 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KULTURA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rima raja Festival otroške poezije Vrhnika, 19. maj – V veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je potekala zaključna prireditev vseslovenskega festivala otroške poezije Rima raja. Dvorana je bila nabito polna osnovnošolskih pesnikov, njihovih mentorjev in staršev. Na peti Rima raji je sodelova-5. b (OŠ Angele Besednjak –celotnem festivalu Rima raja jelo 54 šol iz vse Slovenije oziro-Maribor)potekal tudi kulturni program,ma 428 ťrimajočihŤ otrok. Ti 2. mesto: Nuša Horvat, 4. a (OŠki ga je pripravila Glasbena šolaso bili razdeljeni v dve starostniFranceta Prešerna – Črenšovci)Vrhnika s svojimi učenci. Na­skupini: mlajša od 1. do 5. ra-3. mesto: Jakob Bernard, 3. dstopila sta otroški pevski zbor zreda (155 otrok) in starejša od(OŠ Brezovica pri Ljubljani) in Glasbene šole Vrhnika pod 6. do 9. razreda (273 otrok). Po-So.ja Filippini, 5. b (OŠ Louisamentorstvom Patricije Pečarsebna komisija je imela nalogo Adamiča – Šmarje - Sap)Kumar in Godalni k vartet izbrati najboljše, saj so se otroci– starejša skupina:Quartisimo pod mentorstvoms svojimi mentorji potrudili, da1. mesto: Maj Maver, 6. b (OŠ Nastje Cajhen Rode, ki so gagočili: Zavod Ivana Cankarjaizbirati, če se na enem mestu pa je, da se bo pojavilo novočrke, besede in stavke poveže-Pivka)sestavljale: na violini Urša Gu-Vrhnika, Cankarjeva knjižnica znajde veliko zapisov in kadar ťperoŤ, ki bo skušalo človečno­jo v poezijo. Izbrali so trideset 2. mesto: Žanet Zakrajšek, 9. b tnik, Sara Mivšek in Ema Brlan, Vrhnika in OŠ Ivana Cankar-izbereš le na temelju nepo-sti odmerjati potreben prostorzapisov, ki so jih avtorji tudi(OŠ A. M. Slomška – Vrhnika)na violončelu Eva Mivšek in kot ja Vrhnika. Ob tej priložnosti srednega branja, na temeljuna tem tako odraslem, maloda­predstavili na sami prireditvi.3. mesto: Tia Globokar, 7. a (OŠgostja na klavirju Jana Stanišič. je izšel tudi Zbornik pesmi iz besed, razvrščenih v vrstice, ne ponorelem svetu.Ť To je tudiNa prva tri mesta so se uvrstili:Toneta Pavčka – Mirna Peč)Prog ra m je povezov a laletošnje Rima raje. Glavni or-imenovane verzi. Med tridese-namen festivala otroške poezije– mlajša skupina:Omenjeni so prejeli tudi po­osnovnošolka Kaja Gerdina.ganizator Uroš Vošnjak je vtimi izbranimi je opaziti nekaj Rima raja. 1. mesto: Doroteja Drevenšek, sebna priznanja in nagrade. Ob Celotno prireditev pa so omo-zborniku napisal: ť… težko je ťmožnosti za v bodočeŤ. Upati Simon Seljak Predvajanje premiere je potekalo v je največji poudarek na tonaliteti glasu, mali dvorani Cankarjevega doma, kjer zato morajo biti govori jasni, barva glasu Javna premiera radijske igre je organizator srečanja, Zavod Ivana pa jasno odražati razpoloženje igrane Ca n kar ja Vrhni ka (v sodelovanju s osebe. Cankarjevo knjižnico in OŠ Ivana Can-Režiser Valentič je pojasnil, da se je Vrhnika, 23. maj – Letošnji karja), poskrbel za nekoliko drugačno za Kra lja na Betajnovi odločil, ker je Cankarjevi dnevi so bili vzdušje, kot smo ga vajeni: postavil je omenjeno delo aktua lno tudi danes, prežeti z likom velikega mize s Cankarjevimi dobrotami, manj-hkrati pa je tudi hvaležno za radijsko slovenskega pisatelja bolj kala ni tudi izbrana kapljica. igro. Seveda ni bilo zaigrano celotno Dobre pol ure dolga radijska igra, po-pisateljevo delo, pač pa le smiselno iz­ sneta marca 2016, je nastala v režiji vrh-brani odlomki, ki so povezani v celoto, kot kdaj koli doslej. Posebno noto mu je dala javna niškega rojaka Jožeta Valentiča, v njej pa po besedah dramaturginje Vilme Štri­ premiera radijske igre Kralj so nastopila znana igralska imena, kot tof, ustvarjali jasno podobo anatomije na Betajnovi, ki jo je pripravil so Borut Veselko, Jernej Kuntner, Mojcazločina. Kralj na Betajnovi je namreč tretji program Radia Slovenija Funkl, Milan Štefe in drugi. Kot je bilo zgodba o koruptivni zlizanosti oblasti – program Ars. slišati na pogovoru z ustvarjalci igre, je in osebnih interesov, ki za dosego ciljev nastopanje pred radijskim mikrofonom ne izbirajo sredstev. povsem nekaj drugega kot nastopanje GT, foto: GT na odru ali pred kamero. Pri radijski igri Plesalo se je na Golici Pomladni koncert V nedeljo, 22. 5., smo se Cepci in Cepke odločili za nenavaden nastop. Z avtomobili smo se odpeljali do Planine pod Golico, nato pa se z nahrbtniki, v katerih so bile gorenjske noše, in harmoniko na ramah odpravili na vrh 1836 m visoke Golice. Čeprav nas je na poti po grebenu spremljal močan veter, smo na vrhu pohodniška oblačila zamenjali za folklorna in zbra­nim pohodnikom zaplesali splet gorenjskih plesov, manjka la ni niti Avsenikova Golica. Po nastopu smo se oblekli v naše prepoznavne zelene majčke in se odpravili do koče. Tam smo bili krivci marsikaterega pogovora o dogajanju na vrhu Golice. Nedeljo smo tako super izkoristili in ligojnški ples ponesli na slovensko-avstrijsko mejo med narcise. (cc) Pihalni orkester Vrhnika je v petek, 20. maja, veseljem udeležuje vseh njihovih in Spomin. Seveda brez dodatka izvedel že tradicionalni Pomladni koncert. Vrhničani koncertov. V prvem delu koncer-ni šlo, saj je občinstvo to glasno so prav ponosni na ťvrhniško godboŤ, ki jih za ta so godbeniki zaigrali štiri bolj zahtevalo. Tako moram iskreno resne skladbe, npr. Uvertura v zapisati, da je bil to eden boljših praznik dela v zgodnjih jutranjih urah prebuja že opero Tatinska sraka (G. Rossi-njihovih koncertnih programov, mnogo mnogo let. nija) in bolj znano James Bond čeprav na svojih nastopih vedno Zato tudi z veseljem prihajajo vega doma na Vrhni ki skoraj 007. V drugem delu pa so nav-pozitivno presenetijo. na njihov Pomladni koncert, saj polna njihovih zvestih poslu-dušili s slovenskimi narodnimi presenetijo s popolnoma novim šalcev. Med njimi je bil tudi sta-skladbami. Poklonili so se tudi Simon Seljak in zanimivim programom. Tako rosta vrhniških godbenikov Rudi spominu na Slavka Avsenika in je bila velika dvorana Cankarje-Velkavrh starejši, ki se rad in z zaigrali njegovi Lovska koračnica 27. junij 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KULTURA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Razstava fotografij Kluba Okular Vrhniški fotoklub Okular tokrat razstavlja v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Na razstavi si lahko ogledate dela najbolj dejavnih članov kluba. Fotogra.je so predvsem od­raz gledanja posameznika na to umetnost, saj dela nimajo sku­pne tematike in je zato razstava izredno pestra. Na razstavi je mogoče videti različne teme od naravoslovne, ulične in tako imenovane art fotogra.je. Ne­katera dela so v črno-beli teh­niki in tako še bolj poudarijo umetniško vrednost. Razstavo si lahko ogledate do konca juni­ja in od prvega do petnajstega avgusta. Klub Okular, ki združuje fotografe z Vrhnike in njene okolice, deluje že šesto leto in je na slovenski sceni dokaj mlad. Kljub vsemu je aktivnost neka­terih članov vidna tudi v širšem Oto Pestner na Vrhniki V začetku junija je Cankarjev dom gostil zanimiv koncert Big banda Vrhnika in njihovega gosta Ota Pestnerja. Prav Otov nastop je navdušilnastopih in spremljavah raznihpolno veliko dvorano. Skupajorkestrov je vrhniški resnično z Big bandom je zapel nekajeden boljših. Zanimivo je tudi,znanih uspešnic, ki ostajajo in da je v prvi vrsti orkestra mladabodo večno zimzelene. Glas-ženska saksofonska zasedba, ki beno se je zelo dobro pred-da orkestru še večji pečat.Ťstavil tudi vrhniški Big bandTako moram poudariti, daorkester pod vodst vom Ma-je minil res prelep in nostalgi­tjaža Lenarčiča. Zato lahko sčen koncert velikana slovenske spoštovanjem cenimo izjavoglasbene scene Ota PestnerjaOta Pestnerja: ťVrhničani ste in vrhniškega Big banda. res lahko srečni in zadovoljni, da imate tako dober orkester Simon Seljak Big band. Ob svojih številnih Detajli narave Vojka Bizjaka Razstava akvarelistov Vrhnika, 24. maj – V Cankarjevem domu je odprla prejšnjega stoletja na planinskih V petek, 3. junija, vrata še ena fotografska razstava letos, tokrat izletih. Znanje je izpopolnjeval je Vrhniška skupina avtorja Vojka Bizjaka, katerega bližnje posnetke v različnih klubih, leta 1998 je akvarelistov v OŠ prejel naziv ťkandidat za moj­ narave si lahko ogledate do 19. junija. stra fotogra.jeŤ. Razstavlja l je Ivana Cankarja Vrhnika na številnih domačih in tujih ponovno postavila na razstavah, pa tudi v knjigah in ogled svoja likovna številnih revijah z naravoslovno dela. tematiko. Da je Vojko z objektivom Družijo se že deveto leto in posegel po lepotah narave, ni pod ostrim očesom mentorja presenetljivo, če vemo, da je po Petra Lazarevića iz leta v izobrazbi biolog. Z ženo Sonjo, leto lepo napredujejo. To prav tako strastno fotogra.njo je potrdila tudi kritičarka in biologinjo, ki je, mimogrede, Anamarija Stibilj Šajn, ki pred meseci ravno tako razsta­skupino spremlja že od vljala v Cankarjevem domu, sta vsega začetka. Zaradi dobrih tako združila hobi in poklic, kar referenc se odpirajo vrata v je še dodatno utrjevalo in dopol­pomembnejše galerije celi Detajli narave, kot je poime-lišaji poraščeno skalovje … Vse njeva lo njuno partnersko vez. skupini kot posameznikom. noval razstavo, nas včasih prav to je samo delček opisa predsta-Tako kot je poseben mikro­slovenskem in mednarodnem prostoru. Klub se ponaša z ra­znimi aktivnostmi, predvsem s klubskim izobraževanjem, kot so tečaji na prostem in v studiu. V preteklosti je klub že organiziral nekaj skupinskih razstav in raz­stave posameznih članov. Člani se srečujemo dvakrat na mesec, pregledujemo aktua lno gradivo in naredimo načrte za naprej. V juliju bo klub razstavljal v sode­lovanju s kranjskim k lubom v galeriji Kranjska hiša v Kranju. Elo Mihevc, AFIAP MFFZS Tako je že od 21. junija odprta zares presunejo. Navajeni smo vljenih fotogra.j, ki so nastale svet narave, ki ga je v fotografski razstava akvarelov v Galeriji hitenja, površnega opazovanja v letih od 1992 do 2009. Lahko objektiv ujel Vojko, je bilo poseb- Krke v Ljubljani in bo na ogled Anka Pažin, Olga Petrovčič, ter posploševanja, zato včasih jih gledate kot nesporen del žive no tudi odprtje razstave. Ob tej vse poletje. Na tokratni razstavi Krunoslav Sabo, Martina drobnih detajlov narave, ki velja narave, lahko pa vas njihova ab­ priložnosti so med drugim na­ na Vrhniki so se predstavili: Starc, Marija Strnad, Helena za največjega umetnika, sploh ne straktnost popelje v domišljijske stopi li štirje glasbeni gostje iz Petar Lazarević, Vera Banić Umek, Zvezdana Zatler in opazimo. Dolga leta jih odkriva svetove, je na odprtju povedala Egipta, Afganistana in Irana, ki Vukadin, Mili Dolenec, Janez Cilka Žmahar. Vojko, tokrat pa jih je predstavil Damjana Bergant, umetnostna trenutno živijo v azilnem domu Dragolič, Marija Franinović, Kulturni program ob odprtju tudi javnosti. S svetlobo pre-zgodovinarka, ki je predstavila v Logatcu. Dare Hering, Ivanka Krasnik, razstave so popestrile svetljen rastlinski list, sence na av torja. Razstava bo na ogled do 19. Ljubica Krivec, Tončka .avtistki Ema Mrzelj in razjedenem ska lov ju, letnice Fotogra.ja ga je sprem lja la junija. Madon, Marija Malovrh, Elena Zakrajšek Janevski ob na drevesu, neverjetne ledene že od mladih let, ko se je za- Gašper Tominc, foto: GT Marinka Mohar, Janez Ovsec, klavirski spremljavi prof. Nike intarzije, s kričeče oranžnimi njo navdušil v šestdesetih letih Tkalec - vse iz Glasbene šole Vrhnika. V zahvalo za dobro medsebojno sodelovanje je g. Lazarević Osnovni šoli Ivana Cankarja podaril portret Ivana Cankarja, ki ga je sam naslikal. MM, foto: Janez Ovsec 27. junij 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KULTURA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Slavnostni koncert ob 40. obletnici Izvedba Vrhniške simfonije Glasbena šola Vrhnika je svojo 40-letno ustanovitev obeležila še s slavnostnim koncertom 1. junija v večnamenski športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki. To je bil že peti koncert GŠ Vrhnika za praznovanje 40. obletnice. Lahko zapišem, da je bil to re­ je Jaka Jerina, sk ladatelj, aranžer, sk i MePZ Nauportus musica,snično ťgalaŤ koncert, ki so se ga zborovodja, učitelj in vodja dveh Oktet Raskovec in ŽPZ Tonja iz udeležili številni gostje ter seve­ orkestrov Glasbene šole Vrhnika. Borovnice. Kot solistki sta zapeli da Vrhničani. Športna dvorana Tudi on je izšel iz domače glasbe-pevki sopranistka Tjaša Rus in se je tako prelevila v pravi glasbe­ ne šole ter simfonijo poimenoval mezzosporanistka Ema Nartnik. no-kulturni ambient. Resnično Vrhniško, ki je bila za jubilejno Celotno prireditev je povezova la lepo je bilo videti na odru okoli priložnost zelo primerna. Be-Sonja Rejc. Ob koncu simfonije 180 glasbenikov in pevcev vrh­ sedilo za drugi stavek je vzet iz Vrhnika pa se je razvnel velik in niških pevskih zborov, na polnih Cankarjevega A leša z Razora. bučen aplavz. Poslušalci so vstali tribunah pa več kot sedemsto Za zadnji stavek pa je tudi za ju-s svojih sedežev in tako pokazali poslušalcev. bilejno priložnost napisa l Miha svoje navdušenje. Nato je sledilo Navzoče je pr va pozdravila Rus, prevajalec, poliglot, pesnik še slavnostno druženje izvajalcev ravnateljica GŠ Vrhnika Domi­ in oče desetih otrok, ki je z glas-velikega projekta in poslušalcev. nika Naveršnik: beno šolo zelo povezan, saj jo Seveda z mislijo, da si Vrhnika ť40 let nazaj, leta 1976, nismo obiskuje kar šest otrok. Vrhniško take koncerte resnično zasluži. začeli od začetka. Glasbena šola je na Vrhniki delovala že v 40. letih prejšnjega stoletja. Pou k ne praznujemo 40 let glasbenega Poslanstvo, namen glasbenega Gruden - administratorka, Jože Da smo jubilej glasbene šole praznovali v tako velikem izobraževanja na Vrhniki, am-izobraževanja, pa ni le izobraže-Jerina - učitelj trobente, Marija raznovrstnih inštrumentov je obsegu in izobilju kakovostnih glasbenih in plesnih vsebin, se potekal v okviru osnovne šole, pak ustanovitev glasbene šole vanje profesionalnih glasbenikov Kosi - učiteljica klavirja pred le-najlepše zahvaljujem vsem učiteljem Glasbene šole Vrhnika. glasbeno izobraževanje pa je bilo s pravno-formalnim statusom, in plesa lcev. Je tudi doseganje tom 1976, Matevž Mercina - kla-S svojo ustvarjalnostjo in entuziazmom skrbijo za kakovost k i zagot avlja kont i nu i ra n, in ustreznega znanja za delovanje rinet, Aleksander Müller - učitelj že pred tem pomemben del cer-pedagoškega dela v glasbeni šoli in obenem za zanimiv in sistematičen razvoj glasbenega v ljubiteljskih plesnih skupinah, kljunaste .avte, oboe in saksofo­ kvenih pevskih zborov, pihalne poučen program za nastopajoče učence in njihove starše ter godbe in delovanja prosvetnih izobraževanja. instr umenta l n i h a n sa mbli h, na,… Vili Ošlaj - harmonika, An-obiskovalce prireditev. kulturnih društev. Zagnani uči-V glasbeni šoli danes pouču-orkestrih in pevskih zborih.Ť ton Pucihar - harmonika, Majda Dominika Naveršnik, ravnateljica telji - Milan Stibil, Stane Habe je 39 strokov no usposobljenih Zbrane so nato nagovori li še Smrke - učila nauk o glasbi ter in Drago Bitenc so poučeva li učiteljev, v pisanih pa je 460 župana Vrhnike Stojan Jakin Viktor Zadnik - 30 let ravnatelj tudi na domu. 59ega leta je bila učencev. Danes na glasbeni šoli in predstavnik Ministrst va za GŠ Vrhnika. simfonijo je zaigral Veliki simfo-Zato GŠ Vrhnika in vsem izvajal­glasbena šola celo že ustano-deluje že 19 različnih instrumen-izobraževanje, znanost in šport. Sledila je pričakovana ťVrhni-nični orkester GŠ Vrhnika, ki so cem ter učiteljem in mentorjem vljena, pa potem pet let kasneje talnih oddelkov, Za prispevek k razvoju šole in ška simfonijaŤ. Posebej za to pri-ga sestavljali njegovi sedanji in iskrena hva la. ukinjena zaradi pomanjkanja .-6 orkestrov, številne komorne vzgoji mladih glasbenikov je ne-ložnost je napisana skladba in bo nekdanji učenci in učitelji. Peli pa Simon Seljak nančnih sredstev in ustreznega skupine in od leta 2007 tudi ple-kaj nekdanjih zaposlenih prejelo v zgodovino zapisana kot prvič so člani lokalnih pevskih zborov: strokovnega kadra. Danes torej sni oddelek. zaslužene zahvale, in to: Polona izvedena. Napisal in uglasbil jo MePZ Ivana Cankarja, Mladin­ 40 let GŠ Vrhnika Maček Muri na Vrhniki Pisani svet glasbe Vrhnika, 25. maj – Glasbeno-plesna upodobitev Mačka Murija je eden od vrhuncev letošnjega praznovanja 40. obletnice Tretji koncer t Glasbene se predstavili naslednji mladi inpomeni glasba oziroma učenje v Glasbene šole Vrhnika. obetavni učenci glasbene šole:vrhniški glasbeni šoli. Prav taki šole Vrhnika ob 40. obletnici Dvakrat do zadnjega kotička napolnjena dvorana ter dolgi aplavzi so največji do-Sara Mivšek – violina, Tia Kle-najdejo v glasbi smisel svojegaje bil 18. maja v dvorani slavljen­kaz dobro izvedenega projekta, v katerem sta moči združili glasbeni šoli Rakovnik in men – saksofon, Vita Rus – fa-življenja in so se za to pripravlje­ke. Poimenovali so ga Pisani svet Vrhnika. got, Jurij Cankar – trobenta, Tim ni odreči brezdelnemu udobju. glasbe, predvsem zato, ker so utri-Ideja za glasbeno-plesno predstavo Mačka Murija se je porodila pri dirigentkah go-Ravnik – diatonična harmonika, Nagrada za trud je prav gotovonek ustvarjalnosti pokazali soli­dalnih orkestrov obeh šol: Nastji Cajhen Rode in Vanji Bizjak Podlesek. V mačjo prejo Jan Jelovšek – kontrabas, Amanda velika. Prek glasbenih nastopovsti, komorne skupine in plesalci sta vključili še Jako Puciharja, ki je pripravil priredbo, Barbaro Prhavc in Lizo Volk z Teršar – oboa, Vid Čatež – ma-in tekmovanj učenci spoznavajobaleta vseh oddelkov GŠ Vrhni­njunimi baletkami, Evo Hren, ki je prevzela vlogo solistke, ter pevska zbora obeh šol rimba, Tinkara Zupan – harmo-svet glasbe zunaj šole. Spoznavajoka. Solistični, komorni in plesni(mentorji: Helena Grbac, Kristina Smrke, Urban Tozon). Rezultat je bila uro dolganika, Eva Mivšek – violončelo, pa tudi glasbeno kulturo v lokal­nastopi učencev so dvorano GŠglasbeno-plesna prireditev z enajstimi prizori, ki je pri starejših vzbudila nostalgijo Ana Suhadolnik – orgle, Erazem nem okolju, v državnem in tudiVrhnika napolnili do zadnjegana stare čase, mlajše pa potopila v domišljijski svet pravljic Kajetana Koviča. Kot je Jazbinšek – kitara, Ema Oblak – zunaj naših meja. Vrhniška glas­kotička. Vedeti je treba, da vsaka dejala ravnateljica vrhniške glasbene šole Dominika Naveršnik, je v projektu na tak ali .avta, Ivana Rus – klarinet, Štefan bena šola je tako motor številnim generacija učencev ponudi nekaj drugačen način sodelovalo okoli 150 ljudi vseh generacij. Čepon – pozavna in bariton, Anaučencem za njihovo življenjskoizjemnih talentov, ki so se za svoj Glasbena šola je tako še enkrat upravičila svojo zrelost, šteje štirideset pomladi, v kateri Leben in Luka Povšič – petje, Erikposlanstvo. V letošnjem šolskem glasbeni svet pripravljeni odreči se lahko ponosno potrka na svoje prsi in celo dvakrat zaporedoma napolni veliko dvorano Tominec in Jan Nagode – klavir letu so se štirje učenci odločili za marsičemu. To so tudi dokazali z Cankarjevega doma Vrhnika. Vrhunec praznovanja bo veliki koncert 1. junija v Slomškovi štiriročno, Godalni kvartet Quar-nadaljevanje glasbenega študija. Vizvedbami virtuoznih skladb na športni dvorani. tissimo. Vsak nastopajoči solist alivseh štiridesetih letih delovanja raznih inštrumentih in z različ- Gašper Tominc, foto: GT skupina so prejeli velike aplavze. je iz vrhniške glasbene šole izšlo nimi programi učenja na vrhni-Nekateri so se predstavili kot žekar 35 profesorjev in profesional­ ški glasbeni šoli. Poslušalcem so veliki virtuozi ter dokazali, kaj jim nih glasbenikov. Sedaj se trenutnoizobražuje še štirinajst dijakov in deset študentov v glasbenihšolah doma in na tujem. Vse tokaže, da Glasbena šola Vrhnika dobro deluje, da je dobra poveza­va z občinskimi strukturami, da je kakovostno vodstvo z vsemi učitelji in mentorji. Zato ob tem samo velike čestitke in dobre željeNastop učenk za nadaljnje dobro in učinkovito drugega in četrtega delovanje. razreda baleta Simon Seljak 27. junij 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KULTURA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ťCankarjevo delo ni bilo le vest njegovega časa, marveč je še zmeraj tudi vest našega časa!Ť Proslavljanje 100-letnice rojstva Ivana Cankarja na Vrhniki zak ljučil z družabnim sreča­njem na igrišču TVD Partizan. Učenci iz Centra strokovnih šol so ob 35-letnici vstaje in dnevu mladosti ter ob Cankarjevi stole­tnici pripravili Pohod mladih po poteh Dolomitskega odreda. Or­ganizator že tradicionalnega po­hoda mladinske pohodne enoteLjubo Šercer je bila OO ZSMS, OO ZKS in ZRVS. Na Logu pri Brezovici so formirali dva bata­ljona, krenili proti Horju lu, se tam udeležili sprejema osnovno­šolske mladine v ZSMS in skupaj s horju lskimi mladinci pripravili krajši kulturni program. Pot so nadaljevali proti Podlipi, prespali so na seniku pri družini Rihar. Na Vrhniko, kamor so prispeli naslednjega dne, jih je priča­ka l narodni heroj Stane Semič - Da ki. Pohod so zak ljuči li ob spomeniku Ivana Cankarja. Maja je potekalo tudi srečanje slav istov, k i ga je organizira lo Slavistično društ vo. Na delov­nem srečanju je bila osrednja tema Ivan Cankar v šoli Več kot štiristo udeležencev je posluša­lo z različnih vidikov obdelane Cankarjeve jezikovne, stilne in druge sestavine ter se dogovar­jalo, kako učencem in dijakom kar najbolj približati Cankarja. Osnovna šola Ivana Cankarja je v počastitev 100-letnice pri­pravila daljši kulturni program, ki so se ga udeležili tudi nekdanji učitelji in več družbenopolitič­nih delavcev. Pripravili so tudi razstavo svojih izdelkov, ki je na obiskovalce naredila velik vtis. V avli šole so odkrili spominsko ploščo pisatelju; oblikoval jo je Tone Jurjevčič, ki je tista leta izdela l tudi serijo linorezov z motivi iz Cankarjevega življenja. Zadnjo soboto v maju je bila Osnovna šola Ivana Cankarja tisto leto gostiteljica vseh osnov­nih šol, ki nosijo ime Ivana Can­karja. Slovenskim osnovnošol­cem so se tako pridružili učenci iz drugih jugoslovanskih repu­blik pa tudi šolarji iz zamejstva. Cankarjeva k njižnica je po­daljšala delovni čas od 8. do 19.30, uvedla letno članarino in sklenila, da bi v ťletošnjem Can karjevem letuŤ da li k njigi še večji poudarek – ťvsa k ob­čan naj bi letos prebral vsaj eno Cankarjevo delo!Ť V upanju, da bo knjižnica v jubilejnem letu pi­satelja končno dobila ugodnejše možnosti za svojo dejavnost. V praznovanje 100. obletni­ce rojstva Ivana Cankarja so se vključili s kegljaškim turnirjem na kegljišču Hotela Mantova in štev ilnimi drugimi špor tnimi dogodki. Štirideset let kasneje lahko do­pišemo – na Vrhniki še vedno praznujemo prihod pomladi in vsako leto znova tudi rojstni dan Ivana Cankarja ter vse spomla­danske praznike, s katerimi se spominjamo velikih dogodkov iz pretek losti. Zadnjo četrtino stoletja majske dogodke pozna­mo kot Cankarjevimi dnevi; kul­turnim, turističnim in športnim prireditvam se iz leta v leto pri­družujejo nove in z njimi številni novi udeleženci in obiskova lci. 5. maja 1976 je dr. Bratko Kref t njegovega časa, mar več je še ob odprtju razstave Cankar in zmeraj tudi vest našega časa!Ťgledališče orisal prebijanje Can- Zdaj sta na vrsti naš čas in karjevih dram na odre sloven-naša vest. skih gledališč pred prvo svetov­no vojno in v času med obema Tatjana Oblak Milčinski vojnama. Foto: arhiv Naš časopis Med drugim je poudaril: ťCankarjevo delo ni bilo le vest Julij in Avgust v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 16.00, sobote: od 9.00 do 17.00, nedelje in prazniki: od 10.00 do 18.00, ponedeljki in 1. 11.: zaprto. Občasne razstave: NOVE ČIPKE S STARIH PAPIRCEV Klekljarice iz občin Borovnica, Vrhnika in Log - Dragomer so se ob Svetovnem čipkar­skem kongresu s primernimi sukanci in ustreznimi tehnikami lotile obujanja čipk in pripravile razstavo. Na ogled od 18. 6. do 3. 7. 2016. SKORA J VSE O ZVOKU Razstavo o zvoku spremljajo eksperimenti, glasbila, ťgluha sobaŤ in poseben del za najmlajše. Na ogled do 3. 12. 2017. ANA IN TEDDY: MEDVED V SLOVENIJI Razstava celovito predstavlja rjavega medveda in osvetljuje odnos do te naše največje zveri skozi čas. Na ogled do 3. 12. 2016. Spored prireditev: nedelja, 3. 7., med 14.00 in 18.00: izdelovanje vetrnic, delavnica za družine ob četr tkih: 7. 7., 14. 7., 21. 7., in v petek, 29. 7., ob 11.00: Odkrivanje muzejskih zbirk za otroke, voden ogled za družine nedelja, 10. 7., od 15.00 do 18.00: prikaz tkanja na statvah od torka, 12. 7., do petka, 15. 7.: tečaj: Prepletite niti, naučite se tkati Na tečaju boste na stoječih štirinitnih statvah spoznali način nastajanja tkanine in ob tem razvijali kreativnost in ročne spretnosti. Obvezne prijave do 7. 7. 2016: 01 750 66 72, programi@tms.si, cena tečaja: 205,00 € nedelja, 17. 7., ob 15.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle nedelja, 24. 7., ob 14.00: voden ogled muzejskih zbirk od petka, 29. 7., do nedelje, 31. 7., ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarij na obisku, projekcija s predavanjem (cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo) ob sredah: 3. 8., 10. 8., 17. 8. in 24. 8. ter v petek, 26. 8., ob 11.00: Odkrivanje muzejskih zbirk za otroke, voden ogled za družine nedelja, 7. 8., od 15.00 do 18.00: prikaz trenja lanu in polstenja nedelja, 14. 8., od 14.00 do 18.00: izdelovanje vetrnic, delavnica za družine nedelja, 21. 8., ob 15.00: prikaz delovanja Vegovega škripčevja Od petka, 26. 8., do nedelje, 28. 8., in od torka, 30. 8., do srede, 31. 8., ob 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00: Planetarij na obisku, projekcija s predavanjem (cena: muzejska vstopnica + 2 €/osebo) Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so plačljive. Na delavnice se prijavite preko telefona 01/750 66 72, 041/957 146 ali elektronske pošte. programi@tms.si. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odpr to: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00 (vstop do 16.00), sobote in ponedeljki, velika noč: zapr to. Občasne razstave: ČIPKA – NAŠA SPREMLJEVALKA Razstava čipk klekljaric iz Polhovega Gradca, Franca Jelovčana in članic klekljarske skupine Ledina iz Ljubljane. Na ogled od 19. 6. do 3. 7. 2016 Spored prireditev: petki ob 13.00: voden ogled za upokojence (znižana vstopnica za upokojence) nedelja, 3. 7., in nedelja, 7. 8., ob 15.00: mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah v juliju in avgustu ob nedeljah med 10.00 in 13.00: počitniške delavnice Bar vali bomo pobar vanke, izdelovali poštni rog, poštno kapo in štampiljke ter počeli še marsikaj zanimivega. Prijave niso potrebne. Cena posamezne delavnice: pobarvanka 0,50 €; poštna kapa 1,00 €; poštni rog, štampiljka 1,50 €. Delavnice bodo vsako nedeljo v juliju in avgustu, razen nedelje, 7. 8. 2016. Spomladi 1975. leta so se za­čele priprave na veliki dogodek; na Vrhniki so aprila razstavili v trgovini s pohištvom na Tržaški cesti maketo nove športne hale, knjižnice s čitalnico in maketo novega trga Iva na Ca n ka r ja. Urbanistično enoten kompleks Ivana Ca n karja so načr tova li kot kulturno izobraževalni več­namenski prostor za kulturne priredit ve, sestan ke, razstave, telesno kulturo in z, v spomin­ski park preurejenim okoljem. Z gradnjo nove knjižnice so nato pričeli naslednjo pomlad. V Ljubljani je bil mesec kasne­je, maja 1975, imenovan odbor za pripravo proslave ob 100-le­tnici Ivana Cankarja. Sestavljali so ga predsednik i a li delegati naslednjih organizacij in insti­tucij: Predsedstva SR Slovenije, Skupščine SR Slovenije, Izvršne­ga sveta skupščine SR Slovenije, Centra lnega komiteja ZK Slo­venije, Republiške konference ZSDL Sloven ije, Republiškega sveta ZS Slovenije, Republiške­ga odbora ZZB NOV Slovenije, Republiške kon ference ZSM Slovenije, Skupščin in družbe­nopolitičnih organizacij mesta Ljubljane in občine Vrhnika, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Univerze Združenje visokošolskih zavodov Maribor, Kulturne skupnosti Slovenije, Društ va k njiževni kov Slove­nije, Izobraževa lne skupnosti Slovenije, Slavističnega društva Slovenije, Zavoda za šolstvo SR Slovenije, RTV Ljubljane, ťDeloŤ Ljubljana, Cankarjeve založbe, Mladinske knjige in Prešernove družbe. V odbor so pristopili tudi tedaj najvidnejši politični, znanst veni Letos mineva 140 let od rojstva našega največjega rojaka Ivana Cankarja. Pa se ob listanju starih Naših časopisih spomnimo, kako je bilo pred štiridesetimi leti, ko je praznovanje Cankarjeve stoletnice združilo Slovence doma in po vsem svetu in vse pomembnejše kulturne in izobraževalne inštitucije po Jugoslaviji. in kulturni delavci ter umetniki: Marja Borštnik, Matija Bravni­čar, Franc Dobrovoljc, Štef ka Drolc, Stane Dolanc, Karel Gra­beljšek, Anton Ingolič, Božidar Jakac, Slavko Jan, Boris Kalin, Edvard Kardelj, Janez Karlin, Mile Klopčič, Ciril Kosmač, Mi­ško Kranjec, Bratko Kreft, Tone Kuntner, Mitja Mejak, Janez Me­nart, Mira Mihelič, Metod Mi­kuš, Vladimir Pavšič - Matej Bor, Stojan Požar, Boris Race, Rado Simoniti, Leopold Suhodolčan,Lidija Šentjurc, France Štiglic, Vida Tomšič, A nd rej Verbič, France Zadravec, Boris Ziherl, Ciri l Zlobec, Beno Zupančič, Fran Zwitter in Franci Zwitter. Novembra 1975 je Splošna plovba Piran sporočila, da je na Japonskem kupila že rabljeno to­vorno ladjo, ki bo v počastitev 100. obletnice rojstva Cankarja poimenovana po njegovem roj­stnem kraju – Vrhnika. Tovorna ladja bo namenjena za prevoz ek­sotične hlodovine iz centralne Afrike v Evropo. V ladjedelnico v Izoli je ladja priplula marca 1976. Januarja 1976 so vrhnišk i m lad inci priprav i li premiero recitala V areni življenja sem sta l (scenarij Jože Rode, režija Jože Vozny); daljši uvodni govor Karla Grabeljška se je nadaljeval z izborom besedil iz Cankarje­ve socialne, kritične in politične proze. Proslave so se kar vrstile; marca je priredil samostojni koncert Moški zbor LIKO Vrh­nika –Parketarna Verd. Osrednja kulturna prireditev ob Cankarjevi stoletnici je bila v Ljubljani, na Vrhniki, v obno­vljenem Cankarjevem domu, pa nato intimnejša akademija. Slav­nostni govornik na tej priredit vi je bil podpredsednik skupščine SRS in pisatelj Beno Zupančič, slovesnosti pa se je udeležilo tudi veliko znanih slovenskih kultur­nih in političnih delavcev: Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Marjan Brecelj, Janez Barborič, Vinko Hafner, Janez Milčinski, Josip Vidmar, Bralko Kref t in drugi. Slavnostnemu govoru je sledil koncert zdru­ženih pevskih zborov iz IU V in LIKA ter uprizoritev odlomkov iz Cankarjevih Hlapcev, ki so jih odigrali igralci Drame SNG in Mestnega gledališča iz Ljubljane. Maja so v starem domu JLA odprli razstavo Cankar in gleda­lišče, ki jo je pripravil Slovenski gledališk i muzej iz Ljubljane; zbra li so več sto fotogra.j in drugih dokumentov, ki se nana­šajo na uprizoritve Cankarjevih dramsk ih del, od najstarejših uprizoritev dalje, ne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih jugoslovan­skih republikah in v zamejstvu. V dneh, ko je vsa Jugoslavi­ja praznovala obletnico rojstva Ivana Cankarja, so našo občino obiskale tudi številne delegacije iz sosednjih republik. Na tedanji praznik – dan mla­dosti, 25. maja, je Vrhniko mladi­na dobesedno preplavila. Rojstni kraj našega velikega rojaka je obi­skalo več kot dva tisoč gojencev enaindvajsetih dijaških domov iz celotne ljubljanske regije. Skupaj s pripadniki JLA in vrhniško mladino so proslavili dan mla­dosti in rojstni dan predsedni­ka Tita, del proslave pa posvetili stoti obletnici Ivana Cankarja. Ogledali so si vojaško tehniko v garnizonu, tudi poimenovanem po Ivanu Cankarju, po povorki in športnih igrah pa se je dan 27. junij 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KULTURA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si CANKARJEV DOM VRHNIKA Program prireditev za julij in avgust Do 30. junija in od 1. do 11. septembra 2016, vstop prost MUZEJSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA in ZIC VRHNIKA Pavel Tesár: ARGONAVTI NA VRHNIKI Spominska slikarska razstava Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki Do 30. junija in od 1. do 14. septembra 2016, vstop prost DRUŠTVO OKULAR, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KLUBSKA RAZSTAVA Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 28. 6. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NINJA ŽELVE: IZ SENC Akcijska komična pustolovščina, ZDA, 8+ ČETRTEK,30. 6. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN (VDV), 3D Art film; družinska domišljijska pustolovščina, ZDA, VB, Kanada ČETRTEK, 30. 6. 2016, ob 20. uri (124 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MOJ KRALJ Art film; romantična drama, Francija PETEK, 1. 7. 2016, ob 20. uri (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN (VDV) Art film; domišljijska pustolovščina, podnapisi, ZDA, VB, Kanada, 8 SOBOTA, 2. 7. 2016, ob 18. uri (115 min.) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN (VDV) Art film; domišljijska pustolovščina, podnapisi, ZDA, VB, Kanada, 8+ SOBOTA, 2. 7. 2016, ob 20. uri (110 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKAR JA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OB TEBI Art film, romantična drama, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDEL JA, 3. 7. 2016, ob 18. uri (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN (VDV) Art film; domišljijska pustolovščina, sinhro., ZDA, VB, Kanada, 7+ NEDEL JA, 3. 7. 2016, ob 21. uri (107 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKAR JA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JANIS JOPLIN: OTOŽNO DEKLE Art film; biografski dokumentarni film, ZDA Bazen na Vrhniki (v primeru dežja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki) SREDA, 6. in ČETRTEK 7. 7. 2016, od 7. do 14. ure KRVODAJALSKA AKCIJA Rdeči križ Slovenije Cankarjev dom SOBOTA, 9. 7. 2016, ob 18. uri (103 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ISKANJE POZABLJIVE DORY, 3D Animirana komična pustolovščina, ZDA, 6+ SOBOTA, 9. 7. 2016, ob 20. uri (110 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKAR JA VRHNIKA; KINO VRHNIKA OB TEBI Art film; romantična drama, ZDA NEDEL JA, 10. 7. 2016, ob 18. uri (115 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN (VDV) Art film; domišljijska pustolovščina, sinhro., ZDA, VB, Kanada, 7+ NEDEL JA, 10. 7. 2016, ob 20. uri (109 min.) Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEGENDA O TARZANU Romantična akcijska pustolovščina, ZDA ČETRTEK,14. 7. 2016, ob 18. uri (100 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK Animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, 6+ PETEK, 15. 7. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAKO NAJTI ZMENEK ZA POROKO Komedija, ZDA SOBOTA, 16. 7. 2016, ob 18. uri (100 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK 3D Animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, 6+ SOBOTA,16. 7. 2016, ob 20. uri (100 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK Animirana komična pustolovščina, podnapisi., ZDA, 8+ NEDEL JA, 17. 7. 2016, ob 18. uri (100 min.) Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK Animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, 6+ NEDEL JA,17. 7. 2016, ob 21. uri (95 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MARIJINA ZGODBA Art film; biografska drama, Francija Bazen na Vrhniki (v primeru dežja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki) PETEK, 22. 7. 2016, ob 20. uri (109 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEGENDA O TARZANU Romantična akcijska pustolovščina, ZDA SOBOTA, 23. 7. 2016, ob 18. uri (100 min.) Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK 3D Animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, 6+ SOBOTA, 23. 7. 2016, ob 20. uri (107 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JANIS JOPLIN: OTOŽNO DEKLE Art film; biografski dokumentarni film, ZDA NEDEL JA, 24. 7. 2016, ob 18. uri (100 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK Animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, 6+ NEDEL JA, 24. 7. 2016, ob 21. uri (128 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA V ŽARIŠČU Art film; biografska drama, ZDA Oskar za najboljši film in izvirni scenarij Bazen na Vrhniki (v primeru dežja Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki) ČETRTEK, 28. 7. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZVEZDNE STEZE; ONKRAJ Akcijska ZF pustolovščina, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 7. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZGANJALCI DUHOV Akcijska ZF pustolovščina, ZDA SOBOTA, 30. 7. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PERNATA BANDA Art film, animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, Mehika, 6+ SOBOTA, 30. 7. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZVEZDNE STEZE; ONKRAJ Akcijska ZF pustolovščina, ZDA NEDELJA, 31. 7. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PERNATA BANDA Art film, animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, Mehika, 6+ NEDELJA, 31. 7. 2016, ob 21. uri (83 min.) Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IDILA Art film, akcijska grozljivka., Slovenija, 16+ PETEK, 5. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA IZGANJALCI DUHOV Akcijska ZF komedija, ZDA SOBOTA, 6. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LEDENA DOBA 5; VELIKI TRK, 3D Animirana komična pustolovščina, sinhro., ZDA, 6+ SOBOTA, 6. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZVEZDNE STEZE; ONKRAJ Akcijska ZF pustolovščina, ZDA NEDELJA, 7. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ISKANJE POZABLJIVE DORY, 3D Animirana komična pustolovščina, ZDA, 6+ NEDELJA, 7. 8. 2016, ob 20 uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ODRED ODPISANIH Akcijska kriminalna pustolovščina, ZDA ČETRTEK, 11. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Animirana komedija, sinhro, ZDA. 6+ PETEK,12. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 € ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA UPORNIK NEODVISNE DRŽAVE JONES Akcijska biografska drama, ZDA SOBOTA,13. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, 3D Animirana komedija, sinhro, ZDA. 6+ SOBOTA, 13. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Animirana komedija, podnapisi, ZDA, 8+ NEDELJA, 14. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Animirana komedija, sinhro, ZDA, 6+ NEDELJA,14. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JULIETA Režija: Pedro Almodovar Art film, drama, Španija SOBOTA, 20. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, 3D Animirana komedija, sinhro, ZDA. 6+ SOBOTA, 20. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Animirana komedija, podnapisi, ZDA, 8+ NEDELJA, 21. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ANGRY BIRDS, 3D Art film, animirana komična pustolovščina, sinhro, ZDA, Finska, 6+ NEDELJA, 21. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CAFE SOCIETY Režija: Woody Allen Art film, romantična komična drama, ZDA PETEK, 26. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVARNOST IZ GLOBIN Triler, ZDA SOBOTA, 27. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 5 €, očala za večkratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, 3D Animirana komedija, sinhro, ZDA. 6+ SOBOTA, 27. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BEN HUR Art film, epski zgodovinski spektakel, ZDA NEDELJA, 28. 8. 2016, ob 18. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV Animirana komedija, sinhro, ZDA. 6+ NEDELJA, 28. 8. 2016, ob 20. uri Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JULIETA Režija: Pedro Almodovar Art film, drama, Španija Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte. si. Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si, www.vrhnika.si Vse kinopredstave potekajo, razen če ni zapisano drugače, v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. 27. junij 2016 Vrhnika-Cankarjevo mesto KULTURA elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si C A NK A R JE V A K NJ I Ž NI C A V R HNI K A Cankarjeva knjižnica Vrhnika vabi Poletavci – poletni bralci Vabljeni vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so člani naše knjižnice, da se tudi letos pridružijo bralnemu projektu Poletavci. Med počitnicami naj berejo trideset dni, vsaj pol ure na dan ter prebrano zapišejo v bralni seznam. Zloženke dobijo v knjižnici na mladinskem oddelku, do­stopne so tudi na www.ckv.si. Namen projekta je spodbujanje (zabavnega) branja med počitni­cami. Jeseni bo zaključna prireditev, na kateri bo vsak dobil majico; potegoval pa se bo tudi za glavno nagrado; letos je to pohodniški nahrb Svetovalno središče na Vrhniki Brezplačno in zaupno informiranje in svetova­nje odraslim pri odločitvah za izobraževanje in učenje v računalniški učilnici Kemis. Dodatne informacije in prijava na tel. št.: 01 510 22 70. Termini v juliju: petek, 1. julija: 8.00—11.00 ponedeljek, 11. julija: 15.00—18.00 petek, 15. julija: 8.00—11.00 in v avgustu: petek, 19. avgusta: 8.00—11.00 ponedeljek, 22. avgusta: 15.00—18.00 tnik. NajPoletavci Projekt NajPoletavci je novost v naši knjižnici. Namenjen je najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli Poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Njihova naloga med poletjem je, da prebere­jo vsaj tri knjige ter napišejo kratko notico o prebranem. Obrazec je na naši spletni strani, na voljo je tudi v knjižnici. Jeseni bodo povabljeni na zaključno prireditev, na kateri bodo dobili majico in se potegovali za nagrade. Razstava čipk V sodelovanju z Društvom upokojencev Vrhni­ka vas vabimo na ogled čipk, ki so jih ustvarile upokojenke iz Sekcije klekljaric. Razstava bo na ogled v juliju 2016 po poletnem urniku knjižni­ce. Vljudno vabljeni. Vabilo na brezplačne študijske krožke Študijska krožka Ljubljanica skozi zgodovino ter Cankarjevih 140 let bosta ponovno začela z delovanjem v septembru. Vsi, ki ste zainteresi­rani, da raziskujemo in se seznanimo z Ljublja­nico skozi zgodovino ter s Cankarjem ob njegovi 140-letnici rojstva, ste prijazno vabljeni, da se priglasite oz. pridobite informacije pri mentorjihštudijskih krožkov Albertu Štrancarju (albert. strancar@cdi-univerzum.si, 01/583-92-85) ali Mateji Vurnik (mateja.vurnik@cdi-univerzum. si, 01/583-92-86). Udeležba v študijskih krožkih je brezplačna, saj jo .nancira Ministrstvo za izobraževanje, zna­nost in šport. Sredstva za delovanje študijskih krožkov je pridobil Center za dopisno izobraže­vanje Univerzum. Vodita ga mentorja, ki sta se usposabljala na Andragoškem centru Slovenije. Le-ta v Sloveniji vodi projekt študijskih krožkov, več o njihovem delovanju in razvoju pa si lahko preberete tudi na spletni strani http://sk.acs. si/. Ob zaključku v oktobru bomo pripravili razstavo o delu obeh krožkov. Vabljeni vsi, ki vas objavljene teme zanimajo in ki se želite z aktivnim sodelovanjem učiti in bogatiti svoje znanje ne glede na spol, izobrazbo ali starost. Vljudno vabljeni! Albert Štrancar, CDI Univerzum Povabljeni k uporabi knjigomata Uporabnike vabimo k uporabi knjigomata. Na njem gradivo vrnete brez izkaznice, z izkaznico pa knjigomat omogoča tudi izposojo gradiva ter podaljševanje roka izposoje. Uporaba je preprosta. V knjižnici so na voljo zloženke z navodili in tudi knjižničarji vam radi priskočimo na pomoč. Odprtje fotografske razstave Ljudje z Ljubljanskega barja Na mladih svet stoji pravijo, zato me veseli, da so se povabilu k nastopu odzvali otroci in nas s svojo pesmijo popeljali v otroštvo, morda pa koga tudi v našo skupno preteklost. Otroški pevski zbor Glasbene šole Vrhnika pod men­torstvom Patricije Pečar Kumar nam je v uvodu zapel dve ljudski pesmi: Dere sen ja mali bija in Majhna sem bila. Zunanji sodelavec Kra­jinskega parka Ljubljansko barje, odgovoren za upravljanje s kolišči UNESCO in avtor razstave Dejan Veranič nas je z zanimivo razlago vodil skozi razstavljene panoje. Razstava je nastala leta 2013 z namenom predstavitve podob ljudi in njihove povezanosti z Ljubljanskim barjem pred letom 1950. Prikazane so fotogra.je iz zdajšnjih sedmih občin, na katerih so predsta­vljeni izstopajoči motivi. Pri zbiranju fotogra.j je sodelovalo več kot štirideset posameznikov in šestnajst organizacij. Z Vrhnike so sodelo­vali Janez Žitko, Muzejsko društvo Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Veseli smo bili tudi besed in razlage v. d. direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje Janeza Kastelica in žu­pana Občine Vrhnika Stojana Jakina. Razstavo si v Cankarjevem salonu naše knjižnice lahko ogledate do konca julija 2016. Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika POLETNI URNIK CANKARJEVE KNJIŽNICE VRHNIKA Od 26. 6. do 31. 8. 2016 Ponedeljek, sreda in četrtek od 13.00 do 19.00 Torek in petek od 7.30 do 14.00. Ob sobotah bo knjižnica zaprta! V času, ko bo knjižnica zaprta, boste lahko gradivo vrnili v režo za odlaganje gradiva. Bo v pritličju Kulturnega centra Vrhnika na levi, tik ob tovornem dvigalu. Prijetne počitnice vam želimo! Kolektiv Cankarjeve knjižnice Vrhnika Kino Vrhnika julija in avgusta V prejšnjih letih smo s predvajanjem filmov v dvorani v juniju končali. Saj je bila dvorana neizolirana in v njej prevroče za uživanje v zanimivih vsebinah .lmov. Letos pa se lahko pohvalimo s prenovljenim prezra­čevalnim sistemom, ki nam omogoča izpeljavo polnega .lmskega programa ob prijetnih kli­matskih razmerah. Kot stalnica v poletnih dneh tudi ta mesec prirejamo Kino pod zvezdami, ki bo ponudil izbor štirih .lmov, ki si jih boste lahko ogledali v vrhniškem bazenu ali v primeru dežja v dvorani. Za vsakega se bo našlo nekaj. Svojo vstopnico za ogled .lmov v bazenu si lah­ko zagotovite v predprodaji po 3,00 €, na kraju predvajanja pa bo cena 4,00 €. Z vami bomo prvič od našega delovanja tudi v avgustu, zato si lahko nadejamo sproščujoče počitnice tako za starše kot za otroke. Za najmlajše smo čez poletje pripravili številne aktualne .lme, kot so: Ledena doba 5: Veliki trk, Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov, Angry birds,Veliki dobrodušni velikan (Spielberg), Is­kanje pozabljive Dory ter Pernata ban­da. Za malo starejše pa so na sporedu znani in malo manj znani, a kakovostni .lmski naslovi: Zvezdne steze: Onkraj, Ob tebi (po knji­žni osnovi), Legenda o Tarzanu, V žarišču (Oskar za najboljši .lm), Kako najti zmenekza poroko, Izganjalci duhov, Idila (sloven-ski), Odred odpisanih (Suicide Squad), Cafe Society (Woody Allen) in še mnogi drugi. Celoten spored z opisi posameznega .lma in video napovedniki so že na voljo na naši sple­tni strani, www.kino-vrhnika.si. Vabimo vas tudi, da všečkate našo stran na Facebooku, ki jo nekajkrat na teden osvežujemo z novicami o aktualnih sporedih in nagradnih igrah. Za Kino Vrhnika, Žiga Novak Otroški abonma 2016/17 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Kot vsako leto, vas tudi letos konec junija vabimo k vpisu v novo abonmajsko sezono. Na oder Velike dvorane Cankarje­vega doma na Vrhniki smo letos povabili: Mini teater Ljubljana v sodelovanju z Novim Kazalištem Zagreb z lutkovno predstavo Pernille Stalfelt – KAKČEVE DOGODIVŠČINE (ZGODBA O KAKCU), režija: Ivica Buljan; igrajo: Jose in Petra Golec Horvat, Čarodeja Janija Jošovca, ki nam bo ob magični predstavi ČAROBNI DECEMBER zopet pričaral tudi Dedka Mraza, Zavod Federacija in Gledališče Glej z glasbeno- lutkovno predstavo po motivih zgodb Sergeja Kozlova GOZD RAJA!, režija: Peter Kus; igrajo: Andrea Giordani/Marina Bažulić, Bruno Kontrec, Yaniv Shentser/Gregor Hrovat, Ivan Štrok, Leo Menard in Studio XXV z igrano lutkovno glasbeno-plesno predstavo -KO BOM VELIK, režija: Lea Menard; igrata: Jose in Lea Menard Lutkovno gledališče Ljubljana z lutkovno predstavo Eke in Brine Vogelnik po motivih ljudske prav­ljice – MOJCA POKRAJCULJA, režija: Eka Vogelnik; igrajo: Polonca Kores, Iztok Lužar, Matevž Müller, Klemen Janežič k.g.. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Polna cena 2 obroka Invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 23 € 24 € 20 % popust Balkon 18 € 19 € 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Za­vod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2016 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem cen­tru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2016, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacij­skem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Gledališki abonma 2016/17 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2016/17! Na oder Velike dvorane prenovljenega Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Mestno gledališče Ptuj z romantično komedijo Mira Gavrana – I-LUTKA, režija: Samo M. Strelec, igrata: Tina Gorenjak in Gorazd Žilavec, Mestno gledališče ljubljansko z dramo Simone Hamer po motivih Prežihovega Voranca – SAMORASTNIKI, režija: Eva Nina Lampič, igrajo: Anja Drnovšek, Jernej Gašperin, Gašper Tič, Judita Zidar, Mirjam Korbar Žlajpah, Mojca Funkl, Janez Starina in Gregor Gruden, Gledališče Koper s komedijo Gašperja Tiča – TRIO, režija: Jaka Ivanc, igrajo: Uroš Smolej, Daniel Dan Malalan in Rok Matek, KUD Transformator z dramo Urše Adamič in Nine Šorak – KJE SEM OSTALA, režija: Nina Šorak, igrata: Marinka Štern in Iztok Drabik Jug, Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Stephena Sachsa – MEGLICA, režija: Jernej Kobal, igrata: Minca Lorenci in Branko Završan in po dolgih letih zopet Slovensko stalno gledališče Trst s komedijo J. B. P. Moliera – AMFITRION, režija Renata Vidič, igrajo: Primož Forte, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Romeo Grebenšek, Nikla Petruška Panizon, Luka Cimprič in Tina Gunzek. Polna cena 2 obroka Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter 78 € 82 € 20 % popust Balkon 75 € 77 € 20 % popust Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana CankarjaVrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2016 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 16. 9. 2016, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikegazanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Štefan Hadalin, NOVIČKE ŠPORTNE ZVEZE VRHNIKA vrhunski alpski smučar Pa smo jo izpeljali Reprezentant, Prireditev ťŠportni utrinek na VrhnikiŤ je resnično zasijala kot meteorit na vrhniškem športnem nebu, saj je ura in pol ki bi rad zanimivega dogajanja na odru velike dvorane Cankarjevega doma, vse prehitro minilo. Zasluga za to gre prav gotovo Štefanu Hadalinu in vodi­telju Mihi Deželaku, ki sta vodila zelo zanimiv in živahen smučal pogovor o športni poti mladega perspektivnega smučar­ja. Tako smo poslušalci izvedeli prav vse od Štefanovih otroških dni , prvih zavojih s smučmi, šoli, uspehih do tr­dega treninga, veliko potovanj, odsotnosti od doma, par­ na Ulovki tnerici in času, ki ga preživita skupaj. Tudi vprašanja iz skoraj čisto polne Velike dvorane Cankarjevega doma, so kar deževala in jim ni bilo videti konca. Tem za pogovor še zdaleč ni zmanjkalo in po prireditvi se je športno kra-Vrhnika, 10. junij – Vrhničan Štefan mljanje in slikanje s Štefanom nadaljevalo še dolgo v noč. Hadalin, ki je stopil na smučke pri Za izpeljavo takšne prireditve, pa je potrebnih veliko pro­ treh letih, že od nekdaj opozarja stovoljcev, ki bodisi s svojim nastopom ali s svojo pomočjo nase z vrhunskimi rezultati v pri organizaciji in med prireditvijo v zaodrju pripomorejo k njeni uspešni itvedbi. Zato gre zahvala ravnateljici Osnovne alpskem smučanju. Leta 2013 je šole Antona Martina Slomška ga. Darji Guzelj, ki je naredi-bil tako na Vrhniki razglašen za la ogromno dela z organizacijo obiska Štefana Hadalina na športnika leta, letos je osvojim šoli, z koordinacijo nastopajočih mažoretk in plesalk. Naj­ naslov dvakratnega svetovnega lepše se zahvaljujemo vsem učenkam in učencem Osnovne mladinskega prvaka. šole Antona Martina Slomška in njihovim staršem, ki so nastopali ali kako drugače sodelovali pri projektu. Enako požrtvovalnim učiteljicam mentoricam, ki so nastope pri­pravile. Prv posebni bi se želeli zahvaliti ga. Sonji Sečnik, Še kot mladinec je že letos v članski kon-ampak daje velik poudarek tudi glavi. Smu-je povedal, da mu je dolgoročni cilj vsekakor prvi Štefanovi učiteljici in razredničarki v prvem in dru-kurenci osvojil dvakratni naslov državnega čar lahko iz sebe iztisne še več od konku-doseči olimpijsko zlato. gem razredu osnovne šole. Zahvala gre mladim športni-prvaka v slalomu in kombinaciji. Pogovor s rence samo s trezno glavo, je menil Štefan. Poldrugo uro dolg pogovor je organizator kom Mihi Podobniku, Gašparju Ovnu in Jobu Petrovčiču Štefanom Hadalinom je pred polno dvora-Podobno je na primer s strminami, kot je začinil še z drobnimi sladkorčki, ki so pope-in njihovim trenerjem, ki so sodelovali v točki športni izziv. no Cankarjevega doma vodil športni novi-Kitzbuehel, kjer je ob telesni pripravljeno-strili dogajanje: s skritim gostom (to je bila Prireditev si je v celoti ogledal župan Občine Vrhnika g. Stojan nar Miha Deželak, dogajanje pa je potekalo sti potrebna tudi izredna psihična pripra-Sonja Sečnik, Štefanova nekdanja učiteljica Jakin, ki jo je tudi idejno in materialno podpiral vse od nastanka v okviru tako imenovanega projekta ťŠpor-vljenost. ťNa tej progi sem letos končal v v osnovni šoli) in različnimi športnimi pre­ideje, da jo organiziramo. Zato se mu prav lepo zahvaljujemo tni utrinek VrhnikeŤ, ki ga pripravila Špor-mreži. Težka je iz dveh ozirov: ker je dolga skusi (nogomet, košarka in boks). Dogajanje in tudi cenimo njegovi podpori, ki jo daje vrhniškemu športu. tna zveza Vrhnika. Z njim želi opozoriti na proga, na štartu zelo dolgo časa čakaš, da so popestrile tudi mažorete pod vodstvom Zahvala gre tudi vsem zaposlenim v ZIC, ki so profesionalno perspektivne športnike, ki so mladim pa prideš na vrsto. In kot drugo, ima izredne Anite Omerzu in plesna skupina Petre in človeško pomagali, ko naše roke niso bile dovolj. Zahvala tudi starejšim lahko vzor in navdih. strmine. Zato, poleg seveda telesne pripra-Vogrinc in Metke Grebenc iz OŠ Antona tudi Smučarskemu društvu Vrhnika, ki se je imenitno pred-Štefan je največji uspeh, naziv svetovnega vljenosti, moraš imeti ťpošlihtaneŤ stvari Martina Slomška, ki jo je nekoč obiskoval stavil v preddverju Cankarjevega doma. mladinskega prvaka, dosegel v olimpijskem v glavi in gojiti spoštljiv odnos do proge.Ť Štefan. Kot presenečenje pa so mu pripravili Ker je vedno nehvaležno naštevati vse, ki so pomagali, saj Sočiju, zato ima ta kolajna zanj zaenkrat V pogovoru je med drugim spregovoril tudi še rojstnodnevno torto, saj je, kot je dejal, hitro koga izpustiš, boi se zahvalil tudi vsem, ki jih nisem največji pomen. ťTo je bila prva tovrstna o Ulovki, kjer je delal prve smučarske za-zaradi vseh obveznosti, uspel proslaviti ju­imenoval. Zahvalil bi se vsem kolegicam in kolegom Športne zlata medalja, zato mi bo za vselej ostala v voje. Pravi, da je njegova velika želja, da bi bilej samo s koščkom tiramisuja. zveze, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve. spominu. Pa tudi zavoljo nenavadnih pogo-nekoč ponovno zaživela. ťRad bi, da ko bi O vrhunskem športniku sta spregovorila Tudi sponzorji so nam izdatno pomagali in zato najlepša jev za smučanje, saj je bilo 28. februarja kar prvič stal na stopničkah svetovnega pokala, tudi predsednik športne zveze Gvido Mra­hvala .rmam: LIDO, Berzo, Orel in Krater in predstavni-27. stopinj.Ť lahko nekaj treningov opravil tudi na Ulov-vljak in župan Stojan Jakin. Oba sta mu kom medijev Naš Časopis, Delo, Radio 1, Primorske novice. 21 letni mladenič bo v letošnji sezoni na-ki. Tehnično je tako zahtevna, da bi na njej izrekla priznanje nad doseženimi rezulta- Brez čudovite publike, resničnih prijateljev športa, ki ste stopal kot del članske reprezentance, kjer lahko brez težav opravil nekaj treningov.Ťti in hkrati izrazila ponos, da na tak način prišli v tako presenetljivem številu ta prireditev ne bi tako je na pripravah izkusil tudi trdo trenersko Prehod v članske vrste bo za Štefana od-predstavlja Vrhniko v svetu. Prav tako mu uspela. Zato hvala vam in hkrati povabilo, ko bo naslednja roko legendarnega Andree Massija. Šte-ločilen, a kot pravi, ima trmo, vztrajnost in je priznanje izrekel predstavnik lokalnega prireditev ťŠportni utrinek na VrhnikiŤ.fan ga je pokomentiral kot zahtevnega, ki železno disciplino, zato uspeh ne bi smel iz-smučarskega društva. Športna zveza Vrhnika pa ne dela samo na .zični pripravljenosti, ostati. Gost, ki mu je vzornik Ivica Kostelić, Gašper Tominc, foto: gt Kreativne priprave na poletje v kategoriji mlajših cicibanov liko dobrih želja za prihajajočo. je Mark Kastelic dosegel 10. Prav tako smo se predstavniki mesto, Tinkara Kužnik si je v domačega smučarskega društva kategoriji mlajših dek lic pri-predstavili udeležencem prire­služila 4., Maša Eržen in Klara ditve s smučarskimi programi, Trček pa sta v kategoriji mla-ki jih ponujamo v prihajajočih dink dosegli 5. in 6. mesto. Med letih. Predvsem si želimo čim mladinci smo poželi naslednje več novih aktivnih članov, mlaj­uspehe: 3. in 6. mesto Aljaža ših in starejših. Kužnika in Roka Mušiča ter 9. Ker pa se hitro bliža tudi po­in 16. mesto Filipa Todoroviča letje, smo se prijatelji smučanja in Jakoba Kužnika. Kot ekipa se odločili, da bomo kot eno od je Smučarsko društvo Vrhnika društev na Vrhniki nastopili v uvrstilo na skupno 7. mesto v okviru poletnega programa za konkurenci petnajstih k lubov. otroke, Poletni vklop 2016. Le-Vsem iskreno čestitamo! tos se ga bomo udeležili prvič, V petek, 10. 6. 2016, je na za otroke pa bomo pripravili Vrhniki pod okriljem Športne štiri zabavne dni, polne špor­zveze Vrhnika potekal tudi po-tnih aktivnosti, povezanih s govor z uspešnim mladinskim smučanjem ali pripravo nanj. šampionom alpskega smuča-Upamo, da se bo naši poletni nja, v prihajajoči sezoni članom delavnici pridružilo veliko ve­slovenske A-reprezentance in doželjnih otrok, ki imajo radi ponosnim Vrhničanom, Šte-beli šport in da se bomo skupaj fanom Hadalinom. Štefan je neizmerno zabava li! 28. 5. 2016 smo se smučarji zbrali na zaključku smučarske Tudi v vrhniškem društvu smo z naše strani prejel čestitke za Prijeten smučarski pozdrav! notranjsko-primorske regije sezone 2015/16 v Ajdovščini. dosegli nekaj lepih razultatov: uspehe v minuli sezoni in ve-Smučarsko društvo Vrhnika 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Turnir v malem nogometu Rekordni enajsti Zavas futsal Od 3. do 5. junija je potekal enajsti turnir v malem nogometu, ki je ena največjih športnih prireditev na Vrhniki. Petkov in sobotni del turnirja si je ogledalo rekordno število gledalcev, po ocenah so številke krepko presegale tisoč obiskovalcev na dan. Kljub slabi vremenski napovedi je bilo vreme odlično. V soboto smo doživeli manjšo ploho, a je bila res manjša, saj je bilo igrišče mokro vsega eno tekmo. V petkovih kvali.kacijah je 2. Grosuplje .nalu so se znašli igralci veli­nastopilo kar 26 ekip, kar je prav 3. Celje kega nogometa Računovodstvo tako največ doslej. Poleg tega so 4. Maričke Cvijić, ki so večinoma člani lju­bile to ekipe, ki so jih sestavljali Najboljša igralka – Tina Jese-bljanskih klubov, nekateri med skoraj vsi najboljši igralci futsala novec, njimi člani reprezentanc, in pa iz Slovenije. Zmagovalci skupin Najboljša strelka – Moira Mu-ekipa Zavasa pod imenom Ai so tako postali igralci ekip AI rič. Avto. Računovodstvo Cvijić so Avto, Gradbeništvo Sandi, RS Najboljša vratarka – Nika Ber-v pol.nalu izločili prvake Slo­team, Avtoservis Mivšek, Zu-zelak. venske futsal lige Eno team s mix Transport, Okprečevalni-3 : 0, Ai Avto pa Galaktike z 1 ca Isan, Suzuki Gec Sportcafe Turnir za dame se je izkazal : 0. V .nalu so igralci Ai Avto in Silveco Šport ter se uvrstili kot prava odločitev. Dekleta so po ťhudih mukahŤ brez menja­v četrt.nale turnirja Zavas in pokazala odlično igro in veliko ve zdržali brez prejeta zadetka. glavni del 4700 evrov vredne zavzetost, turnir pa je bil zelo Pri streljanju šestmetrovk jih je denarne nagrade. Preostale eki-zanimiv. V .nalu je Olimpija s sreča zapustila in turnir je šel v pe so se uvrstile v pokal Prin-4 : 1 ugnala ekipo Grosuplje. Za roke Računovodst va Cvijić. mesto, medtem ko v pol.nalu Glavni turnir in ček za 1500 Suzuki Gec Sportcafe je v pol­ gles. zmagovalke so po dvakrat za-Sobotni del turnirja so pope-deli Muričeva in Benakova, za Pokal Pringles 2016niso imeli take sreče. Izločili so evrov so osvojili igralci Mari-.nalu izločil Zumix transport jih Sirena bar potem, ko je bilo v bora, ki so osvojili slovensko (Kukavica, Derviševič, Ševzet, strile dame. Šest ekip je igralo Grosuplje pa Jesenovčeva. 1. KMN Vodnar Loški Potok na turnirju Nova panorama, v 2. Sirena bar rednem delu 2 : 2. Pekarna Cen-prvenstvo in pokal. Igralci Goranovič, Štendler, Božič) s nedeljo pa za konec prireditve Turnir U-19 za pokal Cockta3. ŠD Mlinše ter v pol.nalu ni bila tako blizu, Totoškovič, Jandrič, Hasanbe-3 : 0. s 4 : 1 so jih namreč odpravili govič, Fideršek, Čeh, Fetič in v še igralci U-19 na turnirju za 1. Računovodstvo Cvijić 4. Pekarna Center zmagovalci Pringlesa. vratih Zaletel so bili premočni Na turnirju je sodelovalo 39 pokal Cockta. 2. AI Avto Najboljši igralec – Matej Gre-Ekipe, ki so jih sestavljali 3. ENO team gorič. za Suzuki Gec Sportcafe, čeprav ekip, razdelili smo 4700 evrov, Zavas 2016 so bili v njihovih vrstah Grželj, gostili smo skoraj tri tisoč obi­ igralke in igralci FK Zavas, so 4. Galaktiki Najboljši strelec – Klemen Velič. bile, razen igra lcev U-19, letos Najboljši igralec – David Tija-Najboljši vratar – Vid Sever. 1. Ai Avto Bratič, Širok, Rusmir, Kapun, skovalcev, za organizacijo pa 2. Suzuki Gec Sportcafe Radiškovič, Hrvatin in Zajc, saj smo prejeli same pohvale. V precej neopazne. Fantje selek-nić. Fair Play – Ekipa Berzo 3. Avtoservis Mivšek so dobili .nale z rezultatom 5 : cije U-19 pa so .nalno tekmo Najboljši strelec – Til Mavretič. naslednjem letu bomo posku­ 4. Zumix transport 1. Je bilo pa toliko bolj zanimi-šali privabiti tudi ekipe iz tujine, turnirja odigrali neodločeno in Najboljši vratar – Nejc Berzelak. Pokal Pringles so osvojili lan­imeli na loteriji iz šestih metrov ski zmagovalci turnirja Zavas, Najboljši igralec – Matej Fider-vo pol.nale, saj so igralci eki-poskrbeli bomo za še več zaba­ šek. pe Avtoservis Mivšek (Hozjan, ve, ideje, ki jih imamo, pa bodo manj sreče. V tekmovanju U-19 je letos KMN Vodnar Loški Potok, ki Najboljši strelec – Rade Rusmir. Kos, Zalašček, Hvala, Vulikič, še nekaj časa zorele. Se vidimo nastopilo samo sedem ekip, kar so s 3 : 0 ugnali Sireno bar. Za- Turnir za dame Nova panora-je v primerjavi z lanskim turnir-deli so Jelič, Gregorič in Janež. Najboljši vratar – Klemen Za-P. Čujec in Krivec) vodili že s 3 čez slabo leto. letel. : 1. Ai Avto so izenačili in s še­ ma: jem precejšen upad. K ljub temu ŠD Mlinše so po streljanju iz (BE) Fair Play – Avtoservis Mivšek stih metrov napredovali v .nale. 1. Olimpija smo gledali zanimiv turnir. V šestih metrov osvojile tretje Nogometni klub Vrhnika Menjava v vodstvu se je zgodila zgodaj in nepričakovano. Čemu? Najprej vas lepo pozdravljam in se zahvaljujem za podporo vsem, ki so na skupščini gla­sovali za našo ekipo ter nam s tem izkazali zaupanje. Prejšnje vodstvo je svoje delo opravlja­lo sorazmerno dobro, saj kluba niso prevzeli v rožnatem stanju. Žal so se s težavami spoprijeli na napačnem koncu, kar je po­sledično pripeljalo do nezado­voljstva velikega dela igralcev, njihovih staršev in skrbnikov ter tudi strokovnega kadra. Ta­krat je prišlo do samopobude dovolj vpletenih, ki smo morali v kratkem postoriti zelo veliko, da smo se lahko organizirali in prevzeli vodstvo ter ključne funkcije. S tem pa se je naše delo šele dobro začelo. Kako se vaša ekipa spopada s trenutno situacijo? Stvari postaviti popolnoma na svoje mesto bo, glede na dej­stvo, da se po našem pregledu nekatere nejasnosti in nepra­vilnosti vlečejo še iz prejšnjih uprav, težko. Ne pa nemogoče. Kot pr vo pomembno in oblju­bljeno dolžnost smo znižali vadnine na prejšnjo vrednost. Menimo namreč, da lahko dvig vadnin upravičiš le z dodano vrednostjo, ki jo nudiš v zame­no, ne pa kot nadomestilo manj­ka v blagajni. Tudi profesional­no delujem v poslovno športnih Na redni skupščini Nogometnega kluba Vrhnika, 19. maja 2016, je bilo izvoljeno novo vodstvo kluba. Predsednica je postala ga. Nina Menard, podpredsednik g. Andrej Šega, v upravni odbor pa so bili izvoljeni: ga. Mojca Krisch, g. Luka Vidmar in g. Bojan Zupančič. vodah, kjer je to že dolgo uve­ljavljeno pravilo. V prvi vrsti so vadnine namenjene poplačilu strokovnega kadra, vse druge obveznosti pa mora klub zago­toviti iz sponzorskih in drugih sredstev. Tu smo že napravili prve korake in vse kaže, da se je po spremembi klime v klubu trend sodelovanja s sponzorji obrnil navzgor. Naj povem še, da smo tekmovalno sezono 2015–2016 uspešno zaključili. Ponovno se zahvaljujem vsem vpletenim, saj so ravno oni s svojo srčnostjo in voljo pripo­mogli k temu. K sreči so pred nami počitnice in s tem čas. v katerem se bomo lahko popol­noma posvetili delovanju k luba vnaprej. Kakšni so vaši načrti? Po resnici povedano, veliki. V osnovi je naš nogometni klub zasnovan po principu zdru­ženja ljubiteljev tega športa in deluje po principu odprte ko­munikacije med vsemi udele­ženci. Prisluhnili bomo željam in idejam vseh, ki bi radi kaj do­brega postorili za naš klub. Tre­nutno se nas je nabralo mnogo, ki imamo veliko idej in volje. Seveda bomo na prvem me­stu zagotovili našim otrokom zdravo sredino, v kateri se bodo dobro počutili in se z veseljem športno udejstvovali. V svoje vrste smo že povabili nov stro­kovni kader z znanjem, ki bo daljnoročno pozitivno v plival na obstoj kluba. S tem je pove­zana tudi postavitev selekcij za prihajajočo sezono 2016–2017. Nenazadnje je pred nami tudi novo obdobje v povezovanju z lokalnim in okoliškimi nogo­metnimi klubi, ki je bistvenega pomena za razvoj nogometa v našem kraju. Z NK Borovnica smo že uspešno sk lenili dogo­vor o skupnem sodelovanju. Za konec: je pred nami kakšen pomembnejši dogodek? Da. Izvedba turnirja v malem nogometu na travi je v polnem teku in mislim, da bo prava po­pestritev vrhniškega nogome­tnega dogajanja. Igor Pavlovčič 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odlično sodelovanje vrhniškega ŠD Dren – zaključek sezone kluba in KZS Zapis v naslovu zagotovo ni pretiravanje in še manj zavajanje, kot bi morda dejali zlobni jeziki. V zadnjem obdobju si praktično ne moremo več pred­stavljati pomembnejše akcije krovne organizacije, kjer se ne bi omenjalo domačega košarkarskega kluba. Še dan­danes nam nasmeh na obraz izrišejo vsi tisti superlativi, s katerimi opisujemo dogodke, ki jih je vrhniški klub iz­peljal v prejšnjem obdobju. Najodmevnejši prireditvi sta bili Finalni turnir kadetov (marca letos) in Dan slovenske košarke – All Stars (decembra lani). Zlasti slednja pri­reditev je postregla s kopico zanimivih akrobatskih na­stopov, če že po igralski strani ni bilo mogoče opazovati nekaterih najboljših igralcev, ki jih premore naša deželica. Tudi osrednje poletno dogajanje na zunanjih košarkarskih igriščih tvorijo in soustvarjajo naši igralci in trenerji. Gre za najprestižnejši turnir trojk pri nas, ki poteka širom Slo­venije prek celotne poletne sezone in šteje kot državno pr­venstvo. Samsungov turnir 3 × 3 oz. celotno tekmovanje vodi naš trener mladinske in članske ekipe Matic Vidic. Pri tem mu več kot uspešno pomagata Primož Jurca (tre- ner ekipe U-13) in Urban Drašler (igralec članske ekipe). Seveda smo prisotni tudi na sami igralni površini, kjer se je k tekmovanju prijavilo kar nekaj domačih igralcev. Ga­šper Medmeš, Aljaž Turšič, Lovro Gregorka in Miha Možina nastopajo v ekipi Vrhnika Warriors, Jan Zobec in Nik Zobec pa sta (v isti mladinski kategoriji) z ekipo Sistem te laže prišla do pol.nala tekmovanja na prvem turnirju. A najslajše pride na koncu: Jan Novak in Milan Kovače­vić (doma vzgojena igralca) sta bila z ekipo Gladni vukovi celo zmagovalca v kategoriji U-21! V isti starostni kategoriji sta domače vrste zastopala še Bor Mirković in Rok Sa­vić. Slednji je sodeloval tudi v tekmovanju v zabijanju, a je po izjemnem .nalu v zadnjem krogu moral priznati pre­moč Tevžu Ružiču. Kot zadnjega omenimo še Žana Ča­mernika, ki z ekipo Fake TAxi sodeluje v kategoriji U-21. Končala pa se je dvoranska sezona oz. njen spomladanski del. Kot zadnji so s tekmovanjem končali igralci letnika 2001 in mlajši. Po dolgi in naporni sezoni so slednji odigrali še osem tekem v Mednarodni ligi, kjer so poleg domačih ekip sodelovale še ekipe iz Italije. Naši igralci so dosegli neka­ko polovični uspeh. Vzroke za nekoliko slabši izkupiček bi lahko iskali predvsem v odsotnosti nekaterih ključnih igral­cev. So pa ponujeno priložnost izrabili mlajši in tako prido­bili nekaj neprecenljivih izkušenj. Tu je treba še dodati, da bodo starejši pionirji prihodnjo sezono igrali v prvi SKL! Le malo je zmanjkalo, pa bi se nastopa v prvi SKL v nasle­dnji sezoni veselili tudi kadeti. Če bi na gostovanju v Krškem premagali vrstnike, bi se (zaradi odpovedi tekmovanja ŠD Šentvid) lahko merili z najboljšimi sedemnajstletniki v drža­ vi. A morda je tako bolje, saj bi zaradi pomanjkanja vodilnih letnikov v tej kategoriji težko sestavili konkurenčno ekipo. Velik uspeh pa je letos dosegla mladinska ekipa. V prvem krogu kvali.kacij za uvrstitev v prvo SKL so domači me­rili moči z ekipami Koš Koper, MP Sežana in Plama Pur iz Ilirske Bistrice. Vse tekme so gladko zmagali, in to z razliko več kot petindvajsetih točk! Tako so se že uvrstili v prvo B­-ligo, a želje segajo precej višje. V jesenskem delu jih čakata še dve tekmi z vrstniki iz Postojne. Če bi si tudi tu izborili pozitiven rezultat, bi ekipa mladincev po dolgih letih zopet nastopala v prvi A SKL. Se že veselimo napetih tekem in zanimivih potez! Andrej Smrekar, KK Vrhnika Dolgo in naporno sezono smo uspešno končali. ran, ki je na koncu tudi osvojila turnir. V tekmi za tretje mesto Čeprav je čas po zaključku prvenstvenih tekem proti gostitelju pa so po strelja­ navadno manj zanimiv, se je v našem klubu nju ťpenalovŤ domov zasluženo dogajalo veliko. odnesli pokal. Naši fantje so se udeležili ti le ekipama Ilirije in Kopra, različnih turnirjev, organizi-premagali pa so slovenske prvo-Nogometni center BrdoFantje letnika 2003 naše rali smo igralni dan in klubski ligaše, kot so Olimpija in Rudar nogometne šole so bil deležni piknik, potem pa s treningi za iz Velenja ter tudi združeno eki­nekaj časa konča li. Novo sezono po Rakeka, Tabora iz Sežane in časti, da so se lahko udeležili bomo začeli že v začetku avgu-Cerknice. Osvojeno enajsto me-treninga Slovenske nogometne članske reprezentance na Brdu sta. Začetke treningov za po-sto v takšni renomirani konku­pri Kranju in pobirali žoge slo­ samezno selekcijo in trenersko renci je še en pokazatelj več, da piramido za novo sezono lahko se na Drenu dela izredno dobro. venskim nogometnim asom. Že najdete na naši spletni strani. naslednji dan so bili Tine, Oskar Pokal iz Ajdovščinein Filip povabljeni na Brdo na Turnir Jana Oblaka in tur-Selekcija U-12 je v Ajdovščini manjši turnir med Medobčin­nir v Ihanu skimi nogometnimi zvezami za v družbi slovenskih in hrvaških selekcije U-13. Lahko bi dejali, Selekcija U-10 je šla preizku-nogometnih ekip odigra la zani­da so bili zbrani v reprezentan­ sit svoje znanje na zelo močan miv turnir. Na dobro pripravlje­ turnir Jana Oblaka v Škofjo nem igrišču so igrali po sistemu co MNZ Ljubljana. Fantje so bili visoko motivirani in so našo Loko. V skupini so se pomerili 6+1, ki je za to starostno skupi­nogometno šolo predstavili v z ekipami Domžale, Krka, Le-no netipičen. V po.nalu so iz­sce in Črnuče. V osmini .nala gubili proti ekipi Portorož–Pi-izredno dobri luči, kar ni ostalo smo v močnem nalivu žal iz­ gubili proti Jesenicam, vendar smo bili s turnirjem na splošno zadovoljni. Tudi zato, ker nas je obiskal naš reprezentančni vratar Jan Oblak, ki je fantom namenil nekaj spodbudnih be­sed in ťpetkŤ. Za konec sezone nas čaka še turnir v Ihanu, kjer bomo poizkusili potrditi dose­žek zimskega turnirja. Brinje Cup Imeti v skupini ekipe, kot so Gorica, Rudar iz Velenja, Koro­tan in Ilirija, ter se v nadaljeva­nju turnirja pomeriti še z eki­pama Olimpije in Kopra, priča, da je bil turnir v Grosupljem, ki se ga je udeležila selekcija U-11, izredno močan, saj so se zbrale vse najboljše in najbolj znane nogometne šole v Sloveniji. Naši fantje so morali premoč prizna­ ŠDRŠ Vrhnika Dekleta tudi letos zelo uspešna Pa smo še eno sezono državnega prvenstva v deklice pa so bile pete v skupi­ni CENTER. Naše najmlajše so rokometu pripeljali do konca in tudi tokrat so se redno udeleževale turnirjev, dekleta pokazala, da mislijo resno. kjer so si pridobivale dragocene Nekatera so bila bolj uspešna, na tekmah in raznih turnirjih. izkušnje za nadaljnje igranje v druga malo manj, a glavno je, da Kadetinje so v razigravanju višjih selekcijah. Glede na pri­so si vsa pridobila novo znanje, prikazale odlično igro in za-kazano znanje vseh ekip na za­izkušnje in stopila skupaj, ko je sedle končno trinajsto mesto. dnjih tekmah si tudi naslednjo bilo potrebno. Najpomembneje Starejše deklice so se na zadnjih sezono lahko obetamo dobre pa je, da so skupaj preživela ve-tekmah v sezoni borile za prvo rezultate. liko lepih in nepozabnih trenut-mesto, ki so ga osvojile že tri Takoj ko so končale s tekma­kov, tako na treningih kot tudi tekme pred koncem. Mlajše mi v državnem prvenstvu, so se neopaženo niti selektorju, ki jih je pohvalil. U-15 na Drenu V sezoni 2016/2017 bomo v ŠD Dren imeli tudi selekcijo U-15, ki jo bo vodil priznani nogometni strokovnjak Uroš Bučan, ki ima najvišjo mogočo licenco UEFA PRO. V preteklo­sti je deloval v kranjskem Tri­glavu, kjer je treniral igralce, kot so Josip Iličič, Bojan Jokič, Aleš Mertelj, Miral Samardžič, Sini­ša Andjelkovič. Treningi bodo v zimskem času potekali na še eni izmed novih pridobitev zadnjih let na Drenu, na umetni travi. Osnova selekcije bo nadarjeni letnik 2003, računamo pa, da se jim bodo pridružili tudi drugi nogometa željni fantje, rojeni v letih 2002 in 2003, ki jih ob tej priložnosti vabimo na Dren. začele pripravljati na Državno prvenstvo v rokometu na mivki. Državno prvenstvo je bilo letos organizirano v Šentvidu, in si­cer v soboto, 4. 6., za člane in v nedeljo, 5. 6., za mlajše selek­cije. Dekleta so se ga udeležila pod imenom ŠD Notranjska liga. Prvi dan so se odlično bo­rile članice in tako osvojile tre­tje (članice A) in peto mesto (članice B). Naslednji dan pa so kadetinje (letnik 2000 in mlajše) prikazale odlično igro, pometle s konkurenco in postale držav­ne prvakinje, starejše deklice (letnik 2002) pa so zasedle sed­mo mesto. Glede na to, da so dekleta tre­nirala na mivki le štirinajst dni pred državnim prvenstvom, so nas vse lepo presenetila in na­slednje leto lahko upamo na po­dobne ali celo boljše rezultate. Čeprav je sezona že končana, nas čaka še zadnje dejanje. Kot že pet let doslej bomo tudi letos v sklopu Argonavtskih dni or­ganizirali že šesti mednarodni Harpaston cup turnir. (18. in 19. junija) v dvorani OŠ A. M. Slomška in v dvorani OŠ Ivana Cankarja. Tea Kovač 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Športni praznik Tek Bevke 14. Tek Bevke; sobota, 4. 6. 2016, 327 tekačev, lepa množica navijačev in obiskovalcev celodnevne prireditve s prijetnim spremljevalnim programom. Prijavljenih tekačev je bilo 327, od tega 148 otrok in 179 odraslih. Najhitrejši moški na 7 km: Martin Ramšak, 0:26:37. Najhitrejša ženska na 7 km: Jasmina Fridau, 0:33:18. Najhitrejši moški na 14 km: Peter We­ixler, 0:56:34. Najhitrejša ženska na 14 km: Nataša Drašler, 1:13:25. Najhitrejši moški na 21 km: Jože Ma­rolt, 1:23:22. Najhitrejša ženska na 21 km: Katarina Brus, 1:45:49. Najstarejša ženska: Slavka Jovan, 1938, 7 km, čas: 0:45:41. Najstarejši moški: Mare Dobrin, 1941, 7 km, čas: 0:52:53. Najmlajši fant: Tilen Brus, 2014. Najmlajša deklica: Taja Gantar, 2013. Najštevilčnejša ekipa: ŠD Metrel, 23 tekačev in tekačic. Število tekačev v cilju: 290. 137 otrok 153 odraslih: • 28–21km • 31–14km • 94–7km Vsem iskrene čestitke in lepo vabljeni na naslednji 15. TEK BEVKE, 3. 6. 2017. Glede na navedene številke in glede na število dogodkov v okolici se je v soboto, 4. 6., na progo Teka Bevke po­dalo solidno število tekačev, 327. Upa­mo, da ste bili s traso in organizacijo v Bevkah zadovoljni in da ste doživeli prijetne trenutke na tako lepo sonč­no soboto. Z dobrim sodelovanjem z mnogimi sponzorji in donatorji nam je uspelo za vsakega prijavljenega tekača pripraviti več, kot je znašala prijavnina. Tudi v prihodnje bo naša vizija teka­čem ponuditi največ, kar je mogoče, od odlične trase, čudovite narave do bogato napolnjene darilne vrečke za vsakega tekača. Pokale najboljšim je podelila smu­čarska skakalka Urša Bogataj, priredi­tev pa je povezoval voditelj Radia An­tena Uroš Bitenc. Vse skupaj sta nas lepo pozdravila župan Občine Vrhnika g. Stojan Jakin in predsednica KS Bevke ga. Nataša Tešar. Plesno-navijaška akrobatska skupina Žabice in Športni škrat Čulibrk z otro­ki na rolarjih so nam popestrili pode­ litev nagrad. Poleg tekov je bilo še precej spre­mljevalnega programa skozi ves dan: animacija za otroke s čarodejem Tonijem,turistična vodnica Danica je predstavila piknik prostor pod kozol­cem toplarjem na Športnem parku Bevke. Podžupan g. Janko Skodlar je pripra­vil čudovito razstavo slik vzponov na Krim za pokal Krimko. Učenci glasbene in plesne šola Ego Lecta iz Brezovice so predstavili svoje dosežke. Zdravstveni dom Vrhnika nam je predstavil Center za krepitev zdravja na Vrhniki in nam prikazal pomen rekreacije v našem vsakdanjiku in po­menu rekreacije na naše zdravje. Prika­zana je bila tehnika nordijske hoje. Za otroke je bil postavljen napihljiv grad, točen sladoled in pena ter kokice so bile pika na i. Zvečer je bila velika vrtna veselica pod šotorom. Zabavala sta nas dva izredno dobra ansambla: Ansambel Krimski Lisjaki in Ansambel Donačka. Zabava je bila nepozabna! Šampinjoni z gorgonzolo na žaru so lokalna specialiteta (največji pridelova­lec Šampinjoni Smuk prihaja iz Bevk) in so dišali skoraj z vsake mize. Pri tej prireditvi sodeluje približno 170 prostovoljcev, katerim se iskreno zahvaljujemo za njihovo pomoč in jih že sedaj vabimo, da tudi prihodnje leto stopimo skupaj in organiziramo ta tradicionalni dogodek, ki je v Bevkah postal praznik. To je športni praznik za vse vaščane, to je dan, ki pritegne v Bevke največ gostov iz vse Slovenije, to je prireditev, skozi katero so Bevke postale bistveno bolj prepoznavne ši­rom Slovenije. Tek Bevke je veliko pri­pomogel, da se je na Športnem parku Bevke v teh štirinajstih letih spreme­nilo ogromno. Kdor tega še ni videl, mu toplo priporočam, da Športni park Bevke obišče in se prepriča, kaj vse je tam, naštejmo le nekaj zadev: odbojka na mivki, tenis igrišče, nogometno in košarkarsko igrišče, igrala za otroke, sprehajalne poti, čudovita narava, ko­zolec toplar za piknike in prireditve … Ob tej priložnosti se iskreno zahva­ljujemo vsem sponzorjem in donator­jem, brez katerih prireditve Tek Bevke ne bi bilo mogoče izpeljati. Prireditev 14. Tek Bevke so omogočili: Slovenija v gibanju 365–Športna unija Slovenije, Športno društvo Bevke, Prigo, d. o. o., Divinol, Germanol-Adria, d. o. o., Ljubljana, Obnova, d. o. o., SGV Servis gospodarskih vozil Vehar, Mo­trio Avtoservis AS-RS, d. o. o., Vrhni­ka, Šampinjoni Smuk, d. o. o., Bevke, Foteljček Zdravko Keršmanc, s. p., OK Fit Center, Formatisk, M Keršmanc, d. o. o., Krajevna skupnost Bevke, Skubic, Matej Skubic, s.p., Jorc Pobuda, d. o. o., Merkur zavarovalnica, Krpan, De­tel Plus, d. o. o., Boštjan Podlipec, Ti­skarna Somaru, ITP Inštalacije Tomaž Pišek, s. p., Citroen servis av to Merlak, d. o. o., Realprojekt, d. o. o., Okviri V, Krovstvo Tadej Lenič, s. p., Avtocen­ter Špan, Tuli, d. o. o., Majcen urejanje okolice, Larting, d. o. o., Jože Lenarčič, NLB, d. d., Dvig,. Marolt Beton, NLB Vita, d. d., Avtovleka Tomaž Lenarčič, s. p., Ključavničarstvo Marija Okorn, s. p., PGD Bevke, Siliko, J. ,L. Objekt, d. o. o. Jernej Lenarčič, ŠPB bar Bevke, Jure Brus, s. p., STV Marjan Per, s.p., Tran­sport M&B, d.o.o., ASM, d.o.o. Boris Marolt, Mizarski servis Ivan Vrhovec, s.p., Bevški štromar Boris Žakelj in Matjaž Vehar, Avtoprevozništvo Janez Vehar, Atet, d.o.o., Rabbit'S transport Karmen Zaje,c s.p., HIPIS, d.o.o., Av­toservis Rok Mele, s.p., UVZ, d.o.o., Vinko Žakelj, Bevarn Marko Perko, s.p., A-Sprint, d.o.o., Ana Kavčič, Log, A­-cosmos, d.d., kmetija odprtih vrat Pri Janšk Koreno nad Horjulom, L .askk d.o.o.k Borovnica, Sensilab, Ženkok d.o.o., Opus, Web company, Jože Go­stiša iz Zabrda, Marica Švagelj, Veze­nje Bovha, Štirnk d.o.o. Vrhnika, Juvik d.o.o., Lepotilni kotiček Polona Smukk s.p., Avtostorit ve Nartnik, Jernej Nar­tnikk s.p., Marija Jerajk s.p., kmetija Pr`Lavr, Dolinar Bevke, Jožica Rauter, s.p., Frizerski salon Sara Drenov Grič, Studio R. M., Renata Metljak, viza­žistka, Galij,a d.o.o., Summit leasing Slovenija, d.o.o., Žabji .t studio Bevke, KIMM, d.o.o. Logatec, Kemis, Adult M-5, d.o.o., E-mojster, d.o.o., Clas Maja Novak Domžale, Dvig, d.o.o., Optika Suke, Jan Sport Vrhnika, Mile Nikolić, Ljubljana, MOL Ljubljana, LMM, Mi­tras, Laborplast, d.o.o., Odorfer, d.o.o., AS- Adriatic Slovenica, Peter Ogrinc Bevke, Forch Ljubljana, Avtotehna Vis, Jože Gostiša Bevke, Picerija Braj­da Šmarje Sap, Juvi domžale, Gostilna Turšič Vrhnika, Foerch, d.o.o., Gostil­na Pr`Kopač, kmetija Švigelj Blatna Brezovica, EGO lecta, Kamnolom Mi­všek, Piškoti Adamič Vrhnika, Pekar­na Zalog, Milena Narandža, Domžale, Kocka Vrhnika, Super Pšanc Brezovi­ ca, Francka Seliškar, Dragomer, Milica Brejc, Log, Amoret, d.o.o. restavrator­stvo, Harvey Norman, Gostilna Kav­čič, Marjan Lenarčič, A-Gea Kristjan Ferjančič, Gostiša, d.o.o., Roman Go­stiša, Hrusty Igor Dolinar, s.p., Barcaf­fe, družina Golomboš Bevke, Družina Ajlec-Petkovšek, Cvetka Kozole, Čaplja, d.o.o., Truck servis Marko Gostiša, s.p., Kamnoseštvo Marko Dolničar, s.p., Slaščičarna Berzo Vrhnika, Telekom, Decathlon, Cvetličarna Karmen, Bev­ške maškare, Marolt beton, Generali, d.d., Rotar Podsmreka, R-Group, d.o.o., Hrušica, Regeneracija – barve in mazi­va, Silvo Dolinšek, s.p., Ig, Avtrotrade, d.o.o., Vrhnika, Zavarovalnica Triglav, Grega Gaber in Tanja Gaberščik, kra­jani Bevk in mnogi neimenovani posa­mezniki. Vsem iskrena hvala in pohvala, da imate odprte oči do okolja, v katerem živite. ŠPORTNO DRUŠTVO BEVKE Predsednik: Mitja Vehar Foto: Leon Novak, Irena Jeraj 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Športni klub ť2002Ť Namiznotenisači z mislijo že v novi sezoni S koncem šolskega leta se je končala tudi v svoji trenerski karieri omogočil prvi stik z namiznoteniško žogico že več Teniška šola Žabec namiznoteniška sezona. kot 300 (!) otrokom. To samo od sebe Potegnjena črta čez vse leto kaže, da dobro znamenje za šport v naši okolici, priča za neizbrisen pečat in upamo, da je bilo to obdobje zelo spodbudno: ki poganja in vzgaja mladino v pravem mu bo zdravje to še naprej omogočalo. Čestitamo tekmovalcema in članoma Teniške udeleževali smo se tekem na regijskem duhu, obenem pa nudi prepotrebno Za ves trud se naša sekcija obema iz srca šole Žabec, Denaliu Bajrektareviču in Tomažu nivoju in tudi mednarodnem (Alpe-sprostitev starejšim udeležencem v zahva ljuje. Moletu za uspehe, ki jih dosegata na teniških Adria) in tako pridobivali izkušnje. športnih aktivnostih. Zasluga za dobro Ob tej priložnosti vabimo vse ljubi­ tekmovanjih širom po Sloveniji in za njuno Uspeli smo povečati število naših delo velja med drugim tudi našemu telje najhitrejše igre z žogo, da se nam igralcev, kar pomeni, da namizni tenis novemu licenciranemu trenerju Dragu pridružite v novi sezoni. Zato nas spre-trdo delo. po šestnajstih zaporednih letih svojega Torkarju. Drago je vložil obilo svojega mljajte prek obvestil v Našem časopisu delovanja ohranja oz. celo pridobiva časa in vso sezono vodil mlajšo in na strani Facebooka (NTS Vrhnika), Mlada teniška upa Športnega bojih v skupinah uvrstil v glavni priljubljenost na Vrhniki, ki se zadnja skupino otrok, ki jo je predtem veliko kjer boste dobili vse potrebne podatke. kluba ť2002Ť nastopata: Denali v turnir. leta športno vzdiguje. To je vsekakor let uspešno vodil g. Franci Drašler, ki je MK kategoriji mini tenis do 8 let, To-Klub in teniška šola se za udelež­maž v kategoriji fantje do 16 in 18 bo v programih Teniške šole ťŽa-let. Denali se preko bojev v Round becŤ in sodelovanje z njo zahvaljuje Robinu, kjer zasede prvo ali dru-vsem udeležencem in njihovim Državni prvenstvi v ritmični gimnastiki go mesto, redno uvršča v glavne staršem. turnirje. V maju se je v Kopru na Maj je bil za GD Vrhnika in naše tekmovalke ritmične ce (Meta Mramor, Ana Jazbinšek, Nina tekmovanju Junior Koper Open do gimnastike obarvan z državnima prvenstvoma, in sicer pri Žižmond, Neža Čuk) so s svojo sestavo devet let uvrstil v pol.nale glav­ z obroči zasedle peto mesto. Tekmova­ posameznih tekmovalkah in tudi pri skupinskih sestavah. nega turnirja in po hudem boju v le so tudi s sestavo brez rekvizita (Meta treh nizih izgubil ter se uvrstil na Mramor, Ana Jazbinšek, Nina Žižmond, 3.–4.mesto. Športni klub ť2002Ť se V soboto, 14. 5., in nedeljo, 15. 5. 2016, ki so se predstavile kar s sedmimi sku-Neža Čuk, Ajda Ratković, Metka Moči­je s svojim tekmova lcem Denaliem je v Gimnastičnem centru na Viču po-pinskimi vajami, eno trojico in enim lar), za katero jih moramo še enkrat prav Bajrektarevičem udeležil tudi Lju­ tekalo Državno prvenstvo v ritmični gi-parom. V kategoriji mlajših deklic, kjer posebej pohvaliti, saj so se, čeprav so jo bljanskega teniškega satelita v or­ mnastiki med posameznicami prve in je tekmovalo kar petnajst skupin, je bil morale izvesti brez glasbe, odlično zna­ganizaciji TK Vrhnika v kategoriji druge skupine. Nanj so se uvrstile tudi lepo viden napredek naših dek let. Sku- šle in jo izvedle najbolje doslej. Zasedle mini tenis. Klonil je šele v .nalu ter vse tri naše individualke, Ajda Garbajs, pina GD Vrhnika 2 (Ivana Veronika so četrto mesto. Prav tako v kategoriji tako dosegel odlično drugo mesto. Nina Žižmond in Neža Čuk; slednji celo Troha, Erin Nolimal, Ajda Zalar, Hana članic sta Meta in Ajda med pari/troji-Denali se je udeležil tudi najbolj kar z dvema rekvizitoma. Punce so se s Poropat, Iza Žerjal) je zasedla šesto me- cami z obroči osvojili peto mesto. Tako množičnega turnirja v najmlajših svojimi sestavami, ki so jih lepo izvedle, sto, GD Vrhnika 1 (Živa Mezeg, Klara sta se državni prvenstvi za to sezono starostnih kategorijah (preko 250 mladih teniških upov) v organiza­ciji TZS - Igrajmo tenis - in se po Športni klub ť2002Ť V letošnji poletni sezoni ponujamo naslednje programe: • mini tenis, midi tenis, maksi tenis • teniški program za mlade od 15. do 20. leta • teniške programe za odrasle • tekmovalne in rekreativne programe Dodatna ponudba: šola brezplačno nudi loparje in žogice. Programi potekajo na teniškem igrišču v Športnem parku na Drenovem Griču. predstavile v nedeljo. Ajda je v sestavi Martinčič, Maša Plantan, Sonja Sara končali, kar pa seveda še ne pomeni, Info: 041 207 372. z žogo v hudi konkurenci zasedla šesto Margon, Ana Treven) sedmo mesto in da naša dekleta že počivajo. V juniju Športni klub ť2002Ť mesto, Nina je bila z žogo peta, s tra-GD Vrhnika 3 (Tjaša Škof, Eva Kozole, jih namreč čaka še kar nekaj mednaro­kom šesta. Neža je bila z žogo osma, s Lana Mladenović, Ines Koščak, Brina dnih tekmovanj, udeležile se bodo tudi kiji pa je stopila na tretjo stopničko in Alina Prosen) trinajsto. mesto. Deklice Pokala Slovenije in sezono zaključile s osvojila bron. (Ana Baretič, Lučka Patačko Koderman, tradicionalnim zaključnim nastopom Punce pa niso imele veliko časa za Staša Bojanovič, Urša Planinšek) so v na Vrhniki. Zato še naprej pridno tre­počitek, že takoj naslednji vikend jih je sestavi s kolebnicami prav tako osvojile nirajo tudi v juniju, mi pa držimo pesti, namreč čakal nov izziv, tokrat Državno trinajsto mesto. V kategoriji kadetinj je da nas bodo punce še naprej razveselje­prvenstvo v skupinskih sestavah. Tek-dekletom (Maša Gaberšček, Pika Gru-vale z lepimi rezultati in pridnim delom. movanje je potekalo v dvorani Vojašni-šovnik, Urša Troha, Ajda Garbajs) v sku-Verjamemo, da bo temu tako in bomo še ce Edvarda Peperka v Ljubljani, in sicer pinski vaji z obroči za las ušla medalja in naprej lahko ponosni nanje. v nedeljo, 22. 5. 2016. Na njem je svoje so osvojile četrto mesto. V isti kategoriji sestave predstavilo ogromno punc, med so med pari in trojicami Pika, Urša in Katja Grum, GD Vrhnika njimi tudi 29 tekmovalk iz GD Vrhnika, Maša zasedle štirinajsto mesto. Člani­ 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rokenrol na Vrhniki je bila šest minutna točka zelo Boštjan Pavček bo znova postavil temelje skupin lepo sprejeta in tako bomo tudi rokenrola na Vrhniki, v ekipi pa bosta tudi Jaka nadaljevali. Imam jasno začrta­ Južnič z Vrhnike in Gaja Malovrh iz Polhovega ne plesne cilje in prioritete, ki Gradca. so v skladu z mojimi vredno­tami in poklicanostjo. Tudi na Plesno mesto na Vrhniki ima ba Pan s soplesalko Barbaro Vrhniki bomo postavili nov rod že dolgoletno tradicijo. Med Šercer. Boštjan je veliko učil v Rock n Roll plesalcev, med tre­prvimi vaditelji, poleg Marka Novem mestu, Celju in okolici, nerji, ki nam bodo pri tem po-Hrena in Anite Vihtelič, ki sta po nekaj letih, ko je ubiral ra­magali pa bosta tudi Vrhničan, ustanovitelja, je v pedagoški zne poti, pa se je z veseljem spet ki je Svetovni in Evropski prvak ekipi začel sodelovati tudi Bo-vrnil pod okrilje Marka, Anite Jaka Južnič in njegova soplesal­štjan Pavček. Plesno pot je začel in Plesnega mesta; najprej kot ka Gaja Malovrh, ki prihaja iz v Novem mestu, nadaljeval pa s trener džeza in kasneje še kot Polhovega Gradca.Ť študijem na fakulteti za šport in trener rokenrola. Že od nekdaj svoj ples izpopolnjeval v Kazini, poskuša rokenrol nadgradi- Darja Kersnič in hip hop na ki jo je takrat vodil Marko Hren. ti z drugimi plesnimi zvrst-Kasneje je plesal tudi v plesni mi (džez, hip hop, modern ...). Vrhniki skupini Mojce Horvat. Ves čas Koreogra.ral in treniral je tudi Ko nekdo omeni kraj Vrhnika je jadral med džez plesom in lanska svetovna prvaka med je moja prva misel na čudovite akrobatskim rokenrolom. V starejšimi mladinci, ki sta bila plesne trenutke. Tu se je začela obeh zvrsteh je bil član držav-Matej Matečko in Evelin Arh. moja kariera plesne učiteljice. ne reprezentance. Sodeloval je Boštjan: ťPri nas gre za teamsko Niti v sanjah nisem pričakovala, z vsemi koreogra., ki so delo-delo in moram omeniti še Ireno da bomo preko šolskih dejavno­vali na slovenskem območju Petan in brez Marka in Anite sti, ki še dandanes potekajo na dober učni uspeh in posledično Gutnik. Plesno mesto na Vrhni-mesto mini produkcije in dva­(Fred Lasser, Paul Henry, Moj-zagotovo uspeh nebi bil tako OŠ Ivana Cankarja dobili ple-za dobro počutje; tu je veliko ki dela zelo kakovostno in uspe-najsto mesto street male skupi­ca Horvat, Mirjam Podobnik, veličasten. Pri zmagi na svetov-salce hip hopa, plesa disco dan-druženja in nenazadnje tudi hi niso nak ljučje. ne. Letos pa si želimo rezultat dr. Meta Zagorc, Marko Hren, nem prvenstvu (prej je imel par ce in rokenrola, ki so svetovnega spoznavanja sveta. Plesni prija-Uspehi iz prejšnjih let so do-še izboljšati, saj vso energijo Anita Vihtelič, Mimi Marčac za seboj 7 drugih mest) mi je formata. Pot do tja pa je bila vse telji ostanejo prijatelji za vedno. kaz, da na Vrhniki otroci radi usmerjamo predvsem v izbolj­Mirčeta, Miha Lampič ...) So-ostala v spominu izjava glavne prej kot lahka. Moje področje Naj naštejem le nekaj rezul-plešejo in so pripravljeni za šanje gibljivosti, vzdržljivosti, deloval je v raznih TV-oddajah sodnice Katalin Kis “danes je je bilo in je še vedno hip hop, tatov svetovnega in evropskega uspeh trdo delati. Tudi sedaj natančnosti, koordinacije, moči, (TV Variate, Poglej in Zadeni, zmagal ples”. Ja res je, moji, naši street in disco dance. Plesalci merila, ki so jih dosegli vrhniški imamo tu generacijo, ki v so-ravnotežja, kar pa je za dobrega Planet in, Zoom, Victorji, Miss pari plešejo veliko bolje kot vsa prvih mojih generacij so v dvo-plesalci hip hopa: dobnih tekmovalnih plesih, kot plesalca ključ do uspeha. Slovenije ... Sodeloval je kot ple-svetovna elita, z akrobatiko pa ranah preživeli ves svoj prosti • leta 2002 –sedmo mesto na so hip hop, street ... lahko seže Njihova največja generalka salec in akrobat v gledališču z smo tudi že za petami najbolj-čas, a bilo je vredno truda, prišli Svetovnem prvenst vu hip zelo zelo visoko. Sestavili smo pred Državnim prvenstvom je Borisom Kobalom – Mi se ne šm.” so namreč do odličnih rezulta-hop, male skupine, ekipo nadobudnih plesalk, ki bila te dni na Pozdravu poči­damo (Kranjsko Gledališče), Za Ravno te dni je bila produk-tov na državnih prvenstvih in • leta2003 – prvo mesto na ob plesu dejansko uživajo in tnicam, ki ga ob koncu sezone narodov blagor – SNG Drama cija plesne šole Plesno mesto končno tudi do naslova evrop-Eevropskem prvenstvu v hip se družijo tudi v prostem času. tradiciona lno izvede Plesno Matjažem Pograjcem – Arabela in več kot petsto plesalcev se skih prvakov. Bilo je res veliko hop, male skupine, Pridno trenirajo, konstantno mesto. Ne bom nič kaj skro­(Cafe Teater). Največji uspeh pa je zavrtelo na parketu športne odrekanja in nemalo stroškov • leta 2003 – četrzo mesto na ťpilijoŤ tehniko, saj so treningi mna, če rečem, da so blestele in je dosegel v show in džez ple-dvorane Dobrava. Boštjan: ťZa (kostumi, potovanja, priprave), Svetovnem prvenst vu hip namenjeni nastopom in tekmo-to jim oziroma si želimo vsi, da sih s plesno skupino KAZINA naš Pozdrav počitnicam sem vendar se je splačalo. Sklepala hop, male skupine. vanjem, kjer se plesalec vedno bodo blestele tudi na Državnem in s svojo soplesalko Romano poskusil s fuzijo Jazz plesne so se prijateljstva, ki jih plesalci Seveda ne gre pozabiti naslo-želi dokazati z vrhunskostjo. prvenstvu. Ko pa pridemo v re-Pahor, pri Rock n Roll-u pa kot tehnike in rock and roll-a, to-gojijo še dandanes. Obiskovanje vov evropskih in svetovnih pr-Vrhniške plesalke so že leta 2015 prezentanco, bomo lovile rezul­član Plesnega kluba M (Plesno rej združil sem plesalce Jazza plesa ustvari dobre učne oz de-vakov, ki sta jih dosegla plesalca na Državnem prvenst v u dose-tate iz prejšnjih let … Pustite se mesto) in svojega Plesnega klu-in Rock and roll-a. Mislim, da lovne navade in je zagotovilo za rokenrola Jaka Južnič inj Helena gle lepe rezultate, in sicer šesto presenetiti. (dk) PLANINSKI KOTIČEK 21. 5. 2016 – Cveletov pohod 2016 Po Krpanovi pešpoti iz Loške doline na Bloško planoto je Cvele načrtoval tokratni njegov pohod. Krenili smo iz Loške doline proti Knežjim njivam. V tej prijazni vasici nam je domačin Robert ra­zložil nekaj podrobnosti o delu Krpanove pešpoti, ki smo jo nameravali prehoditi. Nadaljevali smo skozi gozd, ki navdahne z razmišljanjem. Nehote lahko pomislimo, kakšen je v resnici bil Martin Krpan v primerjavi z zdajšnjim človekom. Seve­da je časovna razlika velika, pa vendarle zlahka ugotovimo, da se ljudje v bistvu nismo kaj prida spremenili. Stvari, ki jih je počel Martin Krpan, se še vedno dogajajo, in to še v večjem obsegu. Razlika je le v tem, da je zdaj na voljo in v pomoč sodobna tehnologija, ki pa je v Krpanovih časih ni bilo. Rahel vzpon čez sedlo Vrh gozda pod Velikim Zupanščkom in že je sledil spust na Bloško pla­noto proti vasici Metulje. Nadaljevali smo po mogočni Bloški planoti skozi vasice Topol in Stu­denec na Blokah. V razpoloženem kramljanju je čas še posebno hitro mineval, saj se Lintverni že nekaj časa nismo družili, zato smo si imeli veliko povedati. Po nekajurni hoji smo brez posebnega napora dosegli cilj v Volčjem pri Cveletu. Tam se nam je pridružil še Duno, ki je tokrat prikolesaril kar z Vrhnike. Pri Cveletu nas je prijazno sprejela Iz septembrskega koledarčka Nuša in nas postregla z dobrotami iz njene ku­hinje. Po prijetnem druženju smo še enkrat več zadovoljni zapuščali Volčje v želji, da bi se priho­dnje leto ponovno dobili na Cveletovem pohodu. Na pohodu smo sodelovali: Bankir, Cvele, Cvič­kar, Duno, Grintovec, Padalc, Peter, Stari, Špilčk in Vezist. Besedilo: Vezist 22. 5. 2016 – Srečanje MDO PD Notranjske 2016 Tudi vrhniški planinci so se udeležili srečanja Meddruštvenega odbora planinskih društev No­tranjske, ki so ga letos nadvse odlično organizirali planinci iz Planinskega društva Sveti Vid. Sreča­nje so združili s svojo 20-letnico društva, osre­dnji kraj dogajanja so bile Gornje Otave in nam hkrati pokazali, kakšne naravne lepote imamo tik pred nosom. Popeljali so nas do 15-metrskega slapa Žlofotec, mimo Dolenjih Otav in Stražišča smo osvojili vrh Špičasto Stražišče (955 m) z le­pim razgledom na Snežnik, Slivnico, Javornike in Nanos. Že med potjo so nas domačinke razvajale s svojimi dobrotami, vrhunec pa je bila zaključna prireditev z obilno pogostit vijo. Hvala vam, planinci Svetega Vida, dokazali ste, da ni pomembna številčnost članstva, ampak srce in nadvse odlično ste se izkazali. 7. 6. 2016 – 900.000 ogledov naših spletnih strani Zabeležili smo 900.000-i obisk naše spletne strani v devetih letih delovanja (začeli smo 20. marca 2007), kar pomeni povprečno 89.813 na leto, 7.484 na mesec, 1.871 na teden, 267 na dan. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upo­kojenskem kotičku Našega časopisa, vse obja­vljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Pla­ninskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Datum Dogodek Odhod Ur pohoda Organizator/ vodnik 17. 9. KARNIJSKE ALPE, 3. DEL (I) 6.00 6 JOŽE ŠKOLČ 27. junij 2016 ŠPORT elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK Obiska dveh viških vrtcev – skupin Damjane in Maje ter Helene in Špele na Planini – je bil najemnik Mitja tako vesel, da je mladim nadobudne­žem spekel goro okusnih palačink. Navdušene nad palačinkami so varuške zbrale nekaj prostovoljnih prispevkom in jih namenile za izgradnjo nove koče. S svojim dejanjem so varovancem nazorno pokazale, kako se dobro dejanje lahko hitro povrne. Nič manj ni za mladimi zaostajala ena od poho­dnic planinske skupine starostnikov, ki je denar, namenjen za plačilo kave svojim kolegicam, namenila izgradnji koče. Vzori naj vlečejo! Na spletnem naslovu: http://w w w.pd-vrhnika.si/koca.php?id=163 si lah­ko ogledate risbe nove koče, na: http://w ww.pd-vrhnika.si/koca.php?id=162 pa najdete vse doslej objavljene sponzorje in darovalce. Od zadnjega javljanja imamo nove sponzorje in darovalce: Sponzor 2 Sponzor 2 Sponzor 2 Sponzor 3 Sponzor 3 Donator 3 Donator 3 Donator 3 Donator 3 Donator 3 Donator 3 Donator 3 Ostali donatorji Anonimni darovalci, Brinšek Rude, Grom Nace, Japelj Darja, Končnik Cirila in Jože, Krašovec Srečo, Križ Janez, Nosan Milan, Peterlin Nada, Petrič Helena in Janez, Rigler Boris, Rode Joži, Rumenič Irena, Rupnik Ma­tej, Školc Jože, Štrakl Tomaž, Tribušon - Nosan Irena, Viški vrtci: skupini Damjane in Maje ter Helene in Špele, Vrhovec Boštjan in Vrhovec Mojca. Novak Roman, Oblak Danijel, Ogrin Rado, Pečar Janez, Pečko Nuša, Perše Peter, Petavs Maks, Petrič Helena in Janez, Prebil Mojca, Pribošič Lučka, Purger Miro, Ravnikar Vinko, Rosnany Bogdana, Rus Leopold, Saksida Mateja, Stržinar Mojca, Suhadolnik Uroš, Šimunič Marjan, Širok Brane, Šventner Stane, Toplišek Lara, Trček Franc, Varšek Lana, Velkavrh Andrej, Volk Dušan in Zrnić Dušanka. Podlaga Znesek v € % Prostovoljni prispevki – Zavetišče 4.180,00 5,85 Prostovoljni prispevki – Sedež PD 3.402,48 4,76 Prostovoljni prispevki – TIC 1.609,84 2,25 Prostovoljni prispevki – TRR - .zične 1.800,00 2,52 osebe Donacije pravne osebe – prispevki 5.654,92 7,92 Donacije pravne osebe – storitev 761,52 1,07 Sponzorstvo – prispevki 13.215,00 18,51 Sponzorstvo – storitev 20.782,24 29,10 Občina Vrhnika 20.000,00 28,01 SKUPAJ 71.406,00 100,00 • sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, vsako sredo od 19.00 do 20.00, • Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, • v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/ avgust) in • na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo Planinsko društvo Vrhnika koda namena: OTHR Tržaška cesta 11 BIC banke: LJBASI2X 1360 Vrhnika Referenca: SI 00 733 Kaj trenutno delamo? Nadaljujemo s pošiljanjem pisem bodočim sponzorjem in darovalcem, vzposta­vljamo stike z morebitnimi izvajalci in rezultati so že (in še bodo) vidni na sezna­mu Kje smo s sredstvi. Med tem časom smo pridobivali soglasja naših ťmejaševŤ na Planini, ki smo jih dobili brez težav, za kar se jim nadvse zahvaljujemo. V ve­čji meri je že pripravljena Dokumentacija identi.kacije investicijskega projekta (DIIP), ki je eden od zahtevanih dokumentov za pridobitev sredstev od Fundacije za šport, za katera načrtujemo kandidirati v jeseni. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. Pot na Tojnice 40 1360 Vrhnika Zaposlimo VKV VODOINŠTALATERJA (m/ž) Pričakovana znanja in izkušnje: -srednja poklicna izobrazba (IV. stopnja) tehnične smeri (strojništvo) -vsaj enoletne izkušnje na področju vodovodnih inštalacij - tekoče znanje, govorjenje in razumevanje slovenskega jezika -osnovno znanje urejanja besedil in dela s preglednicami -vozniški izpit B kategorije -zaželen izpit za traktor in bager -strokovnost -zanesljivost. Nudimo: -zaposlitev za nedoločen čas, s poskusno dobo 2 mesecev -enoizmensko delo, po potrebi delo v intervencijski službi. Opis dela: - občasno vodenje skupine delavcev, - samostojno izvajanje vseh vodoinštalaterskih del - odčitavanje in menjava vodomerov - opravljanje vseh strojnih in montažnih del pri obstoječih objektih, novogradnjah in rekonstrukcijah vodovodnega omrežja - delo z lahko mehanizacijo - zapiranje vode neplačnikom po navodilu predpostavljenega - inter vencijska popravila -delo v dežurni in zimski službi ter opravljanje vseh ostalih del po navodilih nadrejenega. Kandidati naj pisno vlogo na naslov Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika, pošljejo najkasneje do 11.7.2016. 27. junij 2016 OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si MALI OGLASI po telefonu na: 030 931 750. skladišče ali mirno poslovno zgrajeno l. 2010. Talno gretje, dejavnost. Možnost najema dve parkirišči, ZK urejeno. Kupim motorno žago znamke Prodam tri starejše lestenceStoritve Dobrova z okolico: iščemo v dodatnega prostora za pisarno. Prevzem takoj, prodaja zaradi Husqvarna ali Stihl, lepo ohra-(lustre) in starejši kotel za žganje­najem garažo, velikosti 20 m2. Cena po dogovoru. Kontakt: selitve v tujino. Cena: 140.000 njeno, malo rabljeno, novejšo, inkuho. Tel.: 031 627 959. Tel.: 041 832570. 041-692-666. evrov. motorno kosilnico, Naučim vas oblikovati iz gline. bočno na nitko, takoj kupim za Prodam malo rabljena oblači­Več informacij na tel. št. 051 Poceni prodam PVC okna, 1 Oddam družinsko stanovanjeOddamo poslovni prostor s gotovino. Tel.: 041/541-858. la št. 44 (ženska), zimske jakne, 346 179. kom – 180 x 140 cm, 2 kom – 80 v hiši za mlajšo družino ali par kopalnico in manjšo pisarno v hlače, jopice. 1 kom 5 evrov. x 140 cm. Tel.: 031 627 959 (mogoč odkup). Površina 72 m2 , centru Vrhnike, pri bencinski Odkupujemo krave, telice in Telefon: 031 439 994. Katering za dogodke kot so: sv. zaželeni nekadilci. Lokacija: Dol črpalki. 40 m2, cena: 300 eur/bike za zakol. Tel.: 031/387 922. krst, sv. birma, valete, poroke, Izdelujem razne lesene kon-pri Borovnici. Telefon: 041 299 mesec. 041 754 929 Podarim različne kemične maturanski plesi, rojstnodnev­strukcije (nadstreški, ostrešja,821. Motokultivator, koso, mulčar, svinčnike raznih oblik in na­ne zabave, pikniki … Pijača po zamenjava kritine, izoliranje Na območju Vrhnike in oko-frezo, traktor, prikolico in pisov ter razne okraske in spo­nabavnih cenah za bralce Naše­podstrehe, vsa kleparska dela Gostinski lokal, s prehrano, lice kupimo parcelo od 500 drugi stroj, tudi v okvari kupimminke. Podarim tudi album ga časopisa. Tel.: 051/684-975, – žlebovi). Opravim ogled, sve-317 m2 zemljišča, pritličje, Vrh-do 800 m2. Cena cca 65 €/m2 . (041 407 130). Harry Potter z nekaj sličicami. Zavod Jeterbenk. tujem, izdelam predračun. Mo-nika center, pri bencinski črpal-Lahko tudi hišo v tretji grad-Telefon: 031 844 575 žnost dobave vsega potrebnega ki, 180 m2, poslovnibeni fazi. Tel.: 031 392 153. Suha drva, več vrst (bukova, Nudim strokovno pomoč pri materiala in odvoz odpadnega. prostor = gostinski lokal/resta­ hrastova, sadna ...), prodam. Prodam tri čebelje družine na težavah s partnerskim odnosom Telefon: 041 653 428. vracija z vrtom na Jelovškovi 031 277512. 7 in 5 AŽ-satih; letošnje matice in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 ulici 6, oddamo. Cena: 1.200,00 (Notranje Gorice, Vrhnika), tel769 ali w w w.srcna-moc.si. Kmetijstvo Na Vrhniki menjam prijetno, EUR/mes 041/754-929 Sprejmem stare deske, orehove, 041 853 793. 32 m2 veliko stanovanje v češnjeve, jesenove... Tel.: 031 Vedežujem in rešujem vse bližini zdravstvenega doma in Prodam manjšo samostojno643 602 Prodam glasbeni stolp vaše težave, večinoma zakon-Prodamo dve PVC-cisterni, av tobusne postaje. Stanovanje stanovanjsko hišo na Bloški ťSharpŤ (radio, kasete, CD) z ske. Zato, če jih imate, pokličite, 1000 l, za čisto vodo, ojačani s je v mirnem bloku v visokem Polici, 80 m2, zgrajena l. 1850, zvočniki. Cena po dogovoru. kovinsko armaturo in ventilom rešila bom vašo težavo po zelo Starine pritličju in je vpisano v zemlji-adaptirana l. 1975. Priključki: Telefon: 031 643 212 hitrem postopku. Tel.: 051 251 za izpust. Cena 100,00 EUR za ško knjigo. Obsega kuhinjo z vodovod, elektrika, telefon, po­kos. Vse preostale informacije 489. Počitnice jedilnico, sobo z balkonom ter leg hiše stoji gospodarsko po-Star mizarski ponk, skrinje, na št. 040 25 88 99. kopalnico z WC-jem. Ker sta-slopje, hiša ima tudi lasten vrt. omare, voziček ciza, kripa ali Nudim energijske tretmaje in novanje presega potrebe našeHiša s pripadajočim zemljiščem Na hribovski ekološki kmetiji vam lojtrnik in druge stare predmete Lep apartma za do 4 osebe, svetovanje za osebno in duhov­družine, iščemo zamenjavo za (970 m 2) je bremen prosta in kupim. Tel.: 031 878 351. Červar – Porat (do Poreča 5 no rast. Telefon: 051 346 179. nudimo kokošja jajca. Mogoča večje stanovanje (na Vrhniki) z vpisana v zemljiško knjigo, ob dostava po dogovoru. Tel.: 031 526 km), blizu morja, infrastruktura dogovorom ob našem doplačilu.hiši je tudi prostor za parkira-Podarite odvečne knjige, pri-kolesarske in sprehajalne poti, Nudim učno pomoč šoloob-543 (Marija). Ponudbe na gsm 041-962-888. nje. Hiša je potrebna adaptacije. ročnike …? Pokličite, z veseljem oddajam po ugodni ceni. Tel.- veznim otrokom. Po izobrazbi Energijska oznaka stavbe: G. pridem, jih odpeljem in ohra-041 828 455. sem pedagoginja in imam veliko Prodam mešana drva (bukova), Na Dolu pri Borovnici prodam Cena po dogovoru. Za več in-že od 45 evrov dalje na kubični nim. Tel.: 030 996 225. izkušenj ter zagotavljam odlič­ zazidljivo parcelo v izmeri formacij prosim pokličite: 041 Terme Čatež – oddam hišico. ne rezultate. Več informacij: 051 meter. Tel.: 041 634 964 (Razor­ 110 0 m2. Cena po dogovoru. 502 870. Najem z dvema kartama je 40 Telefon: 041 439 499. evrov. Informacije na št.: 031 346 179 ska dolina, Vrhnika). Ostalo Računovodske storit ve in Prodam trisobno stanovanje Prodam cepilec na sveder, Ja-408 070. davčno svetovanje že od leta V Horjulu oddam prostor vna Drenovem Griču, prostorno godic, za 80 evrov. Horjul, tel.: velikosti 40 m2, primeren za in svetlo, 66,7 m2, 101 m2 atrija, Ugodno oddamo samostojno 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-031 852 871 Imam več ženskih oblačil, lepo ohranjenih. Pokličite na številko: hišo z vrtom v Medulinu za julska cesta 116, 1356 Dobrova. 01 755 10 18. 8 oseb – najem možen do 9. 7. 041 581 584 ali 040 904 859. 2016. Telefon: 031 732 740 Starejšim osebam nudim vso oskrbo na domu, tudi nepokre- Prodam otroški voziček znamke Quinny Speedi, malo tnim. Ozdravim levkemijo, slad- Delo rabljen, brezhiben, rjave barve. raka. Preprečim osteoporozo. korno bolezen, nekatere vrste Rabljen za enega otroka.Zeliščar, 031 006 155. Cena 50 evrov. Gsm 041 617 151, Iščem delo na območju Vrhni­(Nataša). ke: proizvodnja, razvoz, poma­gam lahko tudi pri sečnji lesa. Sestavimo različne pogodbe, Prodam digitalni TV spreje-031-616 -031 nje, svetujemo pri dedovanju in uredimo zemljiškoknjižno sta­ mnik in anteno Big Star. Cena delovnopravnih razmerjih. Po­ po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Avtomobilizem kličite na tel. št: 051-318-052. Prodam kvačkane prtičke iz belega garna in klekljane prtič-Prodam Renault Laguno, le­ Nepremičnine, ke – ročno delo. Telefon: 031439 tnik 2000, motor 1.8, 16V, prav­994 kar obnovljen komplet zavor, gradnja zamenjan jermen. Vozilo imaProdam kamnit portal vrat. tudi radio, klimo, poleg dam še Ugodno oddam v najem pro- Tel.: 031 730 522. skoraj nove letne gume z alumi­store za obrtne dejavnosti, skla­ nijastimi platišči. Registriran diščenje, 200 m2, v Mali Ligojni. Prodam elektromotor z vodno vse leto, solidno ohranjen. Tel.: 040 250 473. črpalko, strešnik Tondach: nor-031 365 136. ma – 50 kosov, zareznik – 100 V najem oddamo trisobno kosov. Prodam tudi voz gumar. stanovanje s površino 65,00 Tel.: 031 255 648. m2. Stanovanje je v centru Vrhnike, na mirni lokaciji. Možnost vselitve – TAKOJ. Najemna cena: 400,00 evrov/mesec z vključenim ogrevanjem, preostale obratovalne stroške,kot so: voda, elektrika, smeti, plača najemnik, zagotovljeno eno parkirišče. Plačilo varšči­ne v višini treh najemnin oz. 1.200,00 evrov. Za več informa­cij nas lahko pokličete na tel. št. 01/750-21-44. Če ste zainteresi­rani za najem, vas prosimo, da nam pošljete prošnjo, in sicer na elektronski naslov: info@ szvrhnika.si. Oddam sobo s kopalnico in sanitarijami v stanovanjski hišiv horjulski dolini. Kontakt na št. 051 318 052. Prodam zazidljivo parcelo v izmeri 530 m2 za gradnjo sta­novanjske hiše na Lukovici pri Brezovici. Vsa infrastruktura, na katero se objekt priključuje, je ob parceli. Dostop urejen po asfaltirani cesti doparcele. Za dodatne informacije pokličite 27. junij 2016 ZAHVALE IN OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 27. junij 2016 ZAHVALE IN OGLASI elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ................. ..........., ...... ....................... www.usluge-lavanda.si Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si pogrebne storitve vrhovec DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA 01/755 14 37 0 4 1 6 37 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 0 31 6 37 617 Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšel si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli, v bolečini nemi smo tiho sklenili glavo z lepo mislijo na te – za slovo. (po Pihlerju) ZAHVALA ANDREJ MOLK 1923–2016 Zahvaljujemo se vsem tistim, ki nanj niste pozabili tudi v zadnjih letih življenja, mu namenili trenutek časa, lepo besedo, topel pozdrav … Iskrena hvala osebju DU Vrhnika, dr. Drašler, dr. Petkovič, tolmačici slovenskega znakovnega jezika ga. Gostiša, Društvu upokojencev Vrhnika, Pogrebni službi Vrhovec in JP Žale Ljubljana. Hvala za zadnje slovo, darovano cvetje in sveče.  Žalujoči: njegovi najbližji Vsak tiho zori,počasi in z leti,a kamor že greš, vse potije treba na novo začeti.(Tone Pavček) Tiho se je poslovil naš dragi mož, oče in dedek ĐURO HOZJAK, (7. 4. 1930 – 5. 6. 2016) Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam stisnili roko in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, hčerki Đurđica in Ivanka, vnuki Julijana, Jure in Ana ter zet Viktor Vuprem oči vu to nebo visoko, tam jo vidim, jasne zvezde igrajo.(međimurska narodna pesem) Odslej je ena zvezda več na nebuin eno sonce manj na Zemlji. V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi JOŽE PLESTENJAK 9. 10. 1936 – 27. 5. 2016 Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Smrekarju, Pogrebni službi Lavanda, pevcem, sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija ter sinovi Vid, Jože in Ivan z družinami ZAHVALA Za vedno je zaspal naš dragi mož, ati in dedi FRANCI JURCA, iz Podlipe 62 pri Vrhniki (18. 12. 1944 – 13. 6. 2016). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene tolažilne besede, sožalje, darovano cvetje in sveče ter nesebično pomoč. Posebna zahvala tudi PGD Podlipa-Smrečje, Upokojenskemu društvu Vrhnika, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Okteta Raskovec za čudovito in sočutno zapete pesmi in pogrebni službi Vrhovec. Hvala Petru Filipiču za lepo sestavljene in prebrane besede slovesa. Ati neizmerno te bomo pogrešali. Žena Mili, hčerki Milojka in Sonja ter sin Matej z družinami, posebno pa vnuki Ines, Rok, Tereza in Matija. Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpel sem,in večni mir mi zaželite. Veliko prezgodaj nas je zapustil naš brat in stric ŠTEFAN GUTNIK po domače Kazincov Štefan iz Sinje Gorice 8 8. 9. 1966 – 28. 5. 2016 Iskrena hvala vsem prijateljem in sosedom za takojšnjo pomoč! Hvala sorodnikom, znancem, poslovnim par tnerjem za izrečeno sožalje in spodbudne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej hvala gospe Katarini in Janezu za poslovilne besede, dekanu Blažu za ganljivo slovo, pogrebcem, pevcem, trobentačem, Pogrebni službi Vrhovec. Brata Marjan, Andrej in sestra Jelka z družinami ZAHVALA MATJAŽ PREBIL 1963–2016 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu je tiho odšel od nas ANTON GOSTIŠA 14. 6. 1924 - 15. 6. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Vrhnika za vso prijaznost in nego. Žalujoči: žena Marija, hčerke Zmagi, Sonja in Vesna z družinami, sin Ronko z družino ter vnuki in pravnuki Zahvale Želite tudi vi objaviti zahvalo? Pošljite nam jo po elektronski pošti na nascasopis@zavod-cankar.si (besedilo v wordu, sliko kot v priponko) ali po klasicni pošti v na Naš casopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika. Cena zahvale je 68,72 evrov z DDV. Zraven pripišite v še naslov placnika in telefon. 27. junij 2016 RAZVEDRILO elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. J U N I O R HUMOR Potrebuješ: plastičen lonček balon žogico iz zmečkanega papirja Lončku odreži dno, namesti prerezan balon in že lahko streljaš! Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala podpokroviteljstvom spletne trgovine Kulshop.si, se je glasilo: ťNadomestne kar tuše KulshopŤ. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim:Mari­ji Perko iz Bevk, Marjanu Plestenjaku iz Polhovega Gradca in Mojci Buh iz Podsmreke.Nagrajenci bodo po pošti prejeli obvestila o nagradi, ki jo bodo lahko prevzeli oziroma jim bo dostavljena preko spletne trgovine Kulshop.si. Poiščite nas na Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 17. julija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, FACEBOOKU s pripisom ťNagradna križankaŤ. Trije nagrajenci bodo prejeli praktične nagradeZavoda Ivana Cankarja Vrhnika. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: • Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 439/27.6.2016 C M Y K 68 27. junij 2016 OGLASI 68 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za vse generacije! Samsung GALAXY A5 2016 12,95 €/MESEC Velja ob vezavi za 24 mesecev. TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01 755 71 61 | M: 041 342 000 | mega.phone@siol.net TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne.