ŠTEVILKA
leto i.n, junu ?o?o
CENA 1.80 EUR
STRAN 6
STRAN 7
Administrativni preklic epidemije covid-19
Še naprej potrebno spoštovanje zaščitnih ukrepov
V BSH Hišni aparati Nazarje donirali ZO tisoč evrov zdravstvenemu domu
V hotelu Planinka čas med Družba Golte v vrtincu	Duhovnik Toni Brinjovc:
krizo porabili u nadgradnjo likvidnostnih težav in priprav »Današnji svet ne prestižne ponudbe	na poletno sezono	zna čakati.
STRAN 8
STRAN 11
STRAN 16
Oglasi
ČISTILNI SERVIS DANILO POPRASK S. P.
Hitra odzivnost je njihova konkurenčna prednost
Družinsko podjetje Danila Popraska iz Skornega se ukvarja s čiščenjem poslovnih in večstanovanj-skih stavb. Izvajajo tudi vzdrževanje in urejanje okolice, košnjo in obrezovanje, skladno s potrebami in željami naročnikov. OČE MARJAN OBRTNIK ŽE V
JUGOSLAVIJI Danilov oče Marjan je imel obrt že pred osamosvojitvijo Slovenije, ukvarjal se je s kovinarstvom. Izdeloval je žage in lesnopredelovalne stroje, ki so bili takrat zelo iskani. Z osamosvojitvijo so za mnoge majhne obrtnike, ki niso imeli kupcev na tujih trgih, prišli težki časi, zato se je preusmeril v vzdrževanje in popravilo kmetijske mehanizacije. Ker ta dejavnost ni prinašala zadostnega dohodka, se je začel ukvarjati še z vzdrževanjem večstanovanjskih stavb.
MAMA ANA ZAČELA Z DEJAVNOSTJO ČIŠČENJA Kmalu se je pojavilo še povpra-
Oče Marjan (levo), Danilo
ševanje po čiščenju večstano-vanjskih objektov. Tako se je poslu pridružila še Danilova mama Ana, ki je pred tem delala v čistilnem servisu in je imela na tem
Poprask (na sredini) in mama Ana področju precej izkušenj. Leta 2013 je odprla svoj s. p. in začela z dejavnostjo, ki jo opravljajo še danes. Tudi Danilo je bil zaposlen pri starših, nato je ob njuni upokojitvi leta 2019 prevzel posel, ki ga sedaj uspešno vodi.
HITRA ODZIVNOST JE KONKURENČNA PREDNOST
Naročniki njihovih storitev so predvsem podjetja. Osredotočeni so predvsem na Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Omejitev na lokalno okolje je po besedah Danila Popraska ključnega pomena, saj lahko le tako zagotovijo hitro odzivnost, ki je v teh časih nujna, kajti le tako si lahko konkurenčen. Do sedaj z individualnimi naročniki še niso sodelovali, ker pa opažajo povpraševanje tudi v tem segmentu, razmišljajo, da bi se usmerili tudi na ta del trga.
EPIDEMIJA TERJALA PRILAGODITEV ČEZ NOČ Epidemija novega koronavirusa jim je prinesla tako slabe kot dobre stvari. V tem času so izgubili kar nekaj posla, kajti nekatere njihove stranke so tudi same ostale brez dohodka. Čez noč so se morali prilagoditi in slediti vsem predpisom glede opravljanja dela in varovanja zdravja zaposlenih. Temu je sledil izpad dohodka in na drugi stra-
(skrajno desno). (Foto: FK)
ni večji strošek dela zaradi razkužil, rokavic, zaščitnih mask in ostale zaščitne opreme. STORITVE PROFESIONALNEGA ČIŠČENJA VSE BOLJ POMEMBNE Razmere se počasi umirjajo in njihovi naročniki so jim hvaležni, ker kljub začetni paniki in negotovi situaciji niso prenehali z opravljanjem svojega dela in so se hitro odzvali na potrebe tistih, ki so jih potrebovali. Kot pozitivno plat sedanje krize vidijo, da so se naročniki njihovih storitev v času epidemije začeli zavedati, da so storitve profesionalnega čiščenja res pomembne in da bodo v časih, ki prihajajo, postale nuja za nemoteno delovanje podjetij. SLEDIJO TRENDOM V STROKI IN POVPRAŠEVANJU Čistilni servis Poprask ostaja še naprej zavezan svojemu poslanstvu zadovoljiti potrebe naročnikov. Pri čiščenju so začeli uporabljati nove tehnologije, ena takšnih je ozonsko čiščenje prostorov, ki zagotavlja dezinfekcijo težko dostopnih mest v prostorih, kot so pisarne, hodniki ipd. Načrtujejo, da bodo svoje storitve razširili še na čiščenje fasad, streh, grafitov in fotovoltaičnih modulov, saj je povpraševanje za to v zadnjem času zelo v porastu.
Nastasja Kotnik
2
Savinjske novice št. 25, 19. junij 2020
Iz vsebine:
Tretja stran
Temo tedna
Bolniške odsotnosti med Zgornjesavinjčani ostajajo pod slovenskim povprečjem...............4
Zgornjesovinjski zdrovstveni dom
Poplačilo razlike plač bo negativno vplivalo na poslovni rezultat...................................6
Šmortno ob Poki
Vina Mihaela Fajfarja nominirana za šampiona leta 2020 ...............................................9
20 let KGZS
Zaradi epidemije volitve
prestavili na jesen.......................................................10
Predavanje mag. Zvonke Kladnik
O šoli pred in po karanteni.....................................19
MŠ
II , &
Jodrolni klub Sovinjo
Savinjska regata deležna
nekaj sprememb...........................................................21
MŠ
m
L
Zdrav življenjski slog najboljša obramba (tudi) proti koronavirusu
Prekomerna telesna masa in debelost že nekaj časa naraščata tako v Sloveniji kot v večini evropskih držav. Gre za problem, ki vpliva na dolžino in kakovost življenja ter razvoj različnih bolezni. Debelost je pogosteje prisotna pri nižje izobraženih in socialno šibkejših prebivalcih in je v veliki meri posledica neustreznih prehranjevalnih navad.
Zadnja spoznanja kažejo, da je debelost tudi največji dejavnik tveganja za hud potek okužbe s koronavirusom. Verjetnost, da bodo potrebovali pomoč pri dihanju ali da bodo zaradi covid-19 umrli, je pri debelih ljudeh največja. Hkrati tudi dlje časa ostanejo kužni, opozarja vodilni francoski epidemiolog Jean-François Delfraissy, ki je ugotovil, da koronavirus resno ogroža četrtino odraslih Francozov predvsem zaradi debelosti.
Če še drži pregovor, da kar se Janezek nauči, to Janez zna, potem bi morali biti še posebej zaskrbljeni zaradi naraščanja prekomerne telesne mase in debelosti pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih petindvajsetih letih se je v Sloveniji delež debelih fantov v starosti od 7 do 18 let povečal s pet in pol na skoraj trinajst odstotkov, pri dekletih v istem starostnem obdobju pa z dobrih treh na skoraj osem odstotkov.
Tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki so zaradi nezadostne telesne dejavnosti oziroma sedečega življenjskega sloga izpostavljeni številnim dejavnikom tveganja za pojav različnih bolezni. Priporočena dnevna telesna dejavnost za odrasle je vsaj trideset minut dnevno, medtem ko se otrokom in mladostnikom priporoča vsaj ena ura telesne dejavnosti dnevno.
V Sloveniji osemnajst odstotkov mladostnikov, starih enajst, trinajst in petnajst let, v času šolskega tedna preživlja svoj prosti čas sede več kot štiri ure na dan. S starostjo se delež otrok, ki v svojem prostem času pretežno sedijo, povečuje. Enajstletni-kov, ki na takšen način preživljajo prosti čas, je dobrih osem odstotkov, trinajstletnikov osemnajst odstotkov, petnajstletnikov pa že več kot 28 odstotkov.
Statistika pravi, da so telesno dejavni otroci in mladostniki bolj uspešni pri šolskem delu, lažje si zapomnijo novo snov in so bolj zadovoljni s svojim zdravjem ter kvaliteto življenja. Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k uravnavanju krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega telesna dejavnost pomembno pripomore k boljšemu duševnemu zdravju posameznika.
Peto leto zapored je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) zbral podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Iz poročila je mogoče razbrati, da so razlike med posameznimi občinami precejšnje, nas pa je seveda najbolj zanimalo, kako je z zdravjem občanov v zgornjesavinjskih občinah. Podatke smo za vas strnili v tokratni temi tedna.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto LII, št. 23, 5. junij 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@sa-vinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com	Savinjske ncrnce št. 23 5. junij 2020 3
Tema tedna, Anketa
ZDRAVJE V ZGORNJESAVINJSKIH OBČINAH
Bolniške odsotnosti med Zgornjesavinjčani ostajajo pod
slovenskim povprečjem
2e peto leto zapored je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Te objavlja na spletnem portalu Zdravje v občini (ZVO). V Sloveniji so še vedno vidne velike razlike med občinami, tudi zadnji podatki, ki s pomočjo različnih kazalnikov proučujejo zdravje Slovencev v 2019, to potrjujejo.
NIJZ DODAL TRI NOVE KAZALNIKE Pregled petletnega stanja kaže, da nekateri kazalniki kažejo na iz-
Na nivoju države se je bolniška odsotnost v povprečju zvišala z 13, na 16,4 dneva na leto na zaposlenega prebivalca.
7
boljšanje zdravja na državni ravni, spet drugi nakazujejo poslabšanje. Tako je med drugim zabeleženih manj bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoence-falitisa. Pozitiven je tudi trend povečanja udeležbe v državnih pre-sejalnih programih za raka. Hkrati se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let.
NIJZ je v letošnjem pregledu dodal tri nove kazalnike, ki prikazujejo sa-moporočani delež uporabnikov ko-

Naša anketa
Z bolezenskimi znaki na delo v strahu za službo?
Vsak kdaj zboli, včasih hudo, včasih zgolj za kratek čas. Vsi moramo zaradi bolezni kdaj pa kdaj ostati doma. Kdaj kdo hlini bolezen in bolniško izkoristi ali pa ima kdo simptome bolezni, a zaradi morebitne izgube službe ali slabšega plačila zaradi bolniške ne gre k zdravniku. Kako bolezensko stanje doživljajo sogovorniki?
Valerija Vučina, Nazarje
Bolniške odsotnosti se po moje večajo zaradi vse hitrejšega tempa življenja, tudi zaradi stresnega dela. V proizvodnji je po večini izmensko normirano delo in si delavec težko spočije. V vsaki panogi se najdejo posamezniki, ki bolniško odsotnost izkoriščajo, vendar je to stvar delodajalca, kako bo preverjal upravičenost bolniške.
Nagrajevanje delavcev, če niso v bolniški vse leto, za mene ni sporno. Za marsikoga je to spodbuda. Kot mlajša sem tudi sama šla v službo s povišano temperaturo v strahu pred izgubo službe. Ko sem to vseeno izgubila, sem na prvo mesto postavila svoje zdravje. Marsikatero slovensko podjetje že dela na tem, da zagotovi zdravo delovno okolje, vendar imajo podjetja na tem področju še vedno nekaj manevrskega prostora.
Anka Starič, Rečica ob Savinji
Vzroki za bolniško odsotnost so različni in odvisni tudi od psihofizičnih obremenitev na delovnem mestu in delovnih pogojev. Če s svojim delom nisi zadovoljen, to zagotovo tudi vpliva na slabo splošno počutje. Po mojem mnenju je največ odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb pri delu oziroma izven dela. Glede na to, da o tem, če delavec ni sposoben opravljati dela, odloča zdravnik, ni veliko zlorabljanja bolniških staležev. Prehlad ali malo povišana telesna temperatura nista nikoli bila vzrok za mojo odsotnost z dela. Po karanteni pa bi iz previdnosti zaradi tega raje nekaj časa ostala doma.
Zoran Maričič, Radmirje
Ljudje vse pogosteje zbolijo zaradi nezadovoljstva in stresa v službi. Koliko se bolniška zlorablja, bi težko rekel, saj je od vsakega posameznega delodajalca odvisno, kako to kontrolira. Sam sem že bil v službi s povišano temperaturo in nisem šel v bolniško. Nekatera slovenska podjetja že skrbijo za zdravo delovno okolje in ohranjanje zdravja zaposlenih, a so ta v manjšini. Številna podjetja tega ne delajo.
Irena Štrukelj, Zgornje Kraše
Zase lahko rečem, da v svojih več kot treh desetletjih delovne dobe nisem bila v bolniški zaradi bolezni ali zaradi bolezni otrok. Tudi nikoli nisem šla v službo s povišano temperaturo. V podjetju, kje sem zaposlena, delodajalec skrbi za zdravo delovno okolje. V delovnem času imamo ob določeni uri možnost telovadbe in pet-najstminutno razgibavanje ob animatorki, urejena je prehrana z raznovrstnimi jedilniki. V podjetju imamo športno društvo z različnimi sekcijami.
Gregor Preprotnik, Robanov Kot
Podatki o porastu bolniškega staleža mi niso znani, zato težko rečem, zakaj se ta povečuje. Verjamem pa, da so ljudje v današnjem času zelo obremenjeni in pod velikim stresom. Sam nikoli nisem bil v službi s povišano temperaturo. Zgodilo se je, da sem malo kašljal ali bil prehlajen, a zaradi tega nisem ostajal doma. Prav ta ko menim, da nekateri delodajalci zelo dobro skrbijo za zdravo delovno okolje in skrbijo za zdravje svojih zaposlenih.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Tema tedna, Aktualno
noplje, nove primere malignega melanoma in delež žensk, ki so opravile presejalni test v programu Dora. KAR NEKAJ KAZALNIKOV ZDRAVJA SE IZBOLJŠUJE V primerjavi z lanskoletno objavo so strokovnjaki NIJZ opazili izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Poleg že omenjene astme pri mladih in klopnega me-ningoencefalitisa manj prebivalcev prejema zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Nižja je tudi stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke. Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, tudi na račun zmanjševanja prezgodnje umrljivosti na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. 2e pet let se postopno zmanjšuje število samomorov, umrljivost se je zmanjšala v skoraj 60 odstotkih slovenskih občin. Prav tako je manj bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu.
TREND NARAŠČANJA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI NE POPUŠČA Zadnji podatek pa ne pomeni, da se zmanjšuje tudi število prometnih nesreč z alkoholizirani-mi povzročitelji. To število še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko so analitiki NIJZ začeli spremljati ta kazalnik.
14,8 dneva
na leto je povprečje bolniške odsotnosti v Zgornji Savinjski dolini.
V primerjavi z objavo v lanskem letu se je povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Višje je število srčnih kapi in zlomov kolka pri starejših prebivalcih, prav tako število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanom-skih kožnih rakov.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da že vseh pet let ostaja trend naraščanja bolniške odsotnosti. Število bolniških odsotnosti se je v primerjavi z letom 2016 povečalo kar v 88 odstotkih slovenskih občin. To pomeni, da se je na nivoju države bolniška odsotnost v povprečju zvišala z 13,7 na 16,4 dneva na leto na zaposlenega prebivalca. Pov-
prečje v Zgornji Savinjski dolini sicer znaša 14,8 dneva, kar je precej pod slovenskim povprečjem.
NAJMANJ BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI V ZADNJIH PETIH
LETIH MED SOLČAVANI Različna bolezenska in poškod-bena stanja seveda vplivajo na bolniško odsotnost zaposlenega prebivalca. Ob pregledu statistike bolniške odsotnosti Zgornje-savinjčanov objavljene v lanski in letošnji aplikaciji ZVO je razvidno, da je koriščenje bolniškega stale-ža najbolj naraslo v občini Ljubno (18,9 odstotka) in občini Rečica ob
Nizek nivo gibalne učinkovitosti je namreč pokazatelj zdravstvenega tveganja, ki je lahko posledica telesne nedejavnosti, prekomerne prehranjenosti ali kombinacije obeh.
Delež osnovnošolskih otrok v Sloveniji, ki dosegajo primeren telesni indeks, narašča, znaša že 52,3 odstotka otroka. Kazalnik telesnega fitnesa temelji na štirih gibalnih sposobnostih, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost.
Raven gibalne učinkovitosti slovenskih otrok se je v primerjavi s podatki iz ZVO 2016 dvignila tudi v večini zgornjesavinjskih občin.
Savinji (15,3), najbolj pa je upadlo v občinah Solčava (-48,1) in Luče (-31,9).
Gledano v zadnjem petletnem obdobju so največ bolniške odsotnosti po dnevih med zaposlenimi prebivalci dosegli v Gornjem Gradu (16,8 dneva), sledita Ljubno in Mozirje (15,2). Daleč najmanj bolniško odsotnost koristijo Solčavani, v petletnem obdobju so v povprečju koristili le 10,2 dneva na leto.
V LUČAH IN SOLČAVI OTROCI GIBALNO NAJBOLJ SPRETNI ...,
Medtem ko odrasli očitno vse bolj obolevamo, saj bolniška odsotnost narašča, pa lahko rečemo, da se telesni fitnes oziroma nivo gibalne učinkovitosti slovenskih osnovnošolskih otrok počasi izboljšuje. Kot je zapisano na portalu ZVO, je bil pred petimi leti telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v 2020 se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100.
Razveseljiv je podatek, da se je raven gibalne učinkovitosti slovenskih otrok v primerjavi s podatki iz ZVO 2016 dvignila tudi v večini zgornjesavinjskih občin, in sicer v vseh z izjemo občin Nazarje in Rečica. Ti občini sta z indeksom 48,7
(Nazarje) in 45,7 (Rečica) precej pod slovenskim povprečjem (52,3). Z najvišjim indeksom fitnesa otrok se ponašata občini Luče in Solčava (60,9), sledi jima Ljubno (578), prav vse, z izjemo Nazarij in Rečice, pa so nad slovenskim povprečjem ... A HKRATI NAJBOLJ PREKOMERNO PREHRANJENI Kljub vse boljšemu telesnemu fitnesu otrok je nekoliko naraslo število prekomerno prehranje-
V skoraj 60 odstotkih
slovenskih občin se je zmanjšala umrljivost.
nih osnovnošolskih otrok. V Sloveniji je tako po podatkih ZVO 2020 med osnovnošolskimi otroci 24,5 odstotka prekomerno prehranjenih. Kazalnik prekomerne prehranjenosti otrok in mladostnikov opisuje, kakšen delež otrok in mladostnikov ima indeks telesne mase nad mejno vrednostjo prekomerne prehranjenosti za ustrezno starost, in torej zajame vse preddebe-le ter debele.
Zaskrbljujoč je podatek, ki se tiče zgornjesavinjskih otrok. Prav v vseh naših občinah je delež prekomerno prehranjenih otrok nad slovenskim povprečjem. Zanimivo je, da je ta delež najvišji (32,4) ravno v Solčavi in Lučah, kjer je sicer zabeležen visoko nadpovprečno dober telesni fitnes teh otrok.
Tatiana Golob
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
Doslej delodajalcem več kot 37 milijonov in pol
V petek, 29. maja, je republiški zavod za zaposlovanje delodajalcem nakazal 2,5 milijona evrov za povračilo nadomestila plače. Tokrat je nadomestila prejelo 1.484 delodajalcev.
Na zavodu so do vključno 28. maja prejeli 47 tisoč vlog delodajalcev za povračilo na podlagi prvih dveh interventnih korona zakonov.
Skupaj s tokratnim izplačilom je bilo za namene čakanja na delo, višje sile in odrejene karantene skupaj izplačanih dobrih 37 in pol milijona evrov za okoli 23.600 delodajalcev.
V maju so bila izvršena plačila v treh sklopih, junija predvidevajo dva roka za izplačilo povračila nadomestila plače.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
5
Aktualno
ADMINISTRATIVNI PREKLIC EPIDEMIJE COVID-19
Še naprej potrebno spoštovanje zaščitnih ukrepov
S 1. junijem je preklicana epidemija nove koronavirusne bolezni, a to še ne pomeni, da bolezni covid-19 in nevarnosti za okužbo ni več. Se vedno za bolezen ni ne zdravila ne cepiva, zato je še naprej potrebno spoštovanje medsebojne razdalje, higiene kašlja, umivanja rok in uporabe zaščitnih
mask, kjer varne razdalje ni mogoče držati.
LE ŠTIRI NOVE OKUŽBE
V zadnjem tednu so bile potrjene štiri nove okužbe v Sloveniji, do konca maja je za posledicami bolezni umrlo 109 oseb. V Zgornji Savinjski dolini ostajamo 2. junija pri enajstih potrjenih primerih bolez-
V SVETU 6,5 MILIJONA OKUŽENIH
V svetu je bilo 3. junija 6,5 milijona okuženih oseb za covid-19, umrlo jih je 383 tisoč, po bolezni je okrevalo 3 milijone ljudi. Več kot dva tisoč okuženih dnevno odkrijejo v Bangladešu, Pakistanu, Iranu in Mehiki, v Rusiji pa so dnevno potrdili več kot devet tisoč okužb.
ni. Z uradnim koncem epidemije je prenehalo veljati še več ukrepov, ki so bili uveljavljeni zaradi preprečevanja okužbe z novim koronaviru-som.
VSE VEČ DEJAVNOSTI DELUJE
Poleg manjših nastanitvenih obratov, ki so lahko odprti že dva tedna, so sedaj odprti tudi tisti, ki imajo več kot 30 sob, nastanitveni obrati za potrebe zdraviliškega zdravljenja, fitnes centri in centri dobrega počutja, bazeni in vodne aktivnosti. Zaprti ostajajo diskoteke in nočni klubi. Prav tako ob ne-
deljah in praznikih ostajajo zaprte trgovine z izjemo bencinskih servisov in lekarn, ki so lahko odprti. Normalizira se delo upravnih enot, šolarji so se vrnili v šole.
ZBIRAJE DO 200 OSEB Dovoljeno število oseb pri zbiranju na javnih krajih in mestih se je s 50 povečalo na 200, a je še vedno obvezno zagotavljati minimalen stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in smiselno upoštevati higienska priporočila.
Štefka Sem
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM LANI POSLOVAL POZITIVNO
Že poplačilo razlike plač bo letos negativno vplivalo na poslovni rezultat
NAZARJE
V torek, 2. junija, so se v nazarski Jakijevi hiši zbrali županji in župani zgornjesavinjskih občin na prvi seji sveta ustanoviteljic Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje po izbruhu novega koronavirusa. Med drugim so obravnavali tudi to temo, in sicer, kakšno »luknjo« bo v finančnem smislu pustila epidemija v zdravstvenem domu.
35-ODSTOTEN IZPAD DEJAVNOSTI Kot je povedala v. d. direktorice zdravstvenega doma Božena Herzog, ki je na tem mestu od januarja letos, je izpad prihodkov zaradi nedelovanja določenih dejavnosti 35-odstoten. Kdo bo poravnal te stroške, ne ve, saj so s strani plačnika storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dobili jasno informacijo, da bodo plačali le opravljene storitve. Z župani se je
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
V športni dvorani bodo zamenjali luči, nato parket
strinjala, da ti stroški ne bi smeli pristati na plečih občin.
LANI POZITIVEN REZULTAT
Herzogova je ustanovitelje seznanila z lanskoletnim pozitivnim poslovnim rezultatom. Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 112 tisoč evrov, tudi na račun vplačil nekaterih občin. Se pa letos ne kaže prav dobra situacija. Zdravstveni dom je namreč že poplačal nekaterim zaposlenim polovico od 150 tisoč evrov razlik v plači. Gre za dogovor, sklenjen lani, izplačilo pa bo v tem letu. Prav tako zna na poslovni rezultat negativno vplivati prepoved delovanja določenih dejavnosti v času epidemije covid-19 in stroški zaščitne opreme. Prisotni so se pogovarjali tudi o viziji zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Več na to temo v prihodnjih številkah Savinjskih novic.
Štefka Sem
Strokovnjaki so v športni dvorani pred menjavo svetil izvedli meritve osvetlitve. (Fotodokumentacija Občine Nazarje)
Občina Nazarje ima že dalj časa v načrtu zamenjavo parketa v športni dvorani, ki je dotrajan. Do realizacije bo prišlo ta mesec, še prej bodo zamenjali zastarele in potratne luči, ki so doslej razsvetljevale dvorano. Pri menjavi luči pride namreč do precejšnjih poškodb parketa, zato je to potrebno izvesti najprej.
ZA LUČI OKOLI 19 TISOČ EVROV
Kot je povedal direktor občinske uprave Samo Begič, bodo dosedanja svetila, nekatera tudi 1.000 W moči, zamenjali za sodobne LED luči s po 200 W na reflektor. Obči-
na investicijo, ki bo vredna okoli 19 tisoč evrov, izvaja preko upravitelja Sipro. Dvižne košare pri nameščanju svetil parket močno poškodujejo, zato bodo tega polagali pozneje.
DOBRIH 80 TISOČAKOV ZA PARKET
Občina Nazarje se je za menjavo parketa prijavila na javni razpis Fundacije za šport, vendar je tam sredstev zmanjkalo. Tako menjavo luči kot menjavo parketa, za katerega se predvideva okoli sto tisoč evrov, bo tako financirana iz občinskega proračuna.
Marija Lebar
6
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Gospodarstvo, Zdravstvo
50 LET DRUŽBE BSH HIŠNI APARATI NA LOKACIJI V NAZARJAH
Donacija zdravstvenemu domu bo omogočila zahtevnejše
zdravstvene preglede
V Jakijevi hiši je bila v torek, 2. junija, podelitev donacije nazarskega podjetja BSH Hišni aparati Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu Nazarje. Z donacijo 20 tisoč evrov bodo v zdravstvenem domu kupili aparata, ki bosta omogočila izvajanje vse zahtevnejših zdravstvenih pregledov s področja medicine dela.
S tema aparatoma bo zaokrožena ponudba storitev na omenjenem področju v zdravstvenem domu, kar je zanesljivo dobrodošla prednost tako za zaposlene kakor tudi za delodajalce. Simbolični ček sta v. d. direktorice Boženi Herzog podelila direktorja družbe Boštjan Gor-jup in Matija Petrin. Podelitvi so prisostvovali županji in župani naših občin.
NAKUP DVEH NAPRAV Herzogova je povedala, da jih s podjetjem druži dobro obojestransko sodelovanje. Da lahko opravljajo določene preglede v domačem okolju, je prednost za podjetje, zdravstvenemu domu pa donacija veliko pomeni, kajti sami tega nakupa ne bi zmogli.
Donacija je namenjene dvema napravama. Prva je aparat Optovist II, ki omogoča številne teste vida, od ostrine, barvnega testa, globinskega vida do meritve kota pogleda in perifernega vida. Druga naprava je plošča za Rom-bergov test, ki omogoča hitro diagnozo težav z ravnotežnostnim sistemom in tudi individualno vadbo za obvladovanje težav z vrtoglavico.
Oba bosta v veliko pomoč in lažje delo tako za zaposlene kot za uporabnike. Ti dve napravi sta jim manjkali, da lahko v medicini dela opravljajo tudi najzahtevnejše preglede, ki jih za zaposlene potrebujejo tudi v BSH. V imenu zaposlenih
Simbolični ček za nakup dveh naprav sta Boženi Herzog podelila direktorja podjetja Matija Petrin (na sredini) in Boštjan Gorjup, tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
in svojem imenu se je zahvalila za dobrodošlo donacijo.
ZDRAVJE ZAPOSLENIH ZELO POMEMBNO
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje se zavedajo odgovornosti za zdravje zaposlenih, zato že vrsto let posebno skrb posvečajo krepitvi in ohranjanju zdravja ter vlagajo v preventivno zdravstveno varstvo zaposlenih, kamor v veliki meri sodijo tudi preventivni zdravstveni pregledi. Ob 50-letnici podjetja na lokaciji v Nazarjah so se kot družbeno odgovorno podjetje odločili nameniti donacijo tudi tukajšnjemu zdravstvenemu domu.
ZDRAVJE JE NAJVEČJE BOGASTVO
»Kot družbeno odgovorno podjetje, ki z dona-cijami in sponzorstvi podpiramo različne aktivnosti v lokalnem okolju, smo se brez pomisle-
Predaji donacije so prisostvovali tudi županji in župani ter član sveta zavoda nazarskega zdravstvenega doma Franc Miklavc, zaposlen v BSH Hišni aparati Nazarje (prvi z desne).
kov odločili pristopiti k nakupu dveh novih aparatov za nazarski zdravstveni dom. Zavedamo se, da ima vlaganje v zdravje, ki je naše največje bogastvo, dolgoročen vpliv tako za posameznika, delodajalca kot širšo lokalno skupnost. Upamo, da bomo z donacijo nazarskemu zdravstvenemu domu v teh kriznih časih pripomogli tudi k ohranitvi le-tega,« je prisotnim povedal Matija Petrin.
Z 20 tisoč evri
bodo kupili aparata, ki bosta medicini dela omogočila izvajanje zahtevnejših zdravstvenih pregledov.
USPEŠNO PODJETJE PRAZNUJE
Boštjan Gorjup je dodal, da podjetje na lokaciji praznuje 50 let, sam pa je v njem že 20 let. Vesel je razvoja doline, veliko delovnih mest, lepega okolja, zato rad dela v tej dolini. Zeli si, da bi se zdravstveni dom uspešno razvijal in bo v ponos vsem občanom.
V imenu sveta ustanoviteljic zdravstvenega doma je spregovoril predsednik sveta, nazarski župan Matej Pečovnik. Dejal je, da je bil priča propadu več podjetij v Nazarjah, je pa vesel velikega razvoja drugih. Ker je zdravje najbolj pomembno, je vesel, da je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje pokazalo družbeno odgovornost z donacijo lokalnemu zdravstvu. V imenu županov je izrazil zadovoljstvo ob pomoči lokalnemu zdravstvu in dodal, da je prepričan v dobro sodelovanje med podjetjem in lokalnim okoljem še naprej.
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
7
Intervju
HELENA ŽEROVNIK BIZJAK, SOLASTNICA IN VODJA HOTELA PLANINKA
»Čas med krizo smo porabili za nadgradnjo svoje prestižne ponudbe«
Helena Žerovnik Bizjak: »Vsaka kriza je po svoje tudi priložnost.«
Tudi ljubenski hotel Planinka je med uvedbo ukrepov za zajezitev novega koronavirusa izgubil precej rezervacij za nastanitve in imel izpad prihodka. Vendar, kot pravi Helena Žerovnik Bizjak, solastnica in vodja hotela, so vmesni čas porabili za prenovo vinske kleti in razvoj novih avtohtonih lokalnih jedi s pridihom vrhunske kulinarike.
-	Eno pomembnejših dogajanj se na Ljubnem ob Savinji prične v februarju s tekmami svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Ste bili med tekmami v smučarskih skokih polno zasedeni?
Med tekmami v smučarskih skokih smo vedno polno zasedeni. V tednu smučarskih skokov Ljubno zaživi in k nam prihajajo funkcionarji FIS
»V Sloveniji obstaja Gault&Millau, mednarodni gastronomski vodnik, v katerem smo od ocenjevalcev za leto 2020 prejeli dve kapi in se s tem uvrstili med najboljše slovenske restavracije.«
organizacije iz različnih držav. Ker vedno zagotavljamo visoko kakovostne storitve štirizvez-dičnega hotela. Naš hotel se med tekmami spremeni v FIS hotel.
-	Tekmovanje je bilo izpeljano še pred razglasitvijo epidemije. Kdaj ste zaprli vaše nastanitvene zmogljivosti in restavracijo?
Hotel in restavracijo smo zaprli 12. marca. Za zaprtje smo se odločili še pred uradnim odlokom države.
-	Kdaj računate, da boste oboje lahko spet odprli?
Odprti smo že za vse individualne rezervacije po predhodnem naročilu. Torej, če skupina želi imeti pri nas kosilo ali večerjo, le-to pogostimo in pri tem zagotovimo varnost in zasebnost gostov. Hotelskih nastanitev je bolj malo, samo slovenski gostje. Upamo, da se bodo kmalu odprli mejni prehodi in bo tudi zasedenost naših nastanitev veliko višja.
-	Ste imeli za marec, april in maj že kaj rezervacij?
Seveda smo imeli že rezervacije in v marcu je bilo planirano veliko poslovnih srečanj in s tem tudi prenočevanja. S 1. aprilom se pri nas začne
Chef Luka Peternel bo tudi letos na krožnik postavil nekaj novih lokalnih jedi, nadgrajenih v skladu s sodobnimi kulinaričnimi trendi.
(Foto: Dean Dubokovič)
ribiška sezona v reki Savinji in imeli smo rezervacije od ribičev iz Francije, Italije in Nemčije. V maju se nato tudi običajno poveča obisk drugih gostov, ki se odločijo za počitnice v naši dolini.
- Kako je bilo v tem obdobju v lanskem letu? Koliko gostov in prometa ste imeli? Na kakšen odstotek izpada realizacije računate?
V celotnem lanskem letu smo imeli preko 3.000 nočitev. Če primerjamo prvih pet mese-
cev, smo letos za okoli 400 nočitev v zaostanku. Tudi za naprej ne kaže najbolje. Planiramo, da bodo junij, julij in avgust vsaj za polovico slabši kot lani, kar pomeni, da bomo letos verjetno dosegli le okoli 1.000 nočitev. Tu-
»V Planinki nikakor nočemo stopiti nazaj in nižati kakovosti naše ponudbe. Ravno nasprotno, ker bomo očitno imeli letos nekaj več časa, bomo ta čas namenili razvoju novih avtohtonih lokalnih jedi s pridihom vrhunske kulinarike.«
di obisk restavracije čez poletne mesece bo zaradi prisotnosti manjšega števila turistov v ostalih nastanitvah po dolini precej manjši. Z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da letos ne bomo dosegli 40 odstotkov lanske realizacije. Tega se že nekaj časa zavedamo, zato smo sprejeli precej ukrepov, s katerimi smo znižali fiksne stroške obratovanja hotela. Tudi na področju kadrov smo bili primorani k spremembam.
-	Menite, da boste izpad vsaj delno lahko nadomestili čez leto, če bodo razmere ugodne?
Menimo, da se letošnji izpad ne bo mogel nadomestiti in tudi ne pričakujemo tolikšne zasedenosti v hotelu kljub odpravi vseh omejitev. Težko obdobje je še pred nami in iskreno upamo, da se jeseni virus ne vrne!
-	Kako ste prebili čas zaprtja in odsotnost dohodkov?
V	vsem tem času zaprtja smo nemoteno zagotavljali malice podjetju KLS Ljubno in hkrati uvedli kar nekaj ukrepov glede zagotavljanja dezinfekcije vseh prostorov, opreme in poskrbeli za varnost vseh zaposlenih.
»Kreiranje novih zapletenih krožnikov in izdelava vinske kleti za prezentacijo izbranih vin je prvi korak v začrtano smer.«
V	vmesnem času smo se lotili notranjih vzdrževalnih del. Temeljite prenove je bila tokrat deležna naša klet. Največ pozornosti smo namenili izdelavi vinske kleti, kjer bodo naši gostje odslej lahko degustirali skrbno izbrana najboljša slovenska vina. V vinski kleti hranimo preko 150 vrhunskih slovenskih vin in k temu naboru smo dodali še nekaj izjemnih tujih vin.
8
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Intervju, Gospodarstvo
-	Vlada je v treh zakonskih svežnjih sprejela ukrepe za pomoč najbolj prizadetim panogam, med katerimi je tudi gostinstvo. Se vam zdijo ti ukrepi dovolj?
Vsak ukrep, ki ga je vlada sprejela, je bil za marsikoga dobrodošel, vendar nikogar to ni rešilo vseh problemov in si je moral vsak po svoje še poiskati rešitev za obstoj in preživetje.
-	Kaj menite o tako imenovanih bonih za nastanitev, vam bodo kaj v pomoč?
Boni bodo zagotovo prinesli več nastanitev s strani slovenskih gostov, vendar žal nas je premalo, da bi lahko rešili krizo.
-	V tem času so bila v prejšnjih letih različna dogajanja, razglasitve naj restavracij in podobno. Letos je to najbrž vse odpadlo, ali vam bo to povzročilo kako posredno škodo?
Karantena je prišla ravno pred začetkom pomladnega tedna restavracij. Organizatorji so bili primorani akcijo odpovedati, vendar se bo Te-
»Vsak ukrep, ki ga je vlada sprejela, je bil za marsikoga dobrodošel, vendar nikogar to ni rešilo vseh problemov in si je moral vsak po svoje še poiskati rešitev za obstoj in preživetje.«
den restavracij vseeno ponovno organiziral. Objavili so nov termin od 12. do 21. junija, in to je vsekakor več kot odličen začetek po prisilnem premoru.
Kulinarični ocenjevalci bodo kljub trenutnemu stanju ostali dejavni in dejansko naj bi se vsa ocenjevanja najboljših restavracij v Sloveniji izvedla. Težko pričakujemo prvi slovenski Mi-chelinov vodnik, ki izide 16. junija. Za slovenski turizem je prihod najuglednejšega mednarodnega vodnika po kulinaričnih doživetjih pomemben napredek.
Poleg tega v Sloveniji obstaja tudi Gault&-Millau, mednarodni gastronomski vodnik, v katerem smo od ocenjevalcev za leto 2020 preje-
V znak dobrodošlice gostom postrežejo krožnik, imenovan Pozdrav iz kuhinje.
(Foto: Dean Dubokovič)
li dve kapi in se s tem uvrstili med najboljše slovenske restavracije. Verjetno bo v drugi polovici leta na tem področju precej pestro, zato kakšne posredne škode na to temo ne pričakujemo.
- Kar nekaj vrhunskih restavracij je zaradi upada gostov prilagodilo svojo ponudbo tu-
di za manj zahtevne goste. Kako o tem razmišlja Planinka?
V Planinki nikakor nočemo stopiti nazaj in nižati kakovosti naše ponudbe. Ravno nasprotno, ker bomo očitno imeli letos nekaj več časa, bo-
»Boni bodo zagotovo prinesli več nastanitev s strani slovenskih gostov, vendar žal nas je premalo, da bi lahko rešili krizo.«
mo ta čas namenili razvoju novih avtohtonih lokalnih jedi s pridihom vrhunske kulinarike. Naš chef Luka Peternel že pripravlja novosti, s katerimi bo letos razvajal naše goste. Vsaka kriza je po svoje tudi priložnost. Kreiranje novih zapletenih krožnikov in izdelava vinske kleti za prezen-tacijo izbranih vin je prvi korak v začrtano smer.
Marija Lebar
POD GORO OLJKO ZE SKORAJ ČETRT STOLETJA PRIDELUJEJO ODLIČNA IN VRHUNSKA VINA
Vina Mihaela Fajfarja nominirana za šampiona leta 2020
Člani društva vinogradnikov iz Smartnega ob Paki so v četrtek, 21. maja, ocenjevali in ocenili vina letnik 2019 ter razglasili šampionska vina 2020. Petčlanska strokovna komisija, sesta-
vljena iz priznanih strokovnjakov pod vodstvom enologinje Tadeje Vodovnik Plevnik, je prejela v ocenitev 77 vzorcev vin. Neprimerna so izločili, med preostalimi 70 vini, ki so bila ocenjena
Trški viničar mozirske občine Mihael Fajfar (levo) že leta prideluje odlično ocenjena vina.
s povprečno oceno 18,13 točke, jih je 45 prejelo zlata, 25 pa srebrna priznanja. To priča o visoki kakovosti letnika 2019 in o odlični izobraženosti 130 članov društva. Nekaj jih je tudi iz Zgornje Savinjske doline. FAJFARJEVA VINA PONOVNO NOMINIRANA V posameznih vrstah vin (ocenjevali so kar 15 vrst) je prejel najvišje ocene tudi rumeni muškat (18,30 t) kletarja Mihaela Fajfarja in za modro frankinjo iz vinograda v Ljubiji (18,27 t). Fajfar je za frankinjo in laški rizling, suhi jagodni izbor, letnik 2018, z 19,60 t nominiran kar za dvakratni naziv šampion leta 2020.
POSEBNA SLOVESNOST TA MESEC Razglasitve dosežkov lanskega leta in nazive šampioni leta 2020 bodo razglasili na posebni slovesnosti v mesecu juniju. Ocenjevanje vina v okviru društva poteka že 24 leto zapovrstjo, skupaj s slovesno podelitvijo priznanj je eden največjih dogodkov društva.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
9
Gospodarstvo, Iz občin
20 LET KMETIJSKO GOZDARSKE ZBORNICE SLOVENIJE
Zaradi epidemije volitve prestavili na jesen
Izvoljeni predstavniki lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih zadrug in podjetij so se 12. maja leta 2000 zbrali v Ljubljani. Na dogodku so ustanovili Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), stanovsko organizacijo kmetov, ki je bila ustanovljena po dolgotrajnih prizadevanjih kmetov. S svojim dosedanjim delom so v vodstvu zbornice zadovoljni, na terenu so prizadevanja zbornice mogoče premalo poznana. Nekatere člane moti predvsem obvezno članstvo.
Letos maja se izteka mandat vodstvu v krovni in tudi v območnih zbornicah, zato so bile načrtovane volitve. Zaradi znanih razmer so sedaj volitve prestavljene na jesen.
ZASTOPANJE INTERESOV KMETOV
Predsednik KGZS Cvetko Zupančič je ob tej priložnosti dejal: »Preko zbornice se kmetje uskladimo na
Predsednik mozirske območne izpostave KGZS Ivan Rihter: »Zbornica je za nas kmete potrebna, saj je pravzaprav edini sogovornik vladi, ki zastopa naše interese.« Zraven sedi kmetijska svetovalka na izpostavi Štefka Goltnik.
vseh področjih in zastopamo interese kmetov napram države. Vedno nismo uspešni, vendar, ker ne moremo meriti, kaj bi bilo, če zbornice ne bi bilo, ocenjujem, da je v teh dvajsetih letih zbornica naredila veliko dobrega za kmetijstvo in podeželje in vsekakor upravičila svoj obstoj.« Dodal je, da ima zbor-
nica poleg tega, da zastopa interese kmetov, pomembno vlogo pri izobraževanju in usposabljanju ter svetovanju v kmetijstvu, kar izvaja preko območnih kmetijsko gozdarskih zavodov in svetovalne službe.
ZBORNICA JE POTREBNA Predsednik mozirske območne izpostave KGZS Ivan Rihter je
o vlogi zbornice povedal: »Zbornica je za nas kmete potrebna, saj je pravzaprav edini sogovornik vladi, ki zastopa naše interese. Brez nje bi bili še na slabšem. Menim, da se vodstvo pri tem trudi, res pa je, da je njen glas pri odločujočih prema-lokrat slišan in uslišan. Kljub temu so pri zastopanju interesov in reševanju perečih vprašanj dosegli tudi določene rešitve konkretnih zadev in težav.«
VOLITVE IN SLOVESNOST
PRELOŽENE NA KASNEJE V zbornici so ta jubilej želeli slavnostno obeležiti s posebnim dogodkom in podelitvijo priznanj, vendar so to zaradi trenutnih razmer prestavili na kasneje. Na spletni strani so objavili nagovore mnogih, ki so z delom zbornice tesno povezani, med drugim je svoje pozitivno videnje vloge zbornice izrazila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec.
Tekst in foto: Marija Lebar
CINKARNA CELJE Z NOVIM VODSTVOM
Benčino bo na mestu predsednika uprave zamenjal Skok
Vodenje Cinkarne Celje, katere del je tudi poslovna enota Kemija Mozirje, s 1. julijem prevzema Aleš Skok, dosedanji predsednik
OBČINSKI SVET NAZARJE
Na dnevni red majske seje na-zarskega občinskega sveta je župan Matej Pečovnik uvrstil tudi obravnavo predloga zaključnega računa proračuna občine za leto 2019, ki ga je na seji predstavil občinskim svetnikom. Ti k predlogu niso imeli pripomb in so ga soglasno potrdili.
Kot je povedal župan, so bili prihodki realizirani v višini 2,877 milijona, kar pomeni indeks 108 glede na veljavni rebalans. Odhod-
nadzornega sveta družbe. Nadzorni svet ga je 25. maja na izredni seji imenoval za začasnega predsednika uprave oziroma največ za
kov je bilo 2,718 milijona, to je manj, kot je bilo načrtovano. Indeks realizacije odhodkov je bil dobrih 88 odstotnih točk. Največja razlika pri odhodkih je nastala pri planirani zamenjavi poda v športni dvorani, ki v lanskem letu ni bila izvedena. To investicijo bodo izpeljali ta mesec.
Pri proračunu za lansko leto je tako nastala pozitivna razlika v višini skoraj 159 tisoč evrov.
Marija Lebar
Aleš Skok z julijem prevzema mesto predsednika uprave v Cinkarni Celje.
(foto: arhiv podjetja) čas enega leta. Na tem mestu bo zamenjal sedanjega predsednika uprave Tomaža Benčino, ki Cinkarno Celje vodi od leta 2005. SKOK Z IZKUŠNJAMI V KEMIJSKI INDUSTRIJI
Kot so zapisali nadzorniki, ima Skok dolgoletne izkušnje v kemij-
ski industriji v lokalnem in mednarodnem okolju. Vodil je time na področju raziskav in razvoja, produk-tnega menedžmenta, prodaje, proizvodnje, korporativne strategije ter v postopkih konsolidacije podjetij. Več kot 10 let je bil član uprave delniških družb ter predsednik in član številnih nadzornih svetov v Sloveniji in tujini. Skok je univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije, dokončal je tudi MBA študij v Ameriki.
CINKARNA V ZADNJIH LETIH Z REKORDNIMI REZULTATI
Benčina je vso svojo delovno dobo zaposlen v Cinkarni, zadnjih 15 let jo je tudi vodil. Družba je v tem času nizala rekordne rezultate, Benčina pa je že lani napovedal, da se z iztekom mandata iz osebnih razlogov umika iz podjetja. V prihodnje bo vodil Regionalno gospodarsko zbornico Celje.
Barbara Rozoničnik
Odhodki lani nižji od načrtovanih
10
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
Gospodarstvo, Iz občin
ZIMSKO LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE
V vrtincu likvidnostnih težav in priprav na poletno sezono
Na uredništvo Savinjskih novic smo 26. maja prejeli pismo dela kolektiva zaposlenih družbe Golte, ki so takrat še vedno čakali na marčevske in aprilske plače. Obupani in v iskanju tistega, kar jim pripada, so se obrnili na vodstvo družbe, ki je po njihovih besedah z informacijami skopo.
Družba se je po zelo slabi zimski sezoni, svoje je dodala še korona kriza, znašla v velikih likvidnostnih težavah, zapadle plače pa nato izplačala 29. maja. Vodstvo in nadzorni svet nastalo situacijo rešujeta s prestrukturiranjem finančnih virov in pridobivanjem sredstev za premostitev likvidno-
stnih težav. Hkrati potekajo priprave na poletno sezono, ki naj bi se pričela 25. junija.
ZAMUDA PRI IZPLAČILU PLAČ
Del kolektiva zaposlenih Suzani Srdič, ki je mesto direktorice družbe prevzela v začetku marca, očita nestrokoven, nerazumevajoč in nepošten odnos do njih. Navajajo, da je v tem času precej delavcev iz poslovnih razlogov izgubilo zaposlitev, nekaj so jih napotili na čakanje na delo.
»To se je zgodilo potem, ko nismo dobili plač za marec. Ker smo bili na čakanju oziroma v odpovednem roku še aprila, nismo prejeli niti aprilske plače v maju. In rav-
OBCINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD
Prvi rebalans proračuna, ki je investicijsko naravnan
V pogojih, pogojenih z zahtevami za varnost pred okužbo s covid-19, so se v novoštiftnem kulturnem domu zbrali župan Anton Špeh, predstavniki občinske uprave in svetniki občine Gornji Grad na prvi seji po izbruhu novega koronavirusa. Med drugim so odločali o rebalansu proračuna za letošnje leto. INVESTICIJ NE BO MANJKALO Prihodki občine so po prvem rebalansu predvideni v višini 2,8 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot v sprejetem proračunu. Predvsem gre za povečanje sredstev iz proračuna, namenjenih za investicije. Proračun je zelo investicijsko naravnan. Svetniki so želeli dodatne obrazložitve glede predvidenega nakupa stanovanja v enem od gornjegrajskih blokov in dodatne informacije glede nakupa objekta v Bočni. OBNOVA ŽEHELJNOVE HIŠE Občina Gornji Grad ima v lasti Zeheljnovo hišo, v kateri je nekaj stanovalcev. Zelo je potrebna obnove in predelave notranjih pro-
Pričetek poletne sezone na Golteh po korona krizi bo odvisen predvsem od povpraševanja turistov. (Foto: Igor Solar)
no zato, ker smo bili še vedno zaposleni na Golteh, se nismo mogli prijaviti na zavodu za zaposlovanje v evidenco brezposelnih, zaradi česar nismo bili upravičeni niti do denarnega nadomestila,« navajajo v dopisu.
storov v manjša stanovanja, za katera je zanimanje. Z nakupom stanovanja v bloku bi lahko preselili stanovalce iz Zeheljnove hiše, tam pa bi se lotili obnove. Svetniki so se odločili, da naj občinska uprava najprej pripravi projekt o prenovi hiše, nato se bodo odločili, ali je nakup stanovanja upravičen.
NAKUP STAVBE V BOČNI Občinski svet se je soglasno strinjal z nakupom poslovno-sta-novanjske stavbe v Bočni. Gre za nakup trgovskega in gostinskega lokala, stanovanja, skladišča, parkirišč in ločen skladiščni objekt, nekdaj v lasti ZKZ Mozirje, sedanji lastnik je podjetje Ledava. Občina bo objekt in zemljišče odkupila po likvidacijski ceni, ki za vse skupaj znaša 85 tisoč evrov, ter izvedla vpis etažne lastnine na nepremičnini. Novo nastale dele nepremičnine, ki jih ne bo uporabljala, bo prodala po ocenjeni tržni vrednosti. Nakup so podprli tudi krajani Bočne na zboru krajanov.
Štefka Sem
Direktorica Suzana Srdič je dejala, da potekajo pospešene priprave na odprtje hotela.
(foto: arhiv družbe)
IŠČEJO NOV KADER
Zaposleni so bili zgroženi tudi nad objavo na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje in na družbenem omrežju Face-book, preko katerih podjetje išče nov kader kljub odpuščanju delavcev in napotitvi na čakanje na delo. Ogorčeni zaposleni pravijo, da
bodo svoje pravice, če bo potrebno, iskali tudi po sodni poti. KONEC ZIMSKE SEZONE SOVPADAL Z IZBRUHOM PANDEMIJE
Po zelo slabi zimski sezoni, ki je bila predvsem posledica neugodnih vremenskih razmer, v podjetju Golte beležijo izpad prihodka v višini milijona evrov. »Izbruh pandemije je podjetju zadal še dodaten udarec, saj je izgubilo sposobnost pridobivanja prihodkov, ob tem pa so fiksni stroški seveda ostali - energenti, zaposleni itd.,« je navedla Srdiceva. VLADNA POMOČ JIH JE ZAOBŠLA »Prepričani smo bili, da bomo lahko del katerega izmed ukrepov, ki so se pripravljali z »megazakoni«, vendar smo kmalu ugotovili, da je sistem pomoči neustrezno naravnan za podjetja, ki so zaradi objektivnih težav v zimski sezoni imela likvidnostne probleme že meseca decembra,« je zapisala Srdiceva in dodala, da zaradi tako naravnanih določb družba pomoči ni mogla koristiti. PRIČETEK OBRATOVANJA ODVISEN OD POVPRAŠEVANJA Srdiceva poudarja, da je pomembno zagotoviti pogoje za ponovno odprtje hotela že v poletni sezoni, nanjo se pospešeno pripravljajo, načrt rezervacij pa pravi, da je spodbuden.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
11
Gospodarstvo, Organizacije, Oglasi
MOZIRSKI GAJ
V Mozirskem gaju bodo po štiridesetih letih obnovili dotrajano otroško igrišče. Na pomoč pri izvedbi obsežnega projekta so jim priskočili v podjetjema BSH Hišni aparati Nazarje in Svet igral. ZA DOBRO POČUTJE DRUŽIN Mozirski gaj je v veliki meri namenjen mladim družinam. Tega se upravljavci parka dobro zavedajo, zato z mnogimi izboljšavami in dodatno ponudbo težijo k temu, da bi jih dobro sprejeli in izpolnili njihova pričakovanja. V zadnjih letih je tako zrasla začarana vas z vrsto pravljičnih bitij, ki raste iz leta v leto.
V BSH HIŠNI APARATI PODPIRAJO DOBRE IDEJE Naslednja želja upravljavcev na
Park dobil novo otroško igrišče
V parku cvetja ob Savinji bodo v soboto odprli novo igrišče.
(Foto: arhiv Mozirski gaj)
čelu z Darkom Beletom je bila ob-	jo, starši pa se ob tem malce spo-
nova oziroma novo otroško igrišče.	čijejo.
Na njem je vedno živžav, saj ga	Na odobravanje pri izvedbi pro-
predvsem najmlajši radi obišče-	jekta so naleteli pri vodstvu nazar-
skega podjetja BSH Hišni aparati, kjer se zavedajo močne vpetosti v lokalno življenje. S podpiranjem projektov lokalnih društev gradijo ime, ne le kot odličnega proizvodnega podjetja in največjega za-poslovalca v dolini, ampak tudi soseda, ki rad priskoči na pomoč in podpre dobre ideje v dobrobit lokalnega okolja.
IGRALA ZA SODOBNO IN VARNO IGRIŠČE
Izdelavo novega otroškega igrišča so pozdravili tudi v podjetju Svet igral, kjer so izdelali igrala za novo, sodobno in varno otroško igrišče. Otvoritev igrišča bo to soboto ob 10. uri.
Benjamin Kanjir
VPI LES - VIRTUALNI POSLOVNI INKUBATOR ZA INOVATIVNE LESNE IZDELKE IN TEHNOLOGIJE
Vzpostavljena dobra podlaga za delovanje inkubatorja v prihodnje
Sklop delavnic, ki so potekale v okviru projekta VPI LES, se je s koncem maja formalno zaključil. Projekt poteka v okviru LAS programa za Zgornjesavinjsko in Šaleško dolino, projektni partnerji občini Nazarje in Gornji Grad, Savinsko-šaleš-ka gospodarska zbornica in Saša inkubator so tekom delavnic in ob podpori mentorjev vzpostavili dobro podlago za delovanje inkubatorja za lesarje v prihodnje. SPODBUJANJE NOVIH PODJETNIŠKIH POTI Krepitev podpornega okolja za podjetništvo, kamor spadajo tudi inkubatorji, je namenjen spodbuja-
nju novih podjetniških poti in uvajanju novih lesnih izdelkov. V februarju so potekale delavnice v živo, zaradi korona krize so se v nadaljevanju pospešeno izvajale na daljavo. Posvetili so se trem tematskim sklopom: tehnologiji lesne obdelave, ekonomiki poslovanja ter marketingu in promociji. Petnajstim in-kubirancem je bilo ves čas na voljo strokovno gradivo, dostop do e-oro-dij in svetovanje mentorjev.
EVIDENTIRANJE POTREB INKUBIRANCEV Formalno se je projekt, ki je osredotočen na tri vsebinske ravni - teoretični del, praktični primeri in re-
ševanje problemov, zaključil konec maja, delo pa se z aktivnim vključevanjem mentorjev nadaljuje. Tekom delavnic so bile evidentirane potrebe in zanimanja inkubirancev, in sicer kako do opreme za obdelavo, uporaba okolju prijaznih materialov za zaščito lesa ter kombiniranje različnih materialov, na področju ekonomike pa možnosti pridobivanja finančnih virov in skupne prijave na razpise za razvojna sredstva. Promocija izdelkov je podprta z e-kata-logom, ki se še dopolnjuje.
PROJEKT ZAŽIVEL V PRAKSI
Projekt je zaživel v praksi, saj šest inkubirancev aktivno razvija
svojo poslovno idejo. Ob zavedanju pomena praktičnega izobraževanja bodo organizirali ogled dobrih praks v lesno predelovalnih obratih v Avstriji in Italiji. V pripravi je območni razvojni program, kjer bo lesarstvo kot panoga dobilo ustrezno mesto. Znotraj tega bo ustrezno pozicioniran tudi podjetniški inkubator. Kot je dejal direktor Savinsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik, se nadejajo, da bo na podlagi tega strateškega dokumenta mogoče črpati evropska in državna sredstva.
Barbara Rozoničnik
VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA
Varovanci so se vrnili v enote
S 1. junijem so se v vse tri enote Varstveno delovnega centra (VDC) Savinjsko-šaleške regije postopno začeli vračati varovanci. Kljub razglasitvi konca epidemije novega koronavirusa vodstvo opozarja vse varovance, naj upoštevajo napotke za preprečevanje širjenja bolezni, kot so veljali doslej.
V VDC naj prihajajo samo zdrave osebe, ki naj dosledno upoštevajo higieno rok, kašlja in razdaljo med osebami. Varovancem bodo na vhodu merili temperaturo, za prevoze bodo poskrbeli po prirejenem urniku. Starši in skrbniki se morajo za obiske dogovoriti, so sporočili z VDC Saša.
Štefka Sem
12
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Zdravstvo, Organizacije
ŠESTA NACIONALNA RAZISKAVA O VEDENJSKEM SLOGU V TEKU
K sodelovanju povabili preko 2.500 prebivalcev celjske regije
V maju je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pristopil k izvajanju šeste nacionalne raziskave o vedenjskem slogu. K sodelovanju je bilo povabljenih tudi preko 2.500 prebivalcev celjske regije, med njimi tudi Zgornjesavinjčani. KAKO JE EPIDEMIJA VPLIVALA NA ŽIVLJENJSKI SLOG Anketiranci bodo prejeli še vprašalnik, v katerem jih pozivajo, naj odgovorijo na vprašanja o svojem zdravju in življenjskem slogu. V Sloveniji je vprašal-
nike o zdravju prejelo 17.500 odraslih, naključno izbranih prebivalcev, starih od 18 do 74 let. S šesto raziskavo želijo na NIJZ raziskati in ovrednotiti življenjske navade in vedenjske dejavnike tveganja, ki so povezani z zdravjem, zlasti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, kronične bolezni dihal in prebavil ipd. S podatkov, pridobljenih v tokratni raziskavi, bodo raziskovalci ugotavljali tudi to, kako je epidemija
virusa SARS-CoV-2 vplivala na življenjski slog prebivalcev.
REZULTATI V POMOČ PRI PROGRAMIH
Kot je v sporočilu za medije pojasnila prim. Nuša Konec Juričič,
vodja skupine za nenalezljive bolezni v Območni enoti Celje NIJZ, jim bodo rezultati raziskave v pomoč pri oceni potrebe po dopolnitvi ali spremembi obstoječih preventivni programov ali kreiranju novih programov tako na državni kot regijskih ravneh. Iz raziskave,
narejene v letu 2016, so tako ugotovili, da je bilo med anketiranci iz celjske regije povišano število bolezni srca in ožilja (kot so bolečine v prsih pri mirovanju ali med telesno dejavnostjo ali angino pektoris, srčno popuščanje in možganska kap), razjed (ulkusa) na želodcu ali dvanajstniku in kronične ledvične odpovedi. Anketirancem so tudi največkrat v Sloveniji vsaj enkrat izmerili zvišano koncentracijo krvnega sladkorja.
Tatiana Golob
DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Obiski dovoljeni tudi v sobah, a omejeni na eno zdravo osebo
Spremembe se nanašajo tudi glede obiskov stanovalcev v gornjegrajskem centru starejših. (Foto: arhiv DEOS)
S 1. junijem je zaradi spremenjene epidemiološke situacije v Sloveniji družba DEOS pričela z delnim sproščanjem ukrepov, uvedenih z namenom preprečevanja širjenja okužbe covid-19. Spremembe so tudi glede obiskov stanovalcev v gornjegrajskem centru starejših.
Obiski stanovalcev, ki so samostojni, potekajo zunaj doma brez predhodne najave. Pri tem še vedno prosijo za upoštevanje pravil za preprečevanje širjenja okužb (razkuževanje rok, vzdrževanje razdalje, uporaba zaščitne maske). Za obiske v sobah stanovalcev ali v primerih, kjer je potrebna pomoč osebja centra, je potrebna naja-
va na recepciji. Priporočajo tudi vzdrževanje primerne razdalje. Obiski so v skladu z navodili ministrstva za zdravje omejeni na le eno zdravo osebo.
Vsi obiskovalci, v skladu z na-
vodili zdravstvenega ministrstva, pred obiskom podajo potrebne podatke za namen preprečevanja širjenja okužb ter identifikacije kontaktov ob eventualnem prenosu okužbe (ime in priimek, telefon-
ska številka, razmerje do stanovalca, telesna temperatura) ter izpolnijo izjavo, s katero zagotovijo, da so zdravi, da v zadnjih 14 dnevih niso bili v stiku z okuženo osebo ter da soglašajo z obdelavo osebnih podatkov.
Video klicev zaradi ponovne sprostitve obiskov ne zagotavljajo več, saj želijo vse aktivnosti usmeriti v oskrbo stanovalcev. Zahvaljujemo se tudi Telekomu Slovenije, ki je omogočil video klice stanovalcev, je o sproščanju ukrepov in spremembi glede obiskov povedala Barbara Virant, direktorica gor-njegrajskega centra starejših.
Štefka Sem
ZELEMENJAVA NA RECICI OB SAVINJI
Obiskovalci deležni nasvetov za vzgojo zelenjave
V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so pričeli z aktivnostmi po daljšem premoru zaradi epidemije. Eden izmed dogodkov po skoraj dvomesečni pav-zi je bila Zelemenjava, ki so jo pripravili v sredo, 20. maja. Gost menjave sadik in semen različnih plodov ter zelišč je bil predsednik Društva Učni sadovnjak Jernej Mazej. IZMENJALI SADIKE ZELENJAV Ker je znan gojitelj več kot 300 vrst paradižnika, je tudi tokrat v zamenjavo prinesel več vrst te sadi-
»Kralj paradižnikov« Jernej Mazej je svetoval, kako naj se posadijo določene sadike zelenjave.
ke. Obenem so bili obiskovalci, ki so lahko izmenjali sadike različnih vrst zelenjave, deležni številnih nasvetov. Kmetovalec z Gneča je namreč predstavil prenekatero »skrivnost« za boljšo vzgojo in rast tako zelenjave kot drugih plodov.
Med njegovimi semeni je bila tudi kana. Za slednjo so se vrtičkar-ji naučili, kako se razmnožuje in za kaj vse jo je mogoče uporabiti. Okrasna gomoljnica ima užitne korenine, ki jih lahko skuhamo.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
13
Kultura
EPIDEMIJA »USTAVILA« IZVAJANJE BRALNE ZNAČKE VRBA
Jeseni mogoče prilagojena oblika izvajanja in podelitev priznanj
Uporabniki Osrednje knjižnice Mozirje so zaradi omejevanja širjenja covid-19 sredi marca ostali brez dostopa do gradiva v krajevnih knjižnicah po dolini. Ob tem niso ostali zgolj brez branja, temveč tudi brez številnih dejavnosti, ki jih v knjižnici izvajajo. Med zelo prepoznavnimi je bralna značka Vrba, s katero so se približali potrebam uporabnikov nazarske območne enote Vrba Varstveno delovnega centra Saša.
ŠIRJENJE KNJIŽEVNE KULTURE
Knjižnico v Mozirju že desetletja obiskuje nekaj uporabnikov OE Vrba Nazarje in ob kontaktu z njimi se je porodila ideja, da se s knjigo približajo tudi tistim uporabnikom enote, ki nimajo možnosti obiskovanja knjižnice. Pobudnica in vodja projekta Tatiana Golob je stopila v stik z enoto, kjer so idejo sprejeli z navdušenjem. Tati-ani in Maši Juvan, ki vseskozi sodeluje pri projektu, so omogočiti delo z njihovimi uporabniki v njihovih prostorih.
ZBUJANJE POZITIVNEGA ODNOSA DO KNJIG IN KNJIŽNICE
Poglavitni namen bralne značke je usmerjen v razvijanje književnih sposobnosti pri osebah s posebnimi potrebami. Strokovni delavci knjižnice pri sodelujočih vzbujajo pozitiven odnos do knjig in knjižnice ter se jim približajo na osebni ravni. To so zelo prisrčni ljudje, ki neizmerno cenijo oseben stik, radi se družijo, radi poslušajo zgodbe, spoznavajo nove stvari, v okviru bralne značke pa jim knjižničarji lahko nudijo vse to. Sodelujoče v projektu so spodbujali k aktivnemu pogovoru o prebranem in odziv je bil zelo dober. Nekaj uporabnikov se je tudi vpisalo v knjižnico.
Osrednji dogodek srečanja je bralna urica, ki ji sledi pogovor o prebranem.
ŠTIRI LETA BRALNE ZNAČKE
Bralna značka Vrba se je letos odvijala četrto leto zapored. Začetek izvajanja je vedno v mesecu kulture, zaključi se marca. Izvajalki projekta se šestkrat srečata z udeleženci. Po bralni urici obnovijo prebrano. Letos sta se odločili za prebiranje poučnih knjig s področja varstva narave, živalstva, glasbe, ljudskih običajev ...
Na prvem srečanju, posvečenem naravi, so izdelali dva velika plakata izključno z odpadnimi materiali. Tako so v praksi spoznali pomen reci-klaže. Na drugem srečanju so uporabniki izvedeli veliko zanimivosti o živalskem svetu, izdelovali so origami živalice iz papirja. Tretje srečanje
Na srečanju, posvečenem naravi, so udeleženci bralne značke izdelali dva velika plakata iz odpadnih materialov. Tako so v praksi spoznali pomen reciklaže.
je bilo namenjeno glasbi in glasbilom. S pomočjo poučnih knjig in avdio posnetkov so spoznavali glasbo z vseh koncev sveta, skupaj so na domača ljudska glasbila tudi zaigrali.
BRALNO ZNAČKO PREKINILA KARANTENA
Pri tej dejavnosti knjižnice je pomemben osebni stik, zato je težko reči, kdaj bodo zaradi novega koronavirusa lahko nadaljevali in izvedli še preostala srečanja. Mogoče v jeseni, mogoče se bodo skupaj v vodstvom VDC Saša odločili za prilagojeno obliko izvajanja in same podelitve priznanj. Za sedaj je še prezgodaj načrtovati karkoli konkretnega.
V knjižnici vedo, da jih uporabniki OE Vrba pogrešajo. To so ljudje, ki večinoma živijo v našem lokalnem okolju in jih knjižničarji včasih naključno srečajo na kakšnem sprehodu. Takrat so takoj deležni veselih pozdravov, seveda s primerne razdalje. Tudi zaključno srečanje »visi v zraku«.
KNJIŽNIČARJI CENIJO UDELEŽBO STARŠEV
Zaključna srečanja so do sedaj potekala aprila v prostorih Knjižnice Mozirje, ki jo s prejemniki priznanj obiščejo tudi vsi ostali uporabniki enote, spremljajo pa jih zaposleni. Podelitve priznanj se udeležijo tudi starši, ki temu prilagodijo svoje obveznosti. To njihovo gesto knjižničarji cenijo, saj starši na ta način dajejo potrditev tako svojim otrokom kot tudi vsem, ki z njimi delajo.
Prejemnikom priznanj knjižničarji pripravijo tudi krajši spremljevalni program. Na drugo podelitev so povabili priznanega zgornjesavinj-skega harmonikarja Primoža Zvira. To se je izkazalo za dobro potezo, saj se ob zvokih harmonike spontano začne prešerno plesanje.
Tekst in foto: Roman Mežnar
14
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Organizacije, Iz občin
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Pregled uspešnosti operacij LEADER/CLLD v monografiji
Zavod Savinja in LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) sta bila pred časom povabljena k sodelovanju v raziskavi, ki se bo osredotočila na učinke izvajanja programa LEADER/ CLLD na slovenskem podeželju. Vabilo so prejeli s strani Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije, LAS-a med Snežnikom in Nanosom in Prleške razvojne agencije.
Pripravljavci so doslej opravili že precej dela preko zbiranja in analize podatkov, ki so jih pridobili s strani pristojnih inštitucij, ki vodijo program LEADER/CLLD. Na tukajšnjo LAS in zavod so se obrnili za pomoč pri pridobivanju informacij iz našega lokalnega okolja. Z namenom zbiranja podatkov je bila posredovana e-pošta lo-
kalnemu partnerstvu z anketo, preko katere želi ekipa pridobiti želene informacije. Prošnja za širitev ankete je bila posredovana tudi na občine in TlC-e Zgornje Savinjske in Šaleške doline. V naslednjih mesecih bodo izvedli intervjuje s prijavitelji operacij z našega območja. Anketa se navezuje predvsem na programsko obdobje 2014-2020. Z vidika analize le-tega želijo pripraviti tudi priporočila za naslednje programsko obdobje.
MONOGRAFIJA BO LUČ SVETA UGLEDALA ŠE LETOS
Tamara Daniel iz Zavoda Savinja, ki je vodilni partner tukajšnje LAS, je povedala: »V nadaljevanju bo LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline tesno sodelovala s pripravljavci analize,
predvsem pri pridobivanju potrebnih informacij oziroma pri vseh aktivnostih, kjer bodo potrebovali našo pomoč. V načrtu je, da bo monografija izdana še to leto. Veselimo se ugotovljenih rezultatov ter upamo, da bomo preko njih dosegli izboljšanje naslednjega programskega obdobja.«
Razvoj podeželja s pristopom od spodaj -navzgor daje že vrsto let dobre rezultate. V naslednjem programskem obdobju jih želijo še izboljšati. Zato vabijo k izpolnjevanju ankete o evropskem programu za razvoj podeželja LEADER/CLLD na povezavi https://www.1ka.si/a/271487 Rezultate ankete bodo povzeli v publikaciji Učinki LEADER/CLLD na slovenskem podeželju.
Marija Lebar
OBČINA SOLČAVA
Vsakemu novorojenčku jablana v dar
V	občini Solčava, ki šteje nekaj več kot 510 prebivalcev, je vsak novorojenček deležen še posebne pozornosti. Županja Katarina Prele-snik s sodelavci iz občinske uprave vsako leto pripravi za družine novorojenčkov slovesen sprejem. Tako je bilo tudi letos.
V	lanskem letu se je na solčavskem območju rodilo pet novih občanov. Družine je na sprejemu nagovorila županja in v prijaznem nagovoru poudarila veselje celotne skupnosti nad prirastkom. Predstavila je prizadevanja občine, da bi se mlade družine tukaj kar najbolje počutile. Med drugim so pred časom posodobili in povečali prostore vrtca. Solčava je zavezana trajno-stni usmeritvi in zeleni prihodnosti, v skladu s
tem je tudi darilo, ki ga dobi vsak novorojenček - sadika starih sort jablan, cvetje in z lesenimi črkami izpisano ime. Po sklepu občinskega sve-
ta dobi vsaka družina tudi enkratno denarno pomoč v višini 250 evrov.
Marija Lebar, fotodokumentacija občine
V lanskem letu je postala solčavska občina bogatejša za pet novorojenčkov.
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
V maju umirjanje rasti števila brezposelnih
Še pred koncem meseca maja je republiški zavod za zaposlovanje objavil začasne podatke o stanju na trgu dela. Rast brezposelnosti je bila do 26. maja, ko so zbrali številke, počasnejša kot v aprilu. Med tistimi, ki so se odjavili iz evidence brezposelnih, se jih je velika večina na novo zaposlila.
POLOVICA MANJ NOVO PRIJAVLJENIH V analizi, ki so jo pripravili na zavodu, so zapisali: »Če je bilo še v aprilu 14.419 novih prijav pri zavodu, se je do 26. maja na novo prijavilo 7.089 brezposelnih, kar vliva določeno mero optimizma glede nadaljnje rasti brezposelnosti.
Predvsem so spodbudni podatki, da se je do sedaj v maju odjavilo 5.384 oseb, pri čemer se jih je kar 4.462 zaposlilo. Na vnovično rast pov-
praševanja delodajalcev po delavcih kažejo tudi podatki na naši spletni strani, kjer je danes objavljenih več kot 2.100 prostih delovnih mest -v času epidemije je ta številka padla pod tisoč.
Kriza je najbolj vplivala na gostinstvo, nadpovprečna rast brezposelnosti je značilna še za dejavnosti prometa in skladiščenja ter poslovanja z nepremičninami.«
NA VOLJO POL MANJ DELOVNIH MEST KOT LANI
Ob koncu aprila 2020 je bilo registriranih 88.648 brezposelnih, kar je 14,4 odstotka več kot februarja 2020, v primerjavi z aprilom 2019 je bila brezposelnost večja za skoraj 20 odstotkov.
V letošnjem marcu in aprilu se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 22.267 oseb ozi-
roma 123 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani.
Od konca februarja do konca aprila so delodajalci zavodu sporočili 11.729 prostih delovnih mest, to je več kot polovico manj kot v enakem lanskem obdobju. Zaposlilo se je 8.406 brezposelnih, kar je 37,5 odstotka manj kot marca in aprila lani.
V času krize je najbolj naraslo število brezposelnih mladih. Aprila letos je bilo v evidenci zavoda 4.500 več mladih oziroma dve odstotni točki več kot lanskega aprila.
Še vedno pa največjo skupino brezposelnih predstavljajo starejši.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
15
Intervju
DUHOVNIK TONI BRINJOVC
»Današnji svet ne zna čakati. Čakanje pa je nujno za dozorevanje sadov«
se pri umirajočih poslužujem dotika - seveda z vsemi zaščitnimi ukrepi. Najbolj pa pogrešam izraz na obrazu. Tako mi je grozno biti pri bogoslužju z masko in ne videti nasmeha in podeliti nekomu nasmeh. Postali smo neizrazni, kar življenje siromaši. Empatija ni možna, ker ne vidiš, kaj ljudje doživljajo. Pogosto so moje besede pri maši odgovor na to, kar zaslutim iz obrazov ljudi. Upam, da bo kmalu konec nošenja mask.
Duhovnik Toni Brinjovc: »Moja izkušnja
v času epidemije je, da so starejši ljudje veliko lažje prenašali karanteno kot mlajši.«
(Foto: osebni arhiv)
V času epidemije, ko je zaradi karantene veliko ljudi svoj prosti čas preživljajo na spletu, je med Slovenci zakrožil lep in pomirjujoč posnetek duhovnika Tonija Brinjovca, ki v svoji prazni župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču poje pesem You Raise Me Up (Ko dvigneš me). Takrat smo se številni Zgornjesavinj-čani spet spomnili na simpatičnega Mozirjana, ki je nekdaj dal odličen voditeljski pečat marsikateri prireditvi v Mozirju in širše.
Po končani gimnaziji je vpisal študij fiziotera-pije in nadaljeval specializacijo na inštitutu za anesteziologijo. Štiri leta je delal kot fiziotera-pevt, pri 28. letih pa se je odločil za duhovniški poklic. Je pripadnik minoritskega reda, več let je vodil bolnišnično župnijo v ljubljanskem kliničnem centru in onkološkem inštitutu. Sedaj vodi župnijo v Turnišču v Prekmurju.
- Vaš posnetek petja v župnijski cerkvi je požel zelo pozitivne odzive. Komu je bilo petje namenjeno?
Ja, ta posnetek je posledica korona časa. Veliko ljudi me je kontaktiralo, da zelo pogreša našo cerkev in vzdušje pri bogoslužju. Zato sem za določen krog ljudi, ki sem jim dnevno pošiljal duhovne spodbude, zelo amatersko posnel not-
ranjost naše cerkve. Da pa ne bi bila samo slika, sem še zapel zraven. No, v to petje je bila položena tudi moja molitev. In tako se je zgodilo, da je posnetek zaokrožil po socialnem omrežju in naletel na zelo lepe odzive, ki jih nikakor nisem pričakoval. V bistvu je to eden od prvih posnetkov na mojem YouTube kanalu.
-	Petje vam je že od nekdaj pri srcu, čeprav so vam dejali, da nimate posluha. Posnetek nam dokazuje nasprotno. Ste se petja kasneje učili? Razmišljate kaj o pevski karieri?
Ja, petje je moj izraz tega, kar doživljam in mi veliko pomeni. Posluha sem se moral naučiti. Mogoče se šele sedaj zavedam, kakšen dar je petje. Koliko sebe in svojih čustev lahko človek položi v glas in melodijo. Nikoli pa nisem razmišljal o kakšni pevski karieri. Jaz sem duhovnik in rad sem duhovnik. Petje pa je dar, ki mi je bil namenjen in je tako za dušo. In, če še ima kdo kaj od tega, toliko bolje.
-	Že več let ste župnik in predstojnik župnije v Turnišču v Prekmurju. Vam to delo, ki je glede na vaše nekdanje delo bolnišničnega župnika gotovo bolj umirjeno, ustreza?
Prekmurja sem se težko navadil. Župnija je velika in tudi zelo obiskano romarsko središče. Včasih pogrešam Ljubljano in bolnico. Tukaj je veliko pastoralnega dela in ogromno ljudi. Poseben izziv mi predstavlja tradicija, ki je tukaj zelo močna. Kako tej tradiciji vdihniti novega duha in ljudi pripeljati k osebni veri, ki ni samo izpolnjevanje pravil, ampak odnos? Za razliko od dela v bolnici je tukaj manj stresno v smislu čustvene obremenitve. Tam sem se dnevno srečaval z boleznijo, stiskami in smrtjo. Tukaj pa so tudi vesele stvari, od porok do birm, prvih obhajil ...
Mi je pa lepo, ker je močno občestvo in je lepo maševati in voditi bogoslužje, tudi zapeti pri polni cerkvi je lepo. Rad imam ljudsko petje in Marijine pesmi. To je v romarskem središču skoraj nujno potrebno. Opažam, da je porast obiska romarskih središč. Zmanjšuje se klasična župnijska pastora-la, dogajanje se seli v duhovna središča.
-	Študirali ste fizioterapijo in tudi delali v tej stroki. Pri tem delu je fizični kontakt pomemben in zdravilen. Sedaj smo ljudje prisiljeni omejevati našo komunikacijo z dotikom. Si lahko predstavljate življenje brez nasmeha, objema, stiska roke?
Vedno pravim, da beseda ni edino komunikacijsko sredstvo, saj toliko povemo s telesno mimiko. Dotik je pomemben. Tega so me naučili bolniki in umirajoči. Ob njih ni bilo potrebno veliko, dovolj je bil stisk ali dotik roke. Tudi sedaj
»In čakati je modrost. Če boš šel takoj kopat krompir, do novega ne boš prišel. Za vse je potreben čas.«
-	Do pred nekaj leti ste vodili bolnišnično župnijo. Srečevali ste se z umiranjem, strahom, žalostjo ... Kako dolgo ste opravljali to delo? Ali je postalo preveč obremenjujoče?
Ko smo minoriti prevzeli bolnišnično župnijo, je bilo nekako logično, da prevzamem mesto bolniškega duhovnika. Štiri leta sem opravljal to službo. Bilo mi je lepo, lahko bi rekel pisano na kožo. Res pa je, da se tam srečuješ s pretežno žalostnimi stvarmi. Takrat sem rekel, da si ne predstavljam to delo opravljati vse življenje.
Na župniji je delo bolj raznoliko, tudi bolj veselo. Sem čustven človek, zato je bila zame čustvena obremenitev precejšnja. V tem času sem začel s študijem psihoterapije, ki mi je pomagal pri določenih situacijah in jasni postavitvi meja in odgovornosti.
-	Če danes z distance pogledate na tisti čas, kaj bistvenega vas je to obdobje naučilo?
Naučilo me je veliko. Da ob bolnem človeku ni potrebno veliko, lahko samo dotik in zavedanje, da si ob njem. Naučilo me je vere in življenjske modrosti. Tega se ne naučimo iz knjig, ampak iz življenja. In starejši, preizkušeni ljudje imajo to življenjsko modrost.
»Rad organiziram dobrodelne koncerte, ki jih tudi povezujem, sam napišem scenarij in to delo mi je res v veselje.«
Zelo rad imam starejše ljudi. Tudi vere se učimo iz življenja, iz pričevanja. In še nekaj - kaj je bistvo življenja. Ko človek umira, mu nič ne pomenijo bogastvo, nazivi, izobrazba. Takrat so pomembni odnosi. Tudi v matematiki so razmerja tista, ki ostajajo. Tako pa tudi v človeštvu ostajajo odnosi. Zato so odnosi zelo pomembni.
16
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Intervju
-	Veliko izkušenj imate z umirajočimi. Ti so letošnjo pomlad po vsem svetu v bolnišnicah umirali sami. Po mnenju številnih tveganje za okužbo s covid-19 ne more biti razlog, da so v tako ključnem trenutku umirajoči ostali sami. Kaj menite o tej boleči izkušnji umirajočega in njegovih bližnjih? Kakšno tolažbo bi jim dali kot duhovnik?
»Sprva je bilo malo čudno, da duhovnik vodi telovadbo, nekaj skepticizma in veliko radovednosti, kako to poteka. A izkušnja je bila zelo lepa.«
To je zame čisto nepredstavljivo. Umirajoči človek ima pravico umirati tako, kot si sam želi. V tem času sem kljub karanteni obiskal kar nekaj ljudi, ki so umirali doma, kjer ni bilo teh ovir in preprek varnostnih ukrepov. V bolnišnicah pa je to travmatična izkušnja tako za umirajočega kot za svojce. Svojcem je odvzeta priložnost slovesa, ki je ključnega pomena za nadaljnje žalovanje.
Žalost je sestavni del naših čustev in je normalna posledica izgube. Zato moramo dati človeku prostor za izražanje žalosti. Jaz prav spodbujam naj se zjočejo. Solze umivajo obraz. Kako tolažiti? Biti s tistimi, ki so žalostni. Tega me je tudi naučila bolnica: nikoli ne dajaj lažnega upanja ali »poceni« besed: »Ah, saj bo bolje!« Kdo pa garantira, da bo res bolje? Tolažiti pomeni dati prostor za izražanje žalosti in največkrat samo biti ob tem človeku.
»V petje je bila položena tudi moja molitev. In tako se je zgodilo, da je posnetek zaokrožil po socialnem omrežju in naletel na zelo lepe odzive, ki jih nikakor nisem pričakoval.«
-	V nekem prispevku ste na vprašanje Zakaj hočemo spraviti starejše v domove? odgovorili: »Ker nas spominjajo, da smo tudi mi krhki in bomo tudi mi taki. Mi smo polni sami sebe, dobro nam gre ... Ker smo izrinili starostnike v domove, smo od nas izrinili modrost .« V času epidemije so povsem izolirali domove za starejše. Ostarelim je bilo zelo hudo, a jih je veliko osamitev preživelo potrpežljivo. Bi se lahko znova kaj naučili od naših babic in dedov?
Kaj dela današnja miselnost: znebiti se želi starih in bolnih ljudi. Zato jih zapiramo v domove za ostarele. S tem človeško družbo oropamo za življenjsko modrost. Da ne bo pomote; nisem proti domovom, ker v določenih primerih ne gre drugače. Mislim bolj na miselnost. Moja izkušnja v času epidemije je, da so starejši ljudje veliko lažje prenašali karanteno kot mlajši. Na na-
šem področju je bil občuten porast depresije in suicidalnosti med mladimi. Sam sem bil vključen kot psihosocialna pomoč v nekaj primerih.
Moramo se zavedati, da starost pomeni tudi občutek osamljenosti, še zlasti kjer je socialna mreža zelo šibka. Pa smo spet pri odnosih. Človek je bitje odnosa in bo iz tega tudi živel. Zato so odnosi največkrat tisti prostor, kjer najbolj trpimo. Kaj bi se lahko naučili od starejših? Potrpljenja in čakanja. Zame je čakanje sveta beseda. Današnji svet ne zna čakati. Čakanje pa je nujno za dozorevanje sadov. Tako radi rečemo »zdrava kmečka pamet«. To še kako drži. Vsak kmet ve, da je za rast krompirja potreben čas. In ne le delo, tu je še vreme, zemlja. In čakati je modrost. Če boš šel takoj kopat krompir, do novega ne boš prišel. Za vse je potreben čas.
-	Delo duhovnika ni povezano zgolj s težkimi dogodki. Kaj vas razveseljuje poleg petja in izpopolnjujočega dela? Imate tudi naziv rekreatorja ...
»Kaj dela današnja miselnost:
znebiti se želi starih in bolnih ljudi. Zato jih zapiramo v domove za ostarele. S tem človeško družbo
oropamo za življenjsko modrost.«
Gibanje je bilo moja ljubezen še iz gimnazijskih let, ko sva bila s psom tudi po dvakrat na teden na Golteh. Žal je moja hrbtenica utrpela nekaj sprememb, zato zame tek ni več priporočljiv. Hoja pa je še vedno sestavni del mojega gibanja. Telovadim rad in redno. Pri tem mi moje znanje zelo koristi.
Odraščal sem na kmetiji in tudi tukaj imamo prostor, da si lahko privoščim živali. Živali me sproščajo. Rad jih opazujem. V samostanu imamo veliko muco Minko, ki z nami vsako jutro moli v kapeli. To je res neverjetno, kako je zvesta pri obisku kapele. Potem imamo velike in pritlikave zajčke, prepelice, kokoši ter race. Naš vrt je res zanimiv in vse živali živijo skupaj, kar privablja veliko število mladih družin in otrok. Tako se z njimi lahko tudi srečujem.
Rad organiziram dobrodelne koncerte, ki jih tudi povezujem, sam napišem scenarij in to delo mi je res v veselje. Organiziral sem koncert za družino, ki jim je požar uničil hišo in tudi za invalida, ki je izgubil obe nogi in ima prizadeti roki.
-	V svoji župniji ste vodili vadbo, kar je malce nenavadno za župnika. Jo še vodite?
V moji prvi župniji se je zgodilo, da je vadite-ljica zbolela in javil sem se, da vskočim. Takrat sem bil še bogoslovec. No, nato sem vadbo imel kar nekaj let. Bilo je toliko udeležencev, da smo morali narediti dve skupini. Sprva je bilo malo čudno, da duhovnik vodi telovadbo, nekaj skep-ticizma in veliko radovednosti, kako to poteka.
A izkušnja je bila zelo lepa. Veliko neformalnih srečanj s farani, za marsikoga tudi prvi stik z duhovnikom, in upam si trditi, da zaradi tega tudi nekaj krstov in porok.
»Ko človek umira, mu nič ne pomenijo bogastvo, nazivi, izobrazba. Takrat so pomembni odnosi.«
Drugače pa je bilo v Prekmurju. Tudi tukaj sem na prošnjo društva upokojencev začel z rekreacijo, a je bilo za to okolje kar preveč. Nekateri so menili, da pohujšujem farane. No, pa so prišle moje zdravstvene težave in se je vse lepo končalo. Gospod poskrbi.
-	V slovenski Cerkvi je več duhovnikov, ki so s svojim nastopom osvojili srca vernikov in tudi ateistov. Kaj menite, da je »zakrivilo« takšno sproščenost naših dušnih pastirjev, ki so nekdaj poosebljali strogost in vzbujali strahospoštovanje?
Mislim, da nagovarja osebnost in pristnost. Moj posnetek pesmi je tehnično gledano katastrofalen, je pa pristen in to nagovarja. In ne privlačijo lepe in dodelane besede, nagovarja življenje. Tudi lepota privablja. Pa tukaj ni mišljena fizična lepota, ampak tista notranja. Lepota je utelešena ljubezen. Človek, ki ljubi svet, ljudi, Boga ..., je lep človek in takšnemu človeku lahko zaupaš. K ljubezni pa spada tudi svoboda. In samo odrešeni človek je lahko svoboden. Kaj pomeni odrešen človek? To je tisti, ki sprejema ljubezen in ljubi ter ga ni strah.
-	Letošnje leto bo zagotovo ostalo zapisano kot prav posebno. Je prav, da v tej neprijetni izkušnji vendarle poskušamo najti tudi nekaj lepega? Bo to vam uspelo?
Meni je že! Zdaj se celo hecam, če bo še kdaj karantena, ne bom imel nič proti. Toliko stvari sem razčistil pri sebi v tem času. Spet sem začel peti, in to me osrečuje, pomaga mi izraziti to, kar sem in kar doživljam. Spletlo se je tudi nekaj
»Najbolj pogrešam izraz na obrazu. Tako mi je grozno biti pri bogoslužju z masko in ne videti nasmeha in podeliti nekomu nasmeh.«
lepih odnosov ter spletnih dogajanj. Aha, pa še domov sem večkrat poklical kot sicer. In nenazadnje tudi tega intervjuja ne bi bilo, tako da je veliko dobrega v tem korona času.
-	Hvala za vaš čas, ki ste ga namenili meni in našim bralcem!
Z veseljem. Pozdravljam vse bralce Savinjskih novic. Ko pridem domov vsake toliko mesecev, vedno pregledam vse Savinjske novice za nazaj!
Pogovarjala se je Tatiana Golob
Savinjske novice št. 23, 5. junij 0202
17
Nasveti, Ljudje in dogodki
ti •tj i
Azaleje in rododendroni
Cvetovi so rumeni, oranžni, rdeči in rožnati. Tudi Knap-Hill azaleje so listopadne sorte in imajo velike cvetove. Odlikuje jih, da se prilagodijo različnim rastiščem.
DARINKA PRESECNIK,
svetovalka za hortikulturo
V	rodu slečev ali rododendronov (Rhododendron) je okoli tisoč različnih vrst. Razlikujejo se po višini rasti, barvah in času cvetenja. Vseeno velja, da sta maj in junij čas rododendronov. Rododendrone razdelimo na nekaj skupin, ki vam jih predstavljamo.
RODODENDRONI Z VELIKIMI CVETOVI IN VIŠJO RASTJO
V	tej skupini srečamo znane rododendrone, kot so »Catawibiense« z lila cvetovi, ki cvetijo junija. Grmi zrastejo v višino 5 do 6 metrov z gosto krošnjo in vejami do tal. Ker se dobro obraš-čajo tudi iz starega lesa, lahko starejše grme močneje porežemo. »Nova Zembla« je več kot 2,5 metra visok grm z rdečimi cvetovi, ki cvetijo ob koncu maja in v juniju. Ostali rododendroni iz te skupine zrastejo najmanj 2 metra visoko, sadimo jih v skupine ali posamezno.
YAKUSHIMANUM HIBRIDI
To so grmi z nižjo rastjo, ki večinoma zrastejo le malo več kot en meter visoko. V širino merijo veliko več kot v višino. Primerni so za majhne vrtove. Značilnosti teh rododendronov so počasna rast, bogato cvetenje in odpornost na nizke temperature. Uspevajo tudi na soncu. Prvi za-cvetijo že v začetku maja, drugi teden ali dva pozneje. Cvetovi so rožnati, rožnato rdeči, rumeni in rdeči.
RODODENDRONI Z NIZKO RASTJO
Rhododendron repens, Rhododendron im-peditum, Rhododendron camtschaticum - ti grmički zrastejo samo od 10 cm do 1 meter visoko. Nekateri zacvetijo že v mesecu marcu, drugi aprila, večina pa maja. Znan hibrid z nizko rastjo je R. repens »Baden-Baden«, ki ob koncu aprila »pokaže« živahne, škrlatno rdeče cvetove. Grmički zrastejo do dobrega pol metra visoko, v širino pa dvakrat toliko. Ti rododendroni cvetijo v različnih odtenkih vijolične, vijolično rožnate in modre. Naletimo lahko tudi na bele cvetove.
LISTOPADNE AZALEJE Z VELIKIMI CVETOVI
Čeprav jih uvrščamo med azaleje, v bistvu sodijo v rod rododendronov. Primerne so za majhne vrtove. Cvetovi zajemajo različne odtenke v rumeni, oranžni, rožnati in rdeči barvi. V to skupino sodijo tudi Kosterianum hibridi, ki rastejo počasi in dosežejo končno višino okoli 1,5 metra. Zacvetijo maja, še preden se olistajo.
Rododendron yakushimanum
ZANIMIVOSTI NARAVE
JAPONSKE AZALEJE
Vzgojene so iz številnih, zimzelenih, divje rastočih vrst z majhnimi listi. Izvirajo iz Japonske. Grmički zrastejo v višino od 0,5 do 1,5 metra in vsaj toliko v širino. Ker imajo plitve korenine, jih moramo pred sušo in zimskim mrazom zavarovati s plastjo listja. Škodujejo jim veter in zgodnje pomladansko sonce. Grme zavarujemo z borovimi vejicami. Japonske azaleje imajo velike, a tudi majhne cvetove. Njihova barva je bela, rdeča, škrlatno rdeča, rožnata, temno vijolična, vijolično rožnata itd.
RODODENDRONI, KI PRENAŠAJO APNO V TLEH
Oznako »Inkarho®« nosijo tisti rododendroni, ki so cepljeni na takšno podlago, da prenašajo apno v tleh. Zato jih lahko posadimo v vrtna tla s pH vrednostjo do 6,5. Ta podlaga za rododendrone se uporablja za cepljenje najbolj iskanih rododendronov, na primer hibridov Yakushi-manum in drugih rododendronov z višjo rastjo in velikimi cvetovi.
Pod Tirskimi pečmi raste prekrasen rododendron
Naša bralka nam je poslala fotografijo čudovitega rododendrona, ki se bohoti sredi gozdne jase pod Tirskimi pečmi na Ljubnem ob Savinji.
Lastnika, Greta in Franci Potočnik iz Kamnika, že vrsto let skrbita, da uspeva in lepo raste.
Kljub temu, da ju je letos epidemija prikrajšala za čas, ki ga preživita na Ljubnem, se narava ni ustavila. Se dokaz več, da narava z lahkoto preživi brez človeka. Dobro bi bilo, če bi se zavedali, da obratno žal ne gre.
Nastasja Kotnik
Za rododendron že vrsto let skrbita Greta in Franci Potočnik.
18
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
Ljudje in dogodki, Kultura
O SOLI PRED IN PO KARANTENI Z MAG. ZVONKO KLADNIK
Doma pogosto prihajalo do stresnih situacij
V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so pripravili predavanje Sola pred in po karanteni koronavirusa. O tej temi je v četrtek, 21. maja, spregovorila mag. Zvonka Kladnik. Članica Društva Pozitivna disciplina je predstavila svoje izkušnje in opažanja v času epidemije.
OB VRNITVI V ŠOLO VELIKO
OMEJITEV Povedala je, da so se osnovnošolci prve triade pred epidemijo zelo radi družili, se radi dotikali sogovornika in niso pazili na higieno kašlja. Njihovo delo je usmerjal učitelj. Po pouku pa so imeli tudi veliko izvenšol-skih dejavnosti in zelo malo prostega časa.
Ob vrnitvi v šolo med vrstnike po epidemiji jih je čakala vrsta omejitev. Najtežje je držanje socialne distance. Pri učenju, ki je bolj utr-
Mag. Zvonka Kladnik je predstavila svoje izkušnje in opažanja v času epidemije.
jevanje predelane snovi kot učenje nove, so vlogo ponovno prevzeli učitelji. Otroci vse obveznosti sedaj naredijo v šoli, popoldan jim ostane čas za sproščanje. V šoli so z veseljem, saj se lahko ponovno družino s prijatelji, čeprav na varni razdalji.
V KARANTENI VLOGO UČITELJEV PREVZELI STARŠI
V karanteni jim je bilo odvzeto druženje z vrstniki, igra in učitelj. Ostalo jim je le učenje. Njihov usmerjevalec pri delu so postali starši. Slednji so se morali prilagoditi tako otrokovim osnovnošolskim
dejavnostim kot svojemu delu, v kolikor so delali od doma. Ker so nenadoma vsi v družini imeli veliko časa, bili pa so brez določene rutine, je marsikje prihajalo do stresnih situacij. MED KORONO SO SE DRUŽINE UČILE SKUPNEGA ŽIVLJENJA Stresno je bilo tudi za učitelje, saj je bila to tudi zanje nova situacija. V želji, da bi svoje delo opravili čim kvalitetnejše, so prvih štirinajst dni pripravljali preveč navodil in gradiva za otroke. Pozneje so vzpostavili omejitve in video učilnice. Otroci so začeli računalnike doživljati kot sredstvo za učenje. Med epidemijo so se družine učile skupnega življenja. To bo verjetno tudi po epidemiji postalo kvalitetnejše, kot je bilo pred njo, saj je bilo to obdobje za vse dobra izkušnja, v kateri so se učili eden od drugega.
Tekst in foto: Marija Šukalo
KONCERTI IZ DOMOV ZNANIH SLOVENSKIH GLASBENIC IN GLASBENIKOV
Alya, Up N' Downs in ponovno predvajan jagodni izbor raparjev
Člani skupine Up N' Downs so gostovali na online koncertu iz studia Killing Production.
Običajno se je bilo potrebno za dober koncert odpraviti od doma, včasih tudi kam daleč, v času korona krize pa smo se odpravili kar na domač kavč. V 60 dneh so v organizaciji TIC-a Kranjska Gora izvedli maraton 35 koncertov na daljavo, tem so se na Youtube kanalu pridružili številni samostojni posnetki glasbenikov ter preganjali monotonost v dneh karantene.
ALYIN MINI KONCERT Iz svoje dnevne sobe se je v maju oglasila tudi pevka Alya. Na daljavo se je povezala s svojim ban-dom ter oboževalce razveselila z mini koncertom v živo. Z novejšimi skladbami in tistimi, ki so se s svojo »pozitivo« tekom Alyine pevske kariere že dodobra usidrale v naša ušesa in srca, je v te negotove čase poslala žarek sonca. S skladbo Samo ljubezen se ji je na daljavo pridružil tudi Tomaž Mihelčič. UP N' DOWNS: »ŠE VEDNO ČIST DRGAČ KOT PRAVI KONCERT« Zgornjesavinjski rokerji, člani
skupine Up N' Downs so gostovali na online koncertu iz studia Killing Production. Skupaj so na glasbeni sceni že več kot desetletje. Zasedba je v tem obdobju izdala dva studijska albuma. Kot so zapisali, pa so v obdobju karantene razdelali in uredili nekaj svojih še neizdanih glasbenih idej in se tako pripravili na snemanje treh novih singlov, ki
Alya je oboževalce razveselila z mini koncertom v živo.
bodo izšli v bližnji prihodnosti.
Izštekani so decembra 2006 vzpodbudili edinstven skupni nastop sedmih vrhunskih MC-jev z živo glasbeno podlago. Ob spremljavi Gala in Galeristov so rapali Klemen Klemen, Trkaj, N'Toko, Samo Boris, Pižama, Valterap in Laganee. Kot so takrat zapisali, je pestrost sloven-
skega raperskega trenutka zasijala s polno močjo: »Za dodatne jezične eskapade so poskrbeli tedaj vodilni domači promotorji hiphopa Matjaž Ambrožič, Boštjan Napotnik in Mare Godnjavec - Jizah.« 27. maja so jagodni izbor ponovno zavrteli v Koncertu doma na Valu 202.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
19
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
MARKACISTI UREDILI PLANINSKE POTI V RECISKI OBČINI
Na poteh postavili klopi za počitek in uživanje v razgledih
Planinsko društvo Rečica ob Savinji skrbi za urejenost dveh planinskih poti, in sicer Rečica ob Savinji-Bela peč-Mozirska koča ter Rečica ob Savinji-Dol-Suha-Goličnik-Mozirska koča. V zimskem času so lastniki gozdov na tem območju zgradili kar nekaj vlak, zato je bilo potrebno poti ponovno označiti.
POTI TEMELJITO OBNOVILI Čiščenje in označevanje so opravili markaci-sti in vodniki društva. Obe poti sta bili potrebni temeljite obnove, saj graditelji vlak poti niso niti nakazali. Ker so lastniki gozda podrli tudi drevje, kjer so bile narisane označbe, je bilo te potrebno ponovno narisati. Na določenih odsekih poti so naredili stopnice za lažje vzpenjanje in sestop, varovalne ograje ter klopi za počitek.
PROSTOR ZA POČITEK UREJEN TUDI NA
MEDVEDJAKU Ljubitelji narave, ki se bodo podali do Mo-zirske koče, bodo lahko sedaj počivali na Golič-ki loki takoj po izstopu iz gozda, na Golički domačiji ob kapelici in ob vstopu na pot proti Sto-nu. Uredili so korito na studencu pri Beli peči in
postavil klop. Prostor za počitek je urejen tudi na najvišji točki rečiške občine, na Medvedjaku. V NAČRTU UREDITEV TUDI DRUGIH VLAK
Vodja markacistov Janez Železnik in predsednik društva Janez Janže sta povedala, da s tem
delo še ni zaključeno. Društvo načrtuje ureditev tudi drugih vlak. Kjer bo potrebno, bodo postavili smerne table. Med letom bodo sproti odstranjevali podrast, ki bo ovirala pot.
Marija Šukalo, foto: arhiv društva
Markacisti Planinskega društva Rečica ob Savinji so opravili vzdrževalna dela na poteh, za
katere skrbijo v društvu.
DRUŽINSKI POHOD PO VRHOVIH REČIŠKE OBČINE
Ob poti nabirali sadeže in zelišča ter se sproščali z jogo
Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s Centrom za družine Medgen hiša Rečica ob Savinji pripravilo družinski pohod s spoznavanjem prehranjevanja. Okrog bližnjih vrhov rečiške občine je pohodnike popeljal Bojan Kotnik.
Udeleženci pohoda so si ogledali tudi Puško hojko na Inžičevem vrhu, eno od znamenitosti
občine Rečica ob Savinji.
SPOZNAVALI ZDRAVO PREHRANO
Med potjo na Zavrh, Kuglovc, Križniški in Inži-čev vrh so spoznavali zdravo prehrano in izvajali vaje joge s Silvo Prislan. Večurna hoja po gozdnih poteh in vlakah je bila odlična sprostitev in priložnost za klepet ter nabiranje gozdnih sadežev in spoznavanje zdravilnih zelišč.
JOGA IMA V NARAVI DRUGAČNO DIMENZIJO
Na eni od gozdnih jas so se spočili in spros-
tili z vajami joge. Prislanova je med drugim povedala, da je prav izolacija v času epidemije novega koronavirusa marsikoga spodbudila k spoznavanju učinkov meditacije in joge. Vadba joge v naravi pa da drugačno dimenzijo, saj se lahko neposredno povežemo z naravo. Takšno gibanje namreč dviguje vitalnost, zadovoljstvo, entuzia-zem in zmanjšuje napetosti, jezo, depresijo ter druge negativne občutke.
Tekst in foto: Marija Šukalo
20
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Šport, Organizacije
NAJ ŠPORTNIK MESTNE OBČINE VELENJE
Med invalidi Tiršek športnik leta že desetič zapored
Desetič zapored je parastrelec Franček Go-razd Tiršek iz Gornjega Grada osvojil naziv naj športnika invalida Mestne občine Velenje. Član Strelskega društva Mrož je po daljši odsotnosti zaradi bolezni lani ujel zadnjo možnost za nastop na paraolimpijskih igrah. Na svetovnem prvenstvu v avstralskem Sydneyju je osvojil 3. mesto z zračno puško stoje in si tako zagotovil nastop na 16. poletnih paraolimpijskih igrah, ki bodo leta 2021 v Tokiu.
ABSOLUTNI SVETOVNI REKORDER Njegov največji dosežek je rezultat dosežen leta 2012 v turški Antalyi, ko je dosegel absolutni svetovni rekord. V disciplini zračna puška leže je zadel 600 krogov od 600 možnih, s tem, da je zadel vseh 60 notranjih desetk. V zelo napetem finalu, v katerem je imelo kar sedem tekmovalcev rezultat 600, se je izkazal in s fantastičnim finalom 106,8 kroga postavil novi svetovni rekord -
Parastrelec Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada je desetič zapored osvojil naziv naj športnika invalida Mestne občine Velenje.
706,8 kroga. Gre za najvišji rezultat v strelstvu na svetu, saj ga ni dosegel še nihče v nobeni kategoriji v strelstvu invalidov in neinvalidov. DVE PARAOLIMPIJSKI ODLIČJI Tiršek je član reprezentance že od leta 2007 in tekmuje v skupini SH2, ki uporablja stojalo za podporo puške in simulira streljanje v dveh disciplinah - zračna puška stoje (R4) in leže (R5). Je lastnik dveh srebrnih paraolimpijskih kolajn z iger v Londonu in Riu de Janeiru. Na zadnjem evropskem prvenstvu lani v Beogradu je postal evropski prvak.
Tekst in foto: Štefka Sem
Tiršek je na svetovnem prvenstvu v Sydneyju osvojil 3. mesto z zračno puško
stoje in si tako zagotovil nastop na 16. poletnih paraolimpijskih igrah, ki bodo leta 2021 v Tokiu.
regata deležna nekaj sprememb
Občni zbor članov Jadralnega kluba Savinja je bil eden prvih zborov v dolini po epidemiji covic-19.
JADRALNI KLUB SAVINJA REČICA OB SAVINJI
Savinjska
Člani Jadralnega kluba Savinja so v soboto, 23. maja, pripravili občni zbor. O delu v preteklem obdobju in načrtih za letošnje leto je spregovoril predsednik kluba Blaž Bitenc.
ODPOVEDALI MARČEVSKO PREDAVANJE
V poročilu je izpostavil, da so zaradi epidemije novega koronavirusa morali odpovedati letošnje marčevsko predavanje, ki ga bodo, če bodo razmere dopuščale, izvedli še letos. Sicer pa so se lani aprila udeležili Transjadranske regate, ki je potekala od Trogirja mimo Palagruže
mmk
Jr^TN
Predsednik Blaž Bitenc je povedal, da so se lani aprila udeležili Transjadranske regate.
do Italije, a so jo zaradi slabih vremenskih razmer končali na Korčuli. V okviru praznovanja občinskega praznika v juniju so svojo dejavnost predstavili na stojnici. Oktobra so pripravili srečanje predstavnikov ekip, ki so se udeležile Savinjske regate, in predavanje Igorja Orlova.
OMEJILI ŠTEVILO UDELEŽENIH EKIP NA REGATI
Njihovo osrednje dogajanje, izvedba Savinjske regate v oktobru, je bilo deležno nekaj sprememb. Zamenjali so marino in jadrni-
ce. Zanimanje za jadranje namreč iz leta v leto raste, zato so lani najeli večje jadrnice, število udeleženih ekip pa omejili. Delovno leto so zaključili v decembru s poregatnim srečanjem, na katerem so si ogledali fotografije in izmenjali izkušnje.
Tudi v letošnjem letu se njihovo delo ne bo bistveno razlikovalo. Vse aktivnosti bodo ponovno usmerili v organizacijo svojega osrednjega dogodka. Ta je letos predviden konec oktobra.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
21
Šport, Ljudje in dogodki
ŠPORTNO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA
Nogomet in odbojka na mivki najljubša športa v kraju
Športno društvo Nova Štifta je lani praznovalo 40 let delovanja. Ob tej priložnosti so na občinski proslavi prejeli grb Občine Gornji Grad. Društvo je v kraju pripomoglo k spodbujanju razvoja športnih aktivnosti in poudarjalo željo po sodelovanju v različnih športnih panogah. 2e od samega začetka je bilo največ zanimanja za nogomet. Društvo trenutno šteje 88 članov, ki s svojim trudom na in ob športnih igriščih pomagajo k njihovim uspehom in prepoznavnosti.
ODPADLE SKUPINSKE AKTIVNOSTI V času omejitev zaradi epidemije covid-19 so člani društva posvetili svoj čas ožjemu krogu družine
li prvotni načrt v prirejeni obliki. Športna tekmovanja, ki so odpadla v spomladanskem delu, bodo prestavili na jesen. Poletno sezono bodo organizirali v skladu s priporočili in smernicami namenjenimi za športna društva. Vsak načrtovani dogodek bodo ocenili posebej in poiskali alternativno rešitev, če bo za to potrebno.
BOGATA IZBIRA TEKMOVANJ
»Vsako leto poskrbimo za barvit sortiment različnih športnih dogodkov v Novi Štifti. Med drugimi organiziramo memorial v spomin Viktorju in Mateju v trojkah v nogometu, turnir v odbojki na mivki, ligo trojk v nogometu, tekmovanja v namiznem tenisu, košarki, pika-
Pred dvema letoma so v Novi Štifti uredili igrišče za odbojko na mivki.
in poskrbeli za športne aktivnosti v samoorganizaciji, je povedal predsednik društva Štefan Šurk. »Letošnja situacija je vplivala tudi na naš prvotni načrt. Zamaknilo se je nekaj dogodkov, ki smo jih načrtovali spomladi, in odpadle so vse skupinske rekreacije.«
TEKMOVANJA SO PRESTAVILI
Še vedno bi, kljub dolgotrajni prepovedi druženja, radi izpelja-
du itd. V primeru, da imamo srečo z vremenom, priredimo tudi smučarska tekmovanja.«
NOGOMET ŠPORT ŠT. 1 V Novi Štifti je že od nekdaj nogomet privabljal ljudi na razna igrišča. Z novim igriščem je postala tudi odbojka na mivki zelo priljubljena športna panoga za krajšanje poletnih večerov. »Z našim nadaljnjim delom bi radi še naprej vplivali na
Nogomet je najljubši šport članov Športnega društva Nova Štifta.
razvoj športa v domačem kraju. Naša glavna želja je, da bi generacije, ki pridejo za nami, začutile radosti, ki jih ponuja šport, in imele v Novi Štifti omogočene možnosti v tej smeri,« je dodal Šurk.
LANI 40-LETNICA DRUŠTVA
Lansko leto je bilo za njih nekaj posebnega, ker so praznova-
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
li 40 let obstoja društva. V ta namen so ob občinskem prazniku priredili športno veselico, na kateri so se poklonili športnim navdušencem, ki so celotno zgodbo začeli, in vsem tistim, ki so čez vsa ta leta poskrbeli, da se pot nadaljuje.
Tekst in foto: Štefka Sem
Spoznanja v času karantene
V času karantene smo spoznavali, kdo in kaj je tisto, kar nam veliko pomeni, ter kje vidimo svojo pot iz stiske. Takole so povedali učenke in učenci Osnovne šole Nazarje: Največ mi pomeni zdravje. Pomembna mi je družina, saj so sedaj edini ljudje, s katerimi se lahko družim. Zdaj vem, koliko mi pomenijo sošolci, prijatelji, sorodniki. Vem, da so prijatelji zelo pomembni, saj se lahko z njimi družiš in brez njih je res dolgčas. Najbolj pogrešam treninge in prijatelje pa šolo, saj je šola na daljavo malo težja. Komaj čakam, da se ponovno vidimo. Veliko mi pomeni to, da sem lahko vsaj zunaj na dvorišču na svežem zraku. Pomembno mi je, da po svojih najboljših močeh dokončam šolsko delo ter se potem posvetim sebi in družini.
Ugotavljam, da je pomembno, da se držimo pravil in da moram biti bolj samostojen. Zdaj moram delati za šolo, saj bomo edino tako lahko zaključili šolsko leto pravi čas. Veliko mi pomeni to, da med sabo komuniciramo in ne izgubimo stikov. Vem, da se v času karantene učim novih delovnih navad in odgovornosti.
Da je zdravje res vrednota, smo spoznali vsi. Ugotovitve mladih pa pokažejo, da je čas preizkušnje tudi čas zorenja.
Ksenija Fanrich Vuga
22
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• POŠKODBA KOLESARJA
Mozirje: 27. maja v večernih urah se je v Mozirju lažje poškodoval kolesar, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v robnik in padel. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v krvi več kot dva promila alkohola.
POOSTREN NADZOR ENOSLEDNIH VOZIL IN PSIHOFIZIČNEGA STANJA UDELEŽENCEV CESTNEGA PROMETA
29. maja med 6. in 15. uro so policisti na območju Policijske uprave Celje izvedli poostren nadzor prometa. Ugotovili so 105 prekrškov v zvezi prekoračene oziroma neprilagojene hitrosti udeležencev v cestnem prometu. Kontrolirali so 27 voznikov enoslednih motornih vozil, pri katerih so bili ugotovljeni štirje cestnoprometni prekrški. Prav tako so policisti ugotovili 13 prekrškov kolesarjev in dva prekrška voznikov do kolesarjev.
V času med 4. in 31. majem je na območju celotne države in PU Celje potekal poostren nadzor s poudarkom na varnosti kolesarjev. Na območju PU Celje so policisti kontrolirali 822 voznikov enoslednih motornih vozil. Z alkotestom so skupno preizkusili 350 voznikov. Pri šestih so ugotovili, da so vozili pod vplivom alkohola, dva voznika sta odklonila preizkus, trije pa so bili pozitivni na prepovedane droge.
13 voznikov motornih koles je vozilo brez zaščitne varnostne čelade, 20 brez zaščitne varnostne čelade na mopedu. Policisti so opravili šest zasegov enoslednih motornih vozil. Pri nadzoru so ugotovili še 152 prekrškov voznikov in potnikov na enoslednih motornih vozilih.
Pri kolesarjih so policisti ugotovili 565 prekrškov, opravili so 188 preizkusov alkoholiziranosti, od tega so ugotovili 37 prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, trije so odklonili preizkus, pet voznikov je bilo pozitivnih na prepovedane droge. Ugotovljenih je bilo tudi 23 prekrškov ostalih voznikov do kolesarjev. V TEM TEDNU POOSTREN NADZOR HITROSTI
Med 1. in 7 junijem poteka poostren nadzor hitrosti. Policisti v zadnjem času beležijo povečanje cestnih prekrškov in s tem poslabšanje varnosti v cestnem prometu. Posebno velika je problematika enoslednih vozil.
Vse voznike in ostale udeležence v cestnem prometu policisti posebej opozarjajo in prosijo na dosledno upoštevanje vseh ce-stno-prometnih pravil. V tem tednu, po daljši odsotnosti, pričenjajo s šolskim poukom še ostali razredi osnovnih šol. Posebna previdnost zato naj velja do pešcev, predvsem otrok in dijakov.
Kronika, Zahvale, Oglasi
i
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je...
Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo sijih zapomnili.
(Paulenko)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
Franca SLEMENŠKA
3. 12. 1928 - 24. 5. 2020
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom iz Žekovca in Globoke, prijateljem in znancem za izrečene besede soža-lja, darovane sveče in svete maše. Hvala tudi dr. Steiner in patronaž-nim sestram, ki ste mu nudile pomoč in lajšale zdravstvene težave. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana, pogrebcem, govorniku Romanu Čretniku, praporščakom in g. župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi

Ni smrt tisto, ki nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
V objemu zvezd z nami ostajaš naša ljubljena žena, mami, babi
Rozalija BLAŽIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, gasilcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše.
Mož Lojz, sin Slavko, hčerki Stanka in Melita z Janijem
ter vnuka Žiga in Filip
Vabljeni na prenovljeno stran savinjske.com
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
23
Pogrebna služba - cvetličarna
MORANA

Tel: 03 7000 640
\	GSM: 041 536 ¿08
"^L nJ	GSM: 041 672 115
tVwWJïw remi ,it E-mail: info(Qmararta.ii
Aleksander Steljluv<iifc s íj . ?Jarj¿lje I1u, Brasrmw
Za razvedrilo
NEKDANJI PREDSEDNIK BO VISEL, MARJAN PA POHAJKOVAL
Za osem let neutrudnega predsednikovanja najboljšemu planinskemu društvu v občini Nazarje je sedaj že bivši predsednik Marjan Ostruh od planincev v dar prejel samega sebe. Končno uokvirjen se je svoje podobe sicer razveselil, ampak širok nasmeh na fotografiji se mu je narisal šele po razlagi društvenih kolegov, čemu je podarjena slika namenjena. Ker se sam ni »zrajtal«, so mu planinci razložili, da je umetnina v bistvu namenjena njegovi ženi Agati, da ga ne bo preveč pogrešala, ko bo on (končno odrešen napornih obveznosti v društvu) veselo pohajkoval po planinah.
PRI BENCETI SPET »ZIBAJO«
Skoraj nemogoče je najti takšne ljubitelje konj, kot je mali rejec Marko Ročnik iz Podhoma. »Najprej naši konjički, pol pa vse drugo,« menda rad reče, a ga žena Betka spomni: »Kaj pa jaz?!« Po karanteni, ki so jo morali imeti tudi konji, so dočakali še enega potomca v družino petih norikov (slovenska hladnokrvna pasma). Za šestega člana družine, njo ali njega, so skrbno izbirali ime na črko A. Tale dva pa sta se na paši pogovarjala: »Ej, Žarka, a smem pogledati od bliže tipa, ki bulji vame skoz eno cev? Prav čuden je videti,« se je oziral proti našemu paparacu še »žnudrav« konjiček Ari. Po tem srečanju je že dobil sestrično Astro.
NAVODILA OB KONCU KARANTENE
Društvo karantencev objavlja proglas, da do sledečih zapor gibanja preneha z delovanjem.
-	Članarina se vrne članom, ko bodo prišli na plano jo vplačat.
-	Posledice druženja na daljavo se odloži na bližnji ekološki otok.
-	Prihajanje posamič, po možnosti v ravni črti.
-	Nošnja mask in bruhanje izključno vanje pod obvezo!
24
Savinjske novice št. 23, 5. junij 2020
Križanka, Informacije
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Bernardka Jurič: 12.000 kilometrov greha
Bernarda Jurič se je s svojim ek-stremnim kolesarjenjem po Avstraliji zapisala med najboljše vztrajnostne kolesarke na svetu. Spomladi 2018 je v 27 dneh preko-lesarila 5.500 kilometrov od Pertha na zahodni do Sydneyja na vzhodni obali Avstralije.
Dve poti je opisala v izjemno zanimivi knjigi, ki sicer ni potopisni dnevnik. Je pa napisana zelo neposredno, kolesarjenje po Avstraliji opisuje odkrito, prav tako bralca brez olepševanja seznani z vsemi pripravami, dogajanju na poti, bolečinah in seveda z vsemi posebneži, ki jih na svoji avanturi sreča. Ze samo naslovi poglavij, kot
so Garanje na kvadrat, Linija gre v franže, Kraste na riti, bralca pritegnejo k branju, kot je avtorico pritegnila dežela tam spodaj.
Stovjrček:
AEDES - komar mrr' rar ALENCON ■ i:i0S'jo d SZ Frandj AVERY - črnski bakteriotog {Oswti Theodonej:
Reši lev prejšnje križanke (vodoravno);
PARATAKSA, REALITETA. ERNA, ANAM. POD, OSOjE. ROBERT, ZAR. DOK. MAKAO, KOAGLiLAT, CARIST OBNOVA, ASA, AKRA. MONTA. GUKOl. BM ORA, LILCK, DIGIT, DEB ALKAN1ZACIJ A, AKAD. ASTMA, ASAM
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
25
p	Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Sobota, 6. junij	ob 9.00. Rečica ob Savinji Ex-tempore Rečica 2020
Ponedeljek, 8. junij	ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vzgoja motiviranih, zdravih in odgovornih otrok
Torek, 9. junij	ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 10. junij	ob 12.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dan odprtih vrat Medgen borze ob 5-letnici delovanja
	ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Kulinarični večer Dans fotr kuha
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti na trzenje@savinjske.com s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naš poštni nabiralniki (pri vhodu v upravni center). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam 2 telički simentalki, stari 10 dni; gsm 041/324-438. Prodam bikca simentalca, težkega 140 kg; gsm 031/240-203. Ugodno prodam telico sivko friziko, pašno, visoko brejo; gsm 068/670357.
Prodam bikca, starega 10 dni, pasma RJ/INR, mesnati; gsm 051/364-174.
Prodam bikca križanca RH/LS, starega 10 dni; gsm 041/519-507
Prodam cepljena jesenova drva na paleti, dolžine 33 cm, možna dostava; gsm 040/430-080. Prodam novo mesarsko klado; gsm 031/800-852. Ugodno prodam novo PVC polkro-žno kotno kad; gsm 051/631-190. Prodam cisterno za vodo 1.000 l; gsm 041/983-465. Prodam cepljena drva, brest (6,5 m - 320 eur) in jesen (8 m - 430 eur); gsm 031/299-738.
DRUGO - ODDAM
ŽIVALI - KUPIM
Za čiščenje travnika in ob cesti oddam drva; tel 03/5835-152 (zvečer).
Kupim krave ali telice za zakol, prodamo prašiče nad 100 kg; gsm 031/832-520.
Kupim dva bikca ali teličke do 10 dni stare; gsm 041/825-896.
VOZILA - PRODAM
DRUGO - PRODAM
Prodam kosilnico BCS, 127 cm greben, visoka kolesa, bencinski motor, 650 eur; gsm 031/554-500.
Prodam traktor CASE IH 75 C, letnik 2015, 3.600 ur, klima, mehanski traktor; gsm 051/877-447 Prodam dobro ohranjen peugeot 307, srebrne barve, l. 2006, 1,6 bencin, registriran do 4/2021, prevoženih 172.000 km, redno servisiran in čiščen, v njem se ni kadilo; gsm 040/548-022.
Vabljeni!
26
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
Oglasi
Savinjske novice št. 24, 12. junij 2020
27

Cl i/i £
S
0
01 m
I"
o
5T
3 fí
5' u
3 ft) DT
N Ht
3 tb
3
m m
fD rï üí
3
Dit
M
a
Ni
a
va
5T
ut C
3
fc» pi
NJ
re	■C		
5 K	JÇ* J;	- D	VK I
a	Q S	S)	É
I	C-, B i	-	3
3 rí N	■rc-irt ÏÏ	<	
i	TU B	1	
___L _______
^ ftd

S h 3 £ i »
Cj
1 "ju
? a.
ex
^ D
Vi T3
CT i*
DA naročam se na tiskano izdajo tednika Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi.
Lme in priimek_
Th
Poitnina
plačana
po
pogodbi št. 31/3/5
SAVINJSKE NOVICE
Naslov
Telefon/GSM
Savinjska cesta 4
Datum
Podpis
3331 NAZARJE