VPLIV KLIME NA LEGO IN RAZŠIRJENOST VINOGRADOV NA PRIMERU SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC THE INFLUENCE OF CLIMATE ON THE POSITION AND SPREADING OF VINEYARDS CONCERNING THE PATTERN OF THE MIDDLE SLOVENSKE GORICE IGOR ŽIBERNA Izvleček UDK 551.58:634.8(497.12-11) Vpliv klime na lego In raiirjenoit vinogradov na primeru Srednjih Slovenskih goric Razprava obravnava ¿veze med legami vinogradov In klimatskimi parametri v Srednjih Slovenskih goricah Na sondnlh območjih so obravnavane spremembe vinogradniških leg med leti 1824 in 1985. S pomočjo digitalnega modela reliefa Je za potrebe vinogradništva izdelana tudi karta klimatskih bonitel. Abstract UDK 551.58:634.8(497.12-11) The Influence of Climate on the Position and Spreading of Vineyards Concerning the Pattern of the Middle Slovenske Gorice The Treatise deals the connections with vineyards positions and climatological parameters in Middle Slovenske Gorice. On the sample areas are dealed the changes of the vineyards positions between 1824 and 1985. With the help of Digital Elevation Model Is for the needs of viticulture made a map of climatological advantages Afaslou - Ailress mag. Igor Žlbema Pedagoška fakulteta Oddelek za geografijo Koroška C. 160 62000 Maribor, Slovenija KAZALO Uvod ..................................................................................................................................................................................................55 Kratek pregled dosedanjih raziskav odnosa med klimo in vinsko trto v subpanonski Severovzhodni Sloveniji....................................................................................................56 Podnebni pogoji za uspevanje vinske trte in fenofaze vinske trte ......................58 Fenofaze vinske trte......................................................................................................................59 Klimatske značilnosti Srednjih Slovenskih goric z ozirom na vinsko trto 61 Predstavitev metodologije ......................................................................................................................................61 Klimatski podatki in bioklimatski kazalci, dobljeni na osnovi meritev meteoroloških postaj ............................................................................................61 Klimatski elementi, bioklimatski kazalci in vinska trta v Srednjih Slovenskih goricah..........................................................................................................................................................64 Temperaturne razmere..............................................................................................................................................64 Srednje mesečne terminske temperature v vegetacijski dobi 64 Srednje minimalne in srednje maksimalne temperature v vegetacijski dobi ................................................................................................................................69 Vsote aktivnih temperatur v vegetacijski dobi............................................73 Količina padavin, potencialna cvapotranspiracija in relativna vlaga ............74 Količina padavin in potencialna evapotranspiracija............................74 Relativna vlaga v vegetacijski dobi ....................................................76 Trajanje sončnega obsevanja in oblačnost ......................................................................................77 Trajanje sončnega obsevanja............................................................................................77 Oblačnost....................................................................................................................................................77 Izbrani meteorološki pojavi..................................................................................................................................80 Slana ................................................................................................................................................................80 Megla................................................................................................................................................................81 Fenofaze vinske trte v Srednjih Slovenskih goricah ............................82 Izbrani kompleksni bioklimatski kazalci............................................................83 Temperature zraka in zemeljske temperature kot funkcija ekspozicije in naklona..................................................................................................................................................................................86 Temperature zraka in zemeljske temperature kot funkcija severne in južne ekspozicije................................................................................................86 Zemeljske temperature kot funkcija vzhodne in zahodne lege ......................................................................................................................................................................89 Temperature zraka in zemeljske temperature kot funkcija različnih naklonov pobočij....................................................................................................91 Topoklimatske značilnosti vinogradniških površin v Srednjih Slovenskih goricah............................................................................. 94 Predstavitev metodologije ................................................... 94 Topoklimatske značilnosti vinogradov v Srednjih Slovenskih goricah .... 101 Vinogradi v Srednjih Slovenskih goricah glede na absolutno nadmorsko višino .............................................................. 101 Vinogradniške površine v Srednjih Slovenskih goricah glede na relativno višino (r.v.) ...................................................... 101 Vinogradniške površine v Srednjih Slovenskih goricah glede na naklon ......................................................................... 102 Vinogradi v Srednjih Slovenskih goricah glede na ekspozicijo ........................................................................ 103 Vinogradi v Srednjih Slovenskih goricah glede na globalno sončno obsevanje v vegetacijski dobi................................... 109 Vinogradniške površine v Srednjih Slovenskih goricah glede na bonitete........................................................................ 109 Topoklimatske značilnosti vinogradniških površin na sondnih območjih Police in Mestni Vrh ........................................................................... 116 Sondno območje Police....................................................... 116 Sondno območje Mestni Vrh............................................... 122 Zaključek .......................................................................................... 129 Viri in literatura................................................................................. 131 Summary: The Influence of Climate on the Position and Spreading of Vineyards Concerning the Pattern of die Middle Slovenske Gorice ........ 134 UVOD Vinogradništvo zavzema med t.i. posebnimi kulturami posebno mesto. Od drugih kmcUjskih dejavnosti odstopa z zahtevo po večjem številu ur dela na enoto površine, posebnim načinom obdelave in visoko ceno pridelka. V prehodu na tržno gospodarstvo prihaja kvaliteta pridelka vedno bolj do veljave. Zato je pomembno uvesd gospodarnejše načine obdelave, ki bodo dajali dovolj kakovosten pridelek. Zato pa se moramo zavedati pomena ekoloških dejavnikov. Srednje Slovenske gorice smo izbrali zato. ker je tu v primerjavi z ostalimi deli Slovenskih goric delež vinogradniških površin najmanjši (tabela 1). Tabela J. Vinogradniške površine In deteti vinogradniških povritn po katastrskih občinah v Slovenskih goricah Table I. Vlru.yard arvas and sharcs o/vinnjard areas accordlng to submezzomglons tn the Slovenske Gorice SUBMEZOREGIJA SKUPNA POVRŠINA (HA) V1NOGR. POVRŠINA (HA) DELEŽ VINOG 00 SKUPNE POVRŠINE (%) Zahodne Slovenske g. 26002.70 91693 353 Srednje Slovenske g 5364909 1520 33 283 Vzhodne Slovenske g 2794422 1784,77 639 Slovenske Gorice (skupaj) 10759601 422203 3.92 Vir Republiška geodetska uprava, Ljubljana Skušali smo ugotovid : 1. Glede na to, da v gričevnatem svetu relief pomembno modificira klimo, nas je zanimala zveza med UsUmi morfometrijskimi elementi, ki modificirajo klimo (relativna višina, naklon, ekspozicija) in razširjenostjo vinogradov v Srednjih Slovenskih goricah in na izbranih sondnih območjih. 2. Ugotovid smo želeli zvezo med izbranimi klimatskimi elementi in razširjenostjo vinogradov. 3. Določiti smo želeli območja, ki bi s klimatskega vidika najbolj ustrezala gojenju vinske trte. kar bi korisUlo zlasti planiranju morebitnih bodočih vinogradniških površin. 4. Zanimala nas je zveza med klimatskimi bonitetami vinogradov in dejansko razširjenostjo vinogradov leta 1985. 5. Na sondnih območjih smo analizirali spreminjanje vinogradniških površin med leti 1824 in 1985 glede na nekatere morfometrijske elemente, globalno sončno obsevanje in klimatske bonitete. Za proučevanje vpliva klime na razširjenost vinogradniških površin pa moramo poznati naslednje : Optimalne In mejne klimatske pogoje za uspevanje vinske trte po fenofazah (t.i "kardinalne vrednosti"). Realne klimatske pogoje. Klimatski elementi posamično in kot celota le redko dosegajo optimalne pogoje. Čim manjša je razlika med njimi, tem bolj ta pokrajina oziroma njeni deli s klimatskega vidika ustrezajo gojenju vinske trte. - Tretji element, ki je nujen za proučevanje tega vpliva pa je razšlijenost vinske trte. Naj na koncu uvoda pojasnimo še uporabljene termine. V naši nalogi uporabljamo izraz "mikroklima"1 takrat, ko govorimo o klimi območja velikega nekaj kubičnih metrov (npr. klima med rozgami vinske trte). Izraz "lokalna klima"2 nam pomeni klimo prizemne plasti zraki» nad površjem, velikim od nekaj deset km2 (npr. klima doline, klima pobočja ipd.) Izraz "topoklima"3 uporabljamo, ko želimo poudariti, da siceršnjo (npr. lokalno) klimo modificira morfologija zemeljskega površja (relativna višina, naklon in ekspoziclja). Izraz, ki ga Je v klimatološko slovstvo uvedel Thornlhwaite, naj bi pomenil tudi nekakšno vmesno stopnjo med "makro-kllmo" In "mlkroklimo". Schaetta Je zato kot sinonim za Izraz "topoklima" predlagal izraz "mezoklima" (G e i g e r. 1966). KRATEK PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV ODNOSA MED KLIMO IN VINSKO TRTO V SUBPANONSKI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Brač 1 č je v svojih monografijah (1967, 1982, 1983. 1985. 1988) na osnovi nekaterih standardnih klimatskih elementov (srednje letne temperature, srednje temperature v vegetacijski dobi, temperaturne vsote, količina padavin, lnsolacija) ugotavljal primernost posameznih območij za vinsko trto. Pri tem si je pomagal tudi s celostnimi klimatskimi kazalci (heliotermični in hidrotermični koeficient). Belec (1968) je poudaril tudi pomen reliefa, kot modifikatorja lokalne klime. K e r t (1973) je v okviru regionalnogeografskcga prikaza občine Lenart označil klimo kot enega od odločilnih faktorjev za razširjenost vinske trte v Srednjih Slovenskih goricah. 1 Na podoben način definira mlknMlmo Meteorološki terminološki slovar (19901: 'Klima, ki Jo ima majhen prostor, npr.kllma v zaprtih prostorih, med rastlinjem." 2 Isti slovar definira lokalno klimo kot klimo, ki Je značilna za kak kraj alt manjše območje. 3 Istt slovar uporablja izraz "topoklima' kot sinonim za "lokalno klimo". Opozoril je na Jezero hladnega zraka v srednjepesniškl depresiji in na razlike v spodnjih mejah pojavljanja vinogradov med Pesniško in Ščavniško dolino. Gams (1972a, 1972b, 1979) Je z razvrstitvijo meteoroloških postaj po relativnih višinah nakazal vpliv temperaturnega obrata v nižinah in dolinah subpanonske Severovzhodne Slovenije na razširjenost vinske trte. Šilih (1980) je v okviru regionalnogeografskega prikaza Svečinskih goric ugotavljal primernost Svečinskih goric za vinogradništvo. S e v e r (1961) je primerjal Goričko in Lendavske gorice glede klimatske primernosti za vinsko trto. Kuharjevi (1976) se je zdela mreža meteoroloških postaj v Severovzhodni Sloveniji preredka za kvalitetno klimatsko regionalizacijo z vidika vinske trte. Na osnovi klimadiagramov je določila klimatske enote Severovzhodne Slovenije. C o 1 n a r i č (1966) je ugotavljal vpliv vinogradniških teras na mikroklitno rastišča v Severovzhodni Sloveniji. Ugotovil, da je na terasiranem zemljišču temperatura zraka do 2 m višine manjša kot na neterasiranem zemljišču. Najbolj vlažna je sredina terase, najmanj pa zunanji del terasne ploskve. Ugotovil je tudi. da se na prisojnem pobočju na zunanjem robu terasne ploskve pojavljajo ekstremne mikroklimatske razmere. Na osojnem področju so te razlike manjše, zato Ima tu ureditev vinograda v terase manjši učinek. PODNEBNI POGOJI ZA USPEVANJE VINSKE TRTE IN FENOFAZE VINSKE TRTE Vinska trta potrebuje za uspešno rast srednjo letno temperaturo med 9 in 12"C. pri nižjih temperaturah pa je kvaliteta grozdja slabša. Primerna povprečna temperatura v zimskem obdobju Je med 0 in 7'C. Srednja temperatura v vegetacijski dobi naj bi bila vsaj 16*C, optimalne temperature so med 17 in 20* (D o b e r š e k, 1986). Če izvzamemo pojav termalnega pasu, potem se zaradi padanja temperature z višino na vsakih 100 m zmanjša količina sladkorja za okoli 0.8 %. količina kislin pa se poveča za 1 g/liter (D o b e r š e k, 1986). Te vrednosti se spreminjajo s sortami vinske trte. V različnih območjih sega vinska trta različno visoko. V ob Renu v Nemčiji jo gojijo do nadmorskih višin 300 m. v Franciji, v Champagni, do 180 m. v Italiji, na Južnem Tirolskem, do 800 m, v Španiji, v Pirenejih, pa celo do 1000 m nadmorske višine. V Boliviji gojijo vinsko trto do 2500 m visoko (C o 1 n a r I č et al.. 1985: Doberšek, 1986). Bližina gozdov in večjih vodnih površin blaži prevelika klimatska nihanja, kar je za vinsko trto ugodno. Vodne površine pod vinogradom odbijajo sončne žarke, kar še dodatno izboljšuje svetlobne razmere. Za vinsko trto so najprimernejše peščene in glinaste ilovice. Manj primerna so peščena zaradi suše in zaradi večjega izpiranja organskih in mineralnih snovi. Na takih tleh je potrebno tudi IzdaUio gnojenje. Grozdje tam večkrat ne dozori popolnoma, vina pa lrnajo prazen okus. Zaradi kislosti so neugodne ilovice in gline, ki so prevlažne in težke za obdelavo. S primernim obdelovanjem ("zračenjem j jih sicer izboljšamo, vendar pa so vina neharmonična In preklsla (C o 1 n a r 1 č et al., 1985, Doberšek. 1986). Vinska trta bolje uspeva v slabo kislih, nevtralnih ali slabo alkalnih tleh (pH med 5 in 7). Trte na ameriških podlagah negativno reagirajo na preveliko količino apna v tleh. V Halozah In Zahodnih Slovenskih goricah Je zato vinska trta ponekod bolj podvržena klorozi (vrsta bolezni vinske trte). Med potrebnimi makroelementi so posebej pomembni dušik, fosfor in kalij, med mikroelementi pa bor, baker, mangan in cink (Doberšek, 1986). Fenofaze vinske trte Čas aktivne vegetacije vinske trte razdelimo v več fenofaz. Fenofaza solzenja se prične ob spomladanskem temperaturnem pragu okoli 8". Korenine takrat pričnejo vsrkavati hranilne snovi iz zemlje. Če Je spomladansko obrezovanje že opravljeno, začno sokovi iztekati lz ran na presekih rozg. trta se solzi (C o I n a r i č et al.. 1985). Če srednje dnevne temperature ponovno padejo pod 8*. solzenje preneha. Ko se spomladi srednje temperature zraka dvignejo na okoli 10*C. pritisnejo hranilni sokovi na očesa. Ta zato nabreknejo. Začetek brstenja dane sorte pa je odvisen tudi od starosti trsa, starejši trsi pričnejo brstetl prej (C o 1 n a r i č et al.. 1985). Prezgodnji začetek brstenja zaradi nevarnosti nizkih temperatur ni zaželen (D r a č i č, 1967). Optimalna temperatura za brstenje znaša med 9 ln 12*C (Doberšek. 1986), kritična temperatura, pri kateri zmrzne brst pa je -1.1'C (Z r n e c , T u r k. 1983). Pri ugodni temperaturi in vlagi začno iz popkov očes rasti mladi poganjki (mladike). Rast mladik doseže višek tik pred cvetenjem, ko nekoliko upade ln se po cvetenju nadaljuje do avgusta, ko rast mladik povsem preneha. Trta začne cvetetl. ko srednje dnevne temperature dosežejo 15*C. Optimalna temperatura za to fenofazo znaša 20 do 30*. Nevarnost pozebe cvetov nastopi pri temperaturah -0.6' (Z r n e c, T u r k. 1983). Suho ln vetrovno vreme lahko posuši brazdo pestiča ln s tem prispeva k slabšemu opraševanju. Daljše deževno obdobje v tej fenofazi povzroči, da se cvetje osiplje. Osipanje je lahko tudi posledica prevelike bujnostl vinske trte. saj gre preveč hrane za mladike in listje, za cvetje in plodove pa je ne ostane dovolj. Cvetenje in oplojevanje traja okoli 20 dni in se lahko zavleče lz druge polovice maja v drugo polovico Junija (C o I n a r i č et al.. 1985). Po končanem cvetenju in oploditvi (v Juniju) se prične fenofaza razvoja jagod Vsota aktivnih temperatur za doraščanje jagode je okoli 540'C (B r a č i č. 1967). Optimalna srednja dnevna temperatura za to fenofazo je 20 do 24'. Jagode pozebejo pri -0.6' (Z r n e c. T u r k, 1983). Prevelika količina padavin pogosto povzroči pepelasto plesen in peronosporo, suša pa počasno rast in slabši razvoj jagod (C o 1 n a r i č ct al.. 1985). V začetku fenofaze zorenja grozdja, ki običajno nastopi v zadnji dekadi julija ali prvi dekadi avgusta, se začno jagode mehčati. Kožica pri belih sortah porumeni, pri rdečih pordeči, rast Jagode pa preneha. Količina kislin v jagodi se prične zmanjševati, količina sladkorja pa večati. Na zorenje jagod ne vpliva samo sevanje neposredno na listje, pač pa tudi direktno in difuzno sevanje, ki pade na grozd. Zato grozdje na svetlejših prsteh (višji albedo) prej in bolje dozori. Rast mladik preneha. Deževno obdobje konec avgusta in v septembru lahko povzroča okrepljeno pretakanje sokov in s tem rast listja, kar neugodno vpliva na rast grozdja. Daljše deževno obdobje povzroča večji pritisk sokov v jagode. Te lahko počijo, v razpoke pa se lahko naselijo škodljivi mikroorganizmi (siva plesen). Posledica je gnitje in slabša kakovost grozdja (C o 1 n a r i č et al.. 1985). Fenofaza zorenja grozdja traja od 1.5 do 2 meseca, kar je odvisno od sorte. Konec zorenja grozdja pomeni fenofazo, ko je grozd fiziološko že dovolj zrel in primeren za trgatev. Začetek te fenofaze običajno določamo na tri načine: - organoleptično (jagode se lahko ločijo od peclja, imajo prozorno kožico in zrele pečke). - anatomsko (zmanjšan delež škroba v pecljevinl), - kemično (količina sladkoija in kisline se ne spreminjata več) (Colnarič et al..1985). Če pustimo grozdje še po času fiziološke zrelosti na trsih, se na jagodah pojavi žlahtna plesen. Le-ta z luknjicami na lupini jagode povzroča izhlapevanje vode. s tem pa večjo koncentracijo sladkoija v jagodi. Na ta način dobimo zelo sladko desertno vino. Če prezrelo grozdje pustimo na trsu do prvega obdobja, ko se minimalne dnevne temperature nekaj dni zapored spustijo pod -5*C, v jagodah zmrzne voda. Ostale snovi v jagodi se zaradi izgube vode zgosUjo, koncentracija sladkoija pa poveča. Iz tako pridelanega grozdja dobimo ledeno vino (Vino .... 1986). Čas zimskega počitka delimo v fenofazo priprave na zimsko mirovanje in zimsko mirovanje. Pred odpadanjem listja in prenehanjem asimilacije se hranilne snovi pretakajo iz listja v trs. Če nastopijo jeseni nizke temperature, trs ne more normalno dozoreti. ker Je ustavljen pretok hranilnih snovi. To slabša odpornost trsa proti nizkim temperaturam. Dobro dozorel les vinske trte prenese minimalne temperature do -18*C. očesa vinske trte pa -15'č. Očesa slabo dozorelega lesa zmrznejo že pri -6 do -8'C (Colnarič et al.. 1985). Podobna situacija je nastopila v Slovenskih goricah v zimi 1984/1985. Trsi zaradi relativno nizkih jesenskih temperatur niso pravilno dozoreli. Januarja 1985 so se srednje dnevne temperature v Jeruzalemu spustile na -15.9'C in mnogi trsi so pomrznili. Konec Januarja in v začetku februarja Je prišlo do vdora tople zračne mase. Srednje dnevne temperature v Jeruzalemu so se dvignile na okoli 8'C. Nadpovprečna otoplitev Je trajala dva tedna. Visoke srednje dnevne temperature so povzročile pri vinski trti začetek solzenja. s tem pa se je zmanjšala odpornost trsov. Otoplitvi je v drugi polovici februarja sledil nagel padec srednjih dnevnih temperatur na -4 do -10*. kar je škodo zaradi januarske pozebe še stopnjevalo. Po ocenah Je v odvisnosti od lege. sorte in starosti nasada pomrznilo med 20 in 100% očes. Mnoge mlajše vinograde Je bilo potrebno izsekati in ponovno obnoviti (B r a č i č. 1987). KLIMATSKE ZNAČILNOSTI SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC Z OZIROM NA VINSKO TRTO PREDSTAVITEV METODOLOGIJE Klimatski podatki ln bloklimatskl kazalci, dobljeni na osnovi meritev meteoroloških postaj Če želimo prikazati lokalne klimatske značilnosti manjšega območja (npr. reda velikosti 10 x 10 km ali še manj), naletimo na težave. Podatki meteoroloških postaj namreč veljajo za lokacijo same postaje in neposredno okolico, klima pa se spreminja že na kratke razdalje, ne le v horizontalni smeri, pač pa tudi (ali še bolj) v vertikalni smeri, med nižinskim in termalnim pasom (Gams. 1972a: Gams. 1972b). Temperature med Starši na Dravskem polju in Mursko Soboto (horizontalna razdalja 37 km) se rnanj razlikujejo kot med Starši in bližnjim Mestnim Vrhom (horizontalna razdalja 8 km. višinska razlika 92 m). Običajno si pomagamo z računanjem višinskih gradientov. Vendar pa moramo upoštevati, da se na različnih ekspozicijah in naklonih tla in zrak različno segrevata. Poseben problem predstavlja mreža meteoroloških postaj v Srednjih Slovenskih goricah. V letih 1961-1990 so delovale le tri meteorološke postaje: Mestni Vrh. Zgornja Ščavnica in Gornja Radgona. Zato smo pritegnili še meteorološke postaje iz bližnje okolice lz Zahodnih ali Vzhodnih Slovenskih goric. Dravskega polja in Murskega polja. Tako smo dobili pare meteoroloških postaj v nižinskem in termalnem pasu. s tem pa tudi boljšo možnost ugotavljanja spreminjanja klime z relativno višino (tabela 2). Za meteorološki postaji Polički Vrh ln Blaguš, ki Imata popolne podatke šele od januarja 1976, smo za manjkajoče obdobje opravili interpolacijo na postaje s podobno relativno višino: za Polički Vrh smo kot par pri interpolaciji izbrali postajo Gornja Radgona, ki leži v približno enako široki dolini ob vznožju. Za Blaguš pa smo kot par pri Tabela 2. Seznam meteoroloških postaj, katerih podatki so bili uporabfjeni v razpravi Table 2. List of meteorological stat ion s. uhich dala are used in the poper METEOROLOŠKA POSTAJA ABSNADM VIŠINA (M) RELATIVNA VIŠINA (M) OBDOBJE DELOVANJA LEGA (EKSPOZICUA) JERUZALEM 345 95 1961-1990 SLEME ZGŠČAVNICA 358 75 1961-1990 SLEME PODGRADJE 275 70 1961-1990 SLEME MESTNI VRH 332 62 1961 1990 SLEME G RADGONA 234 18 1961-1990 POBOČJE (JUG) POLIČKI VRH 320 S 1976-1990 DOLINA STARŠE 240 0 1961-1990 RAVNINA BLAGUŠ 203 0 1976-1990 RAVNINA M SOBOTA 187 0 1961-1990 RAVNINA interpolaciji izbrali ravninsko meteorološko postajo Murska Sobota. Klimatski elementi, ki smo jih obravnavali pri analizi, so naslednji: - srednja mesečna temperatura zraka ob 7.uri - srednja mesečna temperatura zraka ob 14.uri - srednja mesečna temperatura zraka ob 21 .uri - srednja mesečna temperatura zraka - srednja maksimalna mesečna temperatura zraka - srednja minimalna mesečna temperatura zraka - število dni z minimalno temperaturo pod 0.0'C - število dni z maksimalno temperaturo nad 30.0*C - srednja mesečna relativna vlaga ob 7.url - srednja mesečna relativna vlaga ob 14.uri - srednja mesečna relativna vlaga ob 21. uri - srednja mesečna relativna vlaga - srednja mesečna oblačnost (v desetinah) - število jasnih dni (N 2/10) - število oblačnih dni (N 8/10) - mesečna količina padavin - deleži mesečne količine padavin od celoletne količine padavin - potencialna eva po transpiracija (po Thornthwaitu) - število dni z meglo in meglo z vidnim nebom - število dni 9 slano - datum zadnje slane spomladi - datum prve slane jeseni. Potencialno evapotranspiracijo smo računali po naslednjem obrazcu: ( T V PET- 1.6* 10*y pri čemer pomenijo : Trn - srednja mesečna temperatura , 1 - člen. ki ga izračunamo po obrazcu : 12 "1 m = t Tml 5 1.514 a - člen, ki ga izračunamo po obrazcu : a = (6.75 x 10 -7x P) - (7.71 x 10 "5x P (7.71 x 10 "5* P ) + (1.79 x 10 ~2xl) + 0.49 (G a m s, 1976; Rosenberg. 1974). S pomočjo omenjenih parametrov smo izračunali nekatere običajne bioklomatske kazalce, ki so zelo pomembni tudi v vinogradništvu: - datum temperaturnega praga 10' (fenofaza brstenja vinske trte) - datum temperaturnega praga 13* (fenofaza cvetenja vinske trte) - datum temperaturnega praga 16' (fenofaza začetka zorenja grozdja) - datum jesenskega temperaturnega praga 12' (fenofaza konca zorenja grozdja) - datum jesenskega temperaturnega praga 10' (fenofaza konca obdobja vegetacije vinske trte) - dolžina trajanja vegetacijskega obdobja - vsote aktivnih temperatur v obdobju vegetacije - število dni med zadnjo slano spomladi in začetkom fenofaze brstenja - število dni med prvo jesensko slano ln koncem zorenja grozdja. V vinogradništvu se pogosteje uporabljajo tudi nekateri kompleksnejši kazalci: - Hidrotermični koeficient (po S e 1 j a n i n o v u ): H x 10 H K = XT° pri čemer pomenijo H - količino padavin v času vegetacije vinske trte. ITa - vsoto aktivnih temperatur v času vegetacije. Po Davitaji (B u r i č. 1985) je optimalni hidrotermični koeficient v celotnem času vegetacije med 1.0 in 2.0. v fenofazi zorenja pa med 0.5 in 0.7. - Heliotermičnl koeficient (po Branasu): V TaxS ™ = To*5 pri čemer pomenijo ITa - vsoto aktivnih temperatur v času vegetacije vinske trte, S - trajanje sončnega obsevanja v času vegetacije vinske trte. Branas trdi, da so optimalne vrednosti helotcrmičnega koeficienta med 2.6 in 4.5, vendar je v splošnem ugodnejša višja vrednost. - Bioklimatskl indeks: XTa*S BKlsHxdx 10 pri čemer pomenijo ZTa - vsoto aktivnih temperatur v času vegetacije vinske trte, S ■ trajanje sončnega obsevanja (v urah) v času vegetacije vinske trte, H - količino padavin v času vegetacije vinske trte, d -dolžino trajanja vegetacije vinske trte v dnevih. Po Buriču so višje vrednosti BKI ugodnejše (Burič, 1985). KLIMATSKI ELEMENTI, BIOKLIMATSKI KAZALCI IN VINSKA TRTA V SREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH TEMPERATURNE RAZMERE Srednje mesečne tenninske temperature v vegetacijski dobi Srednje mesečne temperature ob 7.uri so najvišje v Jeruzalemu, Podgradju in na Mestnem Vrhu (vse nad 13.6"C). Zgornja Ščavnica ima glede na svojo relativno višino nepričakovano nizko jutranjo temperaturo (12.8'C), kar je celo manj od 57 m nižje postaje v Gornji Radgoni (slika 2)4. Med nižje ležečimi postajami Ima najnižjo temperaturo ob 7.uri Polički Vrh. ki Je le nekaj metrov nad relativno širokim dolinskim dnom Jareninskega potoka, kjer zaradi majhnega strmca dolinskega dna hladen zrak slabo odteka. Nekoliko višje temperature ima Murska Sobota. Blaguš (meteorološka postaja se dejansko nahaja v Biseijanah, na prehodu iz spodnje Ščavniške doline na Mursko polje) in Starše (Dravsko polje) pa zelo malo zaostajata za temperaturami v termalnem pasu. Ob 14.url (slika 3) se ravninski in dolinski pas bolj segrejeta od termalnega. Izjema je Polički Vrh. Razlike v obdobju vegetacije znašajo največ 1*C. Izmed postaj v termalnem pasu vidno izstopa postaja Podgradje na grebenu nad Rlnčetovo grabo na prehodu iz vzhodnih Ljutomerskih goric na Mursko polje. Je toplejše od ostalih postaj, verjetno zaradi bolj segretega bližnjega Murskega polja. Podobno lego in višje temperature ima tudi meteorološka postaja Gornja Radgona, ki se nahaja na južnem pobočju Hercegovščaka. 18 m nad dolinskim dnom, ob izteku doline potoka 4 Oznake za meteorološke postaje u slikah so naslednje: JE Jeruzalem. ZŠ Zgornja Šccuinlca PO-Podgradje. MV-Mestnt Vrh. GR Gornja Radgona. PVPoIlčkt Vrh. BL-Blaguš Videm. ST Starše. MS Murska Sobota Hercegovščak na Mursko polje. Podobno meni tudi Gams (1972a, 1972b). Jeruzalem, ki leži le 3.5 km jugozahodneje, v osrčju Ljutomersko-Ormoških goric, ima za 0.4'C nižje temperature, Blaguš pa za 0.5'C višje temperature. Srednje mesečne temperature ob 21.uri ponovno kažejo oblikovanje termalnega pasu. Najtoplejše so postaje v termalnem pasu. najhladnejše pa tiste v nižinskem pasu. Najhladnejši je Polički Vrh (razloge za to sem že omenil). Prehod med obema skupinama postaj predstavlja postaja Gornja Radgona, kjer je zaradi lege omogočen nemoten odtok hladnega zraka na Mursko polje. Najtoplejša je postaja Podgradje. Ugodna relativna višina, neoviran odtok hladnega zraka, ki po kratkih in ozkih vmesnih dolinah hitro odteče na Mursko polje5 in nenazadnje visoke opoldanske temperature so veijetno glavni razlogi za tako visoke večerne temperature. Najhladnejša v skupini postaj v termalnem pasu je ponovno Zgornja Ščavnlca (slika 4). Srednje mesečne temperature v času vegetacije (slika 5) so presenetljivo podobne s temperaturami ob 21.uri. Meteorološka postaja Gornja Radgona je celo nekoliko toplejša od Zgornje Ščavnice. Daleč najhladnejša (le 15.0'C) Je postaja Polički Vrh. Kljub relativno nizkim opoldanskim temperaturam pa so postaje termalnega pasu (z izjemo Zgornje Ščavnice) celo pri srednjih mesečnih temperaturah nekoliko toplejše od tistih v nižinskem pasu. Najtoplejša Je postaja Podgradje (16.5*C). Ekstremne razlike v srednjih mesečnih temperaturah v vegetacijski dobi znašajo torej kar 1.5*C. Razloge za višje srednje mesečne temperature v vegetacijski dobi v Podgradju, na Mestnem Vrhu in deloma Jeruzalemu lahko iščemo ne samo v ugodni relativni višini, pač pa tudi v oblikovanosti bližnjih dolin in s tem povezanim odtokom hladnega zraka v hladni polovici dneva. V Podgradju temperaturne razmere deloma Izboljša tudi dokaj segreto Mursko polje v neposredni bližini. Slednje se čez dan (ali po razkroju megle v spomladanskih mesecih) namreč bolj segreje kot višje ležeči termalni pas (Petkovšek, R a k o v e c, 1983). Zadnja dva razloga sta pomembna tudi za temperaturne razmere na meteorološki postaji Gornja Radgona. Nižje temperature na meteorološki postaji Zgornja Ščavnica. ki se nahaja med Ščavniško dolino (na severu) ln dolinami pritokov Pesnice, si deloma lahko razlagamo z odtokom hladnega zraka. Le-ta mora po stranskih dolinah najprej odteči v glavni dolini Ščavnice ln Pesnice ln šele od tu naprej na Mursko ln Ptujsko polje. Tudi morfologija dolin Je dokaj neugodna. Doline Osrednjih Slovenskih goric so daljše, širše in manj premočrtne kot doline v Radgonsko-Kapelskih goricah ali Ljutomersko-Ormoških goricah. Hladen zrak polzi kot viskozna tekočina, zato zoženi deli dolin pretok ovirajo 5 Na meteoroloških postajah na ravnini določa v Jasnem In mirnem vremenu temperaturne spremembe samo toplotna bilanca. V gričevnatem svetu se u enačbi toplotne bilance pojavi še dodatni člen advekclja. *c( v praksi pomeni odtekanje gostejšega IteiJegaJ hlalnega traka v nlije dele (dolinoJ. Na njegovo mesto priteče toplejši zrak Iz okolice (O k e, 1978: H o č e u a r. Petkovšek. 1988) SREDNJE MESEČNE TEMPERATURE OB 7.URI V VEGETACIJSKI DOBI (1961 - 1990) StlJca 2. Srednfc mesečne temperature ob 7.uri u vegetacijski dobi (l 961 ■ 19901. Picture 2. Medium monthly temperatures at 7 am durttvj the vegetation season (1961 ■ 1990). SREDNJE MESEČNE TEMPERATURE OB 14.URI V VEGETACIJSKI DOBI (1961 -1990) IOOtjt---------- TEMPERATURE (uQ Silica 3. Srednfe mcsetne temperature ob J4.U/1 v vegctadjski dob! (1961 ■ 1990). Picture 3. Medium monthly temperatures at 14 p.m. during the vegetation season (1961 ■ 1990). SREDNJE MESEČNE TEMPERATURE OB 21.URI V VEGETACIJSKI DOBI (1961 -1990) ; / - n K — "w |L_ KG ST u J 1 KS 1 U 4 M TEMPERATURE (« C) Slika 4. Srednje mesečne temperature ob 21.uri v vegetacijski dobil 1961- 19901. Picture 4. Medium monthly temperatures at 21 p.m. during the vegetation season II961 ■ ¡990) SREDNJE MESEČNE TEMPERATURE V VEGETACIJSKI DOBI (1961 - 1990) Silica 5. Snxlnje mesečne temperature d vegetacyski dobi (1961-1990). Picture S. Medium monthly temperature during the vegetation season (1961 1990). TEMPERATURNI PROFIL MOČNA - CELESTRINA 5.9.1991 (8:14-8:41) 7 --1 / A >_ II u m 14 U M it I* TEMPERATURA ( «LC) Slika 6. Temperaturni proJU Močna - Ceiestrina. Picture 6. Temperature profile Močna Ceiestrina- ŠTEVILO DNI S SLANO V VEGFTACIJSKI DOBI (1969 - 1990) Slika 12. Število dni s slano v vegetacijski dobi (1961-1990) Picture 12.The number qfjrmt days during the vegetation season (1961-90). (G e i g e r. 1966). Srednjepesniška depresija, kjer hladen zrak zajezujejo ožine v bližini Močne in pri Črnem lesu, ter med Gočovskim Vrhom in Zgornjo Senarsko. predstavlja obsežno jezero hladnega zraka. Temperaturne razmere v Pesniški dolini in nad njo naj ponazorijo tudi naše terenske meritve med dnom Pesniške doline v bližini Močne in grebenom Celestrine v bližini Malečnika ob tipičnem anticiklonalnem vremenskem tipu 5.9.1991 2 m nad tlemi z digitalnim termometrom. Časovni zamik med meritvijo na dnu Pesniške doline in najvišjo točko Je znašal slabe pol ure (slika 6). V času merjenja Je bila na dnu Pesniške doline gosta megla do nadmorske višine 258 m (relativna višina 41 m). Megla Je iz Pesniške doline segala po dolinah levili pritokov Pesnice daleč navzgor. Temperatura v dvome Irskem višinskem pasu med dnom Pesniške doline (točka 1) in teraso (točka 2) se je kljub gosti megli na obeh točkah dvignila za celo stopinjo, do zgornje meje megle pa se ni bistveno spremenila (le za 0.4*C). Občutno Je temperatura porasla nad zgornjo mejo megle (na 14.2*C). Spodnja meja prvega vinograda je okoli deset metrov višje. Za 0.6'. nižje temperature na grebenu (16.6'C) kot pod njim (17.2*C) si lahko razlagamo z večjo prevetrenostjo, čeprav je hitrost vetra dosegala komaj 1 m/s. Pomen ugodnih temperaturnih razmer v termalnem pasu v obdobju dozorevanja grozdja, v avgustu in septembru za zgodnje sorte in avgustu, septembru in oktobni za srednje pozne do pozne sorte, se še poveča. To dokazujejo tudi praviloma nekoliko višji korelacijski koeficienti med relativnimi višinami in srednjimi mesečnimi terminskimi temperaturami v obdobju dozorevanja grozdja, kot v celotni vegetacijski dobi (tabela 5). Očitno je pas nad 20 do 25 m nad dolinskim ali ravninskim dnom z vidika temperatur že primeren za gojenje vinske trte. Srednje minimalne in srednje maksimalne temperature v vegetacijski dobi Razlike med termalnim in nižinskim pasom so pri srednjih minimalnih temperaturah še večje kot pri srednjih mesečnih termlnskih temperaturah. Temperature ob 7.uri v vegetacijski dobi namreč kasnijo za nastopom minimalnih temperatur. Anticiklonalni vremenski tip je prevladujoči vremenski tip v vegetacijski dobi (Hočevar, 1966). Zjutraj se najmanj oliladi postaja Podgradje, in sicer zaradi ugodnega odtoka hladnega zraka. Podobno bi lahko trdili tudi za Jeruzalem, medtem ko ima Zgornja Ščavnica že za 0.8'C nižje srednje minimalne temperature od Podgradja, vendar še vedno za 0.5'C višje od Gornje Radgone (10.5'C). ki bi Jo lahko uvrstili na prehod iz nižinskega v termalni pas. Da tudi v nižinskem pasu lahko relief preoblikuje temperaturne razmere, dokazujejo nizke minimalne Tabela 5. Pearsonovl korelacyskt koeficienti med relativnimi višinami in izbranimi meteorološkimi parametri v Slovenskih goricah u obdobju ¡961 - 1990 Table 5. Pearson's carre-laiton coefficients between relative altitudes and selected meteorological parameters in the Sl«»m«fce Gorice in the period between 1961 ■ 1990 Šifra Parameter Pcareonov korelacipki koeficient Lelo Obd.ueget. Avg-sept. Avg.-okL 1 Sred meseCna temp. zraka ob 7.uri ( «I.C) 0.7364 0.4993 o.liii 08432 2 Sred. mcw<.'na temp. zraka ob 14.uri (st.C ) -0.9023 -0.8535 -0.7813 •0.8389 3 Sred. mesečna temp. zraka ob 21.uri ( =25.0 st.C -0.5.386 •0.5373 ■0.3868 -0.3471 U St.dnl z maks.temp.> =30.0 st.C -0.5140 ■0.4756 0.4179 -0.3471 12 St.dni z min.iemp.> =20.0 slC 0.8252 0.8191 0.8263 0.8263 13 Sr. me», rel. vlaga ob 7.uri (%) -0.7615 ■0.7265 -0.8545 -0.8279 14 Sr. mes. rel. vlaga ob Kuri ( % ) 0.9579 0.8869 0.7965 0.8056 15 Sr. mes. rel. vlaga ob 21.uri ( % ) -0.8411 -0.9101 -0.9341 -0.9268 16 Sr. mes. rel. vlaga ( % ) -0.6169 -0.6460 -0.8609 0.7734 17 Srednja mesečna oblačnost (v deset.) -0.6658 -0.6631 -017323 -0 7689 t8 Število pisnih dni (N < 2/10 J 0.7198 06626 0.7616 0.8089 19 Število oblačnih dni ( N > Z/10 ) -0.4336 -0.4103 ■0.4112 -0.4535 20 Mesečna vilina padavin (mm ) a 1605 -0.0421 4X2508 ■0.1148 21 St.dni s snežno odejo ob 7.uri 0.2233 0.4069 - 22 St.dni s točo ali sodro 0.3567 0.4460 •0.2955 0.0073 23 St dni z nevihto in grmenjem 0.3190 0.2128 0.2182 0.2827 24 St.dni z meglo in meglo z vidnim nebom -0.4534 -0.6631 -0.8841 •08697 Tabela 6. Pojav sia/ie v Slovenskih goricah 11961 ■ 1990) Table 6. Prost appearance (n the Slovenske Gorice (1961 1990) POMIJ! Aba nada wfcnk f") Rtial. nadm Mina (■1 Powpr. nadn>dan ktlano Po«pf. pnndan ktlano il dr. med tai brnenja noinp nano ÍIO-, med Koncem anrenji IB pfMJ tlano ll dni t klano • apr** P^T Il dm • dano v maju Vdn! k klan '»t« s im k 6. h dni k klano ««afelač- dot. Jcruuvra MJ r STS 14 14 on M U Zfltoi>« )S4 K 3.4. It 10 IS 21 10 02 01 Ï0 4J Pt*)tradje 217 70 Ni 24 t« 14 1! 10 02 01 2J J.4 Mami VA JU »2 11J 24» *4 17 «.S 01 00 24 24 O Radfona tU U 144 20» 2 17 1.9 02 02 24 5 2 Pneu Vrli )» S 2U 10 10 .4 12 j 4. OJ OS S> 10 9 MSo»wa 147 « 244 «10 .7 ♦ 4J 04 09 7.1 119 Surte m « a« 910 .7 4 2« 04 04 4.2 10 0 ¡m 104 1010 • 4 » >0 D.J 0) 4« «7 PEARSONOV1 KORFLAC MF.D RELATIVNO VU INC JSK1 KOEI ItNIZSR/ ncuffn lNIVUKAZA 1X3 Povçrt&ê tadn j dan t klano Povyrt¿f» prvi dan t klano EViUjna rVxl-.hji txai HkM it. dm k klano v apr lin «mi am? 0W4A «■249 St. dn i klano » ma ¡v it. dni k klano v tepieiTieu U.dnl 14»ao» otantau Si dni t dato v ««iciac dot* •0 «414 ■o ynt 4 7*24 44M4 vir : arhiv HMZ RS SREDNJE MINIMALNE MESEČNE TEMPERATURE V VEGETACIJSKI DOBI (1961 -1990) A /A T ►JV^-- / / f / 1» i ST *- TEMPERATURE (U.C) Slika 7. Srednje minimalne mesečne temperature v vegetacijski dobi 11961- 19901 Picture 7. Medium minimal monthly temperature during the vegetatkm seasan (1961-1990). SREDNJE MAKSIMALNE MESEČNE TEMPERATURE V VEGETACUSKI DOBI (1961 -1990) 20« 21 21.1 212 JU 214 2U 21« 217 214 21.« 23 TEMPERATURE (U.C) Sllka 8. Srednje maksimalne mesečne temperature u uegeurljskl dobi (¡961-1990). Picture 8. Medium maximal monthly temperature during the vegetation season (1961-1990). Tabela 7. Izbrani bloklimaiskl kazalci za meteorološke postaje v SV Slovenj (¡961 ■ 1990) Table 7. Selcctcd blocllmatlc Indicators for meteorological stations In the North Eastern Slouenla /1961 ■ 1990) .JHRAM uJUlu IMA VIMDOIUI' 1*1 1W /Mf MtteonhAi Rtbtnnu r»»p T«mp T«mp Jcaefafc IVtiuu Vidu KoWir» InMnfl IL pn»:»p vin» pra( r»n pr>| F»l temp ■M ■brvnfc (»¡town »«C i«« C 13 »C 12 »C ««gel. tinp . Vfjft \f*t> i« 1 [7.¿tat» 10 u C iktt VV«|Ct dDh hmeftpi) cvelenj» "»"»I IctuAiiem IVH7 J T5 44 1*4" Z2.< <14 it m 1*. 27t»l 5541 5 Todgradje —Si 54.1 114 IVI «1« »10 a» Ml Uit < Mrur» Vrti u i < 144 14? 7 lO 19 10. 301 Sli T • t 0 1« 14 144 1*1 JI«. ¡¿Id n' lafet 544.1 S tMki Vrh i li ¿14 3< a. >010 i»< IV» d 5454 1 MSoKU 0 44 114 »< U.t t210 1*2 2710 1 iHi 12441 t Surl« 0 2« 144 22 < »>0 14 10 1*1 27U4 i4.U • • lU.IulVidem 0 »4 144 »5 l 10 11.14 1« 2743.0 • Tabela 8. Izbrani kompleksni biokllmalskt kazalci za meteorološke postaje v SV Slovenl/l (1961 - 1990) Table8. Selected complex blocltmatic indicators for meteorological stations In the North-Eastern Slovenia Zap Meteorološka Relativna Hidroterm Helioterm. Hioklimat. 51. postaj» vina koeficient koeficient indeks 1 Jeruzalem » 1 0 5.7! JJ8 : Zg-4iavmca 75 2.02 i.56 3.25 j Pocgradje 70 1.75 .1.85 3 61 4 Mestni Vrh 62 1.85 5.69 3.46 5 O Radgona 18 1.95 3.61 3.34 6 Pollau Vrh J 2.25 3.18 3.04 7 M.Sobota 0 1.77 3.45 3.7} H Starte 0 202 vsj 5.24 9 Blagui-Videm 0 1.84 J.47 3.55 + + + Tabela 9. Pearsonovl korvlactjskl koeflcierM med relativno vištno In Izbranimi kazalci Table 9. Pearson's correlation coefficients between relative altitude and selcctcd Indicators Zaietek vegetacije dobe vinske trte -3TW Začetek brnenja vinske trte 4)4605 Začetek cvetenji vinske trte -0 5012 Konec zorenja gromija 08477 Konec vegetacipke dobe vinske trte 08827 Trajanje vegctacipke dobe vinske trte 0.7537 liidroternuini koeficient -0 2416 Heliotermični koeficient 0.7062 Rioklimaiski indeks 0.040) Opomba: * • podatki za insolacijo veljajo za meteorološko postajo Jeruzalem + • podatki za imotadjo veljajo za meteorološko postajo Murska Sobota x ■ korclacija med relativno vtlino in zaporedno llevilko dneva, ko nastopi dana fenola« temperature na meteorološki postaji Polički Vrh (9.4'C. kar je za 2.8"C manj kot v Podgradju). Največje spremembe v minimalnih temperaturah so v pasu med 20 in 60 m relativne višine. Žal prav v tem pasu ni nobene meteorološke postaje, ki bi to dokazala. Srednje maksimalne temperature se v glavnem znižujejo z relativno višino (slika 7). Dnevne amplitude so v termalnem pasu manjše kot v nižinskem (Gams, 1986). Najmanjše so v Jeruzalemu (9.3'C), največje pa v Blagušu (12.4'C) ln Murski Soboti (12.1'C). V termalnem pasu sta le 1 do 2 hladna dneva v vegetacijski dobi, na prehodu v nižinski pas že trije, na dnu pa med 4 in 6. Usodne so zlasti pozebe na začetku vegetacijske dobe, saj so brsti in cvetovi občutljivejši na nižje temperature kot jagode ali rozge (Z r n e c. T u r k. 1983). Cvet lahko odmre že pri minimalni temperaturi - 0.6'C. V času cvetenja vinske trte (maj) ima Blaguš kar 0.6 hladnih dni, Murska Sobota in Polički Vrh pa 0.5. Najmanj hladnih dni imajo Jeruzalem in Podgradje (0) ter Mestni Vrh ln Zgornja Ščavnica (0.2). V času brstenja je hladnih dni v Podgradju le 0.7, v Jeruzalemu pa 0.9. Na meteorološki postaji Gornja Radgona, ki leži na prehodu Iz nižinskega v termalni pas. je hladnih dni v aprilu že 2.4. na meteorološki postaji Polički Vrh pa kar 4.9. Večje število hladnih dni po času trgatve je ugodno za pridelovanje jagodnega izbora ali ledenega vina (več o tem v poglavju o fenofazah vinske trte). Za vinsko trto pa so lahko neugodne tudi previsoke temperature. Maksimalne temperature okoli 35'C lahko povzročijo opekline na listju, grozdju in mladikah. Visoke temperature niso primerne tudi za opravljanje agrotehničnih del v vinogradih (D o b e r š e k. 1986). Največ dnevov z maksimalno temperaturo nad 30'C v vegetacijski dobi imajo Gornja Radgona (8.2 - vzrok je južna ekspozicija na pobočju) ter Blaguš (7.4) in Murska Sobota (7.1). Vsote aktivnih temperatur v vegetacijski dobi Za naše vinogradniško območje Lazarevič ( C o 1 n a r i č et al., 1985) navaja naslednje potrebne vsote aktivnih temperatur (tabela 3): Po teh kriterijih glede dolžine vegetacijskega obdobja vsi kraji ustrezajo gojenju Tabela 3. PoOebne vsoie aktivnih temperatur za različne sorte vinske trte Table 3. Necessary sums o/ active temperatures Jor different vine sorts SORTA VINSKE TRTE VSOTA AKTIVNIH TEMPERATUR ŠTEVILO DNI V VEGETAC D0GI ZEtO RANE 2200-2400'C 110-120 RANE 2400 • 2600'C 120-130 SREDNJE POZNE 2600-2800'C 130-145 POZNEINZELOPOZNE NAD 2800 NAD 145 vinske trte. Pri vsoti aktivnih temperatur so po tem kriteriju zelo zgodnje, zgodnje In srednje pozne sorte primerne tudi v nižinskih legah, ne pa več pozne in zelo pozne sorte. Za gojenje teh imajo dovolj velike vsote aktivnih temperatur le postaje termalnega pasu (brez Zgornje Ščavnice!) in Gornja Radgona. V ospredju sta seveda Podgradje (2988.6*C) in Jeruzalem (2887.7'C) (tabela 7). Seveda so vsote aktivnih temperatur le eden izmed pokazateljev klimatske primernosti za gojenje vinske trte. Dolžina vegetacijskega obdobja je najdaljša v Podgradju (204 dni), sledita pa Jeruzalem in Mestni Vrh (oba po 201 dni). V termalnem pasu Je za dober teden daljša kot v nižinah. KOLIČINA PADAVIN. POTENCIALNA EVAP©TRANSPIRACIJA IN RELATIVNA VLAGA Količina padavin ln potencialna evapotranspiracija Po Buriču (1985) je optimalna letna količina padavin, primerna za gojenje vinske trte. med 600 in 800 mm, zadostuje pa ji že 300 do 400 mm letno (D o b e r š e k, 1986). Vinska trta torej lažje prenaša sušo kot preveliko namočenost. Glede na to, da je na obravnavanem območju padavin v vegetacijski dobi več kot znaša optlmum, nam majhne količine padavin govorijo, katera območja so primernejša za gojenje vinske trte (Gams. 1972a). Dober pokazatelj primernosti za vinsko trto je tudi vodna bilanca (razlika med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo v vegetacijski dobi). Glede na to, da grozdje zori med avgustom in oktobrom, nam vodna bilanca v teh mesecih tudi govori o primernosti za gojenje vinske trte. Količina padavin v Severovzhodni Sloveniji in v Slovenskih goricah proti vzhodu pada. V vegetacijski dobi pade največ padavin na Poličkem Vrhu (604.2 mm), najmanj pa v Murski Soboti (515.6 mm). Vzhodne Slovenske gorice se torej glede padavin najbolj približajo optimu. Potreba vinske trte po vlagi od začetka vegetacije zaradi povečanja listne površine raste. Za fenofazo cvetenja Je ugodnejša nekoliko manjša količina padavin. Cvetovi se lažje oplodijo, pa tudi veijetnost nastopa glivičnih bolezni je manjša (B r a č i č. 1967). Tudi v času zorenja vinski trti ustreza manj padavin. Padavine v vegetacijski dobi predstavljajo v povprečju dobrih 60 % celoletnih padavin. Delež padavin v obdobju avgust-september od celoletne količine padavin znaša v Jeruzalemu 19.6 %. v Gornji Radgoni 21.5 %, ln na Poličkem Vrhu 22.1 %. Mestni Vrh po omenjenem kazalcu kaže večje podobnosti z Vzhodnimi Slovenskimi goricami. Na potencialno evapotranspiracijo vpliva tudi zaloga vode, ki ostane v tleh. Ker instrumentov za merjenje evapotranspiracije v Slovenskih goricah RAZLIKA MED KOLIČINO PADAVIN IN POTENCIALNO EVAPOTRANSP. (1961 - 1990) SMART RADI JF R.SLA HtAG STAR« MEST V BIAGIM JF.RUZ VJXH. METEOROLOŠKA POSTAJA ni. sino količino evapotranspiracije izračunali po Thornthwaitovi metodi (več o tem v poglavju Predstavitev metodologije). Potencialna evapotranspiracija v vegetacijski dobi je največja na treh meteoroloških postajah v termalnem pasu (Podgradje 464.4 mm. kar predstavlja dobrih 82% vse letne izhlapele vode, Mestni Vrh 459.0 mm. Jeruzalem 458.4 mm). Potencialna evapotranspiracija je najmanjša na Poličkem Vrhu (439.3 mm). Pomembnejša od same potencialne evapotranspiracije je vodna bilanca, to je razlika med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo. Omenili smo že, da je padavin na obravnavanem območju v obdobju vegetacije v splošnem več od optima za vinsko trto. Manj vlažne razmere z vodnobilančnega vidika torej kažejo ugodnejše pogoje za vinsko trto. Ker smo želeli sliko o vodni bilanci na obravnavanem območju postaviti v širši kontekst, smo v obravnavo izjemoma vključili tudi meteorološke postaje, ki leže zahodneje ln vzhodneje od Srednjih Slovenskih goric: Ravne na Koroškem. Šmartno pri Slovenj Gradcu. Velenje. Radlje ob Dravi, Slovenske Konjice. Rogaška Slatina. Maribor, Pragersko, Veliki Dolenci in Lendava. Glavna značilnost razlik med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo je njihovo skokovito zmanjševanje proti vzhodu. Postaje v subalpski Severovzhodni Sloveniji imajo precejšen presežek vlage (največ Radlje ob Dravi-340.6 mm). Slovenske Konjice beležijo le še 211.3 mm presežka v vegetacijski dobi. Rogaška Slatina 191.0 mm in Zgornja Ščavnica 134.4 mm (slika 9). Proti vzhodu se razlike ponovno manjšajo. Najmanjše so vzhodno od Mestnega Vrha oziroma Gornje Radgone. Najbolj vzhodna meteorološka postaja Ima najmanjšo razliko, v obdobju avgust-september pa je le-ta celo negativna. Z vodnobilančnega vidika lahko Slovenske gorice razdelimo v dva dela: zahodni del Slovenskih goric ima sufkit vlage med 200 ln 1300 mm, vzhodni del Slovenskih goric, ki zajemajo tudi Radgonsko-Kapelske gorice ter del Ptujskih in Juršinskih goric, v vegetacijski dobi beleži suflcit vlage med 110 in 20 mm. Relativna vlaga v vegetacijski dobi Eksperimentalno je bilo dokazano, da znaša za vinsko trto opUmalna relativna vlaga v vegetacijski dobi med 60 in 70% . Pri relativni vlagi med 60 in 40% se fotosinteza zmanjša, pri relativni vlagi pod 20% pa lahko popolnoma preneha (B u r i č, 1985). Srednja mesečna relativna vlaga v vegetacijski dobi znaša na vseh postajah med 73 in 77% , kar je nad optimumom za vinsko trto. Tudi razlike med nižinskim in termalnim pasom so majhne (korelacijskl koeficient znaša -0.6460). Termalni pas Ima torej nekoliko manjšo relativno vlago od nižinskega pasu. V vegetacijski dobi Je zveza med srednjo terminsko mesečno relativno vlago in relativno višino največja ob 21.uri (- 0.9101). ob 14. uri znaša 0.8869. ob 7.uri pa -0.7265 (tabela 5). Korelacije so v jutranjem in večernem času v obdobju zorenja grozdja še višje. Slednje Je posledica ohlajevanja nižine v poznopoletnem času. Avgusta in septembra se megla v nižinah javlja pogosteje, v termalnem pasu pa zaradi višjih temperatur redkeje. Opoldne bi zgodaj popoldne pa se v poznem poletju nižina vendarle še dovolj segreje, zato se relativna vlaga z relativno višino manj spreminja. Dnevne amplitude relativne vlage se z relativno višino torej manjšajo, kar je za vinsko trto ugodno, saj tako ni izpostavljena preveliki ali premajhni vlažnosti zraka. TRAJANJE SONČNEGA OBSEVANJA IN OBLAČNOST Izmed obravnavanih meteoroloških postaj imajo heliograf montiran le v Murski Soboti in Jeruzalemu, zato nam bodo podatki o Insolaciji služili le za grobo predstavo o razlikah med nižinskim in termalnim pasom, ne pa za ugotavljanje lokalnih posebnosti, za kar smo uporabili podatke o srednji mesečni oblačnosti, številu jasnih in številu oblačnih dni. Trajanje sončnega obsevanja' Trajanje sončnega obsevanja po mesecih za meteorološki postaji Jeruzalem in Murska Sobota je naslednje (tabela 4). V vegetacijski dobi je v termalnem pasu sončno obsevanje za 20 ur daljše od tistega v nižinskem pasu. Aprila in maja je trajanje sončnega obsevanja v nižinskem pasu celo nekaj večje. Večje razlike so v poznem poletju in zgodnji jeseni. Takrat se nižina že dovolj ohladi, da nastopijo radiacijske megle. Termalni pas je takrat še dovolj ogret, hladen zrak pa ponoči dovolj hitro odteče v nižine. Razlike v insolaciji v prid termalnega pasu so pomembne, če upoštevamo, da grozdje v tem času zori in še posebej potrebuje dovolj svetlobe in toplote. Trajanje sončnega obsevanja v obdobju avgust - september je tako v Jeruzalemu za 18.8 ur, v obdobju avgust -oktober pa kar za 29.6 ur daljše od tistega na Murskem polju. Oblačnost Oblačnost je kot meteorološki element, ki se opazuje in ne meri (in je kot tak odvisen od izkušenosti opazovalca), manj zanesljiv kazalec klimatskih razmer. 6 Podatki za sončno obsevanje so Izjemoma vzeti iz: Hočevarct al. 1962. Sončno obsevanje v Sloveniji. BTF. Ljubljana. Podatki veljajo za obdobje ¡960-1979). Zveza med relativno višino ln količino oblačnosti v vegetacijski dobi je visoka (korelacijski koeficient znaša -0.6631). še večja pa je v času zorenja TabeUt 4. Insolaci/a na meteoroloških postajah Murska Sobota in Jeruzalem Table 4. Insolation on miieorotoglcal siaaons Murska Sobota and Jeruzalem MESEC JERUZALEM M.S0B0TA RAZLIKA JANUAR 653 543 11.0 FEBRUAR 693 808 8.5 MAREC 133.0 131.1 1.9 APRIL 167.6 1681 ■03 MAJ 2171 2184 •1.3 JUNU 226.2 2258 ___ 04 .. JULIJ 252.5 2495 3u0 AVGUST 2351 2318 33 SEPTEMBER 188.0 172.5 155 OKTOBER 143.9 1331 108 NOVEMBER 773 69.2 81 DECEMBER 569 456 11,3 LETO 18524 17802 722 VEG DOBA 12867 12661 20.6 AVG -SEPT 4231 404.3 188 AVG-OKT 5670 537.4 2M Vir: H o C e v a r ela!.. 1982 grozdja (avgust-september -0.7323. avgust-oktober -0.7689) (tabela 5). Poznopoletna in zgodnjejesenska megla7, ki se preko dneva lahko spremeni v nizko oblačnost, je v nižinskem pasu očitno bolj gost pojav kot v termalnem pasu. kjer ohlajen zrak odteka. Razlike med termalnim in nižinskim pasom so še večje zaradi anticiklonalnega vremenskega tipa. ki v Severovzhodni Sloveniji nastopa poleti (junij, julij, avgust) v 37% dni. jeseni pa kar v 41% dni (Hočevar. 1966). V termalnem pasu Je minimum srednje mesečne oblačnosti v poznopoletnlh mesecih, z manjšanjem relativne višine pa se prestavlja v visoko poletje (julij oziroma avgust). Število Jasnih dni v času vegetacije (oblačnost pod 2/10) je v termalnem pasu nekoliko večje, vendar pa od tega izstopa Zgornja Ščavnica. ki ima podobno število jasnih dni kot nižinske meteorološke postaje (slika 10). Število oblačnih dni (oblačnost nad 8/10) je manjše v termalnem pasu, vendar pa izstopa Jeruzalem, ki beleži celo največje število oblačnih dni 7 Oblačnost Je pri pojavu megle brez vidnega neba 10/10. Pri megli z vidnim nebom določamo oblačnost po normalnem postopku. ŠTEVILO JASNIH DNI ( N < 2/10 ) V VEGETACIJSKI DOBI (1961 -1990) Slika 10 ŠtevHoJasnlhdnlvveget 8/10) V VEGETACIJSKI DOBI (1961 -1990) SHfca Ji, Število obtain (h dn U' vegetacijski dobi (¡961-1990) Picture J J. The nu mber of cloudy days izmed vseh meteoroloških postaj (slika 11). Da ima Podgradje prav tako nekoliko večje število oblačnih dni, si lahko razlagamo z nekoliko pogostejšo meglo, ki očitno seže do Vzhodnih Ljutomerskih goric. Jedro nastajanja megle predstavlja mokrotno območje ob Kostanjevici In pri Ribnikih pod Slamnjakom. To potrjujejo tudi domačini. IZBRANI METEOROLOŠKI POJAVI Slana V praksi je za vinsko trto pomembnejša pozeba kot slana. Temperature okoli 0*C še ne pomenijo nastopa pozebe. Najobčutljivejši na pozebo so generatlvni organi. Občutljivost se stopnjuje s fazo razvoja. Najmanj občutljiv je zaprt brst, najbolj pa pravkar oplojeni cvet (dejansko že plodlč). Nabrekla očesa vinske trte pomrznejo pri temperaturah okoli -1.1*C, cvet in Jagoda žc pri 0.6'C, mladi zeleni poganjki pa pri -2.5'C (Z r n e c, T u r k, 1983: C o 1 n a r i č et al.. 1985). Glede na to, da podatkov o dejanskih pozebah vinske trte nimamo, razpolagamo pa s podatkom o številu dni s slano, lahko s slednjim podatkom posredno sklepamo tudi na pozebo. Podatki o pojavu slane so za obdobje 1969 - 1990. Zveza med pojavom slane v vegetacijski dobi in relativno višino je zelo visoka (korelacljski koeficient - 0.8366). Število dni s slano se z naraščanjem relativne višine naglo zmanjšuje : od 9-13 dni na dnu do 2-4 dni v termalnem pasu (slika 12). Zanimivo je majhno število dni s slano na Mestnem Vrhu. Glede na prevetrenost in dobro odtekanje hladnega zraka v jutranjih urah pa bi pričakovali manjše razlike z Jeruzalemom in Podgradjem. V maju se slana v termalnem pasu pojavlja do 0.2 krat ali pa sploh ne. v nižinskem pasu pa še vedno med 0.4 In 0.5 krat. Povprečni zadnji dan s slano pade v termalnem pasu na konec marca ali začetek aprila, medtem ko se v nižinskem pasu pojavlja zadnja slana še celo v zadnji dekadi aprila. Korelacljski koeficient med relativno višino In povprečnim zadnjim dnem s slano je zelo visok (-0.9081). Taka razporeditev je še posebej pomembna zaradi večje občutljivosti generativnih organov v zgodnjih fenofazah vinske trte. S tega vidika je pomembno število dni med začetkom brstenja in zadnjo slano. V termalnem pasu znaša okoli 15 dni (na Mestnem Vrhu celo dobre tri tedne), v nižinskem pasu pa je celo negativno (tabela 6). V njem se slana javlja v času solzenja ln še v času brstenja. Seveda so to le povprečne vrednosti, ki iz leta v leto varilrajo. Jesenska slana Je manj nevarna od spomladanske, vendar pa lahko vpliva na stopnjo dozorelosti lesa in s tem na odpornost na zimske negativne temperature. Medtem ko se slana v termalnem pasu v septembru skoraj ne pojavlja (Jeruzalem 0.0, Zgornja Ščavnica 0.2), je v nižinskem pasu že bolj pogosta, zlasti na Murskem in Dravskem polju (Murska Sobota 0.9, Starše 0.6). Tudi oktobrska slana se najpogosteje pojavlja na Murskem ln Dravskem polju (Murska Sobota 7.1 dni. Starše 6.2 dni s slano), v termalnem pasu pa le dva do trikrat (tabela 6). Število dni med koncem zorenja grozdja in prvo slano določa tudi datum začetka trgatve, saj več dni pomeni daljše obdobje, ko grozdje še lahko povečuje količino sladkorja v grozdnem soku. V termalnem pasu se prva jesenska slana pojavi šele dva do tri tedne po datumu, ko bi grozdje že bilo primerno za trgatev, v nižinskem pasu pa le dober teden. To obdobje Je najdaljše na Zgornji Ščavnici, ki pri pregledu temperaturnih razmer ni kazala tako ugodnih pogojev za uspevanje vinske trte kot Vzhodne Slovenske Gorice. Take razmere pa niso posledica morebitnega kasnejšega datuma prve jesenske slane v Zgornji Ščavnici (ta se tukaj v povprečju pojavi praktično istočasno kot na ostalih postajah v termalnem pasu), pač pa zgodnejšega nastopa temperaturnega praga 12'C, ko bi naj bilo po nekaterih kriterijih (B u r 1 č. 1985) grozdje že zrelo. V Kremberških goricah lahko kvaliteto grozdja zaradi manj ugodnih temperatur popravijo z nekoliko kasnejšo trgatvijo. Korelacijski koeficienti med relativnimi višinami in številom dni s slano so spomladi višji kot jeseni (april -0.8249. maj -0.8616; september -0.7938. oktober -0.7926) (tabela 6). Ker je vinska trta bolj občutljiva na nizke temperature v spomladanskih fenofazah kot v jesenskih, se pomen relativne višine za uspevanje vinske trte še poveča. Megla Megla zmanjšuje globalno sončno obsevanje, znižuje temperature, slabša osvetljenost, visoka relativna vlaga pa pomeni tudi večjo verjetnost za nastop glivičnih bolezni (D o b e r š e k. 1986). Število dni z meglo v vegetacijski dobi v splošnem pada z relativno višino (korelacijski koeficient -0.6631). Izjemo predstavljata meteorološki postaji Podgradje in Gornja Radgona, ki imata glede na svoji relativni višini v vegetacijski dobi nepričakovano veliko število dni z meglo, in bolj spominjata na postaji v nižinskem kot termalnem pasu. Pri Gornji Radgoni verjetno vpliva bližina Murskega polja in reke Mure8, kjer je megla spomladi in zlasti jeseni, ko je nižinski pas že dovolj ohlajen, pogostejša. V Podgradju se tem vplivom pridružijo še lokalnim vplivi. Gre za zamočvirjen svet ob potoku Kostanjevica in ob Ribnikih pod Slamnjakom. Prav to območje, ki leži v neposredni bližini Podgradja, predstavlja lokalno območje nastajanja megle. Glede na to. da imata Polički Vrh in Blaguš v vegetacijski dobi okoli sedem dni z meglo manj od Murske Sobote ali Starš na Dravskem polju, bi lahko sklepali, daje megla 8 Domačini Iz Gomjc Radgone so pogosto omenili da se megla v Gornjo Radgono razširi z Apaškega polja. pogostejša kot v Ščavniški dolini ali dolinah Srednjih Slovenskih goric na Murskem in Dravskem polju. Pri takih zaključkih pa moramo biti zelo previdni. Meglo namreč opazujejo in ne merijo. Opazovalec na meteorološki postaji lahko tako napačno oceni horizontalno vidnost in namesto pojava megle zabeleži le meglico (meja med obema je pri horizontalni vidnosti 1 km). Glede na to. da so na meteoroloških postajah Blaguš in Polički Vrh zaposleni honorarni opazovalci, na meteorološki postaji Murska Sobota pa profesionalni meteorolog. Je taka bojazen upravičena. Zgornja teza je tudi v nasprotju sPetkovškovlmi (1969) ugotovitvami, da imajo ozke doline v vegetacijski dobi 3.6 krat več dni z meglo kot odprte nižine9. Prednost termalnega pasu pred nižinskim glede pojavljanja megle se najbolj opazi v obdobju avgust-september (korelacijski koeficient-0.8841), le nekoliko manj pa v obdobju avgust-oktober, ko se megla lahko pojavi tudi v večjih relativnih višinah, zlasti v neposredni bližini Murskega in Dravskega polja ali v srednjepesniškl depresiji (korelacijski koeficient -0.8697) (tabela 5). Megla za vinsko trto nI vedno negativna. Megle v Jutranjih urah ublažijo radiacijsko ohlajevanje površja In s tem zmanjšajo veijetnost nastopa slane oziroma pozebe. Zanimiv primer smo opazili v drugi dekadi aprila 1991. Vdor polarnega zraka 16.4.1991 je znižal srednje dnevne temperature za okoli 10'C. V nižinah je celo snežilo. Na srečo pa se Je zlasti v dolinah in v spodnjih delih pobočij v naslednjih nočeh redno pojavljala megla. Na grebenih in zgornjih delih pobočja pa so bile jasne noči. Tu se Je zaradi večjega radiacijskega ohlajevanja v naslednjih nočeh redno pojavljala slana. Ker je bila vinska trta na teh (klimatsko ugodnejših) legah že v fenofazi odpiranja brstov, je bila škoda še večja. Nižje ležeči vinogradi so prav zaradi pojavljanja megle ostali popolnoma neprizadeti. Fenofaze vinske trte v srednjih Slovenskih goricah Začetki fenofaz solzenja ln brstenja so v termalnem pasu v splošnem sicer nekoliko zgodnejši, vendar velikih razlik v primerjavi z nižinskim pasom ni. Izstopa Podgradje, kjer solzenje v povprečju nastopi že konec marca. Od postaj v termalnem pasu odstopa Zgornja Ščavnlca. kjer se solzenje in brstenje pojavljata celo kasneje kot na Murski ravnini in Dravskem polju. Kasnejši nastop brstenja v Zgornji Ščavnici je ugoden, saj se slana na koncu druge dekade v aprilu pojavlja redkeje. 9 Petkovšek in Rakovec (1983) ugotavljata, da imajo nttlne osrednje Slovenije neka/krat večje štev Ho dni z meglo kot Milne na obmb/u Slovenije Vzroke za manjšo pogostnost megle na obrobju Slovenije ločtta v trt skupine: ¡.NaJugozahodu Slovenfje vpliva bližina morja. 2 Na severozahodu v gorskem svetu Julijskih In KamnCifco-SavIrj/sfclh Alp se hladen zrak po ozkih dolinah spušča v kotline ali nižine osrednje Slovenije, prt čemer se meša m adlabatn osegrvva. 3.Na severovzhodu ravnmi ob Dravi In Muri omogočata podobne efekte kot o gorskem svetu. Začetek cvetenja že kaže nekoliko večje razlike med termalnim in nižinskim pasom. Cvetenje nastopi na Mestnem Vrhu in Jeruzalemu v povprečju dan prej kot v Gornji Radgoni. Vse tri omenjene meteorološke postaje se nahajajo v neposredni bližini vinogradov (Mestni Vrh in Jeruzalem na grebenu. Gornja Radgona tik pod spodnjo mejo vinogradov na Hercegovščaku). Razlike v začetkih fenofaz cvetenja vinske trte med Gornjo Radgono in Jeruzalemom (oz. Mestnim Vrhom) znašajo v povprečju le en dan (tabela 7). Razlike v začetku fcnofaze cvetenja med spodnjo mejo in osrednim delom termalnega pasu (kamor bi glede na relativne višine uvrstili Jeruzalem in Mestni Vrh) le niso tako velike. Bistveno večje razlike med nižinskim in termalnim pasom so pri jesenskem temperaturnem pragu 12'C. ko bi naj po nekaterih kriterijih (B u r i č. 1985) grozdje že bilo primerno za trgatev. Seveda je to le orientacijski podatek. Količina sladkorja v grozdju pa se lahko povečuje še naprej, do temperaturnega praga 10'C. Kasnejši nastop temperaturnega praga 12*C oziroma 10*C je torej za kvaliteto grozdja ugoden. Kasneje se količina sladkorja ne povečuje, zaradi izhlapevanja vode skozi povrhnjico grozda se povečuje le njegov delež (C o 1 n a r i č et al.. 1985). Nižine in doline Severovzhodne Slovenije dosežejo temperaturni prag 12*C že konec septembra, termalni pas doseže pa približno teden kasneje (tabela 7). Večje razlike med nižinskim in termalnim pasom v Jeseni kot spomladi potrjujejo tudi korelacijski koeficient. Ta se pri spomladanskih fcnofazah giblje okoli -0.5, pri fenofazi konca vegetacijske dobe trte pa znaša celo 0.8827 (tabela 9). Izbrani kompleksni bioklimatski kazalci Hidrotermični koeficient, to je razmerje med količino padavin v času vegetacije (pomnoženo z deset) in vsoto aktivnih temperatur, ima optimalne vrednosti med 1.0 in 2.0. pri čemer so nižje vrednosti ugodnejše (B u r i č. 1985). Skladno z upadanjem padavin proti vzhodu pada tudi vrednost hidrotermičnega koeficienta. Najugodnejši je v Murski Soboti. Zato ga podrobneje ne obravnavamo. Hellotermični koeficient, ki je produkt med vsoto aktivnih temperatur v vegetacijski dobi ln trajanjem sončnega obsevanja v vegetacijski dobi, deljeno s 106, ima optimalne vrednosti med 2.6 in 4.5, vendar so ugodnejše višje vrednosti (B u r i č, 1985). Bioklimatski indeksi za vse meteorološke postaje so v optimalnem območju, te Iz termalnega pasu pa imajo nekoliko ugodnejše vrednosti. Prehod predstavlja Gornja Radgona. Ker se nahaja na spodnji meji vinogradov, sklepamo, kakšni heliotermični koeficienti so tam. Neugoden heliotermični koeficient v Zgornji Ščavnici je poslcdica nižjih temperatur. Vpliv relativne višine na heliotermičnl koeficient potijuje tudi visok korelacijski koeficient (0.7062) (tabela 9). Bioklimatskl indeks, to je razmezje med insolacijo, padavinami in temperaturami ter dolžino vegetacijske dobe, je po B u r i č u (1985) za vinsko trto ugodnejši pri višji vrednosti. Relativna višina nima vpliva na vrednost bioklimatskega indeksa To kaže tudi zelo nizki korelacijski koeficient - le 0.0403 (tabela 9). Najvišji bioklimatskl Indeks imajo Murska Sobota in Podgradje. Nobeden od uporabljenih kompleksnejših klimatskih kazalcev ne kaže dovolj dobro klimatskih razmer, zato smo analizirali tudi odnos med vodno bilanco (razliko med količino padavin in potencialno eva-potranspiracijo, posredno pa tudi temperaturo) in slano oz. pozebo, kar smo prikazali grafično. Na absciso smo nanašali število dni s slano, na ordinato pa vodno bilanco (v mm). Za vinsko trto so ugodnejše manjše vrednosti razlike med srednjo mesečno količino padavin in srednjo mesečno evapo-transpiracijo, hkrati pa manjše število dni s pojavom slane. V našem diagramu vinski trti torej ustrezajo položaji v spodnjem levem delu, medtem ko so položaji v zgornjem desnem delu grafikona izrazito neugodni. Na podoben način smo analizirali zvezo med Gračaninovlm dežnim faktorjem (razmerjem med padavinami in temperaturami) in številom dni s slano. Rezultati obeh načinov se med seboj skladajo (sliki 13 in 14). Za vinsko trto najugodnejše razmerje med vodno bilanco in številom dni s slano imata postaji Podgradje in Mestni Vrh. V naslednjo skupino bi lahko uvrstili postaje, ki imajo sicer podobno število dni s slano (ali le nekaj večje), vendar pa manj ugodno vodno bilanco (večji presežek padavin). V ta razred bi lahko uvrstili postaje Zgornja Ščavnica, Gornja Radgona in Jeruzalem. Tretja skupina postaj ima bodisi preveliko število dni s slano (ob ugodni vodni bilanci za vinsko trto - Blaguš in Starše), ali pa poleg tega tudi neugodno vodno bilanco (Murska Sobota. Polički Vrh). Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da so glede klime za vinsko trto najprimernejša območja v termalnem pasu v Ljutomersko-Ormoških goricah, Ptujskih goricah in Radgonsko - Kapel skih goricah. Žal za omenjeno obdobje ne razpolagamo s sklenjenimi meteorološkimi podatki za Zahodne Slovenske Gorice. Glede na večje relativne višine in proti zahodu pomaknjene lege pa lahko sklepamo, da ima termalni pas v Zahodnih Slovenskih goricah sicer majhno število dni s slano, vendar pa večjo namočenost ln s tem za vinsko trto manj ugodno vodno bilanco. Območje srednjepesniške depresije pa ima zaradi manjših relativnih višin in izrazitega jezera hladnega zraka tudi večje število dni s slano. VODNA BILANCA (PADAV. - EVAPOTR.) IN ŠTEVILO DNI S SLANO 1«0 PV ■ iff £ «R ■ 5 MV ■ HI ■ •s S --1-1-1-1-1- 2 4 « • M I! M ŠTEVILO DNI S SLANO _ Sitka 13. Vodna btlanca In stevllo dnl s slano. Picture 13. Water balance and the number of frost days GRAČANINOVI DEŽNI FAKTORJI IN ŠTEVILO DNI S SLANO ♦1- rv ■ It MS ■V- JE ■ MV iT va ■ t ŠTEVILO DNI S SLANO 10 11 14 SKJca 14. Gračanlnov dežni faktor In število dni s slano. Picture 14. Gračantns rain factor and the number offrost days. TEMPERATURE ZRAKA IN ZEMELJSKE TEMPERATURE KOT FUNKCIJA EKSPOZICIJE IN NAKLONA Meteorološki podatki, dobljeni s pomočjo lastnih terenskih meritev. Zanimalo nas je. kako so nekateri meteorološki elementi odvisni od naklona, ekspozicije in relativne nadmorske višine, in sicer: temperature zraka na višini 2 m in 5 cm ter temperature tal na globini 5. 10 in 30 cm. Dnevno nihanje temperature tal na globini 5 cm Je zelo veliko in se temperaturne razlike kažejo že pri majhnih spremembah naklona in ekspozicije. V globini 30 cm je večja gostota koreninskega sistema. Uporabljali smo digitalni termometer za merjenje temperature zraka in kolenčaste termometre za merjenje zemeljskih temperatur. Z meritvami smo pričeli poleti 1990, večino meritev pa smo opravili spomladi in poleti 1991. Merili smo v vinogradih s sorodnim načinom vzgoje (v vertikali), pri enakem naklonu in različnih ekspozlcijah in pri isti ekspoziciji in različnih naklonih. Redne meritve zemeljskih temperatur na različnih legah smo izvajali na Hercegovščaku. Noričkem Vrhu in v Stanetincih, vse v Radgonsko-Kapelskih goricah. Ker je direktno sončno obsevanje večje ob jasnem vremenu, smo merili le ob anticiklonalnem vremenu, ko so razlike v temperaturah na različnih naklonih in ekspozicijah izrazitejše. Vsi termini veljajo za srednjeevropski čas. Temperature zraka in zemeljske temperature kot funkcija severne ln južne ekspozicije Meritve smo opravili 21.3.1992 med 10. in 14.uro na Noričkem Vrhu v bližini Gornje Radgone, in sicer na vrhu ter severni in Južni ekspoziciji pri enaki relativni višini, naklonu in tipu tal. Temperature zraka smo merili na višini 200 in 5 cm. Prve so se zaradi močne turbulence ln uporabe digitalnega termometra izkazale kot neuporabne. Zemeljske temperature smo merili s kolenčastimi živosrebrnimi termometri na globinah 5. 10 in 30 cm. Na sliki 15 je vidno, daje bila temperatura zraka na višini 5 cm v dopoldanskem času najvišja na južni ekspoziciji in skoraj za 3'C nižja na vrhu. K nižjim temperaturam na vrhu je gotovo prispevala nekoliko večja prevetrenost. čeprav hitrost vetra to dopoldne ni bila velika (ldo2 m/s). Pač pa so zlasti v opoldanskem in zgodnjepopoldanskem času pihali močni pobočni vzgonski tokovi in mešali zrak, kar je tudi na višini 5 cm otežilo merjenje. Močno mešanje zraka ln dejstvo, da opoldne in zgodaj popoldne zaradi večje višine sonce bolj obseva tudi severne ekspozicije. Je verjetno razlog, da so se temperature zraka na vseh legah skoraj izenačile. Ob 13. in 14. uri so razlike v temperaturi zraka na višini 5 cm znašale le okoli 0.2"C (slika 15). Slika 15. Temperature zraka (5 cm ) INorlčkl VrhJ. Plcture 15. Air temperatures at helght 5 cm INorlčkl Vrh). Slika 16. Zemeljske temperature 1-5 cm) INoričkl VrhJ. Plcture 16. Sod temperature* 15 cm) INorlčkl Vrh). ZEMELJSKE TEMPERATURE (- 10 cm ) SONDA: NORIČKI VRH »- MiVFR -A- VRH — Slika 17. Zemeljske U-mperalure ( lOcmJ (Norički Vrh). Picture 17. Sod temperatures t-10 cm) (Norički VrtV. ZEMEUSKE TEMPERATURE (-30cm ) SONDA: NORIČKI VRH 10 II 12 II 14 URA SEVER VRH — JUG Slika 18. Zemeljske temperature (30 cm) (Norički Vrh). Picture 18. Soil temperatures (-30 cm) (Norički Vrh). Na globini 5 cm je bil ves čas merjenja vrli najtoplejši, vendar so se razlike v zgodnjem popoldnevu zmanjšale. Temperaturna razlika med severno in Južno ekspozicijo je ostala ves čas približno enaka (med 2.5 in 3*C) (slika 16). Zemeljske temperature na globini 10 cm nekajurno zamujajo za temi pri 5 cm. Razlika med vrhom in južnim pobočjem se Je proti 14.uri povečevala, sklepamo pa lahko, da se razlike v poznem popoldnevu zmanjšajo ali da temperature na južnih pobočjih presežejo tiste na vrhu. Razlike med vrhom in severno ekspozicijo so znašale med 2.3'C (dopoldne) in 3.2'C (zgodaj popoldne). Razlike med južno in severno ekspozicijo so bile manjše kot med vrhom in severno ekspozicijo (ves čas merjenja okoli 2'C) (slika 17). Temperature na globini 30 cm so bile v faznem zamiku, zato so bile južne ekspozicije dopoldne za 0.3 do 0.4'C toplejše od vrha. Razlika se je skoraj izničila zgodaj popoldne, kar Je na vrhu posledica segrevanja od zgornjih plasti tal. Temperature v globini 30 cm na severnih ekspozicijah so zaostajale za vrhom in južnim pobočjem za okoli 2.5'C (slika 18). Temperature zraka na višini 5 cm so bile dopoldne najvišje na južnih ekspozicijah. V opoldanskem in zgodnjepopoldanskem času so se temperaturne razlike med severno in južno ekspozicijo zaradi močnega prenosa toplote s turbulenco In deloma zaradi večje višine sonca, ki je obsevalo tudi severna pobočja, zmanjšale. Vzrok, da so bile zemeljske temperature dopoldne najvišje na vrhu in ne na južni ekspoziciji. lahko iščemo v dejstvu, da je bil vrh obsevan že od Jutranjih ur. Odločilnejša pa je verjetno večja sušnost tal na vrhu zaradi odtoka podtalnice. Zemeljske temperature kot funkcija vzhodne in zahodne lege Meritve v Stanetincih v Kapelskih goricah srno opravljali v obdobju med 20.7. in 23.9.1990 v globinah 10 in 30 cm ob 7. in 19.uri. Izbranih je bilo pet meritvenih mest: vrh (točka št.3). dve točki na vzhodni (št.4) oziroma zahodni (št.2) ekspoziciji na sredini pobočja ter dve točki na vzhodni (št.5) oziroma zahodni (št.l) ekspoziciji v spodnji tretjini pobočja. Oba para točk na vzhodni in zahodni ekspoziciji sta imela podobne relativne nadmorske višine (38 oz.20 m). Relativna višina točke na vrhu je znašala 47 m. Naklona vzhodnega in zahodnega pobočja sta bila 12". Točke št.l do 4 so ležale na zmerno zatravljenih vinogradih, točka št.5 pa na novo urejenem (ter dobro okopanem) vinogradu in golih tleh. Vinogradi so urejeni v vertikale, ki so usmerjene približno v smeri vzhod - zahod. Slika 19 kaže. da so bile najvišje izmerjene temperature na obeh globinah na vrhu grebena, da pa so bile temperature na sredini pobočja v povprečju nekoliko višje na zahodnih ekspozicijah. Višje zemeljske ZEMELJSKE TEMPERATURE (-10cm IN -30 cm) ( SONDA : STANETINCI) j-**- Toh'willOcal Toti »Mil 10tw> — 1<+7«n|M Srednjih Slovenskih goricah TMe 12. The numht-r of all cells and vineyard cells according to the altitude zones In The Middle Slovenske Gorice 1 s n vu jO vsiji era* in vinogradniških celic po višinskih pasovih V SREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH VilimLi Slrvds SlTM*a D»le» !>•» nth vinofrad FvnJF in) trik trkf trt * 11) 511 MU )M »H JOO ■OUT 12 4} »12 J J 44 5« Wl »« «TU M 57 1*4 12*7 407 13» »50 2121 4 7» 120 7*4 5 M »«I-J?» M» I«» 74 4M P > » m 2»' • 5» « • J» yn Skupaj 1'llfl ~ ion no Taix-la 13. Sfeelto vseh odtc In vinogradniških celic po relativnih ctšina/i i> Srednjih Slovenskih goricah Table 13. The number of all cHIs and vineyard cells according to the relative altitudes tn The Middle Slovenske Gorice 1 ntviin VSEH CELIT IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO VUlNSKIll PASOVIH V RAIXiONSkO KAPELSKIH OOR1CAH Vttarti Wnlo Sinilo [Mrl P» Wt vwograd Kod F 1 ■ I «dk «■t 25 121 224 75 »7» •IM W - »S* 11 •20 i II» n» JJI-J75 0 • 00 • • 00 0 00 » J7S 0 • «0 • 000 MUJUj Tabela 14. Šleulio vseh celic tn vinogradniških celic po višinskih pasovih v Osrvtlnjih Slovenskih goricah Table 14. The number of all cells and vineyard cells according to the altitude zones in The Central Slovenske Gorice J ŠTEVILO VSEH CELIC IN V1NOG RA DNtSKIl 1 CELIC PO VIŠINSKIH PASOVIH V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH V*a»ki Sarvilo Slrvio De ki 1— «Mb «iangrad F» od F I") ttht Mit IF) * « 1*1 000 »22? 2B55 SU • 000 000 224 ■ 250 >10* 204) 1* 212 02) 251-275 122*7 IM 30 47 112 27».V» «234 M 302 3*.*7 114 Ml - 525 4*47 1171 H« 17.14 154 »M 35» 211« 5J1 112 1442 5)1 »51-»75 m 21» 74 WW 4.2* >»75 *7 •47 • IM ).)? S4U|14J Tabela 15. Temperature traka (5 cm j (Narlčkl Vrh). Tablt■ 15. Air temperatures al helght S cm (Norički Vrh). 4 ŠTEVILO VSEH CELIC IS VINOGRADNIŠKIH CELIC PO RELATIVNIH VTSIN Al I V SRF.DM11I1 SLOVENSKIH GORICAH HfbnvM Tjr Število cel* * -rnr 25 57 9» 15* »47 005 000 TiinSr Slmlo vinograd «lic _!±L! * -nr 7911 55 7» 1)65 1.7« 000 000 'TRT Drtrt FvodF t* m - so SI-TS >5-100 iti - 12J 126 ■ 150 _150 ES 11533 44« 11*1 213 22 2 471 117 12 0 _0 o 5«) 1072 100* 56) 000 000 T* Tabela 16. Zemeljske temperature 1-5 cm) (Norički VrtvI. Table 16. So4l temperatures ( 5 cm) flVortSrl Vrh). 5ŠTEVILO VSEH CELIC. IN VINOGRADNIŠKIH CEUC PO RELATIVNIH VIŠINAH V RADGONSKO KAPFJSKIH GORICAH Rebtivna viiiiu «r- 26-50 $1-75 75-100 rn Wvik> celic -fff 1600 476 M Slevilo vinograd, cclic _ "TTTT Delež K .-1 I 1%) 2» 63 III 05» 4» 2)5 27 5123 27 42 31S 4 74 27 44 49 37 84 M -mrr S41KI I X (KI Tabela 17.Zemeljske temperature (-10 cm) (Norički VrhJ. Table 17. Sod ternperafiirrs /10 cm) (Norički Vrti). *-STE VILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO RELATIVNIH VIŠINAH V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH Jt Slevilo neh Slmlo vinograd Delci F» od F cclac «It (F) * (Fv) % IZJJ 26-50 9933 25 02 245 5110 247 51 - 75 3912 100) 243 51.57 6.10 75-100 IDI 2*5 90 1903 796 101 -125 213 054 12 154 563 126-150 22 006 0 000 000 ud 150 2 001 0 000 000 saa . Slika 23. Sredr\fe Slovenske gorice: Absolutne nadmorske viiine. Pkture23. The Middle Slovenske Gorice: Absolute heights above sea leveL Slika 24. Sredr\je Slovenske gorice: relativne viiine. Picture24. The Middle Slovenske Gorice: Relattuealtltudes. TOPOKLIMATSKE ZNAČILNOSTI VINOGRADOV V SREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH Glede na to, da je relief eden od glavnih modifikatorjev klime v Slovenskih goricah, v tem poglavju obravnavam lege vinogradniških površin v Srednjih Slovenskih goricah v odvisnosti od nekaterih morfometrijskih elementov (absolutne in relativne nadmorske višine, naklon, ekspozicija) in ostalih, od morfometrije odvisnih kazalcev (globalno sončno obsevanje, bonitete vinogradniških površin). Naklon in ekspozicija modificirata klimo gričevja zlasti podnevi, ponoči in zjutraj pa igra pomembno vlogo relativna višina (G e i g e r, 1966,1969). Obravnavano pokrajino (Srednje Slovenske gorice) smo razdelili na dve območji : Radgonsko-Kapelske gorice in Osrednje Slovenske gorice (K e r t, 1991). K takemu načinu obravnave nas je vodila predvsem različna vloga vinogradništva v Radgonsko-Kapelskih in Osrednjih Slovenskih goricah. V Radgonsko-Kapelskih goricah se nahaja tip podružbljene vinogradniške pokrajine s prevlado večjih vinogradniških kompleksov in z Izrazito tržno usmeije-nostjo. Z nekaterimi izjemami (Mestni Vrh. Lokavcc, Juršinci) pa se pojavlja v Osrednjih Slovenskih goricah tudi tip tradicionalnega kmečkega vinogradništva z majhno ali zmerno koncentracijo vinogradov (Belec, 1973.1978). Vinogradi v Srednjih Slovenskih goricah glede na absolutno nadmorsko višino V Radgonsko-Kapelskih goricah so vinogradniške površine skoncentrirane v višjih legah. V najvišjem pasu (326-350 m) je kar 72% celotne površine pod vinogradi. V Osrednjih Slovenskih goricah se ponovi slika iz Srednjih Slovenskih goric. Delež vinogradniških celic se v Srednjih Slovenskih goricah z absolutno nadmorsko višino veča. Frekvence vinogradniških celic dosežejo največjo vrednost v razredu 251 do 275 m, vendar pa je delež vinogradniških celic največji v razredu 351 do 375 m. Zanimivo pa Je. da delež vinogradniških celic v največjih višinah Srednjih Slovenskih goric upade. Tega pojava pa veijetno ne gre pripisovati zgornji meji optimuma pojavljanja vinogradov. V Podpohorskih goricah in na Kozjaku sežejo vinogradi namreč precej višje. Vinogradniške površine v Srednjih Slovenskih goricah glede na relativno višino (r.v.) V Radgonsko-Kapelskih goricah se le 18% vinogradniških celic nahaja v razredu do 25 m r.v.. Delež vinogradniških celic od vseh celic pa je še nižji (4.74%). Z r.v raste tudi delež vinogradniških celic. V pasu z največjo r.v. vinogradniške celice predstavljajo kar 84% vseh celic (tabela 16). Koncentracija vinogradov na vrhove slemen je najbolj opazna v Kapelskih goricah, kjer le-U potekajo v poldnevniški smeri. V Radgonskih goricah Je pogostejša smer grebenov vzhod - zahod in severovzhod - jugozahod. Vinogradi so se tu osredotočili na Južna pobočja in zlasd na Hercegovščaku segajo precej globoko v dolino. Nič nenavadnega pa ni, da se v Radgonskih goricah na nekdanjih vinogradniških površinah z majhno r.v. danes nahajajo sadovnjaki. V Osrednjih Slovenskih goricah Je razporeditev vinogradov z r.v. manj pravilna. Podobno kot pri absolutnih višinah tudi pri reladvnih višinah delež vinogradniških površin z nadmorsko višino sprva raste do pasu 76 -100 m (tabela 17). Delež vinogradniških celic v Radgonsko-Kapelskih goricah poraste že v pasu z r.v. nad 25 m. Delež vinogradniških celic v Osrednjih Slovenskih goricah pa močneje poraste šele v pasu z r.v. nad 50 m. Razlago lahko iščemo v pojavu jezera hladnega zraka v srednjepesniški depresiji. Zaradi tega sežeta megla in slana višje in podsneta občutljivejše kulture višje. Na karti r.v. vidimo, da so zlasd v severnem delu Cerkvenjaških goric območja z r.v. nad 50 m že dokaj redka (slika 24). K e r t (1973) omenja, da so spodnje meje vinogradov v Cerkvenjaških goricah na pesniški strani za 15 do 20 m višje od tistih na ščavniški strani. V r.v. nad 126 m se vinogradi ne pojavljajo več, čeprav je tu manj slane in več sončnega obsevanja v vegetacijski dobi. To velja zlasd za območje Lokavca nad Cmurekom in Vurberka ter njegove okolice. Pri slednjem Je na manjši delež vinogradov verjetno odločilno vplivala neugodna kamninska sestava. Vzhodno od Vurberka se namreč nahajajo pliocenski konglomeraU, prodi in peski, na katerih so se razvila težka ilovnato peščena da. siromašna z mineralnimi snovmi in kot taka neprimerna za vinogradništvo (K e r t, 1957). Tu so se vinogradi v zasebni lasd umikali že od začetka 20. stoletja (Belec, 1970; K e r t, 1957). Vinograde so pogosto zamenjali sadovnjaki, ki dajejo ob manjšem vloženem delu večji dohodek. Zaradi vsega omenjenega Je korelacijski koeficient med deležem vinogradniških celic in relaUvno nadmorsko višino v Osrednjih Slovenskih goricah nizek (le 0.5436), medtem ko je v Radgonsko Kapelskih goricah zelo visok (kar 0.9931) (tabela 42) Vinogradniške površine v Srednjih Slovenskih goricah glede na naklon Le 4% vseh vinogradov v Radgonsko - Kapelskih goricah leži na legah, strmejših od 15*. Kar dobra peUna vseh celic z nakloni med 11 in 15* je vinogradniških (tabela 19). Vinogradi v Radgonsko - Kapelskih goricah so osredotočeni na pobočjih do 15' naklona. Tudi če upoštevamo dejstvo, da DMR 100 x 100 v gričevju ublaži naklone, so rezultad zanimivi. Tako stanje si lahko razlagamo z dejstvom, da v Radgonsko-Kapelskih goricah prevladuje ureditev vinogradov v vertikali. Pri tem pa so največji dopustni nakloni za strojno obdelavo precej manjši od tistih na terasiranlh vinogradih12. Očitno Je torej način ureditve vinogradov in z njim povezana strojna obdelava pomembno vplivala na širjenje vinogradniških površin v Radgonsko-Kapelsklh goricah na manjše strmine. Opozoriti pa je potrebno tudi na povezavo med nakloni In ekspozicijami. Južne lege imajo zaradi intenzivnejše denudacije običajno manjše naklone kot severne lege (Gams. 1959). Slednje so pogosto prav zaradi velikih naklonov (in ne le zaradi ekspozicije) pod gozdom. Naklone je na starejših vinogradniških legah do določene mere zmanjšalo tudi večstoletno rigolanje (Gams, 1979). V Osrednjih Slovenskih goricah srečujemo vinograde tudi na strmejših legali. Vinogradniške celice pokrivajo kar 7% vseh celic na naklonih nad 25" (tabela 20). Posledica tega Je opaznejši delež terasiranlh vinogradov, predvsem na teh v družbeni lasti (npr. vinogradi na Mestnem Vrhu pri Ptuju ali na Lokavcu pri Tratah). V vinogradih v zasebni lasti Je še pogosta ročna obdelava. Prav zato so se ti vinogradi lahko ohranili v večjih strminah. Korclacijski koeficienti med naklonom in deležem vinogradniških celic po posameznih naklonskih razredih za Radgonsko - Kapelske ln Osrednje Slovenske Gorice vse zgoraj omenjeno prikažejo zelo nazorno. Korelacijski koeficient znaša v Osrednjih Slovenskih goricah 0.9108, v Radgonsko-Kapelskih goricah le 0.1493 (najnižji med vsemi korelacijskimi koeficienti, ki prikazujejo zvezo med morfometrijo in deležem vinogradniških celic). V splošnem lahko trdimo, da se v Srednjih Slovenskih goricah delež vinogradniških celic od vseh celic z naklonom povečuje (tabela 18) in znaša 0.8552. Vinogradi v Srednjih Slovenskih goricah glede na ekspozleljo Ekspozicija (azimut) pobočij ima pomembno vlogo zlasti podnevi (G e i g e r, 1966) in to tem bolj, čim bolj se približujemo severni meji gojitve vinske trte (C o 1 n a r 1 č et al.. 1985). C o 1 n a r i č (1972) trdi. da poleti opoldne ni pomembnih razlik v sončnem obsevanju med vzhodnimi ln zahodnimi legami. Razlike postanejo večje v drugih delih dneva (dopoldne, popoldne). Različni avtorji (Huttenlocher. 1923, citirano po Bračlču, 1967; Čoln ar i č, 1965. Belec, 1968; Šilih, 1980, Bračič. 1983:1988) trdijo, da so jugozahodne oz. zahodne lege kvalitetnejše od jugovzhodnih oz. zahodnih. To utemeljujejo predvsem z energijsko bilanco tal ln zraka13 12 Enoosni traktor lahko premaguje naklone do i J', dvoosnldo 17". traku»1 gosenlčar do 20' m motorni vitel/ naklone do 30' (ColnartčetaL. ¡9851. 13 Zjutraj in zgodaj dopoldne se za Izhlapevanje rose trošt latent na energija. Tla se na vzhodnih (ispozlctjah. kljub temu. da nanje padajo sončni žarki, zato ne segrijtjo tako kot tista na zahodn th ekspozlcljah popoldne, ko Je rosa že Izhlapela fin za Izhlapevanje n( potrebna latentna energija) (M ti os avljevlč. 1984) Toda zlasti v času spomladanskih slan direktni sončni žarki zjutraj in zgodaj dopoldne povzročajo burne procese v rastlinskem tkivu, zaradi česar celice v trtah na vzhodnih oz. jugovzhodnih ekspozlcijah hitreje odmrejo kot na zahodnih In Jugozahodnih, kjer so ti procesi zmernejši in jMJčasnejši14 Poleg tega so na Jugovzhodnih oz. vzhodnih ekspozlcijah zjutraj in zgodaj dopoldne intenzivnejše evaporacljske pozebe. Pri relativno nizki vlažnosti zraka namreč rosne kaplice oz. slana hitro izhlapcvajo oz. sublimirajo, za ta proces pa je potrebna velika količina izparilne toplote, ki se odvzema rastlinam. To privede do večje podhladitve rastlinskega tkiva in do pozebe kot na jugozahodnih in zahodnih ekspozlcijah (Z r n e c. T u r k, 1983; Otorepec. 1980). Argument v prid jugovzhodnim oz. vzhodnim ekspozlcljam pred jugozahodnimi oz. zahodnimi pa je dejstvo, da poleti zaradi konvektlvne oblačnosti (ta Je največja popoldne) zahodne lege prejmejo manj direktnega sončnega obsevanja (F u r 1 a n. 1986). Po tabeli 22 se v Radgonsko-Kapelsklh goricah v absolutnem smislu največ vinogradniških celic nahaja na Jugovzhodnih (184), vzhodnih (154) In Južnih (134) ekspozlcijah. Pravilnejšo podobo nam kažejo podatki o deležih vinogradniških celic od vseh celic. Delež prvih se s pomikanjem proti južnim ekspozicijam enakomerno povečuje. Kljub temu pa vinogradi na jugovzhodnih oz. vzhodnih ekspozlcijah zavzemajo večji delež površin od tistih na nekoliko bolj kvalitetnih jugozahodnih oz. zahodnih ekspozlcijah. In sicer zato. ker so jugozahodne ekspozidje nekoliko strmejše od jugovzhodnih in manj primerne za strojno obdelavo. Tudi v Osrednjih Slovenskih goricah število vinogradniških celic narašča proti južnim ekspozicijam. Zanimivo Je. da Je delež vinogradov na severozahodni ekspoziciji nekaj večji od tistih na vzhodni (tabela 23). K temu so gotovo pripomogli vinogradniški kompleksi na Vratjem Vrhu in Lokavcu nad Ščavnico in Muro. Tu so za ceno velikih kompleksov razširili vinograde celo na severne ekspozicije. Korelacljski koeficienti med deležem vinogradniških celic in ekspozicijo so v Srednjih Slovenskih goricah zelo visoki (0.9814) (tabela 42). Da so v Radgonsko-Kapelsklh goricah nekaj nižji, je verjetno posledica relativno visokega deleža vinogradov na manj strmih vzhodnih in Jugovzhodnih ekspozlcijah. Slike 30 - 32 povedo, na kakšnih kombinacijah celic glede na naklon ln ekspozicijo se vinogradniške površine najpogosteje pojavljajo. Nekoliko drugačno (in realnejšo) sliko dobimo, če analiziramo deleže vinogradniških celic od vseh celic glede na kombinacijo med naklonom in ekspozicijo. V Radgonsko-Kapelsklh goricah so deleži vinogradniških 14 Več o tem u poglavju o pozebL Tabela 18. Število vseh celic In vinogradniških celic po naklonih v Srednjih Slovenskih goricah. Table IS. The number of all cells and vineyard cells according to the Inclinations In The Middle Slovenske Carice 7. ŠTEVILO VSEH CELIC W VINOGRADNIŠKIH CELIC PO NAKLONIH V SREDNJIH SIOVF-VSKDI GORICAH Naklo* Strnilo Število Dekt »vh vwij^ad Pv od F uk «lic («■ >_(Fl_*_ 23 2» 00* 2 013 t« 5T3T- «IBP »IBflB m TBB BB —T* Tabela 19. Število vseh celic In vinogradniških celic po naklonih v Radgonsko Kapelskih goricah Table 19. The number of all cells and vineyard cells according to the Inclinations In The Hi lis of Radgona and Kapela. « STEV11« VSEH CEIJC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO NAKLONOl v radgonsko KAPELSKIH GORICAH Naklon Strvilo hrvib Drlrt vadi »-inoprad F» od F «lic nit <«t » (Fl * <*> B-J 18! BM" 187 114« * • 10 232« 46 i 1 433 30.33 17.13 II - 13 1337 24 7» 2S2 32.01 210« 13 - 20 21« 40» 31 3*2 141« n s 33 0*1 4 0 47 1212 >23 1 002 0 000 000 100 00 1>JJ || Tabela 20. Število vseh celic In vinogradniških celic po naklonih u Osivdrijlh Slovenskih goricah. Table 20. The number of ali ceits and vtneyard cells accordlng to the Indinatlons In The Central Slovenske Gorice. » ŠTEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO NAKLONIH V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH Naklon Stcvtlo Sirvilo DrlcI wh vinngrtd PvodP «lic erik 1«) * (F») * <*> 8-5 ItTTi 365 IJ HIT « • 10 16651 41 «4 233 3*37 140 II ■ 13 «346 23 34 272 40 3* 2«l 13 • 20 204« 3.1« 76 II 2t 3JI 21 - 23 230 063 1 II« 320 >25 2* 007 2 030 7.14 1 ™ 10 STEVIIO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO F-KS POZICIJ AH V SREDNJIH SLOVENS Km GORICAH blapatxija itrvilo &lc*ik> Detet vinograd PvodF cebc celic (F) * (IV) % (») Ravnina 0 J9 011 S 3755 133 60 ¡n 1 60 sv »117 1372 115 7.51 1)4 sz 4007 (U 117 744 242 v 7117 15 71 236 1541 3 32 z 5 334 1113 IS4 1202 345 JV **4S 15 1« 302 1« 73 441 J7. 5*54 12« 244 15 94 «17 J 5253 1145 264 1737 5 04 1 ^- ' 4S100 T no w 15.W luuan 1* ll Tabela 21. Table 21. -Stetrilo oaeh cellc In i-lnogradnlšJrl/i ceJlc po ekspozlctfah Srednjih Slovenskih goricah The number of all cells and vineyard cells according to the exposures In The Mkldle SloiK'nske Gorice. 11 iTEVtLO VSLI1 CELIC IN VINOt »RADNI&KIII CELIC PO I KSPO/K UAl 1 V RADGONSKO KAPI.ISKIII GORICAH IkipolKip ilcvilo itrvilo DrW* vvrh vinograd F» od F celK celic Sirvilo vwh «h $wvifc> Dr k* h^r III! -TO— —rr— 11» MO-«00 imo 41» 75) 4» 22 271 lud 400 104«) 23.77 45) 41)7 60) SkUP*J 10000 119 Tabela 25. Steullo vseh celic in linograrinišklh celic glede na globalno sončno obsevanje v Radgonsko Kapelsklh goricah Table 25. The number of all cells and vineyard cells according to the global solar radlatiori in The Hills oj Radgona and Kapela 14 ŠTEVILO VSFllCBJCM VINOGRADNIŠKIH CEUC GIXDF. NA GIjOBALNO SONČNO OBSEVANJE V RADGONSKO KAPFJ5KIII GORICAH r.so Število IV If J wft vtnugrad Fvod E rHv ffllc rkWWa 1 (F1 * iFv) (*) l»J sno «7 IIS W0 - «00 UX« 44 5* 45* 5)5* IJJ7 aid «00 1147 21M 314 *«7 26 62 \AOO 100 00 IOC 00 Tabela 26. Število vseh celic In vinogradniških cdlc glede na globalno sončno obsevanje o Osrednjih Slovenskih goricah. Table 26. The number of ail cells and vineyard cells according to the global solar radiation In The Central Slovenske gorice. 15 ŠTEVILO VSEH CELIC LV VINOGRADNIŠKIH C£LIC GLEDE NA GIJOBALNO SONČNO OBSEVANJE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH GSO Število Stcvdo Driti vwh VlOOgfld. FvodF erlic celic llWKm i (F) % (F») % <*> 6120 15 42 101 W)0 - «00 24274 61.14 2H 4)6« 121 fud «00 «30» 2)44 )I7 47 10 >41 slupj] ¿75 V Vt IU Tabela 27 Število vseh celic In uinogrodnillclh celic gkxle na bonitete u Srednjih Slovenskih goricah. Table 27. The number of ali cells and vinegard cells according to the advanlages In The- Middle Slovenske gorice. IHTF-VILO VSEH CELIC IN VtNOGRADNUlUH CEIJC GLEDE NA BONITETE V SREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH Razrrd Simio Sinilo >vh vinograd ccbc cclic * * fffl Jii tts >12 » » 32M 7.77 2»5 1« 21 W41 1) 17 )li 20» H«7 143 52 J 40 M021 6*57 MO 2016 4MOO ■ WW Drlrt FvodF 4nf 1041 • «9 535 4M i a I w i» ni t p 5CÜ5 Tabcia 28. ŠtaAlo vseh celic in vinogradniških celic glede na bonitete v Radgonsko Kapelsklh goricah Table28. The number of ali cells and vineyard cells according to the advantages I» nt! 2. 7»4 5 44 1» 17.» 5102 3 414 767 164 10.14 3061 4. 112 1633 22) 26 02 25 2* 5 76 141 21 145 27 a k id IMJJT )596 66» 20» 24 27 57» Tabela 29. Števlk> vseh celic in vinogradniških celic glede na bonitete v Osrednjih Slovenskih goricah. Table 29. The number of all cells and vineyard cells according to the advantages In The Central Slovenske gorice. USTE VILO VSEH CEUC IN VTNOGRADMSKD1CFUC GLEDE NA BONITETE V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH Rurrd Simio wh «Me Število vutopad ctbc Drlrt FvodF IFI * 1 Fv) % (*) 1?« HJ» 2 2104 6(1 162 2407 5*9 y 2t*6 7.22 1)1 1947 457 4 505» 1274 «5 14 12 III 5. lili 1*0 31 461 17» 6 to niijr 26425 66 56 102 1516 0.3» Slika 27. Srednje SUxenske gorice : Globalno sončno obsevanje Picture 27. The Middle Slovenske Gorice Global solar radiation during the vegetation season. ' < 'I • i j : i i i i ! : i i i j S j ? y SWca 28 Srednje SUxi-nskc gorice : Bonitete vlnogradn Išklh povrtln. Picture 28. The Middle Slovenske Gorice : Advantages regarding vineyard areas. SUka 28a. Srednje Slovenske gorice : Bonitete vinogradniških površin (Izvzete so sedanje vinogradniške površine). Picture 28 *. «*■ Slika 29. Srednje Slovenske gorice : Vinogradniške površine leta 1985. Picture 29. The Middle Slovenske Gorice : Vineyard areas In the year ¡985 Ob dejstvu, da je v Srednjih Slovenskih goricah le petnajstina klimatsko prvorazrednih vinogradniških površin pokrita z vinogradi, je potrebno ponoviti, da so vinogradi pretežno v zasebni lasti. Pred drugo svetovno vojno na območju Srednjih Slovenskih goric namreč ni bilo večjih cerkvenih ali posvetnih vinogradniških kompleksov, ki bi Jih z zakoni, sprejetimi po koncu vojne, dobili agrokombinatl (Z u p a n i č. 1969). TOPOKUMATSKE ZNAČILNOSTI VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN NA SONDNIH OBMOČJIH POLICE IN MESTNI VRH Za potrebe analize na sondnih območjih smo izdelali lasten digitalni model reliefa z velikostjo celic 50 x 50 m. s čimer smo povečali natančnost. Sondno območje Police Obsega 3x4 km. kjer sarmatski peščeni lapor, pesek in prod pokrivajo starejše tortonske usedline (M 1 o č. 1989: B r a č 1 č . 1983). Ponekod je pesku primešan sarmatski apnenec, kije omogočil, da so se nivoji okoli 300 m nadmorske višine ohranili (K e r t. 1959; Belec. 1959). Južno od črte Črešnjevcl - Zbigovci so sarmatske usedline prekrite s sladkovodnimi panonskimi usedlinami lz proda, peska in gline. V severnem delu sondnega območja prevladuje orografska smer vzhod-zahod (dolini potoka Hercegovščaka ln Črešnjevskega potoka, ki se izlivata v Muro). V južnem delu pa so levi pritoki Ščavnlce zadenjsko erodirali in ustvarili relativno dolge premočrtne doline, usmerjene proti jugozahodu. Jugovzhodna pobočja so položnejša od severozahodnih, ki so pretežno pod gozdom. Tabela 30 kaže. da se Je delež vinogradov na Policah leta 1824 z nadmorsko višino izrazito večal. V najvišjih nadmorskih višinah (326-350) je od 60 celic kar 54 celic bilo pod vinogradi (90%). Leta 1985 je bila razporeditev podobna. Vendar pa so v največjih višinah (ki so v našem primeru vinogradniško sicer najintenzivnejše) vinogradi še vedno pokrivali 70% vseh celic. Vinogradniške površine so na sondnem območju leta 1824 znašale dobrih 34% vseh površin, leta 1985 pa le še 21%. Vinogradniške površine so se v poldrugem stoletju zmanjšale za 39%. Vinogradi so leta 1824 kazali izrazit porast tudi z relativno višino. Delež vinogradov z r.v. pod 25 m Je le dobrih 10%, v pasu med 26 ln 50 m r.v. skoraj 30%. V pasu z največjo r.v. je bilo kar 90% površja pod vinogradom. V tem primeru je šlo zlasti za slemena med pritoki Ščavnice. ki so bila usmeijena v smer JZ-SV. Nič neobičajnega ni bilo, če so vinogradi segali na severozahodno stran (na slemenu med Zbigovci in Lastomerci in na Policah), čeprav so bila ta pobočja strmejša od Jugovzhodnih (slika 33). Na pobočjih Noričkega Vrha in Črešnjevca so bili vinogradi v glavnem omejeni le na južna pobočja, le na nekaterih mestih so segali v čiste severne lege. Sleme Hercegovščaka (ki leži severneje že izven sondnega območja), pa Je že takrat predstavljalo dokaj ostro mejo med vinogradi na južni strani in gozdovi na precej strmejši severni strani. Vinogradi so tedaj segali tudi precej nižje v dolino Črešnjevskega potoka. Do leta 1985 so se vinogradi umaknili v večje r.v. (tabela 31). Vinogradi so se najbolj umaknili pasu z r.v. do 25 m, kjer je ostala le tretjina vinogradov iz leta 1824. Precej manjši je bil umik vinogradov v pasovih z večjimi r.v.. najmanjši v pasu nad 100 m r.v.. Tu se je ohranilo 70% nekdanjih vinogradniških površin. Slika 34 kaže. da so se sklenjene vinogradniške površine ohranile predvsem na pobočjih Noričkega Vrha in Polic. Jugozahodneje so se na slemenih vinogradi ohranili v manjši meri. Gre predvsem za sleme med Lepršakom In Sedlaijevo grapo ter za sleme med Zbigovci in Lastomerci, katerega r.v. znaša med 65 in 75 m. Vzrok za umik iz območij z ugodno r.v. lahko iščemo predvsem v širjenju komunikacij In zazidalnih površin na slemenih. Nekadnjim viničarijam so se na slemenih pridružile novogradnje, ki so pogosto odrinile vinograde na pobočja. V pasu r.v. do 25 m. deloma pa tudi v pasu do 50 m so nekdanje vinograde zamenjali sadovnjaki. Nižji deli Južnih pobočij Hercegovščaka ln Noričkega Vrha dajejo danes videz prej sadjarske kot vinogradniške pokrajine. Kljub omenjenemu pa je korel. koef. med današnjimi vinogradniškimi površinami in r.v. visok (0.9760), vendar kljub umiku vinogradniških površin v višje r.v. nekaj nižji od leta 1824 (0.9901) (tabela 43). Po tabeli 32 so se leta 1824 deleži vinogradov večali do razreda z naklonom 16-20*. na pobočjih z večjimi nakloni pa zmanjševali. Na naklonih med 21 in 25* so vinogradi še vedno predstavljali okoli 37% vseh površin v tem razredu. Tako stanje ni presenetljivo, če upoštevamo, da so vinograde obdelovali ročno, in da so tako lahko premagovali tudi večje strmine, ki pa so bile zaradi večje količine prejetega sončnega obsevanja tudi kvalitetnejše. Glede na to, da vinogradov niso teraslrall, pač pa so prevladovali vinogradi "na kolju", lahko predvidevamo, da se je na strmih legali javljal problem erozije prsti. Več vinogradov na večjih strminah je posledica dejstva, da so vinograde Imeli tudi na strmejših severozahodnih in severnih legah. Do leta 1985 so se ohranili vinogradi zlasti na položnejših pobočjih. Delež vinogradov je največji v razredu z nakloni med 11 in 15' (23.06% vinogradniških površin od vseh površin), v razredu med 16 in 20*. pade njihov delež na 21.09%, medtem ko Je na pobočjih z nakloni nad 20' njihov delež le 11.27% (tabela 32). Današnji vinogradi na naklonih 0-5' predstavljajo kar 73% nekdanjih vinogradov na teh naklonih, medtem ko današnji vinogradi na naklonili med 21 in 25' predstavljajo le slabo tretjino nekdanjih vinogradov. Očitno gre za težnjo po prestavljanju vinogradniških površin na pobočja z manjšimi nakloni, kar je s klimatskega vidika neugodno. S tega stališča so zanimivi tudi korelacijski koeficienti med deležem vinogradniških površin In nakloni. Leta 1824 Je korelacija znašala -0.2630. medtem ko znaša danes kar - 0.6426 (tabela 43). Vzrok za tako stanje Je težnja po lažji strojni obdelavi teh. v glavnem podružbljenlh vinogradniških površin. Ekonomski kriterij v tem primeru torej izrazito prevladuje nad ekološkim. Vinogradi so leta 1824 zavzemali na sondnem območju Police najvišje deleže na jugozahodnih (okoli 58% od vseh leg z jugozahodno ekspozicijo) in zahodnih ekspozicijah (okoli 55%) (tabela 33). Več kot polovica zahodnih in jugozahodnih leg je torej bila pod vinogradi. Visoki deleži vinogradov so bili tudi na južnih ekspozicijah. Nizki deleži vinogradov s bili v Jugovzhodni (slabih 26%) in vzhodni ekspoziciji (slabih 20%) in na severnih ekspozicijah (skoraj 30 % od vseh severnih leg). Leta 1985 Je bil delež vinogradniških površin od vseh površin največji na jugozahodnih (dobra tretjina vseh površin z jugozahodno ekspozicijo). na zahodnih (25%) In južnih ekspozicijah (24%). Do leta 1986 so se vinogradi najmanj umaknili na manj strmih jugovzhodnih, vzhodnih ln celo severovzhodnih ekspozicijah (povsod le za okoli 15%). Strojna obdelava torej ni vplivala le na razširjenost vinogradov glede na naklon, pač pa posredno tudi na ekspozicije današnjih vinogradniških površin. Deleži vinogradniških površin v letu 1824 so se enakomerno povečevali s količino globalnega sončnega obsevanja v vegetacijski dobi. Tako Je bila kar dobra polovica površin, ki prejmejo nad 900 kWh/ma v vegetacijski dobi, pod vinogradi. Delež vinogradov Je v razredu med 900 ln 800 kWh/m2 znašal le še 35% od vseh površin (tabela 34). Leta 1985 so bili deleži vinogradov sicer še vedno veliki v najvišjem razredu globalnega sončnega obsevanja (29% od vseh površin v tem razredu), vendar pa Je skoraj enako močan tudi razred med 800 in 900 kWh/m2 (20%). V razredu z najmanjšim globalnim sončnim obsevanjem jih Je dobrih 8%. Med letom 1824 ln 1985 so se vinogradi umaknili iz leg z najmanjšo količino globalnega sončnega obsevanja v vegetacijski dobi. V razredu pod 800 kWh/m2 namreč predstavljajo le 39% nekdanjih vinogradov. Vinogradi so se najmanj umaknili na pobočjih, ki prejmejo med 800 ln 900 kWh/m2 (na 64.8% nekdanjih vinogradniških površin), podobno kot na pobočjih, ki prejmejo nad 900 kWh/m2 v vegetacijski dobi (na 64%) (tabela 34). Današnji kriteriji za Izbiro vinogradniških površin niso več le klimatski (ugodnejše lege z vidika globalnega sončnega obsevanja), ampak čedalje bolj tudi ekonomski. Strojna obdelava in težnja po večjih kompleksih so vinograde potisnili v manj primerne ekspozicije. Tabela 30 Število vseh celic In vinogradniških celkr po višinskih pasovih na sondnem območju Police. Table 30. The number oj aH cetla and vineyard cells according to the altitude zones on the sample region of Mice. I STF.VILO VSF.H CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO VIÍINSKIII PASOVIH NA SONDNEM OBMOČJU POUCE Viiinski pu Slevilo celic 0 1*24 Simio vinograd, edie * (Fv> 1*15 Dclei Slevilo pv od F vinograd. tthe Delež Indeks F» od F (M/24) I -10 226 -IM 251 • 273 276 - 300 301-JB 326 - 350 0 15 1*15 211) 175» 36 A5 1455 30 31 504 10 50 60 125 5» 4SI 749 365 54 00Ö 336 >00 45.17 22.01 3.26 Skup»j IMM 1AW innnn 5*1 24 50 51.4« 72.42 90 00 21 250 417 283 42 0.00 107 24 6« 41.16 27*4 4.15 2.07 35.59 14-21 58.00 28.66 55.67 5415 77.53 7000 77.78 Tabela 31. Slevilo vseh celic In vinogradniških celic po relativnih višinah na sondnem območju Mice. Table 31. The number of all cells and vineyard cells according to the relative altitudes on the sample region of Mice. 2 STEVIl.O VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CTJJC PO RFI-ATIVNIH VIŠINAH NA SONDNEM OBMOČJU POI.ICH 1824 1985 Relai Slevilo Slevilo Dele» Slevilo Drle» InJekj viAina «K* c*lic vinograd «be Fvod F vinograd Fvod F (ÍV24) (m) 25 23 048 4 • 24 I7J9 0 000 000 IMM 16)8 100 00 3434 1013 100 00 21.10 61.10 Ttilx-la 33. Stevtio vseh cellc In vlnogradnlskth cellc po ekspozlclfah na sondnem obmocju Mice. Table 33. The number of ali ceils and vineyard cells according to the exposures on the sample nylon of Police 4 ŠTEVILO VSEH CEUC IN VINOGRADNIŠKIH CEUC PO F.KSP07.ICUAH NA SONDNEM OBMOCJU POLICE 1824 1W5 Ekspoz. Slevilo Število Dekt Slevilo Detet Indeks vxh vinograd Fvod F vinograd. Fvod F (85/24) celic celk celk fi * (Fv) * (Fv) * iffl TS lil 663 6.\ 622 57.27 NE 28» 602 67 4M 23.18 57 SAJ 19.72 85 07 NW 675 1406 267 16.10 39 56 106 1046 15 70 39 70 E WW 1667 15« 9.53 1».75 134 1323 16.75 84.81 w 47» »98 265 15.98 55.32 121 11.94 25.26 45.66 SE 1142 23.79 294 17.73 25.74 251 24.78 21.98 S5J7 SW 322 671 186 1122 57.76 108 1066 33.54 5806 S 718 1496 310 18 70 4318 IT3 17.06 2409 5581 Ravnina 8 017 1 006 12.50 0 II IV 000 - SkujMj 1MBB 1658 100 00 Ï1J1 ' ti 1« Tabela 34. število vseh celic m vinogradniških celic glede na globalno sončno obsevar]Je na sondnem območju Police. Table 34. The number of aH cells and vineyard cells according to the global solar radiation on the sample region of Police. 5 ŠTEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC GLEDE NA GLOBALMO SONČNO OBSEVANJE NA SONDNEM OBMOČJU POUCE 1824 I «85 G SO Slevilo Slevilo Delel Slevilo Dele* Indeks (kWh.'m ) vu* celk vinograd, celk Fvod F vinograd, celic Fvod F (85/24) * * m (FV) % Ifl» ¿1.35 fii 111} 31 V. ft B.λ WJ? M00 900 1870 «96 580 34.98 31 02 376 37.12 2011 64 83 nad 900 1905 »69 857 516» 44.«« 550 54.2« 28.87 64 18 iMtn 1658 100 oo M!4 101.1 61 IV Tabela 35. Stevtlo vseh cellc In vlnogradnlskth cellc glede na bonltctc na sondnem obmocju Police. Table 35. The number of all cells and vineyard ceUs according to the advantages on the sample region oj Police. 6 ŠTEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC GLEDE NA BONITETE NA SONDNEM OBMOCJU POLICE 1824 1985 Razred Slevilo Slevilo Detel Slevilo Detet Indclu neh vinograd Ev od F vtnofrad Fvod F (85/24) celk celic celic _(R % (Fv) % (») (Ev) % (%)_ -ss—rm——srn—m——TTT—«7«—rnr 2. 628 13 08 37« 22-86 68.35 237 23.4» 37.74 62.53 3 716 14.92 268 16J6 37.43 166 I6J9 2118 61.94 593 12.35 175 19-55 2» JI 119 11.75 20.07 6800 5 387 8 06 15» »05 »76 72 7.11 1860 48 00 t- .n tiH)c_".v* I »7 1188 10.64 71 701 3»! 36.04 Sl>u[«.j 4HW II» i» 165» HlOOO 34 54 101J 100.00 .'1 10 61.10 Slika 33. Sondi tu območje Police Vinogradniške površine leta 1824. Picture 33. Sample region of Mice: Vineyard areas in the year 1824 IDEM 50x50). Sllfca 34. Sondno obmcxje Mice: Vlrtogradnlške površine leta /985. Picture 34. Sample region of Mice: Vineyard areas In the year 1985 (DEM 50x501 Sitka 35. Sondno območje Palice: Bonitete vinogradniških površin (DMR 50x50). Picture 35. Sample region o/ Mice: Advantages regarding vineyard areas (DEM 50x50). Deleži vinogradniških površin glede na bonitete leta 1824 so bili najvišji v prvem bonitetnem razredu, kjer je bilo skoraj 75% vseh površin pod vinogradi. Z zniževanjem bonitetnih razredov seje delež vinogradov manjšal. Zlasti izrazit Je skok med drugim ln tretjim bonitetnim razredom (v daigem razredu 60% površja, v tretjem 37 %) (tabela 35). V petem bonitetnem razredu je ponovno porasel na skoraj 39% . V tem primeru gre za površine, katerih r.v. Je nad 50 m, v vegetacijski dobi pa prejmejo manj kot 800 kVVh/m2. To so območja, ki so manj izpostavljena slani, zaradi manjšega naklona ali manj primerne ekspozicije pa v vegetacijski dobi prejmejo manj sončne energije. Gre torej za vinograde na grebenih ali na severnih pobočjih. Vinogradi leta 1985 v prvem bonitetnem razredu še vedno pokrivajo 53% vseh površin v tem razredu. Njihov delež se je postopno zmanjševal s padanjem kvalitete vinogradniških površin. Umik vinogradov je bil najmanjši v prvem bonitetnem razredu, kjer se je delež zmanjšal le za 29% . Umik vinogradov v drugem in tretjem bonitetnem razredu znaša za okoli 38% , v četrtem bonitetnem razredu pa le za 32%, kar gre pripisati ohranjanju vinogradov na manjših strminah. Korelacijski koeficient med deležem vinogradniških površin in bonitetnimi razredi Je v obeh obdobjih visok, vendar nekaj višji v novejšem obdobju (leta 1824 0.9252, leta 1985 0.9967) (tabela 43). kar potijuje tezo (Belec. 1973). da so se vinogradi bolj ohranili v ugodnejših klimatskih pogojih. Sondno območje Mestni Vrh Sondno območje Mestni Vrh v Ptujskih goricaji meri 2x2 km. Nahaja se na pliocenskih peskih, produ, konglomeratu ln vložkih gline, ki v nižjih delih prehajajo v aluvialno naplavino Rogoznice na severozahodu ln pritokov Grajene na jugovzhodu (M 1 o č, 1989). Vinogradi so na ijavih, peščeno-ilovnatlh ali peščeno-prodnatih tleh. Zlasti slednja zahtevajo izdatno gnojenje. Manj primerne zanje so tudi zaplate dakljskega proda (S t e p a n-č i č et al.. 1986: C o 1 n a r i č. 1970). Okoli 80% vinogradov Je terasiranih (Arhiv KK Ptuj. 1992). Delež vinogradov je leta 1824 predstavljal dobrih 21% . leta 1985 pa slabih 19% (tabela 36). Deleži vinogradov so se v obeh obdobjih povečevali z nadmorsko višino. Najvišji vinogradi so bili na Placarskem Vrhu (370 m) in Gomili (350 m). Delež med 351 in 375 m Je bil leta 1824 43% , leta 1985 pa kar 74% (tabela 36). zato ne moremo govoriti o preseganju optimalnih nadmorskih višin. Delež vinogradov je leta 1824 izrazito naraščal v pasu nad 25 m relativne višine Če so vinogradniške površine v pasu pod 25 m r.v. predstavljale le slabih 7%, je njihov delež v pasu med 26 in 50 m narasel na 40% ln se Je v naslednjih 25 metrskih razredih le nekoliko povečeval (tabela 37). Leta 1985 se je delež vinogradov z r.v. porazdelil nekoliko bolj enakomerno, ker se je omejil predvsem na grebene med Placarskim Vrhom in Gomilo ter na Mestnem Vrhu. Tu so sklenjeni vinogradi v družbeni lasti (KK Ptuj), ki so se zaradi združevanja vinogradniških kompleksov tudi spreminjali z nadmorsko višino bolj enakomerno kot leta 1824. Deleži vinogradniških površin so v razredu z največjo r.v. (76 - 100 m) 74% , med 51 in 75 m pa dobrih 55%. Prav v omenjenih dveh razredih so se deleži vinogradniških površin celo občutno povečali. Spremembe so dobro vidne tudi na slikali 36 In 37. Vinograde v večjih r.v. so opustili na slemenih okoli Placarskega Vrha in Mestnega Vrha, usmerjenih proti Rogoznici. Zamenjale so Jih zazidalne površine (na in tik pod grebenom) in manjši zasebni sadovnjaki. Kjer so nakloni to dopuščali, so uredili njive oz. vrtove. Posledica povečanja deleža vinogradov v večjih r.v. Je opazna tudi v Pearsonovlh korelacijskih koeficientih med deležem vinogradniških površin ln relativno nadmorsko višino. Leta 1824 je znašal ta 0.8884. leta 1985 pa kar 0.9769 (tabela 43). Kar slaba tretjina vinogradov je bila leta 1824 na naklonih med 16 ln 20*. Z zmanjševanjem naklonov seje manjšal tudi delež vinogradov. Leta 1985 seje delež vinogradov na večjih strminah celo nekoliko povečal, zmanjšal pa na naklonih med O in 10*. Leta 1985 so pokrivali 36% površin z naklonom med 16 ln 20*. Deleži vinogradov se je v razredih z večjimi nakloni (med 10 ln 20*) v obdobju 1824- 1985 povečal (indeks okoli 112). medtem ko se Je delež vinogradov na manjših strminah (med 0 ln 10") zmanjšal (tabela 38). Na teh strminah današnje vinogradniške površine predstavljajo le približno dve tretjini nekdanjih vinogradniških površin. Opuščanje vinogradov na položnih legah ln koncentracija vinogradov na pobočjih z večjimi nakloni nam daje docela drugačno podobo od tiste v Radgonsko- Kapelskih goricah. Upoštevati pa moramo, da so vinogradi na Mestnem Vrhu v veliki meri terasirani. Strojna obdelava je tako možna tudi v zelo velikih strminah, vendar pa je po drugi strani število trsov na površinsko enoto manjše, ureditev takega vinograda pa dražja (C o 1 n a r i č et al.. 1985). Na slemenih, ki od Placarskega Vrha potekajo pretežno v smeri sever-jug, so bili leta 1824 vinogradi pretežno na pobočjih teh slemen, torej na jugovzhodnih oz. vzhodnih in jugozahodnih oz. zahodnih ekspozicijah. Delež vinogradov je bil največji na jugovzhodnih ekspozicijah (29%), jugozahodnih (slabih 28%). vzhodnih (27%), nekoliko nižji pa na zahodnih ekspozicijah (19%) (tabela 39. slika 36). Južne ekspozlelje so bile zaradi neugodnih r.v. na konceh slemen manj zanimive za vinogradništvo. Na južnih legah so se vinogradi tako pojavljali le na kratkih, proti vzhodu padajočih slemenih z Mestnega ln Placarskega Vrha, deloma pa tudi na vrhovih slemen, ki še niso bili zazidani ali po katerih niso potekale komunikacije (npr. Gomila). Korelacijski koeficient med deležem vinogradniških površin leta 1824. in ekspozicijo je tako le 0.6011 (tabela 43). Leta 1985 so se deleži vinogradov osredotočili predvsem na zahodne ekspozicije. Očitno Je lastništvo (družbeni sektor) poleg ekonomskega faktoija (terasiranje sklenjenih kompleksov je ekonomsko bolj smotrno, tudi strojna obdelava je bolj ekonomična) igralo pomembno vlogo pri izbiri vinogradniških površin. Terasirane vinogradniške lege na vzhodnih ekspozicijah Gomile opuščajo (gozdne površine, ki so sicer v lasti Gozdnega gospodarstva, segajo tukaj le nekaj deset metrov pod vrh Gomile), uvajajo pa nove vinograde na zahodnih ekspozicijah Gomile pod cesto Placarski Vrh -Ptuj, tik nad gozdom. Tudi na Mestnem Vrhu so se vinogradi skoncentrirali na zahodne lege (50% vseh zahodnih ekspozicij in dobrih 45% jugozahodnih ekspozicij), celo na severozahodnih ekspozicijah pokrivajo vinogradi kar 38% površja s to ekspozicijo (tabela 39). Taka neenakomerna razporeditev vinogradov leta 1985 se odraža tudi v nižjem korelacijskem koeficientu med deležem vinogradniških površin in ekspozicijo (leta 1824 0.6011, leta 1985 pa le 0.3107). V letih 1824-1985 so močno opuščali vinograde na vzhodnih legali in zgostili v zahodnih legah. Današnji delež vinogradov na zahodni ekspoziciji Je 2,5 krat večji od deleža leta 1824. Zelo visoki so tudi indeksi deležev vinogradniških površin na severozahodni (205) in jugozahodni ekspoziciji (165). Umik vinogradov na vzhodnih ekspozicijah je nadpovprečen. Vinogradi z jugovzhodno ekspozicijo predstavljajo le 30% tistih leta 1824 s to ekspozicijo. Manjši Je bil celo umik vinogradov s severno ekspozicijo (za 30%) (tabela 39). Relativno neugodne ekspozicije vinogradov na Mestnem Vrhu leta 1824 in še bolj leta 1985, se odražajo tudi v razporeditvi vinogradov glede na globalno sončno obsevanje (tabela 40). Večina vinogradov je leta 1824 bila na površinah, ki so v vegetacijski dobi prejemale med 800 in 900 kWh/m2 v vegetacijski dobi. Vinogradi so na površinah z nad 900 kWh /m2 pokrivali le okoli 28% teh površin, saj so bili skoncentrirani na strme jugovzhodne oz. vzhodne ter Jugozahodne oz. zahodne ekspozicije. Leta 1985 je bil delež vinogradov glede na globalno sončno obsevanje pravilneje razporejen. Največ vinogradov prejme nad 900 kWh/m2 (21%). deleži vinogradov pa z manjšanjem količine globalnega sončnega obsevanja le malo upadejo. Delež vinogradov na legah z največ sončnega obsevanja se je v obravnavanem obdobju res povečal za skoraj 20%, toda deleži vinogradov v najmanj obsevanih legah so se povečali kar za dobro polovico, kar je zopet posledica združevanja vinogradniških površin v velike komplekse. Izjemno visok korelacijski koeficient (0.9961) med deležem vinogradniških površin leta 1985 in globalnim sončnim obsevanjem je po našem mnenju pretiran zaradi premalega števila razredov. Tabela 36. Število useh celic In uiriogradnlš/clh celic po višinskih pasovih na sondrtem območtu Mestni Vrh. Table 36. The number oj aH cells and vineyard cells according to the altitude zones on the sample region oj Mestni Vrh. I .ŠTEVILO VSEII CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CEUC PO V15INSK1H PASOVIH NA SON DM EM OBMOiJU MESTNI VRH Viiinski P" • 275 276 -300 »I 325 325 - 350 351 375 Sievilo odi celit -43- «■ei -T7TT 556 34 75 513 3206 262 163« 35 M» TtBJ IMoo" 1824 Sievilo vmopad celic % (Ev) 1985 Deld Sievilo FvodF vuiopd. cel« % (*) Delež Indeka Kod K (85/24) 28 186 112 IS —nr 8.16 54.23 32 65 4 37 IMW 51>4 36 26 4275 4286 TT 27 10» 140 25 -msr 8.« 36.21 46.51 8 JI tt—mw 4 86 «6.43 21.25 5860 5344 1 25 00 71.43 16667 1SS1 ».'76 Tabela 37. Število vseh celic tn vinogradniških celic po relativnih višinah na sondnem območju Mestni Vrh. Table 37. The number of all cells and vineyard cells according to the relative altitudes on the sample region of Mestni Vrh. 2STEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO RELATIVNIH VIŠINAH NA SONDNEM OBMOČJU MESTNI VRH Relal niiiu <■) T- 1-25 26 50 51-75 76 100 Sirvilo vtck oelic —$-TC3T 56« 35 56 505 31.56 234 14 63 27 1.69 Itoa IMflB 1824 Slevvlo vinograd celic » (Ev) 1985 Delei Sirvilo Fv od F vinograd celic * (%) (Fv) Delei Indeks FvodF (85/24) 34 202 «4 II 0.58 »»1 5889 27.41 3.21 5.98 4000 4017 40 74 28 123 130 20 IU 1BI tn» 9.30 4086 411» 664 4.92 «235 24.36 6089 55.56 138.30 74,07 181.82 tTK Tabela 38. StevOo vseh celic tn vlnogtxidnlSkth celic po naklonih na sondnem območju Mestni Vrh Table 38. The number of all cells and vineyard cells according to the inclinations on the sample region oj Mestni Vrh. } ŠTEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO NAKLONIH NA SONDNEM OBMOČJU MESTNI VRH Nakkw m- Sievilo vwh -4" 1824 ¿levilo vi noj r »d celic _ffs 6 10 11-15 16-20 21-25 SEE 26.31 595 37 1» 485 3031 »7 606 a m -rsrar £ 1985 Delci Sievilo Fv od F vinograd celic iffi "Ti Delei Indeks FvodF (85/24) 116 140 31 * 3382 4.' | ] «04 ooo I».50 2887 3L«6 000 Tnr •rar 71 23.5» 157 5216 35 1163 _L «33 Ttr ThTT II »3 6121 3137 11214 3608 11290 50 00 •_ -PDT Tabela 39. Število vseh celic in vinogradniških celic po ekspozicj/ah na sondnem območju Mestni Vrh. Table 39. The number of ail cells and einevand ceils according to the exposures on the sample region of Mestni Vrh. 4 iTEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC PO EKSPOZICUAH NA SONDNEM OBMOČJU MESTNI VRH 1824 1985 niupoe. Število nrli orlic f) Število vvwfmt celic ftfl * Delci PvodF Število vinograd, celic (Fvl Delci Fvod F ft) Indek» (85/24) TT UH SJJ 4« ll 1« MS JIM NE 284 17.75 52 lil« 1831 25 831 880 48.08 NW 103 6.44 19 554 1845 39 1296 37.86 205 26 E 298 18.63 81 1162 2718 30 9.97 1007 3704 W 180 11.25 35 10 20 19.44 90 29.90 5000 2J7.I4 SE 238 14 88 1» 20 41 2941 21 6.98 8.82 30 00 sw 123 769 34 9.91 27 64 56 1860 45.53 164 71 s 17« 1061 12 9J3 18.82 26 864 1S-29 8125 Ravnin» 2 • 13 » ooo 000 0 000 000 - Skup*! 1MB 180(18 343 BTTl Tabela 40. število vseh celic in vinogradniških celic glede na globalno sončno obsevanje na sondnem območju Mestni Vrh. Table 40. The number of ail cells and vineyard cells according to the global solar radiation on the sample region of Mestni Vrh. J ŠTEVILO VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CELIC GI.EDE NA GIjOBA1.NO SONČNO OBSEVANJE NA SONDNEM OBMOČJU MESTNI VRH 1824 1985 G SO ilrvilo Slcvil Olei Število Delci Indelu (kWti/m) nek vinograd Food F vinograd Fvod F (85/24) «lic cclac celic —$ isž—^—rtr IB »2 ,Gi 900 «W 843 52 69 233 6793 27.64 158 5249 18.74 67JI njd900 _455 28-44 81_ >342 I7D0 97 32.23 21.32 119.75 liM IM.M M ma n.u MI imihi itmi vn Tabela 41. Število vseh celic In vinogradniških celic glede na bonitete na sondnem območju Mestni Vrh. Table 41. The number of all cells and vineyard cells according to the advantages on the sample region of Mestni Vrti LSTEVII.O VSEH CELIC IN VINOGRADNIŠKIH CEUCGLEDE NA BONITETE NA SONDNEM OBMOČJU MESTNI VRH 1824 1985 Razred Število Sle*t k) Delci Število Delci Indeks «K* vinograd Fvod F vinograd Fvod F (85/24) celic erik celic n * (Fvl * (Fv> % m 24i I5M I5M Ki? J) 1835 2292 "B5W 1 357 21 «6 5) 15.45 15.73 44 14 62 1X06 83.02 1 182 11.38 56 1633 »77 63 2093 34 62 1125« 4. 266 1663 40 1166 15 04 Z2 7JI 827 5500 5. 183 11.44 38 11.08 20 77 36 1196 1967 94 74 6 in nil|c 392 24 50 92 y,*2 23 47 81 2691 20 66 88.04 100 dO 100 00 30' !MM IUI 1177(5 Slika 36. Sondno območje Mestni Vrh: Vinogradniške površine leta 1824 Picture 36. SampU• nylon of Mestni Vrh ; Vlniyard areas In the year ¡824 (DEM 50x50) SUka 37. Sondno območje Mestni Vrh: Vinogradniške površine leta 1985. Picture 37. SampU: region of Mestni Vrh: Vineyard areas in the i/ear ¡985 IDEM 50x501 Slika 38. Sondro območje MesOti Vrh: Bonitete elnqgradnlSk-tfi površin (DMR 50x50) Picture 38. Sample region of Mestni Vrh: Advantages regarding vineyard areas. Tabela 42. Pi-arsonovl korelacijskl koeficienti med deležem vinogradniških površin In Izbranimi kazalci v Srednjih Slovenskih goricah. Table 42. Pearson's correlation coefficients between the share of vineyard areas and selected indicators In The Middle Slovenske Gorice. Pearsonovi korelacijskl koeficienti med deležem vinogradniških površin in izbranimi kazalci v Srednjih Slovenskih goricah KAZALEC OBMOČJE Srednje Slovenske gorice Radgonsko Osrednje Kapelske Slovenske gorice gorice Absolutna nadmorska višina 0.7936 0.9610 0.8212 Relativna višina 0.5436 0.9931 0.8331 Naklon 0.8552 0.1493 0.9108 Kkspozicija 0.9814 0.9329 0.9852 Globalno sončno obsevanje 0.9290 0.9169 0.9009 Bonitete 0.9889 0.9745 0.9416 Tabela 43. tearsonovl korelacijskl koeficienti med deležem vinogradniških površin In Ubranimi kazalci na sondnlh območjih Police In Mestni Vrh. Table 43. Pearson's correlation coefficients between the share of vineyard areas and selected Indicators on the sample regions of Mice and Mestni Vrh. Pearsonovi korelacijskl koeficienti med deležem vintigradniških površin in izbranimi kazalci na sondnih območjih Police in Mestni Vrh KAZALEC SONDNO OBMOČJE Police Mestni Vrh 1824 1985 1824 1985 Absolutna nadmorska višina 0.9891 0.9712 0.9226 0.9726 Relativna višina 0.9901 0.9760 0.8884 0.9769 Naklon -0.2630 •0.6426 0.9843 0.9747 Kkspozicija 0.5211 0.7164 -0.1809 0.3107 Globalno sončno obsevanje 0.9939 0.9967 0.4540 0.9961 Bonitete 0.9252 0.9967 0.1439 0.1051 Zveza med deležem vinogradniških površin hi bonitetami (s klimatskega vidika) je precej manjša, kot bi sprva pričakovali. Delež vinogradov od vseh površin je bil leta 1824 najvišji v tretjem (31%) in prvem (27%) bonitetnem razredu, medtem ko so v najnižjem bonitetnem razredu (globalno sončno obsevanje pod 800 kWh/m2, r.v. pod 50 m) vinogradi še vedno pokrivali kar slabo četrtino površin v tem razredu (tabela 41). Daje bil delež vinogradov na slabših (klimatskih) legah nepričakovano visok, je torej posledica manjše r.v. In manj ugodnih ekspozicij. Deleži vinogradov po (klimatskih) bonitetnih razredih so leta 1985 bili največji v tretjem razredu (35%). prvem razredu (23%) in šestem(!) razredu (21%). V tretjem bonitetnem razredu so se vinogradniške površine glede na leto 1824 povečale (za 12%). Vzrok Je v združevanju vinogradov v večje komplekse v manj ugodnih severnih ekspozicijah. vendar le na majhnih naklonih (npr. na Gomili). Slabše lege so zavzeli sadovnjaki. Površine v lasU KmeUjskega kombinata Ptuj so ostale pod vinogradi (pretežno zahodne ekspozicijc), te v družbeni lasti na majhnih naklonili pod njivami, na večjih naklonih pa pod sadovnjaki, saj je postavitev in vzdrževanje vinograda predrago. Gozdovi, ki na vzhodnih pobočjih Gomile segajo zelo visoko, so v lasü Gozdnega gospodarstva Ptuj. ki pa ni pripravljeno odstopid teh, za vinsko trto klimatsko ugodnih leg. Sklenemo torej laliko, da na Mestnem Vrhu topoklimatski elemenU, predvsem r.v. in naklon, sicer vplivajo na razširjenost vinogradov, da pa imajo znotraj termalnega pasu pomembno vlogo družbenogeografski dejavniki, zlasd lastništvo zemljišč. V Srednjih Slovenskih goricah trditev, da vinogradi zavzemajo predvsem strme in južne ekspozicije. ne drži povsod. To velja zlasti za družbeni sektor. Izrazit primer so Radgonsko-Kapelske gorice, kjer so zaradi lažjega strojnega obdelovanja vinogradov, urejenih v vertikale, postale zanimive predvsem strmine do 15*. na strmejših legah pa so vinograde opustili. Analize sondnih območij so pokazale, da so se v zadnjih 160 letih vinogradi često najbolj umikali prav na najbolj strmih legah. ZAKLJUČEK Na osnovi obravnave vpliva klime na razširjenost vinogradniških površin smo prišli do naslednjih zaključkov : 1. Vinogradi so omejeni na termalni pas. znotraj tega pa na njihovo razšiijenost vplivajo tudi neklimatski dejavniki. Največji vpliv na razšiijenost vinogradov imata ekspozicija in relativna višina. Nakloni so v negativni korelacijl z deležem vinogradniških površin. To še posebej velja za vinograde v družbeni lasd na območju Radgonsko-Kapelskih goric. Klimatsko nepojasnjeno ostaja, zakaj so ostale za vinograde neizrabljene Cmureške gorice in del Ptujskih goric (v okolici Vurberka), ki bi jih po naši klimatski bonifikaciji lahko uvrstili med kvalitetnejša vinogradniška območja. Vzroke lahko iščemo v manj ugodnih geoloških, pedoloških in družbenogeografskih razmerah (ekonomska moč prebivalstva, lastništvo zemljišč) in zgodovini (zemljiška gospostva, bližina komunikacij in trga). 2. Ozke zveze so med klimatskimi parametri, pomembnimi za vinsko trto in relativno višino. Od klimatskih parametrov so za razširjenost vinogradov pomembne minimalne temperature oziroma nekateri negativni meteorološki pojavi (pozeba in megla). Prednosti termalnega pasu pa prihajajo do izraza zlasti v hladni polovici dneva in zgodaj spomladi, najbolj pa v času zorenja grozdja (med avgustom in oktobrom), kar Je za vinsko trto še posebej ugodno. Najvišje stopnje povezanosti z relativno višino kažejo minimalne temperature, relativna vlaga ob 21.uri, število dni z meglo in meglo z vidnim nebom, število dni z minimalno temperaturo pod 0.0' in število dni s slano v vegetacijski dobi in to v obdobju avgust-september. Del Srednjih Slovenskih goric ob srednjem toku Pesnice Je zaradi manjših relativnih višin, izrazitega jezera hladnega zraka, ki sega višje, in manj ugodne vodne bilance (razlike med količino padavin in potencialno evapotranspiracijo) manj primerno za vinogradništvo. Da bi to lahko dokazali na osnovi dolgoletnih klimatskih podatkov, bi bilo potrebno uvesti vsaj še eno navadno meteorološko postajo na dnu Pesniške doline v bližini Lenarta. Klimatsko najprimernejši termalni pas je v Vzhodnih Slovenskih goricah in delu Juršinskih ter Ptujskih goric. Nepojasnjen Je ostal pomen lege gričevja ob večji ravnini, kije preko dneva in poleti ob jasnem vremenu močneje segreta od termalnega pasu v gričevju. Kljub dejstvu, da vinogradniške površine ne ležijo vedno na najugodnejših legah, so zveze med globalnim sončnim obsevanjem v vegetacijski dobi m deleži vinogradniških površin zelo visoke. Uporaba izbranih kompleksnih bioklimatsklh kazalcev se ni izkazala kot upravičena. 3. Zveza med klimatskimi bonitetami in dejansko razširjenostjo vinogradniških površin je v splošnem zelo visoka. Izjemo predstavljajo območja, kjer so lege vinogradov narekovali družbenogeografski dejavniki (npr. lastništvo na Mestnem Vrhu). 4. S klimatskega vidika prvorazrednih vinogradniških površin Je v Srednjih Slovenskih goricah precej. Gre zlasti za posamezna območja v Ptujskih. Cerkvenjašklh. Juršinskih in Cmureških goricah. Za celovitejšo podobo kvalitetnih vinogradniških površin bi morali upoštevati še litološko oziroma pedološko sestavo. V Radgonsko- Kapelskih goricah je kvalitetnih vinogradniških površin, kamor bi se vinogradi še lahko širili, ostalo relativno malo. 5. Vinogradi se po trtni uši niso vedno umikali v klimatsko ugodnejše lege. Strojna obdelava vinogradov v vertikali je povzročila celo umik vinogradov na pobočja z manjšimi nakloni. Za ceno bolj ekonomične obdelave Je zlasti družbeni sektor težil k večjim vinogradniškim kompleksom, pri čemer Je širil vinogradniške površine tudi v klimatsko manj primerne lege. Veliko vlogo pri spreminjanju leg vinogradniških površin Je zlasti po 2. svetovni vojni imelo lastništvo zemljišč. Vinogradi v družbenem sektorju, zlasti večji vinogradniški kompleksi, kažejo večjo stopnjo vztrajanja na starih legah kot vinogradi v zasebni lasti ali manjši vinogradi v družbeni lasti. Zlasti v zadnjih desetletjih se sadovnjaki širijo po nekdanjih vinogradniških površinah (Ptujske. Cerkvenjaške in del Radgonskih goric). 6. Testiranje uporabnosti digitalnega modela reliefa s celicami 100 x 100 m na primeru terciarnega gričevja v Severovzhodni Sloveniji je pokazalo, da hektarske celice še manj verno prikazujejo relief kot je to primer v hribovitem delu Slovenije, vendar pa razlike med DMR 100 x 100 In DMR 50x50 le niso tako hude. da prvega ne bi mogli uporabiti pri obravnavanju splošnih značilnosti razšiijenosti pojava, ki pokriva večje predele (npr. vinogradniških, sadjarskih ali gozdnih površin). 7. S podobnimi, vendar bolj kompleksnimi analizami sosednjih gričevij (Haloze, Goričko), bi lahko izpopolnili znanje o lokacijah vinogradov v subpanonski Sloveniji. VIRI IN LITERATURA Aerofotoposnetki za območje Polic in Noričkega Vrha. Geodetski zavod RS, Ljubljana. Arhiv KK Ptuj. enota Mestni Vrh. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda RS, Ljubljana. B a t. M., 1989, Fizična geografija gorskega sveta (na izbranih primerih). Magistrska naloga. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, Ljubljana. B e 1 e c, B., 1959. H geomorfologlji Slovenskih in Medjimurskih goric. Geografski zbornik. V. SAZU. Ljubljana. B e 1 e c, B.. 1968, Ljutomersko-Ormoške gorice. Agrarna geografija. Založba Obzorja, Maribor. B e 1 e c, B., 1970, Zmanjševanje vinogradniških površin v Podravju in južnem Pomurju med leU 1896 In 1967, Zbornik Pedagoške akademije, Maribor. B e 1 e c. B.. 1973, Vinogradništvo kot dejavnik prostorske preobrazbe v Sloveniji, ČZN. iti.. XLIV. Maribor. B e I e c, B„ 1978, K metodologiji raziskav posebnih kultur na Slovenskem. Geographica Slovenica, VII, Ljubljana. B r a č i č. V., 1967. Vinorodne Haloze. Socialno-geografski problemi s posebnim ozirom na viničarstvo, Založba Obzorja, Maribor. B r a č i č. V.. 1982, Gozdnate Haloze. Socialnogeografska študija. Založba Obzorja. Maribor. B r a č i č. V.. 1983. Radgonsko-Kapelske gorice. Raziskovalna skupnost SRS, Ljubljana. B r a č i č. V.. 1985, Dravinjske gorice s Podpohorskimi goricami in Savinskim, Dnižbenogeografska študija. Založba Obzoija, Maribor. B r a č i č. V.. 1987, Pozeba vinogradov in sadovnjakov pozimi 1985. ČZN, LVIII, Maribor. B r a č i č. V.. 1988, Lendavske gorice. Geografska monografija. Geografski zbornik. XXVII, SAZU. Ljubljana. C o I n a r i č. J., 1966. Vpliv vinogradniških teras na mlkroklimo rastišča ter na rast in razvoj koreninskega sistema vinske trte v podravskem vinorodnem rajonu, Doktorska disertacija. BTF. Ljubljana. C o 1 n a r i č, J., 1970, Razvoj vionogradništva kot surovinske baze za predelavo grozdja v Severovzhodni Sloveniji. Maribor. C o 1 n a r i č. J. et al.. 1985. Posebno vinogradništvo. Biotehnična fakulteta. VTOZD za Agronomijo, Ljubljana. C u r k. J.. 1978, Cestno omrežje na slovenskem Štajerskem v 19.stol.. ČZN. XLIX, št.2, Maribor. De G 1 e r i a, N., 1978, Geomorfologija in izraba tal Gorjancev. Diplomska naloga. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. F u r 1 a n. D., 1986. Okvirna podoba o toči in sodri v Jugoslaviji, GV. LVIII, Ljubljana. G a b r o v e c. M.. 1989. Vloga reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, Ljubljana. Gams. L, 1959. Geomorfologija in izraba tal v Pomutju. Geografski zbornik. V. SAZU. Ljubljana. Gams, L. 1972 a. Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik, XIX. Ljubljana. Gams, I., 1972 b. Vprašanje klimatogeografske rajonizacije severovzhodne Slovenije. Geographica Slovenica, II. Ljubljana. Gams, L, 1976. Rajoni Jugoslavije glede na klimatsko aridnost vegetacijske dobe. GV. XLVIII. Ljubljana. Gams. I., 1979, K pokrajinsko ekološki razčlenitvi Mariborske regije, 11.zborovanje slovenskih geografov. Mariborsko Podravje. Maribor. Gams, I., 1986, Osnove pokrajinske ekologije. Filozofska fakulteta, Ljubljana. G e i g e r. R., 1966. Climate near the ground. Harvard University Press, Cambridge. G e i g e r. R., 1969, Topoclimates. v: General Climatology, Vol.2, Elsevier Publishing Company. Amsterdam-London-New York. H o č e v a r. A.. 1966. Prikaz vremena nekaterih krajev z lokalnimi vremenskimi tipi. Razprave DMS, Ljubljana. H o č e v a r. et al.. 1982, Sončno obsevanje v Sloveniji. BTF. Ljubljana. H o č e v a r, A., R a k o v e c. J., 1979, Simulacija ekoloških razmer na pobočju in dnu idealizirane kotline ob povprečnem sončnem obsevanju na Dolenjskem, Zbornik BTF, Ljubljana. H o č e v a r. A.. R a k o v e c. J., 1978, Simulacija ekoloških razmer na pobočju in dnu idealizirane kotline ob jasnem vremenu. Zbornik BTF. Ljubljana. H u 11 e n 1 o c h e r. F.. 1923, Sonnen und Schattenlage. Ihr Klima und Ihr Elnfluss In den Alpen, sowie in Schwaben und Frankenland, Ohringen. K e r t. B.. 1957, Vinogradniška pokrajina Vzhodnih Mariborskih goric, Geografski vestnik, XXVII - XXVIII, Ljubljana. K e r t, B., 1959, Geomorfologija severozahodnih Slovenskih goric. Geografski zbornik, V. SAZU. Ljubljana. K e r t. B.. 1973, Družbena geografija Osredja Zahodnih Slovenskih goric. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo, Ljubljana. K u h a r. A.. 1976, Poskus klimatske rajonizacije Severovzhodne Slovenije (Pomuija in Nizkega Podravja z obrobjem) z ozirom na vinsko trto. Diplomska naloga, Filozofska Fakulteta, LJubljana. Meteorološki terminološki slovar, 1990, SAZU in Društvo meteorologov Slovenije, Ljubljana. M i 1 o s a v 1J e v 1 č. M.. 1984, Klimatologija, Naučna knjiga. Beograd. M i o č. P.. Ž n i d a r č i č. M.. 1989, Osnovna geološka karta 1 : 100 000, List Maribor in Leibnitz, Zvezni geološki zavod SFRJ. Beograd. O k e. T.R., 1978, Boundary Layer Climates. Methuen & Co.. London. Otorepec, S„ 1980, Agrometeorologlja, Nollt, Beograd. P e n z a r. I.. P e n z a r. B.. 1985, Agrokllmatologija, Školska knjiga. Zagreb. P e r k o. D.. 1989, Vzhodna Krška kotlina s posebnim ozirom na poselitev. Magistrska naloga, Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. Ljubljana. Petkovšek, Z., 1969, Pogostnost megle v nižinah in kotlinah Slovenije. Razprave DMS. Ljubljana. P e t k o v š e k. Z.. R a k o v e c. J., 1983, Modeliranje razkroja jezera hladnega zraka. Razprave DMS, Ljubljana. P o v S e. M.. 1983. Imenik meteoroloških postaj v S A R Sloveniji. HMZ, Ljubljana. Rosenberg, N.J., 1974, Microclimate. The Biological Environment. John Wiley & Sons. New York. S e v e r. B.. 1961. Razvoj prekmurskega vinogradništva. GV, XXXIII, Ljubljana. Vino s pridevki (posebne trgatve). Predlog meril in pogojev za predelavo grozdja. Kmetijski zavod Maribor. Maribor, 1986. Statistični podatki zemljiškega katastra za leto 1989, 1990, Republiška geodetska uprava, Ljubljana. S t e p a n č 1 č. et al.. 1986, Pedološka karta - list Ptuj, BTF, LJubljana. Š i 1 i h. F.. 1980, Geografski elementi preobrazbe Slovenskih goric v mariborski občini. Magistrska naloga, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. Temeljni topografski načrti 1 : 25 000, Listi Cmurek, Gornja Radgona, Radenci, Lenart. Cerkvenjak, Bučkovcl. Ljutomer. Ptuj (zahod). Ptuj (vzhod), Tomaž pri Ormožu, Ormož. Temeljni topografski načrti 1:5000 za območje Radgonskih goric in Mestnega Vrha. T o p o 1 e. M.. 1990, Fizična geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na rabo tal. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. Z r n e c, C.. T u r k. M.. 1983, Nevarnost pozebe In mraza. Naravne nesreče v Sloveniji. SAZU. Ljubljana. Z u p a n i č. I., 1969. Zgodovina vinogradništva Slovenskih goric. Založba Obzoija, Maribor. THE INFLUENCE OF CLIMATE ON THE POSITION AND SPREADING OF VINEYARDS CONCERNING THE PATTERN OF THE MIDDLE SLOVENSKE GORICE Summary In this paper we are interested in the influence of climatic elements on the vine spreading in the North-Eastern Slovenia, more precisely in the Middle Slovenske Gorice. which are hilly landscape in NE part of Slovenia. Vineyards are here settled in the thermal zone (from 20 m above valey bottom till the top of the ridge). Middle Slovenske gorice have been chosen for the reason, that the share of vineyard areas here is supposed to be the smallest in comparison with the other parts of the Slovenske Gorice. The analysis of the medium monthly terminal temperatures has shown, that the thermal zone is being formed especially at night and in the morning, whereas there Is a warmer lowland zone in the daytime. The highest minimum temperatures, and those measured in the morning and in the evening are to be found in Jeruzalem. Podgradje and on Mestni Vrh. With regard to its relative altitude Zgornja Ščavnica has an unexpectedly low morning temperature, which is even lower from 57 m lower located station in Gornja Radgona. Among lower located stations the lowest temperatures are to be found at Polički Vrh. which lies just a few metres above a relaUvely wide valley bottom of the Jarenina brook, where the cold air flows off badly because of a little slope of the valley bottom. The reason for higher medium monthly temperatures during the vegetation season in Podgradje. on Mestni Vrh and partly in Jeruzalem can be found not Just at a convenient relative altitude, but also in the morphology of nearby valleys and. herewith, connected flow of the cold air during the cold part of the day. In Podgradje temperature conditions are partly improved by rather warmed Mura field in close vicinity. Lowest temperatures at the meteorological station of Zgornja Ščavnica. which is located between the Ščavnica valley (to the north) and the valleys of the Pesnica subsidiary streams, can be partially interpreted by the cold air flow off. That cold air must be first flow off through the lateral valleys into the main valleys of Ščavnica and Pesnica and then to the Mura and Ptuj fields. Also the morphology of valleys is rather unfavourable. The valleys of the Middle Slovenske Gorice are longer, wider and less linear than the valleys on the Hills of Radgona and Kapela or of Ljutomer and Ormož. Depression of the middle Pesnica, in which the cold air is being stemed by the narrows of vicinity of Močna and at Črni les. as well as between Gočovski Vrh and Zgornja Senarska representing an expansive lake of the cold air. The importance of convenient temperature conditions in thermal zone during the period of grapes ripening for early sorts In August and September and for medium late up to late sorts in August, September and October is still being increased. This can be also principally proved by somewhat higher correlation coefficients between relative altitudes and medium monthly terminal temperatures in the period of grapes ripening as well as during the whole vegetation season. The zone above 20 - 25 m above the valley or plain bottom from the point of temperature view has been obviously already suitable for vine growing. The optimum precipitation quantity per annum suitable for vine growing, is between 600 and 800 mm. The vine stands the drought more easily than too much wet. Concerning the fact, that there is more precipitation quantity on the previously discussed area than the optimum shows, the small quantity of precipitation gives an ilustration which areas seem to be more suitable for vine growing. A good indicator of vine adequacy is also the water balance (the difference between the precipitation quantity and potential évapotranspiration during the vegetation season). With regard to the fact, that grapes grow ripe between August and October, the water balance can also be the proof for an adequacy of vine growing In these months. The precipitation quantity in the north-eastern part of Slovenia and in the Slovenske Gorice In the westward direction is decreasing. During the vegetation season the highest precipitation quantity falls at Polički Vrh (604.2 mm) and the lowest quantity in Murska Sobota (515.6 mm). It can be stated, that the Eastern Slovenske Gorice are In the nearest way to approach the optimum, what the precipitation quantity concerns. Less precipitation quantity is suitable for the vine also in the ripening period. Precipitation during the vegetation season represents good 60 % of annual quantity on an average. The share of precipitation in the period from August to September regarding the annual precipitation quantity is 19.6 % in Jeruzalem. 21.5 % in Gornja Radgona and 22.1 % at Polički Vrh. According to the previously mentioned indicator Mestni Vrh shows more similarities with the Eastern Slovenske Gorice. Potential évapotranspiration during the vegetation season is the highest at three meteorological stations in the thermal zone (Podgradje 464.4 mm, what represents good 82 % of total annual evaporated water, Mestni Vrh 459.0 mm. Jeruzalem 458.4 nun). Potential evaporation is the lowest at Polički Vrh (439.3 mm). More Important than potential évapotranspiration is the water balance, that is the difference between the precipitation quantity and potential évapotranspiration. As it has already been mentioned, the precipitation quantity on the above-mentioned area in the period of vegetation is higher than the optimum for vine growing from the point of view of the water balance. Owing to our wish to put the image about the water balance on above-mentioned area into a broader context, we have expectionally included those meteorological stations into discussion, wliich are located more to the west and to the east from the Middle Slovenske Gorice. The main characteristics of the differences between the precipitation quantity and potential évapotranspiration is their rapid decrease to the east. The stations in the sub-Alpine North-Eastem Slovenia have got a considerable surplus of humidity (the most of them has got Radlje ob Dravi: 340.6 mm). In Slovenske Konjice there has been registered 211.3 mm of surplus during the vegetation season, whereas in Rogaška Slatina we have to do with 191.0 mm and in Zgornja Ščavnica with 134.4 mm of surplus (Picture 9). Towards the east these differences are decreasing again. They are smallest eastwards from Mestni Vrli and/or Gornja Radgona. Extremely east-em meteorological station shows the least difference, whereas it is even nega- tive In August and September. From the point of view of the water balance the Slovenske Gorice can be divided into two parts: the western part of the Slovenske Gorice has a sufficiency of humidity between 200 and 1300 mm. whereas the eastern part of the Slovenske Gorice. including also the Hills of Radgona and Kapela as well as the part of the Hills of Ptuj and Jursinci. has been registered by the sufficiency of humidity between 110 and 20 mm. An optimal monthly relative humidity during the vegetation season amounts between 73 and 77% at all stations, what is actually above the optimum for vine growing. There are also small differences between the lowland and thermal zone (the correlation coefficient amounts to -0.6460). Thermal zone has. therefore, a little lower relative humidity than the lowland zone. During the vegetaUon season there is the highest correlation between the medium monthly terminal relative humidity and relative altitude at 21 o'clock p.m. (-0.9101), at 14 p.m. It amounts to 0.8869. whereas at 7 a.m. it amounts to -0.7265. During grapes ripening there are even higher correlations In the morning and in the evening. Consequently, the dally amplitudes of relative humidity are decreasing by relative altitude, what seems to be convenient for the vine, because it is not so exposed to too much or too little air humidity. From the above mentioned meteorological stations the heliograph is mounted just In Murska Sobota and Jeruzalem, therefore, the insolation data will be used only as a rough conception about the differences between the lowland and thermal zone. Duration of solar radiation according to the months for the meteorological stations Jeruzalem and Murska Sobota is shown on the Table 4. During the vegetation season solar observation in the thermal zone is for 20 hours longer from the one in the lowland zone. There are bigger differences In the late summer and early autumn. These differences In insolation on behalf of the thermal zone are important by taking grapes growing into consideration, which needs especially much sunshine and warmth during that period. The correlation between the appearance of frost during the vegetaUon season and relative altitude is very high (-0.8366), the same is true for the correlation between relative altitude and an average last day covered with frost (-0.9081).Such arrangement is particularly important because of higher sensitivity of generative organs in the early phenological phases of the vine. The autumn frost is less dangerous than the spring one. The soil temperatures on the ridges of meridian direction are the highest on the top of the ridge, which has been insolated all day long. Eastern and/or western slopes are inspite of small inclinations stronger Insolated in the morning and/or In the afternoon. Western exposures show at all depths and in all terms little higher temperatures than eastern exposures. Such relationship can be changed by an elaborate soil culUvation in the vineyard. Vineyard posidon and their topoclimatic characteristics were found out by means of a Digital Elevation Model (DEM). We also came to the conclusion that DEM 100 x 100 m is not so convincing In representing a hilly relief like DEM 50 x 50 m, because it alleviates the slope inclinations too much. Nevertheless, these differences are not so big tiiat the former could not be used in showing general topoclimatic characteristics. The above-mentioned region (The Middle Slovenske Gorice) were divided into two areas: The Hills of Radgona and Kapela and the Central Slovenske gorice. Advantages of vineyard areas (Table 11) represent the synthesis of relative altitudes and global solar radlaUon (within this we have to do with inclination and exposure). In the Hills of Radgona and Kapela the share of vineyards is the biggest exactly in the first class concerning the advantages. About 66 % of the first-class vineyard areas is situated under the vineyards. These are the areas that are able to receive over 900 kWh/m2 of global radiation during die vegetaUon season and are located more tiian 50 m above the valley bottom. The share of vineyard areas has been increasing in lower classes.In the sixth class the share of vineyard areas compared with all other areas amounts to only 5% . In The Central Slovenske Gorice die share of vineyard areas in first class concerning advantages is lower owing to generally lower presence of vineyards. Only one tendí of all first-class vineyard areas is located under the vineyards. The share of vineyards in die second class is decreased on 6%, whereas in die sixtii class it is decreased on 0.4% . In The Central Slovenske Gorice could be owing to generally less favourable positions still enough room left for an eventual spreading of vineyard areas (Picture 28 a). That is especially true for The Hills of Voliüna. Kremberk. Cerkvenjak and Cmurek. On visually first-class vineyard areas (on which there were even in our century very often also actually extended vineyards) we have especially in The Hills of Voliéina and Cerkvenjak and partly also in The Hills of Jursinci and Cmurek owing to die economic reasons to do with extended orchards giving bigger income. After the appearance of the vine louse the vineyards were not always shifted into climatically more convenient positions. Vineyard cultivation by machines has even caused the shift of vineyards to the slopes with smaller inclinations. In order to achieve more economical cultivation the social sector has primarily strived to bigger vineyard complexes and in this way it spreaded its vineyard areas also into climatologically less suitable positions. Property ownership played an important part in changing the positions of vineyard areas especially after World War II. Vineyards on the social sector, especially bigger vineyard complexes show a higher degree of insisting on old positions than vineyards in private property or smaller vineyards in social property. Particularly in the last decades the orchards have been spreading on former vineyard areas (The Hills of Ptuj, Cerkvenjak and a part of the hills of Radgona). It can be concluded that the climatic factor, which restricted the vineyards in the thermal zone, has generaly made an influence on spreading of vineyards in The Middle Slovenske Gorice. Within the latter the spreading of vineyards was also influenced upon by other naturally- and socially-geographical factors. We are of the opinion, that the knowledge of vineyard locations in the Sub- Pannonian Slovenia could be improved by similar, though more complex analyses of the neighbouring hills (Haloze, Gorldko).