...33231 1ARIBORSKI Cena 1 Din ■■dr > Z, VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 2458 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 18. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani # Poitnl čekovni račun St. 11.409 99 JUTRI Vmm fi '»V&».. : *C-.r ■ "■ * ‘ .«*V' OgromnE poireMe svečanosti v Beogradu itofisocš žalnih gostov z vseh krajev Jugoslavije in Evrope — Pričetek in raz voj svečanosti v prestolnici — Ogromni sprevod po beograjskih ulicah V dan«Jnji črni dan... Molk in jedka bolečina objemata srca naroda, ki stoji sklonjen nad grobom, zapirajočim v mrak onostranstva truplo njegovega velikega kralja, štirinajst mi- Belega morja, se klanjamo v mislih svojih najtišjih in najglobljih vsem, ki se danes v onostranstvu zbirajo okoli naj-mlajšega, a največjega, in vemo, da ga pozdravljajo z radostnimi vestmi: »Padel si, a s svojo smrtjo si dogradil kupolo lijonov ljudi trpi jedko bolečino, preživ- : domu, ki bo vekomaj družila v eno vse, Ija trenutke nemega trpljenja črnega dne. katerim si ga postavil. Padel si, a s svo-Izginil je z jezikov veseli dovtip, izgubil ( jo smrtjo si blagoslovil brate, da ne pose je z lic vedri smeh, v pest so se stis- ; zabijo nikoli več na bratstvo in bodo šli niie roke, solze so stopile na oči. V črno (iskat še druge, zadnje brate in Jih bodo odet jo narod, ker izgubil je svojega ve- s kruhom in soljo po šegi slovanski po-likega voditelja; v črno so odete hiše vabili: Pridite k nam!« vasi, trgov in mest, s črnim ilorom so j Ob Tvojem grobu, o vitežki kralj Ale-ovite luči, ki svetijo v črni dan. Turobno , ksander I. Zedinltelj vidimo danes, na ta grme topovi v prestolnici ob stoku Save mračni dan skozi kopreno bolečine svoje in Donave, grme v Zagrebu, Ljubljani in jasno in razločno vso pot, ki jo moramo v vseh središčih države mrtvega kralja j še prehoditi, da dospemo tja, kamor si velikana. Žalostno zvone zvonovi vseh nas Ti vodil. Vidimo to pot in vemo, da cerkva od Maribora do Gjevgjelije in od si moramo biti bratje, ne tujci in tudi Subotice do Splita. Nad vso kraljevino ne gospodarji! V enakosti si nas se glas! spev žalosti, pomešan z nemim J družil in v enakost bomo šli! Še zadnjim ponosom. Tako trpi junaški narod, tako ; izgubljenim bratom si stisnil roko tik prenaša svojo bolečino ljudstvo, ki veru- pred smrtjo svojo mučeniško, mi Jih paj ie vase kljub zločinstvu mračnih sli, ki bomo pod roko pripeljal! k grobu Tvo-bi ga rade ponižale in strle. | Jemu in v skupni dom. In glej, nekega Na Oplencu pri Topoli Črnega Jurija dne se bo zgodilo, da bo Tvoj duh zrl sprejema podzemlje mramornatega sve- na Veliko Jugoslavijo, ki Ti bo tišča novega gosta. K velikim vojvodom, j v onostranstvo poslala krono prvega knezom in kraljem, prednikom svojim, |carja vseh južnih Slovanov, lesa veliki potomec, lega on, vitežki kralj | BEOGRAD, 18. oktobra. Vsa naša pre-Aleksaslder I. Zedinitelj. Lega h kralju- stolnica se je od trenutka dalje, ko je očetu Petru Velikemu Osvoboditelju, ki mrtvaški vlak pripeljal vanjo truplo veje vodi! svoj narod iz tesnih meja v pro- likega pokojnega vladarja, spremenila v stranstvo Jugoslavije, ki Je romal na žalno svetišče. Vse ulice, ceste in trgi, Golgoto preko albanskih gora, ki se ie vse hiše. trgovine, gostilne, kavarne itd. ponižal do skrajnosti, da je s svoJ'm po- dokazujejo s svojo črnino, svečami in nižajem poveličal svoj narod. Lega k slikami, da leži na mrtvaškem odru On, njemu, ki je zgradi! ogromne temelje ki je pripeljal naš narod preko Kalvarije mladi državi, on, k! Je na teh temeljih j trpljenja v novo življenje. Predvčerajš-dograuil veličastno stavbo in uresničil njim in včeraj so se zgrinjale od vseli j vhodom so se oglasili turobni glasovi sen največjih, k! so samo v preroških strani ogromne množice državljanov in žalne koračnice. V opisanem vrstnem prividih videli tisto, kar je po očetu nje- tujcev, da se poklonijo mrtvemu kralju redu so se razvrstili visoki pogrebci. Kov emu in po njem postalo resnica. In ko ter ga spremijo na njegovi zadnji poti. lega vcliM k velikim prednikom svojim, Kdor pozna Beograd ob drugih časih, ga se /binio okoli njega vsi, ki so bili tvor- sedaj sploh ne bi mogel spoznati. Poči pro testi srbske, hrvatske in sloven- vsod nepopisno vrvenje in silna gneča ske v siti.pno jugoslovansko in zadnjo, ljudi, toda povsod tudi nenavadna tiši- ki ^ prj tič, južnoslovansko. ZM- j na. Z obrazov vseh ogromnih stotisočev rajo se srbski in vsi južnoslovanski kne- Beograjčanov in od drugod došlih množi, od Sama preko Ljudevita Posavske- [ žic se odraža resnost trenutka in globoka ga, Tomislava, Tvrdka, carja Dušana 1 žalost. Včeraj so ves dan in vso noč Silnega in vseh neštetih. In z njimi sta dalje defilirale množice ob krsti velikega pravljična llka dveh, enega z jugovzho- pokojnika. Vrstili so se prizori za prida In drugega s severozahoda — kralje- zori, drugi bolj ganljivi od drugih, vič Marko in kralj Matjaž. | Med tein časom So Pa prihajale v ža- Mrtvi knezi Južnih Slovanov vejo, da Močo prestolnico tudi neštete visoke narod ne živi samo eno življenje, mrtvi pogrebne delegacije iz vseh prestolnic knezi vejo, da en sam poraz še ne po-j Evrope in drugod. Prihajali so visoki meni korca. mrtvi knezi vejo* da tudi en »> najvišfi gosti, od vladarjev in pred-ate.ntat podlih zločincev ne more spre- sednikov do svetovno znanih državnl-inenlti tistega, kar je določila usoda. Ve- kov, generalov, diplomatov, politikov, znanstvenikov in novinarjev. Beograd vseh teh množic ni mpge! sprejeti v svoje okrilje in jim ni mogel nuditi ne zadosti prenočišč ne hrane, dasi so bili tudi preteklo noč vsi javni lokali ves čas odprti. Toliko gostov Beograd še nikoli ni imel in jih zlepa tudi ne bo. Vse pa se je pripravljalo že od sinoči na današnji veličastni pogreb vitežkega sprevoda. Stotisoči so kljub dežju in mrazu vztrajali vso noč na ulicah. Pred saborno cerkvijo, preko ulice Kneza Mi-hajla in Nemanje do Wilsonovega trga pred postajo so stali potrpežljivo, zavzemajoč vse pločnike širokih cest in ulic. Samo Wilsonov trg je bil deloma prazen. Krsta z zemskimi ostanki velikega kralja je bila prenešena že opolnoči v Saborno cerkev, v kateri so svečeniki vso noč opravljali žalne molitve. Cerkveni zbori so peli psalme v zadnje slovo ljubljenemu vladarju. Svečana liturgija, celebrirana po patriarhu Varnavu, ob asistenci vseh škofov, je trajala do 8.45. Od tega trenutka dalje so pričele oddajati žalne svečanosti vse radio-postaje Jugoslavije, Italije, Avstrije, Nemčije, Belgije, Bolgarije, Danske, Francije, Luksemburške, Poljske, Romunije, Madžarske in Češke V saborni cerkvi je govoril ob navzočnosti visokih žalnih gostov dvorni pridigar čudovite !n preiresujoče besede v spomin očetu očetnjave. Napočil je naj-pretresljivejši trenutek, častniki so dvignili krsto, da jo prenesejo iz cerkve na lafeto, ki Je stala zunaj pripravljena. S kraljevskega prestola se je tedaj dvigni! Nj. Vel. kralj Peter II., ki je prisostvoval pogrebu v sokolskem kroju, za njim pa so se pripravili za formiranje v sprevod kraljica vdova Ni. Vel. Marija, Nj. Vis. knez-regent Pavel, NJ. Vis. knez Arzen, Nj. Vel. kralj Karol, Ni. Vel. kraljica-mati Marija romunska, Nj. Vis. princ Jurij angleški, Nj. Vis. princ Ciril bolgarski, Nj. Vis. princ Nikolaj romunski, Nj. Vis. vojvoda Spoletski in predsednik francoske republike Lebrun. Pred cerkvenim jo, da smo Južni Slovani že dotrpel! vse Svo?e trpljenje in moramo sedaj bit! poplačani za vso temno prošlost s svetlo bodočnostjo. Vejo, da je za Kosovim prišel triumf in vejo, da pride za smrtjo velikega mučenika poveličanj njegovega življenja in dela v uresničenju njegovih hoteni. Ko stojimo vsi v nemi bolečini molčeči, temni, mrki, oči uprte v svetišče na Oplencu, v grobnico belega kralja Aleksandra I. Zedinitelia. Turoben mramornatega svetišča, vsi od vseh šti- j Je bil danes Beograd že v ranih urah, ko rih strani, od s snegom pobeljenih Alp, j še ni posijala nanj svetloba dneva, turo-od sinjih valov Jadrana, od nepreglednih ben, ali tudi že poln premikajočih se ravmn Vojvodine, mrkih gora Črne gore, množic, ki so se zbirale v formacije za bistrega Vardarja in jezer macedonsklh, udeležbo pr! pogrebu, ali Pa v špalir, ki Pa še dallo tfc ivr, od Črnega morja hi se ie razvrstil ob vsej poti žalostnega med zvonenjein zvonov in zvoki žalne koračnice, za Nj. Vel. kraljem Petrom II. v pogrebni sprevod za krsto velikega pokojnika. Letala so krožila nad cerkviio v zadnji pozdrav mrtvemu kralju. Na cestah in ulicah so se zganile stotisočglave množice. Vse oč! so se obrnile proti saborni cerkvi. Žalni sprevod so otvorili gojenci vojaške akademije, katerim je sledil poveljnik pogrebnega sprevoda armadni general Tomič s svojim štabom. Sledili so oddelki kraljeve gardne konjenice in v četverostopih praporščaki vseh jugoslovanskih polkov. Kapela sedmega pehotnega polka je igrala žalno koračnico. Sledila je nato kot prva izmed tujih čet stotnija Francozov, in sicer dvestopet-deset mož verdunskega pehotnega polka, 200 mož mornarice, četa gojencev voja ške akademije iz St. Cyra, oddelek angleških mornarjev sredozemske mornarice, odposlanstvo romunskih planinskih polkov, kakor tudi romunskega konjeniškega polka kraljice Marije. Posebno pozornost je vzbujala četa 130 mož gar de predsednika turške republike Musta-fa Kemala paše. Nato je sledila grška mornariška četa s svojo zastavo in bataljon 18. pehotnega polka s čeladami na slavah. Na vseh krajih in koncih so fotografi in filmski reporterji posnemali sprevod in žalne obrede. Sledil! so nato dalje v sprevodu francoski bojevniki z redom Karadjordjeve zvezde. Dva gardna častnika sta peljala črno preganjenega konja pokojnega vladarja, ki je spremljal svojega gospodarja tudi v vseh bojih. Na 15 tovornih avtomobilih so se voziti nato venci, osem vagonov vencev so pa morali poslati že naprej na Opieuac. Vsega skupaj je prispelo 15.000 vencev, med njimi 150 srebrnih. Nepregledne so bile kolone Sokolov. Nato so nosili Sokoli vence kralja Jurija angleškega, kralja Borisa bolgarskega ter italijanskega, švedskega, norveškega, albanskega, holandskega kralja ter državnih predsednikov Masaryka, Moš-cickega, Hitlerja, Horthyja itd. Nato je korakalo 500 pevcev s pevci društva »Obilič« na čelu. Sledili so najvišji zastopniki vseh jugoslovanskih veroizpovedi z zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Poleg njega Je korakal njegov koa^jutor dr. Stepinac, za njima katoliški škofi, reis-ul-ulema Maglajlič, škof dr. Popp, vrhovni rabin dr. Alkalaj in končno svečeniki naših budhističnih Kalmikov. Nadalje je korakalo 20!) pravoslavnih duhovnov s škofi in patriarhom Varnavo kot cerkvenim voditeljem pogreba. Za patriarhom je koraka! šef generalnega štaba general Nedič s kraljevo krono na blazini. Admiral Priča je nosil žezlo, general Lazič državno zlato jabolko, genera! Krstič kraljev barjak in general Jurišič kraljev meč. Potem je sledila lafeta s krsto velikega pokojnika. Za lafeto so se razvrščali člani kraljeve hiše z Nj. Vel. kraljem Petrom na čelu, kralj Karol, princ Jurij, Lebrun, princ Ciril, general Goring, princ Nikolaj in vojvoda Spoletski. Za državnimi šef! in posebnimi delegati so korakali vojvoda Bojovlč, generali in admirali, ministri, senatorji, narodni poslanci, razni drugi dostojanstveniki, marseilleski župan Ribot, policijski prefekt Lazarevič, predsedniki vrhovnih sodišč, guverner Narodne banke, generalni direktor državnih monopolov, bivši ministrski predsedniki in ministri, gard na kapela in naposled so se razvrstile organizacije in korporacije. Ob 10. uri je dospel ogromni žalni sprevod, kakršnega zgodovina skoraj ne pozna, pred glavni kolodvor. Zopet so krožili čisto nizko po zraku aeroplani in trosili na trg cvetice. Krsta je bila nato prenešena z lafete na majhen katafalk in obstopljena od častnikov garde. Oglasila so se povelja in pričela se je zadaja defilaclja vojske z vojnim ministrom Milovanovičem na čelu. Poleg krste so se razvrstili razen kraljeve rodbine zastopniki tujih suvere-nov. Med žalnimi glasovi godb so korakali mimo oddelki vseh polkov naše države. Ob 11.25 so generali in člani vlade dvignili krsto in jo prenesli na kolodvor v že pripravljeni vagon. Kmalu nato se je priče! vlak tiho pomikati dalje* Molče z najglobljim spoštovanjem in najglobljo žalostjo so se ozrle oči vseh za odhajajočim vlakom. S tem so bile zaključene grandiozno žalne svečanosti ob pogrebu našega vitežkega krnlja Aleksandra I. Zedinitelia v naši žalujoči prestolnici. Dnevne vesti Dopoldanske žalne svečanosti za vitež-kim kraljem in vladarjem Jugoslavije Turobna bol, ki je zajela ves jugoslovanski narod ob tragični izgubi našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-Ija, se je danes, ko so ga položili k večnemu počitku, pretvorila v glasen jok 14 milijonov Jugoslovanov, katerim je bil blagopokojni kralj tako mil in drag. Tudi v obmejnem Mariboru je bila ta bolečina danes na dan pogreba vidnejša ko prejšnje dneve. Vse delo je popolnoma počivalo in ljudje so se že v zgodnjih urah pričeli zbirati na Glavnem trgu, kjer je prenašal pogrebne svečanosti iz Beograda radio. Odkritih glav je zbrana množica z veliko bolečino in s solzami v očeh spremljala svojega kralja na njegovi zadnji poti. Pretresljiv je bil prenos in skoro nobeno oko ni ostalo suho, ko je beograjskega napovedovalca prekinil glasen jok množice, ki je delala špalir veličastnemu sprevodu, kakršnega še ni videl svet. Ihtenje zbranih stotiso-čev pri pogrebnih svečanostih v Beogradu je celo udušilo žalne koračnice vojaških in drugih godb v sprevodu. In vsa ta grenka bolečina je zajela tudi na Glavnem trgu zbrano množico. Po vseh mariborskih cerkvah so bile od 8. do 10. ure žalne službe božje, ki se jih je udeležila šolska mladina in razne druge korporacije. Ob 8. uri je bil parastos v pravoslavni kapeli, kjer se je zbralo veliko število pripadnikov pravoslavne vere. Ob 9. uri je bilo žalno cerkveno opravilo v evangeljski cerkvi. Pontifikalna žalna služba božja pa je bila napovedana za 10. uro v stolnici. Že pred 10. uro so se pričeli zbirati na Slomškovem trgu vojaški, državni in ostali predstavniki vsega mariborskega javnega življenja. Pred stolnico je bila razvrščena častna četa 45. pehotnega polka s čeladami na glavah, zbran je bil celoten Častniški zbor mariborske garnizije, zbor rezervnih častnikov, močne čete uniformiranih Sokolov, gasilcev itd. Ko je naznanil zvon pričetek cerkvenega opravila, so predstavniki civilnih in vojaških oblasti zavzeli svoja mesta v cerkvi. Prostorna stolnica je bila pre> majhna, da bi mogla sprejeti vso množico, ki je v tihi pobožnosti molila za svojega milega vladarja. Stene presbiteri ja so bile prevlečene s črnim suknom in na oltarju so gorele debele voščenke. Ko je prihajal lavantinski vladika dr. Tomažič s svojo asistenco, ki je bral svečano žalno službo božjo, so prižgali vse luči v cerkvi. Po pričetnih molitvah je imel stolni prošt dr. Vraber na zbrano ljudstvo globoko in presunljivo zamišljen nagovor, v katerem je poveličeval vladarske in kraljevske vrline blagopokoj-nega viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, ki je postal žrtev ogabnega marsejskega zločina. Izbrane besede stol nega prošta so napravile najgloblji vtis. Ko pa je zaključil svoj nagovor z besedami kraljeve oporoke »Čuvajte mi Jugoslavijo!«, je oddala pred cerkvijo vojaška četa častno salvo, ki je pretresla zbrano ljudstvo. Pri žalni maši je pelo stolno cecelijansko društvo skupno s pevskim društvom »Maribor«. Žalno petje je še povečalo • bol, ki je ležala globoko v vseh srcih. Kmalu popoldne pa so se pričele zbirati na Glavnem trgu znova množice, da prisostvujejo javni žalni manifestaciji. Žara s slovensko prstjo na grob viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Včeraj je posebna deputacija banskega sveta dravske banovine odpeljala s seboj v Beograd žaro s slovensko prstjo, ki bo položena na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Oplencu. Prst je zbrana iz vseh krajev dravske banovine, in sicer predvsem iz obmejnih, kakor tudi iz zgodovinsko znamenitih okrajev. Žara je izklesana iz podpeškega mramorja in je visoka 65 cm. Na njej so z zlatimi črkami vklesane besede, ki jih je v imenu slovenskega naroda izrekel eden naših prvih genijev, naš največji sedaj živeči pesnik Oton Župančič: »Nekdanje čase bil je običaj, da knezom so najljubše dragotine dajali s sabo, ko so šli v krajine, odkoder potnika ni več nazaj. Mi damo Tebi, kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal z njeno svojo si usodo — morda Ti z njo bo počivati laže.« Predstavništvo gospodarskih organizacij v Mariboru se je na posebni žalni seji poklonilo spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Spominski govor je imel podpredsednik uprave g. Andrej Oset. Iz seje sta bili poslani maršalatu dvora dve sožalni, oziroma vdanostni brzojavki. Združenje pazniškega osebja kazenskih zavodov je imelo žalno sejo v nedeljo popoldne. Prisostvovali so vsi službe prosti pazniki in poveljnik paznikov. Žalni govor je imel predsednik združenja g. Ivan Meško. Dvornemu maršalatu je bila odposlana sožalna brzojavka. Združenje se udeleži pogreba v Beogradu potom svoje deputacije s predsednikom Meškom. Strokovno udruženje strojevodij kraljevine Jugoslavije, krajevna skupina v Mariboru, je imelo v svojih prostorih za bla-gopokojnim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem žalno sejo, na kateri je krajevni zaupnik g. Rudolf Szadovsky imel žalni govor ob navzočnosti vseh službe prostih tovarišev in zastopnika g. šefa kurilnice inž. Peteršiča. V ginljivih besedah je orisal dogodek in velezasluž-no vladanje velikega pokojnika. Seja je bila zaključena z vzkliki »Slava viteškemu kralju Aleksandru I.« ter spominjajoč se z vsem srcem kraljevske, tako strašno zadete rodbine Nj. Vel. kraljice, sinov, zlasti pa našega novega kralja Nj. Vel. Petra II., kateremu so navzoči zaklicali trikratni »Živio!« Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru je imelo včeraj žalno sejo za pokojnim našim vitežkim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, na kateri je predsednik združenja g: Srečko Kranjc v ginljivem žalnem govoru orisal izredne vrline pokojnega vladarja in neprecenljivo izgubo, ki nas je zadela z njegovo mučeniško smrtjo. Sožalnc brzojavke so bile odposlane maršalatu dvora in ministrskemu predsedniku g. Nikoli Uzu-noviču. Seja je bila zaključena z izrazom neomajne zvestobe novemu kralju Nj. Vel. Petru II. Članstvo »Jadrana« se je sinoči poklonilo spominu nesmrtnega viteza, kralja Aleksandra 1. in z žalnega zborovanja odposlalo dvornemu maršalatu sledečo brzojavko: »V neizmerni boli se klanjamo manom našega očeta in zaščitnika, ljubljenega našega vladarja, prisegajoč zvestobo in vdanost nasledniku Nj. Vel. kralju Petru II. Društvo »Jadran« v Mariboru.« Na predlog predsednika g. Fornazariča je društvo votiralo znesek 500 Din v bodoči sklad za postavitev spomenika v Mariboru vitežkenm kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Votirani znesek se izroči mestnemu poglavarstvu. Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru je imelo žalno sejo 13. oktobra. Predsednik dr. Kronvogel je tiho svečanost otvoril s primernim, globoko občutenim nagovorom. Odposlana je bila sledeča brzojavka: »Njegovi Visokosti knezu Pavlu — Beograd. Globoko užaloščeni zaradi tragične smrti našega ljubljenega kralja Aleksandra 1. v trenutku, ko je nosil palmo miru za ves svet. Vas prosimo, da sprejmete in tolmačite na najvišjih mestih naše iskreno sožalje vsemu kraljevskemu domu, ob enem pa tudi zagotovilo neomajne zvestobe in udanosti nasledniku Njega Veličanstvu kralju Petru II. Bog čuvaj Jugoslavijo in naš kraljevski dom! Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev v Mariboru. Dr. Kronvogel. predsednik, Ogorelec, tajnik.« V počastitev blagega spomina na tragično preminulega našega vitežkega kralja Aleksandra I. je votira! »Torkov ktgljaški klub« v Narodnem domu na svoji žalni seji kot podporo mariborsk podružnici CM-Družbe za božičnico rev-nik otrokom 1000 Din. Poroke. Pretekli teden so se v Mari' boru poročili: poslovodja in umetni mizarski mojster Viljem Staudinger in Marija Krachlerjeva, Anton Budihna in Terezija Preiglova, Viktor Divjak in Anica Miklošičeva, Anton Kreševec in Ivanka Valenčičeva, Jakob Mlakar in Zofka Hauptmanova, Jože Pastirk in Marija Medvedova ter Ferdinand Grebenc in Julčka Pavličeva. Bilo srečno! Trstenjakova slikarska razstava. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se otvori v pritličju palače Hranilnice dravske ba-novine v Tyrševi (Gosposki) ulici razstava slik našega znanega akademske ga slikarja Antona Trstenjaka, ki bo odprta do vključno nedelje 28. t. m. Naš znani umetnik, ki živi zadnje čase večinoma v tujini, zlasti na Češkoslova škem, bo razstavil 35 gvašev, akvarelov in olj. To bo naša prva letošnja jesenska umetnostna razstava. V mestnem gradbenem uradu, Slom škov trg 11, dobijo interesenti informa-cije glede sprejema gradbenega inženjer-ju v svojstvu pogodbenega uradnika v službo pri referentu inžgnjerskega poveljstva dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 83. letošnji številki: proglas g. bana prebivalstvu dravske banovine, uredbo o monopolskih taksah, uredbo o dopolnitvi uredbe o sodnem poslovniku za sodišča prve in druge stopnje, pravilnik o bolničnih pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolničnih arnbu-Iancah, izpremembo statuta osrednjega urada za zavarovanje delavcev, izpremembo v pravilniku o postranskih prejemkih osobja državnih prometnih naprav. odločbo, s katero se ukinja pripomba za št. 664, tarifne ppstavke 3 a. uvozne tarife in razne objave iz »Službenih Nevin«. Nove kokarde vojske. Ministrstvo za vojsko in mornarico je izdalo naredbo, po kateri mora vse vojaštvo v najkrajšem času zamenjati sedanje kokarde, ki nosijo monogram pokojnega kralja Aleksandra, z novimi kokardami z monogra-mom Nj. Vel. Petra II. Predpisana je točna oblika nove kokarde. Kokarda 'ma črko »P« krasno in umetniško izdelano, nad njo kraljevska krona, v sredi črke pa rimsko II. Prepovedan tisk. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo prodajati in razširjati knjižico Josipa Bekerja pod naslovom »Naš front — Socializam ili fa-šizam«, in št. 10 tiskopisa »Hrvatska revija«, ki sta bili tiskani v Zagrebu. Stranke, ki so Izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2'A%-ne državne loterijske rente za vojno škodo v zameno v času od 10. do 28. septembra 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri tej upravi nove obveznice osebno proti pri-znanici in oddaji ustreznih izvirnih rever zov, in sicer v času od 8. do 12. ure. Tudi ostali imetniki reverzov naj nove obveznice takoj dvignejo. Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 99 dvorcih, svinjska rdečica na 80. kuga čebelne zalege na 11, vranični prisad na 1, konjske garje na 1 in steklina v 1 primeru. Važni nasveti za one, ki se sami brijejo. Brošurico pod tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vani pošlje na željo brezplačno »KONB1NOS« samoprodaja za Jugoslavijo, Maribor, pošt. predal 62. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Fraaz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez neprilike. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obmejni promet v septembru. V preteklem mesecu je prekoračilo severno mejo 27.696 oseb. Dopotovalo je v našo državo skupno 12.076 potnikov, in sicer 2532 Jugoslovana, 5798 Avstrijcev, -’799 Cehoslovakov, 308 Nemcev in 638 dru- gih. Preko Maribora je dopotovalo 1916 Jugoslovanov, 3917 Avstrijcev, 2306 če-hoslovakov, 199 Nemcev in 429 drugih državljanov; preko Št. lija je dopotovalo 1796 oseb, preko Cmureka 143, preko Dravograda 362, preko Prevalj 583, preko Radgone 344, preko Hodoša 35, preko Lendave pa 46 oseb. V istem času je odpotovalo iz naše države preko severne meje 15.620 oseb, in sicer 2716 Jugoslovanov, 6810 Avstrijcev, 4058 čelio-slovakov, 303 Nemcev, 1733 pa drugih državljanov. Preko Maribora je odpotovalo iz naše države 2034 Jugoslovanov, 5633 Avstrijcev, 3683 Cehoslovakov, 219 Nemcev in 456 podanikov drugih držav; preko Št. lija je odpotovalo 1889, preko Cmureka 220, preko Dravograda 364. preko Prevalj 609, preko Radgone 427. preko Hodoša 43, preko Lendave pa 42 oseb. Največji promet je bil z Avstrijo. V tranzitnem prometu je potovalo na severni meji skupno 4235 potnikov, in sicer na progi Maribor—Rakek 1182. Rakek—Maribor 1224, na progi Prevalje—Maribor 422, Maribor—Prevalje 288, na progi Prevalje—Labud pa 560, Labud—Prevalje 559. Največji tranzitni promet je bil z Italijo. Tujski promet v tretjem četrtletju. V tretjem četrtletju je bilo pri mariborski policiji prijavljenih 2624 tujcev. Od teh ie bilo 1659 Avstrijcev, 402 Čehoslovaka, 218 Nemcev, 134 Italijanov. 61 Madžarov 42 Poljakov, 27 Angležev, 23 Francozov, 18 Rusov, 6 Švicarjev, 4 Američani, 7 Bolgarov, 4 Romuni, 2 Grka in 7 Kitajcev. Zadržalo pa se je v Mariboru 2 do 8 dni 106 tujcev, 8 do 14 dni 181, od 14 dni do 1 meseca pa 26 tujcev. Prebivalci ulice Ob bregu prosijo elek-triško podjetje, da jih reši babilonske teme. Prizadeti. Izgubljeno in najdeno. V mesecu sept. so bili pri mestni policiji oddani, oziroma prijavljeni naslednji najdeni predmeti: dva ženska dežnika, štampiljka na ime Jožef Knaflič, zlata zapestna ženska ura, moški suknjič, 4 šolske knjige, srebrna zapestna ura, nahrbtnik, šolska torbica, puška, usnjata črna ženska rokavica, zimski ženski šal, ženska zapestna ura, vrč z mlekom, zapestna ura, usnjata listnica, denarnica z 41 Din. risalna deska, moška ura, moško kolo, zlat prstan, konj ska odeja, lovski pes, srebrna zapestna ura, poročni prstan, ženska obleka in par ženskih čevljev. Naplavljeno truplo. Po zadnjem hudem nalivu so močno narasli tudi potoki, ki izvirajo pod Pohorjem. Ložnica pri Laporju je tudi prestopila svoje bregove ter naplavila truplo okrog 30 let starega moškega, v katerem so spoznali posestnika Florijančiča, ki je že pred dnevi neznano kam izginil. Doslej še niso mogli ugotoviti, ali se je Florijančič smrtno ponesrečil, ali pa je postal žrtev zločina. latinski delavec. V veletrgovini z železnino Pinter & Lenart na Aleksandrovi cesti je bil že dalj časa zaposlen kot delavec v skladiščih 34-Ietni na Pobrežju stanujoči B. V zadnjem času pa sta lastnika trgovine izvedela, da jima je tekom časa ukradel več raznega mizarskega in drugega orodja v vrednosti okrog 1200 Din. Pri zaslišanju na policiji je priznal tatvino. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 1.2 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 16.3 stopinjah C 734.9, reduciran na ničlo pa 733; relativna vlaga 90. Vreme je mirno in jasno. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme zopet poslabšalo. Citaite ,, Večeru P? !** Mariborski »V e č e r n i k« Jutra ■ISEGBEEEBHHHHHHBEflHB flHQHMB8GE2&55&Čš&7.Z v ai Poklonitev Društva zaščito otrok za zdravstveno n mladine GOVOR PODPREDSEDNIKA. — SOŽA LNE VDANOSTNE BRZOJAVKE. ZASTOPSTVO PRI POGREBU člani Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, ki oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju, so se sestali k žalni seji v ponedeljek dne 15. oktobra 1934 ob 18. uri v društveni sobi v Cankarjevi ulici. Med cvetjem in govorečimi svečami je bila v črnino ogrnjena kraljeva slika, katero so obstopili odborniki in odbornice. Namesto odsotne predsednice ge. Maistrove je otvoril sejo podpredsednik g. dr. Vrtovec z besedami: »Gospoda, srce se nam stiska od žalosti za našim pokojnim vladarjem. Naš vladarski dom, naša jugoslovanska domovina, mi vsi smo izgubili z njim očeta, voditelja in hrabrega zaščitnika. Zločinski naklep sovražnih nam sil je uspel, žrtev je padla, naš kralj je ubit, mrtvega nam vrača tujina. Namen atentatorjev pa ni bil samo to, da nam umorijo vladarja, hoteli so nam razbiti tudi našo lepo domovino; uničenje Jugoslavije je bil njih cilj. Naš dobri in junaški kralj, ki je s svojo hrabrostjo preprečil že toliko naklepov proti naši domovini, je preprečil tudi tega. Svoje žrtev polno življenje je dal na oltar domovinske ljubezni, s, svojim srcem je prestregel udarec, ki je bil namenjen Jugoslaviji. Ne ena žrtev ni, žrtvovana brezuspešno in ta navišja žrtev, srčna kri našega vzvišenega vladarja, je dosegla svoj najvišji namen. Ne more biti jugoslovanskega srca, ki bi po tem visokem vzgledu svojega vladarja ne bilo pripravljeno preliti zadnjo kapljo krvi za Jugoslavijo. Združil nas je v jekleno enoto, ki bo kljubovala vsem sovražnikom. Slava pokojnemu vladarju Nj. Vel. vitežkemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Prosim, da z nekaj minutnim molkom počastimo spomin Nj. Veličanstva. Zapustil nam je pa tudi naročilo: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« in to njegovo voljo hočemo z veseljem popolnoma izpolnjevati. Zato obljubljamo danes, da bomo zvesto delovali v smislu njegovega naročila ter vsak na svojem mestu vršili svojo domovinsko doižr-Zapustil nam je pa še svojega sina prvorojenca, ki je za njim zasedel prestol, kateremu izrekamo vdanost in večno zvestobo: Živel Nj. Vel. kralj Peter II.!« Nj. Vel. kraljici Mariji pošlje društvo sledečo žalno brzojavko: »Potrti v največji žalosti izražamo svoji visoki pokroviteljici, Vašemu Vel. kraljici Mariji najiskrenejše sočustvovanje ob mučeni-ški smrti Vašega visokega soproga Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja.« Maršalatu dvora v Beogradu se pošlje pa sledeči brzojav: »Potrti v najgloblji žalosti izražamo visokemu kraljevskemu domu najiskrenejše sočustvovanje ob mučeniški smrti Nj. Vel. vitežkega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter neomajno zvestobo in vdanost Nj. Vei. kralju Petru II.« Naše društvo bo zastopala pri pogrebu Nj. Vel. kralja odbornica ga. Lipol-dova. Komemoracija mariborskega učiteljstva POMEMBNA SPOMINSKA BESE DA PREDSEDNIKA HOČEVARJA. Učiteljsko društvo za Maribor mesto j je imelo v torek 16. tm. ob 16. uri na I.! dekl. šoli žalno sejo. Pred lepo, s cveti-; cami okrašeno in s črnino ogrnjeno kraljevo sliko, pred katero so gorele sveče, je izpregovoril predsednik tov. Hočevar: »Umrl je kralj!« ta žalostna vest je pre šinila vsakega Jugoslovana. Ne, ni umrl, padel je, kakor padajo junaki, kadar izpolnijo najvišji ukaz domovine. On, ki nam je bil vedno prvi med prvimi, je s svojim vzglednim življenjem kazal nam vsem pot domovinskega življenja, je zaključil svojo življenjsko pot darujoč na oltar domovine svoje življenje. Zdi se mi, kakor bi nam hotel reči: »Hotel sem, da narod živi v svobodi, zato sem rad dal življenje za svojo Jugoslavijo, da bi bil vam vsem v vzor, kako je treba za domovino živeti, trpeti in umreti. Da, živeti! Vse svoje življenje je bilo posvečeno domovini, posvečeno je bilo nam Jugoslovanom, ki smo tisoč let živeli v suženjstvu; nam je hotel pripraviti boljšo in lepšo bodočnost. Mi učitelji smo izgubili z njim svojega največjega podpornika v vseh prosvetnih zadevah. Lahko trdimo, da bi naše jugoslovansko šolstvo ne napredovalo tako naglo in tako dobro, da nismo imeli na najvišjem mestu svojega dobrega zagovornika, ki je rešil marsikaj v naš prid in prid jugoslovanske šole. Se več, v nas je videl svoje sodelavce pri graditvi Jugoslavije. V nas je stavil svoje nade, ki smo vzgojitelji naše mladine, našega novega resničnega jugoslovanskega pokole-nja. Njegove poslednje besede: »Čuvajto ml Jugoslavijo!«, i točno ob 8. uri izr>regovori: zbrani množici. Opisal je osebo in nesmrtno delo velikega našega pokojnika v vznešenih in globoko občutenih besedah. Njegov govor je izzval pri vseh navzočih globoko ginjenost. Šele po njegovem pozivu, da prisotni zakličejo »Živel kralj Peter II.!« se je množica razgibala. Po njegovem govoru je zapel moški zbor »Vigred«. Nato je g. predsednik občine na slovesen način zaprisegel občinski odbor novemu kralju in prečita! sožalne brzojavke. Po končani svečanosti se je ljudstvo zopet razšlo globoko potrto. Naše obmejno prebivalstvo pre-šinja težka tuga nad izgubo našega velikega kralja. Sedaj šele vidimo, kako ga je vse ljubilo in spoštovalo. Mirno in dostojanstveno prenaša naš človek pekočo bo! v srcu ter z zaupanjem zre v nove voditelje naše države. Spodnja Polskava Žalovanje v Spodnji Polskavi. Spodnja Polskava se je v nedeljo 13. t. m. častno oddolžila spominu blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po jutrnji maši so se zbrali na trgu pred s cvetjem in žalnimi trakovi okrašenim odrom s slikama pokojnega kralja in Nj. Vel. kralja Petra vse krajevne korporacije kot: Sokolska četa, Narodna obrana, Gasilska četa s svojo godbo na čelu, šolarji z učiteljskim zborom narodne in banovinske gospodinjske šole, ostale krajevne organizacije ter skoro vsa vas. Po žalostinki, ki jo je zaigrala vaška godba, je g. šolski upravitelj Avgust Kopriva v jedrnatih besedah poudaril zbranim pomen velike izgube, ki je doletela našo ljubo domovino. Vsi navzoči so z molkom počastili njegov blag spomin. S priseg zvestobe novemu kralju Nj. Vel. Petru II. je bila žalna manifestacija zaključena, nakar je godba intonirala državno himno. Ko se je ljudstvo razhajalo, si opazil skoro povsod v očeh solze. Tako je tudi naša vas dostojno počastila njegov spomin! ljaijo naša srca: Ni res! Ni res! Ni res, da je Tvoje plemenito srce izkrvavelo. Še vedno štejejo milijoni te rdeče kaplje in ponavljajo: Domovina . . . Ljubezen . i . Junaštvo . . . Pri poslednji kaplji klonejo največji junaki, ki niso do danes poznali solz. Med milijonskim narodom, že stokrat preskušanim, završi... Narod klone do tal. Obraz se dotakne one zemlje, ki je bila edini utrip tega srca. Nema usta se zganejo... Kaj je v tej neslišni molitvi — prošnji? Dete, komaj rojeno, se privije k materi, zaplaka in se nasmehne . . . O, sveta zemlja Šumadije! Koliko si nam poklonila s tem velikim srcem! A sto-tisoč, milijonkrat več si nam vzela. Milijoni drhte ob gomili tvojega največjega sima in ne morejo verjeti, da je to poslednje slovo. Komaj vidno se pregibajo usta: Domovina... Ljubezen . . » Junaštvo ... — Ali ni na obzorju krvavordeča zarja? V M a r i b o r u, dne 18. X. 1934. ■ um—mm i i A. K. Grin: Bogastvo Roman. »Poslušajte še moje mnenje, preden odidete. Dvomim, da se Montelli zanima še za koga drugega, kakor za signo-rino. Neznanca pa se nam je bati mnogo manj, kakor zvijačne Portugalke.« »Vse to se bo pojasnilo. Vsaka minuta, ki jo še tukaj preživim, zadržuje uro odkritja.« »Potem odidite; ne zadržujem vas niti za trenutek.« Zdaj pa je bil Byrd tisti, ki se je obotavljal. »Kaj je to?« je vprašal, kazoč na sliko, ki jo je Degraw označil z naslovom: »Pesnikov sen.« »Izgleda, kakor da ste poskušali naslikati gospodično Aspin-wallovo.« »Gospodično Aspimvallovo?« »Da, hčerko Samuela Aspin\valla, krasotico petega okraja.« »Ali je toi njeno ime? Poznate obraz? Potem sem vam zelo hvaležen, ker sem že davno hotel vedeti, kdo je moj model, ki sem ga nekoč videl med cestnim vrvenjem.« »čestitam vam, slika je krasna.« Ptuj Vk>m. Predpreteklo noč je bilo vlomljeno v stanovanje gospe Marije Maistrove, lastnice lončarske obrti v Ptuju. Vlomilec, ki je bil zasačen, je ukradel žepno uro in par čevljev. Na stražnici so ugotovili njegovo istovetnost, in sicer je to neki I. T., 181etni delavec iz Ptuja. Nepridigaprava so izročili tule. sodišču. Istočasno je bila izvršena tatvina na Ormoški cesti št. 11 pri najemniku Jakobu Gajserju. Tatovi so odnesli moško in žensko obleko ter obuvalo. — Orožniki so tatovom že na sledu. Društvo Šola in dom v Ptuju ima svoj redni občni zbor v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri v gimnaziji. Degraw ga je zadržal pri vratih. »Ko ste mi imenovali original, se odkriva prav posebna zanimivost. Gospodična Aspinvvallova je namreč ona dama, ki je obsula posteljo signorine s cvet kami, ko sem vstopil.« »Res? O tem mi morate pripovedovati natančneje.« »Nimam vam mnogo povedati. Nisva spregovorila niti besedice. Njena navzoč nost me je tako izner.adila, da me je zapustila prisotnost duha; ona pa je naglo odhitela iz hiše, da se odtegne mojim pogledom, ki so se ji najbrž zdeli vsiljivi.« »Gotovo je bila prijateljica signorine Valdijeve?« »Ne, nista se osebno poznali, kakor mi je signorina zagotavljala.« »Na vsak način je dobro, da jo moremo najti. Cesto so prav navidezno najbrezpomembnejše opore, ki pomagajo resnici na sled,« je rekel Byrd in zapustil atelje. Popoldne je iskal Byrd med dnevnimi novicami svojega časopisa poročilo o mrliškem ogledu tovarniške delavke. Dil je naravni vzrok smrti, kakor je Byrd že povedal. S tem se mu je odvalilo težko breme od srca. Ako bi deklica umrla nasilne smrti, ne našel bi zaradi signorine niti trenutka miru. Zarota, v ka- tero so verjeli v glavnem stanu, ni bila omenjena v časniku; policiji se je pač posrečilo zadevo ohraniti tajno. V kotičku lista pa je zasledil še sledečo notico o signorini: »Govorica, ki se je razširila danes zjutraj o smrti signorine Valdijeve, katere nesrečni nastop v vlogi Margarete je še mnogim v spominu, se je izkazala kot neresnična. Ni umrla, ampak odpotovala. Zapustila je svoje prejšnje stanovanje v East-ulici; njeno sedanje bivališče je neznano.« Nekoliko pomirjen se je umetnik zopet lotil dela ter se oborožil s potrpljenjem, da prenese dobo dolgega čakanja, dokler ne prejme zanesljivega poročila. IX. Grycejeve slutnje so bile redkokdaj napačne. Rekel je, da neznanec ne bo v družbi dedinje, ki je izginila iz šole gospe Haddenove; in glej, že naslednjega dne je sporočila voditeljica šole, da se je pogrešana deklica vrnila, da je ma-lobesedna in potrta, kakor da je doživela veliko razočaranje. Mogoče bo povedala o svojem begu stvari, ki naj pomagajo izslediti moža, ki je beg povzročil. Najsposobnejša oseba, ki naj vse to doseže, je nedvomno stari Gryce, ki se je po nadzornikovem naročilu tudi nemudoma podal v šolo. Asirci se seiljo iz Azije v Ameriko NASELJENI BODO V ANGLEŠKI GUA-YANI. Usoda Asircev v Iraku še ni končno določena. Že dve leti si prizadeva Društvo narodov, da bi našlo državo, ki bi bila pripravljena sprejeti nekaj 100 asirskih rodbin, teh zadnjih potomcev nekoč tako mogočnega asirskega carstva. Kakor je znano, so Asirci v prvem veku po Kristusu sprejeli krščansko vero in so še kljub vsem težkočam, ki so jih morali prestati, zvesti pripadniki Kristusove cerkve. Ko so bili še pod turškim žezlom, so uživali popolno versko avto Osebna vest. Na ptiujski gimnaziji kot nomijo, ko pa je bila osnovana samostoj-suplerrt nastavljeni g. Vilko Rus je na-1 na država Irak, se je stanje Asircev zelo pravil profesorski izpit. j poslabšalo. Mladi iraški nacionalizem ni Nezgoda. Ponesrečil se je 3-Ietni Jo- mogel trpeti asirske narodne manjšine, žef Furlan, sin orožniškega narednika v Ptuju. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Ptujski reševalci so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Smrtna kosa. V Brstjah pri Ptuju je umrl prevžitkar Franc Letonja v visoki starosti 85 let. Blag mu spomin! Ruše Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Rušah je imela dne 15. t. m. v društveni sobi Sokolskega doma žalno sejo, na kateri je predsednica gospa Olga Skazova v toplih besedah proslavila spomin našega vitežkega pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. S ne iz nacionalnih pa tudi ne iz verskih razlogov. Za časa mandata Anglije v Iraku so bili Asirci najzanesljivejši vojaški element in so se prav zaradi tega hudo zamerili Iračanom, ki se niso mogli navdušiti za angleški protektorat. Čim pa se je Anglija odrekla mandatu, so izbruhnili hudi boji med Asirci in Iračani, v katerih so končno podlegli Asirci. Tako je končno usoda Asircev prišla pred Društvo narodov. Po dolgih pogajanjih je braziljska vlada načelno pristala na to, da bi se Asirci kolonizirali v njenem področju. Kaj kmalu pa se je premislila in je vprašanje asirske kolonizacije ostalo nerešeno. Pred kratkim pa je angleški zunanji mi-trikratnimV klici »Slava!« ter »Živel kraU nister Sir Sirnon obvestiI Društvo na- Peter II.!« so se navzoče poklonile veli- rodov- ,da >e i™*™ kolonizacija Asircev keinu pokojniku in njegovemu nasledni-1 v Južni Ameriki. Sir Simon naglaša, da ku. Preko podružnične centrale se je na pristojno mesto poslala sožalna brzojavka. Lovke za samomorilce. Londonska podzemna železnica je bila vsako leto kraj, kjer so iskali obupanci uteho in skakali pod vlake. Londonski prometni uradi so pa sklenili omejiti samomore na podzemni železnici. Pri tem jih je vodila tudi izkušnja, da se samomorilci ne ozirajo na to, da ovirajo promet, ko skačejo pod vlake. In uprava Ion donske podzemne železnice je sklenila napraviti temu konec s pomočjo posebnih pasti za samomorilce. Pasti bodo pol metra globoko pod tračnicami in lovka bodo tako daleč narazen, da pade obupanec na nje, k>2r obtiči brez vsake nevarnosti, pa naj nad njim vozi še toliko vlakov. Lovke ga bodo držale, dokler ga železničarji ne bodo potegnili iz pasti. Najprej postavijo pasti za samomorilce na glavnih postajališčih. Tako samomorilci ne bodo mogli več ovirati prometa podzemne železnice. je angleška vlada to vprašanje proučila in da je pripravljena sprejeti Asirce, ki se jih tako brani;o druere države, v svoje varstvo in zaščito. Tako se bodo torej v kratkem ubogi Asirci preselili iz ' (planetoidov). Največjega med temi vse- Največje evropske cerkve. V Liverpoolu grade katedralo, ki bo po velikosti druga v Evropi. Največja cerkev je cerkev sv. Petra v Rimu, v kateri je prostora za 54.000 vernikov. Na drugem mestu je bila doslej katedrala v Rimu, v kateri je hkrati molilo 37 tisoč katoličanov. Cerkev Notre dame v Parizu, v kateri je prostora za 27.0CO vernikov, je na tretjem mestu, katedrala v Pizi na četrtem, cerkev sv. Marka v Benetkah pa na petem mestu. Preko južnega Atlantika je preletelo 500 tisoč pisem. Trgovinska zračna služba v Nemčiji se je v zadnjih letih zelo razvila in se je mreža zračnih zvez tako z državo, kakor tudi s tujino zelo razširila. Od 2. februarja t. 1. vzdržuje redno zračno zvezo nemška »Lufthansa« na progi Berlin —Sevilla—Laas Palmas—Bathurst—Natal. V tem času je prepeljal iz Nemčije v razne kraje nad pol milijona raznih pisem in drugih poštnih pošiljk, kar je nedvomno rekord v poštni zračni službi. Ogromen cirkus v Leningradu. Ker je poslopje stalnega cirkusa v Leningradu, v katerem je prostora samo za 3000 gledalcev, premajhno, je mestna u-prava sklenila poslopje povečati tako, da bo v njem prostora za 8000 gledalcev. Načrt za novi mestni cirkus je izdelal inž. Aleksandrov. Leningradski cirkus bo eden največjih in najmodernejših cirkusov na svetu. Arena se bo lahko spustila v zemljo. Pod zemljo se bodo lahko pripravile vse dekoracije na areni, ki se bo dvignila pred publiko. Zgradba bo stala precej denarja in bo dogotovljena v dveh letih. Sedem novih planetov. Po vesteh berlinskih listov je observatorij v bližini Bruslja odkril v poslednjih 12 mesecih 7 novih malih planetov Po kratkem razgovoru z voditeljico zavoda so mu odkazali sobico, v katero j-s kmalu nato stopila ljubka svojeglavna deklica. »Gospodična Rogersova, ako se ne mo tim?« jo je nagovoril s spoštljivim poklonom. »Kdo ste, kaj želite od mene?« mu jp odgovorila in ga nezaupno ogledovala. »Jaz sem star mož z mnogimi življenjskimi izkušnjami, ki vam dobro hočem. Za one, ki Še sveta niso spoznali, gojim posebno sočutje.« Obstala je pred njim in bi bila rajš“ zbežala, kakor ga poslušala. »Vi ste mi tuji, še vašega imena ne ooznam; zakaj mi govorite o sočutju? Vi vendar ne morete vede*' ...« glas ji je odrekel, bila je še premlada in neizk': šena. da bi se pretvarjala. »Vem, da ste doživeli bolest, ki jo mi liudje le težko prenašamo. N? j večja revščina, ki nas more zadeti, je izgubiti zaupanje do svojih nrijateljev. Tako se je z vami zgodilo. Ostanite vendar! Kar vam hočem povedati, je tolikšne važnosti, da me nikakor ne smete zapustiti ne da bi me slišali.« Gledal jo je tako dobrodušno in se ji smehljal tako osrčujoče, da je dobila za-uoanje. Brez vsakega pomisleka je zaklicala v hipni razburjenosti: Kakšne može si žele ruske mladenke? Moskovska »Komsomolska Pravda« objavlja pisma sovjetskih mladenk, v katerih izražajo želje, kakšne može bi rade imele. Njih pisma izredno karakte-rizirajo spremembo, ki je nastala v Rusiji. Neka »Rdeča roža« piše: »Mnogi Komsomolci pravijo, ne bom se oženil z mladenko, ki bi me ovirala pri javnem delu. Takemu Komsomolcu moram iskre no povedati: Nikdar bi te ne vzela za moža, če ne bi bil javni delavec. Tud' te ne bi poročila, če se zanimaš samo za proizvodnjo dobrin. Prav tako bi r.e marala moža, ki se ne bi zanimal za glas bo, gledališče ali šport. Hočem moža, ki bo z menoj igral volley-ball, ki bo hodil z menoj v gledališče, ki bo mnogo čital in ki bo o prečitani tvarini z menoj razpravljal. človek, ki so mu vse življenje zasenčili razni načrti, ne more biti dober mož. Hočem imeti moža, ki se ne bo zanimal samo za seje, marveč tudi za mojo toaleto. Prav tako ne bi marala, če mu bi bilo vse eno, kako sem počesana in kakšen je moj obrazek.« Ksaver Meško 60-letnlk. Naš pisatelj Ksaver Meško bo slavil 28. t. m. 60-Ietni-co življenja, katero borno proslavili tudi v Mariboru. Te dni je izšel v češkem prevodu tudi že njegov največji dramski misterij »Henrik, gobavi vitez«. Tepec. »Slišal sem, da se hočeš zopet oženit?« »Da, že prihodnji teden.« »Zdaj pa vidim, da si res tepcc in da ne zaslužiš, da ti je prva žena umrla.« Azije v Južno Ameriko v angleško Gua-yano. Pošten šofer. Pariški šofer Jean Rockves je postal senzacija Pariza. Mnogi govore o njem, ker je našel zavitek, v katerem je bilo 1 200.000 frankov In ga izročil uradu za najdene predmete pri policijskem komisariatu. Policija je kmalu ugotovila, da je izgubila denar neka gospodična. Na policiji je šofer še izjavil, da je bil zelo nesrečen, ko je imel pri sebi toliko denarja »n da je zelo srečen, ker se ga je iznebil. Nič pa pariški listi niso ix>ročali, koliko je dobil nagrade šofer Rockves za svojo poštenost. mirskimi planeti so krstili belgijski učenjaki na čast pokojnega kralja Alberta z imenom »Albertino«. Tudi ruski izvoščki izumirajo. Kakor po drugih mestih, izumirajo tudi v Leningradu izvoščki. »Krasnaja Ga-zeta« poroča, da je v Leningradu samo še 180 izvoščkov, dočim jih je bilo pred revolucijo okrog 10.000. Gospodar. — Ali bi mogel govoriti z gospodai-jem? — Izvolite. Jaz sem gospodar, mo-je žene namreč ni doma. !nomžira e f. C^D Mn ^TAMP|Q>s M T.SOKUC , Zastopnike sprejmem Kupujte svoje po* trebiilne pri naši* Inserentlh i Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Dobra žena. — Možičck, kaj pa prav za prav še hočeš ? Saj imaš vse, kar hočem jaz. _____ 1 '*i Molnik: RAD1VOJ REHAI> STANKO DETELA v Mariboru, Prodam SEMENSKO PŠENICO rž in ječmen dobite Dri Kmetijski družbi Maribor, Teie-fon St. 2083 4256 JABOLKA oddaja na drobno po nizkih cenah Kmetijska družba skladišče Maribor. Telefon it. 2083. 4255 &lf o zeffe prvovrstne kakovosti ter zeljnate Sftave za „s«rmo“ priooroSa sta-roznana tvrdka M. Berdajs, Maribor Vetrinjska ulica 30 __< So^mnite se CMDj Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik