Šentjur £ do 0 m ŠENTJURSKE novice 2013 352(497 4 Šentjur) Šentjurske 0108813,3 COBISS o Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 LANGUS \mme 031 652 437 Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel : 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si Drofenlltova 16,3230 Šentjur Tel.! 03 749 19 60, Cimi 041 693 388 Podelili priznanja nauspešnejšim šentjurskim _ športnikom Š8888 Šentjurski gasilci z novim vodstvom O Banke dražijo svoje storitve VARČUJEMO Kdoije najcenžjši 4 mobilni onerater?. T T ■ .._ Zadobrova 69 L UiUUSJlL 3211 Škofja va tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com B.H.S. TRGOVINA Z flVTODELI bAKTOG www.bartog.si BARTOG Šentjur, Ulica Tončke Čečeve 18 (pri tehničnih pregledih AVTO KRKA) t: 08 205 74 81 | f: 08 205 74 82 | vojko.zalokar@bartog.si | www.bartog.si ORIGINALNI IN ORIGINALOM ENAKOVREDNI AVTODELI - PNEVMATIKE - PLATIŠČA VETERINARSTVO ŠENTJUR d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 ŠENTJUR Tel.: 03/749 32 10 Številka dežurnega veterinarja: 041-618-772 w veterinarskabolnicašentjur Na podlagi zakona o veterinarstvu in pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2013 razpisujemo SPLOŠNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI od 4. do 13. marca 2013 Psi morajo biti enkrat letno obvezno cepljeni proti steklini. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Pse privedite na katerokoli mesto cepljenja. Ssebo| obvezno prinesite potni list živali. Živali, ki bodo cepljene na novo, dobijo mikročip ob prijavi in cepljenju (Pravilnik o označevanju živali, vet. spričevalu in vet. napotnici ULRS 99/01 in 6/02). Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV že registriranega psa znaša 31,41€. Registracija, označitev, izdaja PL, cepljenje... Psa, ki bo prvič cepljen znaša 61,32€. Posameznik ima na podlagi 73. člena ZVOP-1 pravico, da kadarkoli pisno ali na A, drug dogovorjen način zahteva, da upravljalec osebnih podatkov trajno ali začasno ^ preneha uporabljati vaše osebne podatke za namen neposrednega trženja. S SEBOJ OBVEZNO PRINESITE KNJIŽICO O CEPLJENJIH !!! Direktor: Matej Zupanc, dr.vet.med. VETERINARSTVO ŠENTJUR - RAZPORED CEPLJENJA: Ponedeljek, 04.03.2013 12.00 12.30 13.00 13.30 13.50 14.10 14.40 15.10 15.40 16.10 16.30 16.45 17.10 Torek, 12.00 12.30 12.50 13.10 13.35 13.55 14.15 14.40 15.20 15.35 15.45 16.00 Laze Laze Razbor Dramlje Svetelka M. Dobje Dramlje Straža/gori Pleto varje Pleto varje Slatina Lutrje Lutrje 05.03.2013 Kameno Hotunje Ponikva Ponikva Boletina Ostrožno Ostrožno Dolga gora Ponkvica Ponkvica Grobelno Tratna Sreda, 06.03.2013 12.00 Čret 12.20 Stope 13.00 Paridol 13.30 Košnica 14-00 Žegar 14.30 Prevorje 14.50 Str. gorca 15.15 Krivica 15.30 Skopečna Jager M. Leber Trnovec (Martin) Lorger Gasilski dom zgornja kapela Belak/Štrajher Regoršek Blagovšek Peček Kožuh Pevec M. Pilpaher Zbiralnica mleka Pevec A. Masten Vovk sušilnica Strašek Cecinje Dobnik Žnidar zbiralnica mleka Senica Kincl/ gostilna Žveglar Boršič Kosaber Novak, mlin Bobek Gubenšek Ivica Krajevni urad Rezec 15.05 Krivica Prevorska vas Perc avtobusna postaja 15.50 Cirkuže Kočevar 16.15 Planinski vrh osemenjevalnica 16.30 Planinska vas Perčič 16.50 Loke avtobusna postaja 17.00 Tajhte avtobusna postaja 17.10 Gračnica Jazbec 17.20 Večje Brdo Mlinarič 18.00 Suho V vasi Četrtek, 07.03.2013 12.00 Slivnica Lesjak 12.20 Tumo avtobusna postaja 12.40 Javorje kapela 13.00 Gorica Lesjak 13.30 Rakitovec Gradišnik 13.40 Grobelce Čoklc 13.50 Javorje Žurej 14.20 Hrastje Žurej 15.10 Dobrina Gasilski dom 15.40 Žamerk Zupanc 16.00 Loka pred gostilno 16.20 Volčja jama vrh 16.30 Himelraih Himelraih Petek, 08.03.2013 12.00 Jakob Slomšek/gostilna 12.20 Jakob Hercog 12.40 Osredek avtobusna postaja 13.00 Lokarje Mastnak 13.20 Goričica Trebovc M. 13.35 Blagovna Mihelčič 14.00 Cerovec Gaber 14.15 Blagovna KK 14.40 Blagovna Jančič Kazimir 15.00 Zlateče Kolar 15.20 Vrbno Gajšek 15.40 Vrbno Kovač 16.00 Podgrad Gajšek Sobota, 09.03.2013 08.00 Pod Jezerce 08.15 Jezerce 08.30 Kostrivnica 08.45 Kostrivnica 09.00 Kalobje 09.20 Dobje 09.35 Repuš 09.45 Slatina 10.00 Presečno 10.10 Dobje 10.20 Lažiše 10.40 Šentvid 11.00 Podlog 11.20 Doropolje 11.40 Planina 12.00 Visoče 12.10 Visoče 12.20 Visoče 12.30 Praprotno Ponedeljek, 11.03.2013 12.00 Nova vas 12.25 Vezovje 12.35 Vezovje 12.45 Trška gorca 13.00 Čmolica 13.30 Tratna 14.00 Bezovje 14.10 Stopče 14.25 Grobelno vrh 14.40 Brezje-Slom 15.00 Primož 15.20 Primož 15.35 Dole Mravljak Vrh Pušnik Hribernik Erjavec Salobir v vasi Robič Pod Vodiškom Križišče Gračner Kovač pri Križu Stara žaga Semišče Kolman križišče Špan Sehur Čretnik Plank Guček Selič Arzenšek Jazbec Kmetijska šola Ceraj Vrbovšek Fendre Knez Anderlič Guzej Cepljenje na Veterinarski postaji Šentjur od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 ure, v soboto 9.3.2013 od 7.00 do 12.00 ure. Delovni čas: ponedeljka - petka 7.00 do 19.00 ure in vsako soboto od 7.00 do 12.00 ure. m , Veslaški geni Kakšni ljudje živimo v tej mali podalpski državi? Kdo sploh smo? Kakšen je povprečen Slovenec? Zagotovo lahko s seznama črtamo dejstvo, da smo politiki. Našega čolnička ne znamo krmariti po morju, ki bo mogoče zaradi nepravočasnih političnih blodenj kaj kmalu južnososedo-vo. Že pred časom smo prepustili dobršen kos zemlje našim severnim sosedom. Podedovali smo raj na zemlji, ki se je ustvarjal tisočletja in iz njega v dvajsetih letih naredili puščavo. Torej tudi gospodarstveniki nismo bogve kakšni. V našem genomu manjkata ta dva dokaj pomembna zapisa, ki bi nam prišla zelo prav. Zagotovo tudi nismo bili vojaška sila, da bi v pomanjkanju politične modrosti in gospodarstva svoj imperij širili z ognjem in mečem. Lahko pa bi bili odlični sužnji, pridni smo, delavni, tudi za pest riža, če je potrebno. Idealna služba za Slovenca bi pred 2000 leti bila- veslač na rimski galeji. Priklenjeni na veslo in s prebičanimi hrbti. S svojo marljivostjo, ki je zapisana v genih, lahko dosežemo še marsikaj. Smo odlični športniki, saj nam vsakodnevno breme treningov ni napačno in nam podedovana veslaška kri ne da miru. Ponos naše ljube državice branijo ravno te ekipe in posamezniki. Smo večna uganka večmilijonskim narodom, kako je mogoče, da imamo v vseh športih vrhunske rezultate in odlične posameznike. Ne moremo čez tisto, kar smo, zatorej namesto, da se trudimo biti drugačni, bodimo to, kar smo - veslači. Novo vprašanje: Ste to zimo obiskali kakšno smučišče? www.sentjur.net Novi zakon. Bankam je naprtil dodaten 6,5-odstotni davek na finančne storitve, banke pa ga bodo verjetno prevalile na končne porabnike. Piše: Jasna Romih Z lanskim 25. decembrom je začel veljati zakon, ki ga je vlada Republike Slovenije predlagala z namenom, da zagotovi dodatne proračunske prihodke. Zakon uvaja obveznost plačevanja davka na finančne storitve, zaradi katerega bodo morale v bližajočem se aprilu banke in druge finančne ustanove obračunati 6,5-odstotni davek. Banke dražijo storitve Dodatno bodo obdavčene vse transakcije z depoziti in s transakcijskimi računi, plačili, z nakazili, dolgovi, s čeki in z drugimi plačilnimi instrumenti. Prav tako bodo obdavčena posojila, izdana jamstva, upravljanje kreditnih garancij s strani kredi-todajalca, transakcije v zvezi z gotovino ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Na ta način naj bi vladi v proračun na leto priteklo 35 milijonov EUR. Združenje bank Slovenije je mnenja, da gre tu še za višji znesek. »Po naši oceni bo davek na finančne storitve obremenil bančne bilance za dobrih 41 mio EUR,« so zapisali na spletni strani. Že pred sprejetjem zakona o davku na finančne storitve je temu odločno nasprotovala Banka Slovenije, pa tudi Združenje bank Slovenije, ki je mnenja, da ima tovrstna davčna politika dolgoročno škodljiv vpliv na konkurenčnost domačega finančnega sektorja. Dražijo več kot 6,5 % Iz podatkov na spletnih straneh bank je razvidno, da bodo že z marcem svoje Novi davek Davek se bo obračunal od provizije, ki jo bo davčni zavezanec prejel kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo. Banka kot finančna ustanova ima pri tem konec koncev svobodno pravico, da se odloči, če bo in kako bo svojo obremenitev prevalila na nas. storitve podražile Hypo banka, SKB in Banka Koper, z aprilom pa NLB, Abanka in PBS. Podražitve se dotikajo naših vsakodnevnih storitev, kot so mesečno nadomestilo za vodenje računa, nadomestila za direktne bremenitve, članarine za kartice, nadomestila za dvige gotovine na bankomatih, ki niso last banke in nado- mestila za uporabo elektronskega bančništva. Gre predvsem za storitve, ki so povezane z vodenjem računa. Kakor je videti iz prihajajočih cenikov, pa se nekatere storitve ne bodo le dražile, zato se za točnejše in podrobnejše informacije o podražitvah obrnite na svojo banko. Ob podražitvah bančnih storitev na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da se bližajoči val bančnih podražitev pravzaprav ne nanaša na spremembo zakona. »Pri ZPS ugotavljamo, da podražitve pogosto presegajo 6,5 %, kolikor znaša stopnja novega davka na finančne storitve. Še bolj pomembno je, da vse banke podražitev niso napovedale in da so med stroški poslovanja pri različnih bankah občutne razlike,« so povedali na ZPS. Bomo državljani dvakratno izigrani? Prvič zaradi davka, ki se bo, kot kaže, indirektno prevalil na nas in nas udaril po denarnici v več kot le 6,5 %, drugič pa zaradi dodatnih nenapovedanih podražitev storitev bank. Trenutna situacija kaže na to, da bo z uvedbo davka na finančne storitve finančni sektor prispeval k reševanju krize na račun državljanov. 0 dnevu žena Ali praznujete dan žena? Ali ste kaj kupili mami, ženi...? Zakaj sploh obstaja ta praznik? Spraševal je: Zoran Borovšak Veronika Sorčan, Šentjur »Jaz osebno ne dajem več rožic. V osnovni šoli smo še izdelovali kakšne spominke in jih nesli mamicam, sedaj pa ne več. Mama da tašči in svoji mami ponavadi kakšno rožico v lončku za materinski dan in to je vse. Materinski dan je vezan na nek Marijin praznik, ne vem točno kateri, dan žena pa je bil ustvarjen po drugi svetovni vojni.« Andrej Koprivc, Šentjur »Kupim kakšno rožico ali čokolado, nekega posebnega praznovanja pa ni. Zakaj je praznik? Dobro vprašanje. Verjetno za komercialne namene. Drugače tisti, ki spoštuje človeka, ga spoštuje celo leto. In je bolj pristno, kot pa da se tisti dan dela lepega, ostalih 364 dni pa pozabi.« Karmen Lupšina, Šenjur »Doma praznujemo dan žena. Ponavadi nam oče vsaki v hiši prinese kakšno rožico ali čokoladico. Menim, daje dan žena bil ustvarjen zaradi emancipacije in enakopravnosti žensk v družbi.« Vid Slana, Šentjur »Dan žena praznujemo. Načeloma mami z bratom podariva šopek rož, žene še nimam, sodelavke pa s sodelavcem vsako leto inovativno obdariva. Z lončnico. Praznik je namenjen temu, da se ženske postavi v ospredje. V preteklosti je gotovo pomagal pri doseganju enakopravnega položaja žensk v družbi.« Sentjurčani potrebujejo izobraževanja V javnem pismu, ki so ga poslali tudi ustanovitelju, Občini Šentjur, so zaposleni na Ljudski univerzi Občine Šentjur, kot se njen zavod uradno imenuje, izrazili ogorčenje nad drastičnim znižanjem proračunskih sredstev. S predlaganim proračunom bi se namreč sredstva za delovanje zmanjšala z lanskih 41.500 EUR na 15.000 EUR, kar pomeni, da si bodo zaposleni, če ostane pri tem znižanju, morali poiskati nove službe, saj sredstev za plače ne bo dovolj. Verena Belužič, Nevenka Gračner, Alja Polenek, Sabina Rezec, Darja Škorc in Primož Božnik v javnem pismu opozarjajo, da prebivalci naše občine potrebujejo izobraževanje v vseh starostnih obdobjih, z znižanjem sredstev pa bo potrebno tudi opuščanje programov. »Pokazalo seje, daje treba ohraniti jezikovne programe, programe, ki so povezani z digitalno tehnologijo, podjetništvom, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, počitniškimi dejavnostmi, svetovalno dejavnostjo,« pravijo zaposleni in dodajajo, da je: »zaradi trenutnega ekonomskega stanja treba ohraniti čim več brezplačnih izobraževanj. To pa je mogoče realizirati le s projekti in podporo Občine Šentjur. Z znižanim proračunom so izvajanja programov vprašljiva, kljub temu da zanimanja za njih naraščajo.« S pismom bodo skušali doseči, da bo župan mag. Marko Diaci še enkrat premislil in jim namenil več proračunskih sredstev. ■■■■■■■■■■■■■■■■■ KK Tajfun, ekipa leta 2012 Foto: Jure Godler nepreslišano noVjCe m "ES Janko Cerkvenik, predsednik GZS, na občnem zboru PGD Šentjur »Upam, da boste z enotnostjo ^ v lastnih vrstah dosegli to, da bo to praznovanje 140-letnice v ponos občini, mestu Šentjur in GZ Šentjur.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 — Branko Oset. Funkcijo predsednika PGD Šentjur je opravljal kar 20 let. > e F - MTv 2 Andrej Koprivc. Novi predsednik PGD Šentjur se bo moral dokazati tudi z organi- zacijo 140-letnice društva. 3 Danilo Matuš. Postal je novi poveljnik K —J:: PGD Šentjur. J§ Matej Planko. Skupaj s sodelavci v PD Slivnica pri Celju je uspešno nadgradil projekt S klopce na klopco. Anica Hvalec. Belokranjka se je s tretjo knjigo poklonila Črnolici in pred pozabo rešila del duha vasi. Ivan Jug. Predsednik ŠD Dole, ki v kraju že 30 let organizira smučanje za otroke. Primož Laubič. Organizator devetih namiznoteniških turnirjev v Dramljah. bo visok novi žusemski stolp ljubezni. 9 številka meseca 'novice PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Ritnik 17, 3230 Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Radio Rogla v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8, Spremembe dohodnine za leto 2013 Dohodnina Neto mesečna davčna osnova (evri) Dohodnina (evri) Nad Do 668,44 16% 668,44 1580,02 106,95 + 27 % nad 668,44 1580,02 5908,93 353,08 + 41 % nad 1580,22 5908,93 2127,93 + 50 % nad 5908,93 Novi zakon. Prinaša nekaj novosti. Piše: Gašper Andrinek V letošnjem letu se z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) obeta kar nekaj sprememb na področju dohodnine. Nova dohodninska lestvica je začela veljati 1. januarja 2013 in velja za vsa izplačila po tem datumu. V novi dohodninski lestvici se dviguje zgornja meja za obdavčitev srednjega (drugega) razreda, kar pomeni 27 odstotkov dohodnine od neto letne davčne osnove 8.021,34 evrov do 18.960,28 evrov. Pri odmeri dohodnine se za leti 2013 in 2014 določi dodatna stopnja dohodnine v višini 50 odstotkov, če znaša neto mesečna davčna osnova nad 5.908,93 evrov. Znesek splošne davčne olajšave se je dvignil iz 269,04 evrov na 275,22 evrov. Dohodek iz kapitala, prejet ali dosežen od 1. januarja 2013 dalje, se po novem obdavči po stopnji 25 odstotkov, medtem ko je doslej bil 20 odstotkov. Doslej so se od bruto zneska najemnine odšteli normirani stroški v višini 40 odstotkov, sedaj se jih odšteje 10 odstotkov. Od osnove 90 odstotkov najemnine plačnik davka obračuna in plača davek po stopnji 25 odstotkov. Sprememba pri kmetijskih dejavnostih Sprememba se uveljavlja tudi pri ugotovitvi izpolnjevanja pogojev za obvezen prehod iz pavšalne obdavčitve dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Za ugotavljanje davčne osnove od dohodka se namesto enoletnega V dohodnino se bodo šteli tudi dohodki dijakov ali študentov za opravljeno občasno delo. dohodka upošteva povprečni skupni dohodek dveh zaporednih davčnih let. Na podlagi te spremembe so kmečka gospodinjstva, ki presegajo 7.500 evrov, dolžna pri davčnem organu priglasiti ugotavljanje davčne osnove. Rok, ki določa obvezen prehod kmečkih gospodinjstev na vodenje knjig, se zamika za eno leto, in sicer s 1. januarja 2013 na 1. januar 2014. Študentsko delo Novi zakon bo znižal posebno osebno olajšavo, ki se priznava tistemu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, za dohodke za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice in opravlja t. i. študentsko delo. V letu 2012 je bila olajšava v višini 3.228 evra in se zdaj zmanjšuje na 75 odstotkov tega zneska. # aforizem rioVlČB Kako naj bo naša politika razumna, če jo vodijo ljudje, ki nimajo razuma! Gasilstvo ti mora biti položeno v zibelko Nekdanji poveljnik Janez Kukovič in nekdanji dolgoletni predsednik Branko Oset. PCD Šentjur. Po 20 letih predsednikovanja društvu se poslavlja Branko Oset. Piše: Jure Godler Rednega letnega občnega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Šentjur (PGD) se je poleg 54 članov društva udeležilo še nekaj predstavnikov sosednjih gasilskih društev, predsednik Gasilske zveze Šentjur Janko Cerkvenik in podžupan Robert Polnar. Poročilo o delu »V PGD opravljamo javno službo varovanja ljudi in premoženja,«je začel s poročilom Branko Oset, predsednik društva. »Pridobivanje novih članov in članic je težko, saj je mladino pokvarila informacijska družba,« je nadaljeval. V društvu so v preteklem letu veliko vložili v opremo in v prihodnost. Veliko sredstev se vlaga v izobraževanje mladih gasilcev. dejstva novTce PCD Šentjur Prostovoljno gasilsko društvo Šentjurje najstarejše društvo v občini, saj je aktivno že 139 let. Ta leta jih ponesejo tudi v sam vrh slovenskih gasilskih društev, saj zasedajo šesto mesto. Dvajset let je funkcijo predsednika društva opravljal Branko Oset. V njegovem dvajsetletnem mandatu so zamenjali celoten vozni park in posodobili zaščitno opremo, kar si šteje za največji uspeh. Prav tako sta v društvu preko javnih del zaposlena dva njihova člana. Odhodki so v letu 2012 zaradi popravil vozil bili večji od prihodkov. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil, da jim občani zaupajo in radi, kljub kriznim časom, pomagajo društvu s prostovoljnimi prispevki. Drugo poročilo pa je podal poveljnik Janez Kukovič. »Veliko pozornost smo namenili krepitvi članstva, izobraževanju in usposabljanju operativne enote gasilcev,« je začel s predstavitvijo. V letu 2012 so imeli gasilci 20 intervencij. V okviru teh so se spopadali z naravnimi ujmami - poplavami, snegolomom ter dimniškimi požari, pogasili so goreči avtomobil in intervenirali pri požaru v bloku. Poudaril je, da še vedno nimajo primerne opreme za reševanje iz višin -reševanje iz višjih nadstropij blokov. Prav tako so bili aktivni na različnih tekmovanjih, izpostavil pa je najtežji: spajanje sesalnega voda in t. i. Fire com-bat. Finance društva Društvo je razpolagalo s 33.089 EUR prihodkov in 36.179 EUR odhodkov. Financirajo se s prostovoljnimi prispevki v višini 8.141 EUR, servis gasilskih aparatov v blagajno prinese 19.741 EUR, 1.069 EUR dohodnina, 3.812 EUR primakne občina, članarina pa 325 EUR. Največ sredstev so v letu 2012 porabili za nakup materiala za servis gasilskih aparatov, in sicer 11.168 EUR, za energijo 5.443 EUR, vzdrževanje voznega parka 2.411 EUR in druga vzdrževalna dela 4.652 EUR. Kukoviča - bivšega poveljnika društva. Da so v ozadju precej- Priprave na obletnico Piše: Jure Godler V svojem programu, ki ga je podal na pobudo članov po volitvah, je novi predsednik društva, Andrej Koprivc, na kratko podal prednostne naloge za leto 2013. V tem letu se bodo aktivno pripravljali na 140-letnico delovanja društva. Želi si, da bi društvo ob obletnici pridobilo tudi novo gasilsko vozilo GVC 24-50, katerega ocenjena vrednost je 200.000 EUR, poleg tega pa še poveljniško vozilo in vozilo za servis gasilskih aparatov znamke Renault Kan-goo, ki je trenutno še v lasti PGE Celje. Poudarek bo tudi na sanaciji gasilskega doma - garažna vrata, nova okna. Za sodelovanje bo naprosil tudi Gasilsko zvezo Šentjur. Podpredsednik društva bo Samuel Pušnik. Še krajšo predstavitev svojega dela je podal novi poveljnik PGD Šentjur Danilo Matuš. »Moje gledanje na operativni del društva sem predstavil že na sestanku članstva,« se je hitro izmuznil poveljnik. Po planu bodo nadaljevali s temeljnim delom društva s poudarkom na izobraževanju. Tudi on podpira posodobitev voznega parka in opreme. Novi predsednik Andrej Koprivc. šnja nestrinjanja, pa je slednji za piko na i vrnil pozivnik. Volitve razkrile razdvojenost Na volitvah v organe PGD Šentjur se je pokazalo, da gasilci nted sabo niso tako složni kot delujejo navzven. Kandidacijski Postopek za novega predsednika *n Poveljnika društva se je začel že pred dvema mesecema. Na komisijo sta prispeli dve pri-javi. Za predsednika društva je kandidiral Andrej Koprivc, za Poveljnika pa Danilo Matuš. Da se s kandidatoma ne strinjajo vsi člani, je nakazal plaz pripomb in vprašanj - kakšna je zahtevana izobrazba za poveljnika in preds- ednika, če imata kandidata primerno izobrazbo, kdaj se je sestal UO, ki je razpisal kandidacijski postopek itd. Volilni rezultati so razkrili, da je v društvu precejšnja razdvojenost. Od 54 članov, ki so imeli volilno pravico, je novega predsednika Koprivca podprlo 31 članov, 23 pa ne. Identičen rezultat je dosegel tudi poveljnik Matuš. Nepoznavalsko smo lahko ocenili, da podpore novemu vodstvu ni dala skupina mladih gasilcev, zbrana okoli Janeza UP Novi predsednik in poveljnik sta dobila podporo le 57 % zbranega članstva. Jože Artnak o grški naravnanosti občinskega proračuna: »Ko ni več denarja za nič drugega, ga mora biti vsaj za kruh in igre.« Kritičen do malih šol je bil Jurij Malovrh: »Primer je šola na Prevorju, kjer mislim, da je 12 učencev. Če bi jih vozili s helikopterjem v slivniško šolo, bi bilo ceneje.« Franc Korenjak si varčevanje v proračunu nazorno predstavlja: » ... vsi bomo morali pač malo pas stisniti - za eno luknjo.« Robert Polnar ni navdušen nad zimskimi počitnicami: »Svetniška skupina SDS, devet svetnikov in svetnic, se je odločila za pretirano čaščenje šolskih počitnic...« Pripravljalen proračuna Robert Polnar o praksi nekdanjih občinskih proračunov: »Ko pridete do odhodkovnih proračunskih postavk, razvoj postane bolj oddaljen, kot so oddaljena nebeška vrata.« Vodenje seje je za nekaj minut prevzel podžupan Polnar: »Vidite, kako je biti drugi človek pri Diaciju, danes si, jutri nisi.« O počitnicah in proračunu Občinski svet Občine Šentjur. Prvo branje proračuna soglasno sprejeto. Piše: Jure Godler Februarska seja šentjurskega občinskega sveta je bila v primerjavi s prejšnjimi presenetljivo mirna. Za takšno vzdušje so poskrbeli svetniki SDS, ki so kot edina opozicija županovi koaliciji manjkali na seji. Svetniška skupina SDS je 4. februarja zaprosila župana, naj 16. redno sejo premakne na drug termin, saj sovpada z zimskimi šolskimi počitnicami in o tem obvestila tudi predsednike drugih političnih strank. Šest svetnikov SDS je ravno na termin seje planiralo zimski dopust, kar pa je župan mag. Marko Diaci zavrnil. Trije svetniki SDS, ki niso dopustovali, so zaradi zavrnitve pobude na seji, kjer se je sprejemal proračun za dve leti, solidarno manjkali. Proračun 2013/2014 »Proračun je pripravljen v zaostrenih gospodarskih razmerah in politični nestabilnosti,« je uvodoma v proračunsko tematiko povedal župan Diaci. Gospodarska rast v državi pada in s tem se ustvari manj prihodkov BDP, kar se pozna na davčnih prispevkih, ki so glavni vir financiranja javnega sektorja. Padla je tudi povprečnina s 630 EUR na 536 EUR, kar je skoraj 100 EUR manj na prebivalca občine. Občinski proračun za leto 2013 predvideva 17,8 mio EUR prihodkov in dobrih 19,2 mio EUR odhodkov. Odplačati bodo morali za 460.000 EUR glavnic dolgoročnih kreditov. V letu 2014 načrtujejo za 16,9 mio EUR prihodkov in 16,4 mio EUR odhodkov. Odplačali bodo za 590.000 EUR glavnic dolgoročnih kreditov. Nadaljevanje investiranja in s tem povečano črpanje državnih ter evropskih sredstev je osnovno načelo proračuna, ob tem pa bo morala občina zagotavljati tudi lastne deleže financiranja projektov. »Ali zmanjšanje financiranja dejavnosti ali pa Okrnjena sestava občinskega sveta je v prvem branju sprejela pro^tun. se zadolžiti in nadaljevati z investiranjem,« je župan pred dilemo postavil svetnike. V isti sapi jim je tudi ponudil odgovor - občina naj se zadolži s kreditom v višini 1,5 mio EUR, s katerim se bodo sofinancirale evropske in državne investicije v občini. Kje manj, kje več v 2013 Tudi do dvakrat več sredstev za delovanje in vzdrževanje naselij so dobile krajevne skupnosti, tako da jim po večini ne bo treba zatiskati pasu. Gasilci, ki jih je obšlo že prvo klatenje stroškov, ostanejo še vedno na enakih sredstvih, padec je zabeležila le postavka o dodatni opremi gasilskih enot. ti bodo ostale na podobnem obsegu, saj je tu predvidenih 3,9 mio odhodkov. Sem sodijo proračunske postavke zimskega in letnega vzdrževanja cest ter modernizacije nekaterih javnih poti. Več se bo vlagalo v varstvo okolja, predvsem na račun izgradnje kanalizacijskih kolek-torjev, saj se je postavka dvignila za štirikrat — na dober milijon. Trikraten porast beležijo postavke za gospodarski razvoj, kjer sta na dvig vplivala predvsem izgradnja vodovoda Loka pri Žusmu (slaba 2 mio EUR) in izgradnja vodovoda Kalobje (80.000 EUR). Zaradi dokončanja telovadnice OŠ Planina pri Sevnici in objekta Ipavčeve 30 je porast videla turo, drastičen padec z 41.500 na 15.000 EUR pa je predviden za delovanje Ljudske univerze Šentjur. Tudi razna društva si bodo oddahnila, saj se grožnje o še dodatnem nižaju sredstev vsaj v letu 2013 ne bodo uresničile. Nekaj več sredstev je proračun namenil tudi investicijskemu vzdrževanju v šolstvu (195.000 EUR), ukinja pa sofinanciranje e-šolstva. Razprava V razpravi so svetniki pohvalili pripravljavce proračuna, ki je naravnan razvojno. »Res, da je nominalno manjši, vendar je optimiziran in varčevalen. Ni pa krizni proračun,« ni mogel skrivati zadovoljstva Jože Artnak. Dodal je, da naj občina pripravi projekt odkupa zemljišč v lasti propadlega Alposa, saj cena po neuspešnih dražbah pada smešno nizko. Na tem mestu bi lahko nastalo območje urbanega jedra Šentjurja. Jurija Malovrha je skrbelo, koliko terjatev bo pustil za sabo ta mandat in predlagal, naj se da poudarek reševanju malih kmetij. »Na razpisu, na katerega se lahko kmetje prijavijo, je malo denarja, pa še tega se ne razdeli v celoti, saj pravilnik določa, Z evropskimi sredstvi končno do vode dejstva novice da se nanj lahko prijavijo samo tisti s primarno kmetijsko proizvodnjo,« mu je odgovarjal Alojz Recko. O glavnih investicijah v naslednjih dveh letih je spregovoril podžupan Robert Polnar. »Nesporno je, da govorimo o gospodarski rasti in spodbujanju investicij,« je svojo razpravo začel podžupan. Potreben način financiranja projektov, zapisanih v proračunu, bo občina zagotovila s še sprejemljivim zmernim zadolževanjem. Skupaj so projekti, ki bodo sofinancirani iz evropskih in državnih razpisov vredni 8,4 mio EUR, pri čemer mora občina zagotoviti 3,2 mio EUR lastnih sredstev oz. 38 % vrednosti. Svetniki so predlog proračuna 2013/2014 v prvem branju soglasno sprejeli. Druga obravnava bo verjetno v mesecu marcu, takrat pa bodo objavljeni tudi razpisi za sofinanciranje delovanja društev in zvez. Pobude in vprašanja Svetniki so ta mandat bolj kot ne skopi z vprašanji in s pobudami občinski upravi. Tokrat je edine pobude na seji podal Jože Artnak, pa še to samo eno za govornico, ostale pa pisno. V zadnjih letih se iz Šentjurja umikajo pomembne državne inštitucije: davčni urad, notar, geodetska uprava in nenazadnje okrajno sodišče. Občani bodo v primeru selitve slednjega svoja vprašaja glede pravnega varstva morali urejati drugje. Poleg sodišča bo odšla tudi zemljiška knjiga. Predlagal je, naj občina proti zaprtju sodišča odločno protestira in izrazi nestrinjanje s selitvijo, saj umika države iz našega okolja ne smemo dovoliti. Spraševal je tudi, kdo so zunanji svetovalci občine in kako so bili izbrani ter ali lahko upravna enota omogoči začetek gradnje in gradbeno dokumentacijo pred sprejetim OPN. Pobudo je dal tudi za postavitev usmerjevalnih tabel na državni cesti Črnolica-Lesično. # aforizem 10V|Ce Vsi se borijo za lepši jutri, na lep danes so pa pozabili. Vodovod. 5 projektom »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle« pitna voda tudi v Loki pri Žusmu. Piše: Jure Godler Območje krajevne skupnosti Loka pri Žusmu je bogato z vodnimi viri, saj se iz območja Hrastja z vodo napaja praktično tri četrtine območja občine Šentjur. Žal so naselja na tem območju slabo pokrita z mrežo javnega vodovoda. Večina zaselkov ima lastne vire vode, ki jo ponavadi čez poletje zmanjka. »Žalostno je, da smo doma dobesedno na vodi, ki pa je nimamo v hišah,« nam je pred časom potarnal predsednik Sveta KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan. Za zagotavljanje javne pitne vode je bila že pred leti narejena vrtina v Dobrini, leta 2007 pa so začeli s pripravo projektne dokumentacije za njen zagon in oskrbo vseh prebivalcev KS z javno pitno vodo. Leta 2009 so pristopili k pripravi skupnega projekta občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Šentjur. Hidravlične izboljšave Projekt se deli na dva dela -oskrba in dogradnja vodovodnega sistema za vse naštete občine, ter drugi del - oskrba in dogradnja Tehnični podatki Z izgradnjo vodovoda bo kar 13.905 prebivalcev območja deležno boljše in varnejše oskrbe s pitno vodo. V tem sklopu bodo dogradili in izboljšali kar 22.334 m vodovodnega sistema s 5 črpališči, 4 raz-bremenilniki, 6 vodohrani in rekonstrukcijo klorirne naprave. vodovodnega sistema v občini Šentjur. Občina Šentjur bo v treh letih prejela 2.099.152 EUR sredstev iz kohezijskega sklada Evropske unije in 370.438 EUR iz državnega proračuna. Občina bo prispevala dobrega pol milijona EUR, od tega je že do letos plačala slabih 91.000 EUR. Celoten projekt je na šentjurski strani ocenjen na slabe 3 milijone EUR brez DDV, oziroma 3.550.000 EUR z vključenim DDV. Skupna finančna ocena projekta je 20,3 mio EUR z DDV, od tega bo za izgradnjo vodovoda po občinah Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje namenjenih 16,7 mio EUR. Za izgradnjo vodovoda na šentjurski strani bo zadolženo Javno komunalno podjetje Šentjur, ki bo po izgradnji omrežja zanj skrbelo in ga vzdrževalo. Vodovodni sistem se bo povezal s sistemom Rogaška, vključena pa bosta dva nova vodovodna vira - v Dobrini in Loki. Obrazložitev projekta je podal Jernej Tisel, občinski višji svetovalec za gospodarske zadeve. Banka storitev še čaka na pravo oživitev Časovna banka. Po nekaj mesecih njenega delovanja nas je zanimalo, kako je sredstvo menjave, ki naj bi bilo pravičnejše, pravzaprav zaživelo v Šentjurju. Piše: Jasna Romih Že na začetku pogovora predsednik Društva Časovna banka Šentjur (ČB), Jože Artnak, pojasni, da je časovno bančništvo v našem okolju pravzaprav še vedno nov pojav in da projekt ni bil zastavljen za kratko časovno obdobje. Zaradi tega tudi cilj društva ni hitro pridobivanje velikega števila članov in izmenjav, saj bi se v tem primeru lahko zgodil kakšen spodrsljaj, ki bi sami ideji bančništva naredil nepopravljivo škodo. Zaradi tega po njegovih besedah raje hitijo počasi in premišljeno. Kljub temu pa so z odzivom zelo zadovoljni. »Vpisov smo imeli v zadnjih dveh mesecih veliko. Veliko ljudi nam je sporočilo, da se jim zdi ideja zelo zanimiva in so najavili tudi možnost vključitve ob primerni priložnosti in potrebi,« nam pove Artnak. Aktivnih le petina Ker se je potrebno za aktivno članstvo poleg prijave na spletni strani oglasiti še v pisarni ČB, kjer pridobimo identifikacijsko izkaznico s fotografijo, veliko prijavljenih ostane le pri internetni registraciji. »Doslej je malo več kot 50 oseb preko spletne strani vpisalo svoje podatke, da želijo postati aktivni člani. V skladu z gornjim postopkom smo jih povabili k obisku na uradne dni. To je realiziralo nekaj več kot 10 oseb, od katerih so nekateri že izmenjevali svoje storitve.« Slednje priča o tem, da je aktivnih uporabnikov le petina, a ta delež za ČB niti ni tako zelo pomemben, saj je tendenca društva zagotovitev resničnosti podatkov, ki je pomembnejša od števila članov. Vse pa kaže na to, da so ljudje ideji vsekakor naklonjeni in se zanimajo za njeno uporabo. Po Artnakovih besedah je oseb, ki še niso vpisale svojih podatkov, vendar so izrazile zanimanje za uporabo, 112. »Ljudje morajo najprej dobro spoznati to možnost, ji zaupati in nato previdno začeti koristiti. V tem času pa imamo tudi organizatorji možnost, da sproti preverjamo delovanje sistema in odpravljamo morebitne pomanjkljivosti,« pozitivno dodaja Artnak. Gotova prihodnost Ker je njihova vizija postati časovna banka za območje Kozjanskega in Celja, bodo poskušali razširiti info točke še na druga mesta. Predvsem na šole, domove za starejše, društva, krajevne urade oziroma povsod, kjer bodo obstajale intence po vključevanju v izmenjavo storitev. Vendar Artnak priznava, da je mogoče ta ambicija preširoko zastavljena, saj izkušnje iz tujine kažejo, da mora biti območje delovanja časovne banke neka zaključena tako geografska kot tudi socio-ekonomska enota. »Najbolje to Jože Artnak, predsednik ČBŠ. deluje tam, kjer se ljudje med sabo kolikor toliko poznajo in si zaupajo ter so tudi logistično dovolj tesno povezani. Težko si namreč predstavljam, da bi nekdo izmenjeval storitve, če bi bil npr. iz Šentjurja in Murske Sobote oz. da bi šel kidat sneg, kosit travo, pazit otroke ipd. k nekomu v Novo mesto.« Glede na to, da se lahko tovrstne menjave znanja, sposobnosti in spretnosti poslužuje prav vsak, ki le sprejme, da je delo enakovredno, lahko v prihodnosti pričakujemo še večje zanimanje. Sploh glede na trenutne razmere. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se tovrstne menjave pospešeno poslužujejo ljudje v težjih razme- Pogled v jasnovidnost in prerokovanje s pozitivno energijo. 1090 42 16 1,99 EUR/min, za omrežje Novatel. Cene klicev iz drugih omrežij po tarifi drugih operaterjev. LJUBEZEN, ZDRAVJE, FINANCE Maša kava diši g§pozabno! AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubičs.p. IFa t£J0M izvSLfmmvčrmhji EN IN STROPOV Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moll: laubic.martlnfislol.net GSM: 041672302 dejstva hoflce Menjava spretnosti Med aktivnimi člani trenutno poteka menjava predvsem na menjavi učenja spretnosti, kot je vezenje, kuhanje in igranje kakšnega inštrumenta ter na fizičnih storitvah, kot je likanje in pospravljanje stanovanja, usluge starejšim, kot je nošenje iz trgovine, aktualno je tudi kidanje snega ipd. V prihodnosti pa se bo ta spekter še razširil in se bodo izmenjavali tudi dobri nasveti, izkušnje na najrazličnejših področjih, ureditev kakih zadev na uradih in učenje veščin. rah. V Španiji in Grčiji, ki trpita za finančno in gospodarsko krizo, se namreč uporaba tovrstne menjave pospešeno veča. S tem ko ČB omogoča izmenjavo, ki ni vezana na denar, posledično omogoča tudi socialno najšibkejšim dostop do storitev, ki jim drugače ne bi bile dostopne. Predvidevamo lahko tudi, da se bo število uporabnikov večalo tudi glede na naraščajočo se brezposelnost, saj tovrstna menjava omogoča, da svoj potencial ljudje vključijo nazaj na trg skozi alternativni sistem. Časovna banka ima vsekakor prihodnost, predvsem pa je zelo pomembna zaradi ohranjanja solidarnosti in vzdrževanja vrednot. # aforizem nOViCe Pred krizo so vsi znali, med krizo nihče nič ne ve. ■ | LJUDSKA — ■ UNIVERZA ŠENTJUR BREZPLAČNA SPLOŠNA NEFORMALNA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH SEM TER TJA PO PRAVOPISU Na tečaju boste dobili razumljivo in enostavno razlago slovničnih pravil, pridobljeno znanje pa boste dodatno utrdili s pomočjo reševanja različnih vaj. PODJETNIŠKA PRILOŽNOST Tečaj vam predstavi osnove Podjetništva, ustanovitev podjetja kot obliko samozaposlitve, poslovni načrt, trženjski načrt in osnove računovodstva. Namenjen je vsem, ki si želijo svojo podjetniško idejo udejanjiti preko lastnega podjetja, iskalcem prve zaposlitve in tistim, ki so se znašli na trgu dela. AVTOŠOLA TUJEGA JEZIKA (ANGLEŠKI, NEMŠKI JEZIK) Avtošola tujih jezikov je najnovejša metoda jezikovnega poučevanja, ki omogoča vključitev v tečaje po področjih osebnega interesa. Pri poučevanju se uporabljajo interaktivne metode, v katere so udeleženci aktivno vključeni - v obliki debat, razvijanja veščin pogovora v vsakdanjih situacijah in na delovnem mestu. DIGITALNO pisarniško ZNANJE IN DESETPRSTNO tipkanje Program obsega organiziranje dela na računalniku, delo v programu Word in desetprstno tipkanje, delo v Programu Excel, spajanje dokumentov in delo z elektronsko pošto. WED POSLOVNIMI številkami P° bi bili osveščen potrošnik, k' se premišljeno odloča, boste 'meli v programu možnost podrob-neie spoznati osebni finančni načrt, družinski finančni načrt, izposojo, zadolževanje, posojila, varčevanje, zavarovanje in stroške zavarovanja. V VRTILJAKU svetovnega SPLETA Informacijska tehnologija se razvija in napreduje, hkrati pa spreminja našo družbo in življenjske navade. Naj vas ne P°v°zi čas - spoznajte svetovni splet, elektronsko pošto, spletno Poslovanje in pasti na spletu. PREKO OKEN KOZJANSKIH GRIČEV Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se odločajo za vstop v ekološko kmetovanje kot tudi tistim, ki že ekološko kmetujejo ter vsakodnevnim uporabnikom ekoloških živil. JAZ IN Tl Besede so zunanji izraz notranjega sveta, zato je učenje komunikacije del osebnostne rasti. Spoznajte značilnosti dobre komunikacije in še posebej komunikacije z ranljivimi skupinami. ZNAM IN ZMOREM SAM Program je zasnovan za odrasle s posebnimi potrebami z namenom vključevanja v vseživljenjsko učenje. KREATIVNO PISANJE IN IZRAŽANJE Naučite se kreativno izražati svoje trenutne misli, občutke, vrednote in potrebe. Ustvarjalno pisanje in izražanje bo izboljšalo vse prvine vaše komunikacije. PISAN SVET BESED Raznoliko kulturno izražanje je bistveno za razvoj ustvarjalnih spretnosti, zato izboljšajte razumevanje in poznavanje lastne lokalne in nacionalne kulture. MOJE ODLOČANJE Program omogoča razvoj ključnih kompetenc za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev. Predstavlja kmetijske trge in razvoj podeželja, pregled evidenc e-registrov, zakonodajo na področju kmetijske politike. »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.« O DELOVANJU LJUDSKE UNIVERZE SO POVEDALI... Jurij Kopinšek: »Menim, da Ljudska univerza Šentjur deluje zelo dobro in upam, da se bodo takšna in podobna izobraževanja še ponovila. Izobraževanje mi je prineslo veliko novega znanja o ekološkem kmetovanju, ki mi lahko v bodoče pride prav.« Lidija Kupec »Ko si ustvariš družino in posvetiš materinstvu, je še posebej pomembno, da ne pozabiš nase. Sama se zato trudim, da bi se izobraževala še naprej - znanje tujega jezika je sploh pomembno. Sorodnike imam tudi v tujini in ko nas obiščejo skupaj s svojimi novimi družinami, lahko pride do jezikovne ovire. Po končanem tečaju Avtošola nemškega jezika bom z njimi brez zadržkov govorila nemško. Delo v skupini zelo dobro poteka, vzdušje je vedno sproščeno, velikokrat se nasmejimo. Moduli so zanimivi, poudarek je na konverzaciji, želela bi si še več slovnice. Novo znanje mi bo v pomoč tudi pri iskanju nove zaposlitve.« Minka Aužner: »Kot upokojenka sem se z željo po še učenju in izobraževanju vpisala na Ljudsko univerzo Šentjur, v Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je namenjena starejšim. Njeno delovanje temelji na skupnem učenju in druženju starejših, željnih po novem in dodatnem znanju, kot so razna predavanja, potopisi ter ustvarjalne delavnice z različnimi zanimivimi programi. V prvi vrsti sem se vpisala v računalniški tečaj, da mi računalnik ni ostal tabu. Z usposabljanjem na računalniku sem si pridobila znanje na raznih področjih. Dnevne novice in dogodke lahko spremljam brez nakupa časopisov. Zanimivo je tudi prejemanje in pošiljanje elektronske pošte raznih prijateljev. Na delavnicah in predavanjih Univerze za tretje življenjsko obdobje spoznavamo zelo različne teme, še posebej všeč mi je bila tema o zdravilnih zeliščih, o zdravem prehranjevanju, o orientalskem plesu in sproščanju s smehom, pa še in še bi lahko naštevala o že izvedenih dogodkih, ki sem jih obiskala.« Albina Kolar: »Delovanje Ljudske univerze Šentjur se je dobro razširilo in je dostopno vsakemu Šentjurčanu, saj sega na najrazličnejša področja, ki zanimajo s tare in mlade, od zabavnih do tistih, ki so na ravni formalnega izobraževanja, saj se z zanimivimi vsebinami in predavatelji veliko naučimo. Eno takšnih je tudi tečaj Preko oken kozjanskih gričev, o ekološkem kmetovanju. Tudi v prihodnje si želimo tako dobro delo, veseli bi bili tudi še več razpisnih mest za tečaje tujih jezikov.« Jasmina Galčman: »Ljudska univerza Šentjur nudi pestro in raznoliko ponudbo predavanj in tečajev za vse različne starostne skupine, kar se mi zdi super z vidika dodatnega druženja med ljudmi, ki ga primanjkuje in tudi nekih novih znanj, ki ga pridobimo. Sama sem se udeležila izobraževanja Preko oken kozjanskih gričev, ki mi je dal veliko novih še nepoznanih dejstev o ekološkem kmetovanju, pravilnikih. Vesela bi bila, če bi bilo še več takšnih izobraževanj in bi se jih z veseljem udeležila.« 01 REPUBLIKA SLOVENIJA ^ ministrstvo za izobraževanje, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT Sprejemamo prijave za vpis v programe. INFORMACIJE: Tel.: 03 747 16 70 | GSM: 031 718 261 | e-pošta: inlo@lusentjur.si Naložba v vašo prihodnost OPtRACIK) nriNO FINANCIRA EVROPSKA UNI|A Evropski socialni sklad HOTEL ŽONTA „ ŠTUDENTSKI KLUB MLADIH ŠENTJUR vabita na ples v počastitev dneva žena in prihajajoče pomladi. Vabljeni Stari in mladi, pori in prijatelji ter prijateljice, da se zavrtite v pomlad. Šmarnica Orion in klape POZDRAV POMLADI PLES S SKUPINO ORION IN KLAPO ŠMARNICA _______ m Siobuia, V mcirso lltj _>o izorari Hladna predjed: manmano svinjska biča s t jm o omako z rolci S:.ss^!rpoma*n5kih Glavna jed: Hi E52S2 ' mešana solata Za vse. ki ne boste lačni, pa bo poskrbljeno v kavami z akcijskimi cenami koktajlov in sladic Vabljeni, da doživite večer z nami. ■ »idcllpif* ■ ■■OTnAKMMIlMHaBBiM mmt’ ■Pfffl I Madhant^ * ■M 1 tLiti-. VSTOPNINE NI! Rezervacija in informacije: (03)746 12 50 ali info@hotel-zonta.si CENA VEČERJE: Člani ŠKMŠ. 25 € Ostali-30 € /A\ ŠENTJUR I PONOVNO po pekovske izdelke v PEKARNO ŠENTJUR, v stari pekarni Bučo. Odprto VSAK DAN, od 5.00 do 21.00 ure Afruri d.o.o. PE Ul. Dušana Kvedra 20 3230 Šentjur Knjiga o Črnolid Anica Hvalec. V knjigi zbrala spomine na vas pod Ritnikom. Piše: Saša Rečnik Sejna soba Občine Šentjur je bila premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti predstavitvi knjige in avtorici izreči čestitke. Sedem let po izidu knjige o svoji rojstni vasi, belokranjski Preloki, je Anica Hvalec v tretji avtorski knjigi zbrala spomine, tako lepe kot slabe, o Črnolici, ki je postala njen dom. Vasica jo je tako navdušila s svojo lepoto, hribi, polji in z Voglajno na enem mestu, da se je odločila zapisati vse vedenje in znanje. Vas z vsebino Izkušnje avtorice izhajajo iz dolgoletnega dela in življenja. Pred tem je izdala že dve zbirki pesmi, in sicer Tihe breze iz leta 1990 ter Pesmi dveh iz leta 1998. V sodelovanju s šentjursko pesnico Ivano Klepec pa je izdala tudi knjigo Naša Preloka, ki je izšla leta 2005. Rešiti pred pozabo »Prvenstveni namen knjige je jasen in čist: rešiti pred pozabo, se pravi izgubo za vedno, stoletja nabirano vedenje o vasici pod Rifnikom, ki je s svojo lepoto tako prepričala avtorico knjige, da je postala njeno novo domovanje in ji za to nikoli ni bilo žal. Tako je knjiga dolžen poklon generacijam Črnoličanov, ki dajejo življenje in vsebino temu kraju, saj jih z ljubeznijo in hvaležnostjo umešča v našo zavest,« je v spremni besedi knjige zapisal Rado Palir. V knjigi sta zapisani dve povesti, ki sta nastali na podlagi resničnih dogodkov, ki jih je avtorica dolga leta zbirala in skrbno zapisovala od starejših prebivalcev Črnolice. Sicer je knjiga sestavljena iz treh delov: prvi del je posvečen Črnolici in njeni zgodovini, drugi del sta dve povesti, tretji del pa sestavljajo avtoričine novejše pesmi. Besedila krasijo ilustracije Iva Brodeja. Večer je povezovala Polonca Jazbinšek, za glasbeno popestritev s citrami je poskrbela Jasmina Levičar. Knjigo je skupaj z Literarnim društvom Šentjur izdala Ljudska univerza Šentjur. dejstva fisflfce Anica Hvalec Rodila se je 1. septembra leta 1932 v vasi Preloka v Beli krajini. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju, nato triletno trgovsko šolo v Novem mestu, za tem poslovodsko šolo v Ljubljani, končno pa čez leta še gostinsko šolo v Celju. Kasneje je postala privatnica v Šentjurju - najprej z gostilno, čez leta pa še s trgovino. Šentjurčanka je že več desetletij. (Luka Hvale) Anica Hvalec (desno) je v knjigi Moja Črnolica zbrala tako lepe kot slabe spomine na Črnolico. Novi poveljnik Srečko Mohar, nagrajenec Martin Močnik in novi predsednik Franc Hrovatič. PGD Ponikva. Na volilnem občnem zboru so potrdili novo poveljstvo. Piše: Gašper Andrinek Drugo februarsko soboto je bil v dvorani gasilskega doma na Ponikvi 91. redni letni občni zbor članov Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva. Po petletnem obdobju je potekel mandat celotnemu vodstvu, zato so bile na zboru izvedene tudi volitve organov društva. Na njih so za pet let podaljšali mandat predsedniku Francu Hrovatiču in poveljniku Srečku Moharju, ki tako ostajata na svojih položajih. V upravni odbor so bili izvoljeni še Peter Buser, Aleš Ferlež, Feliks Ferlež, Andrej Kumberger, Nives Mohar, Stanko Novak, Marko Pilpaher, Nadja Siter in Uroš Siter. Na občnem zboru so imenovali tudi nov operativni organ: Poveljstvo PGD, ki mu poveljuje poveljnik Mohar in ga sestavlja devet članov. Izvolili so še novo nadzorno in disciplinsko komisijo. Zamenjali bi brizgalno Podelili so tudi priznanja posebnega pomena, in sicer kot zahvalo za dolgoletno aktivno delo v vodstvu društva. Prejeli so ga Milan Ferlež st., dolgo- dejstva notice Aktivno leto 2012 Operativni gasilci PGD Ponikva so imeli v preteklem letu kar nekaj dela. Spopadli so se s petimi intervencijami, kjer so imeli opravka z dimniškimi in naravnimi požari ter gorečim avtomobilom. Opravili so tudi šest taktičnih vaj, od katerih velja izpostaviti vajo evakuacije v vrtcu na Ponikvi, kjer je zagorelo v pralnici. Gasilci so s pomočjo vzgojiteljic vse otroke prepeljali na varno. letni blagajnik, Martin Močnik, predsednik nadzornega odbora in Zinka Horvat, predsednica komisije za članice. Preteklo leto je bilo za ponkovške gasilce jubilejno, saj so praznovali 90. obletnico obstoja društva in ob praznovanju prevzeli novo gasilsko vozilo. V letu, ki sledi, so si postavili več ciljev. Nadaljevati želijo z izobraževanjem članov, do konca urediti garažo gasilskega doma in obnoviti dvorano. Nov izziv jim predstavlja zamenjava in nakup nove gasilske brizgalne, saj je trenutna iz leta 1968 - torej šteje že 45 let. Po občnem zboru je bila predstavljena tudi obnovljena spletna stran, ki jo je preuredil društveni informatik Andrej Kumberger. Poveljnik in predsednik ostajata Kar trikrat več vlomov in tatvin prometnih nezgod. Na splošno se stanje v prometu ni poslabšalo, na tem področju pa smo bili mogoče manj aktivni. Kateri cestni odseki beležijo še dodatno število prometnih nesreč oz. nagnjenost k prometnim nesrečam? O črnih točkah ne moremo govoriti, saj je delež hudo poškodovanih dokaj razpršen. Vsekakor je problematična cesta Celje-Šentjur-Grobelno, ki pomeni ključno migracijsko točko, in Šentjur-Dole-Goričica-Proseniško, kjer je večja intenziteta prometa zaradi povezovalnih poti. A statistika te relacije ne dokazuje kot črne točke, saj je bilo malo hudo poškodovanih. Kaj je bil vzrok v večini prometnih nesreč? Hitrost kot vzrok izstopa v letu 2012 v 30 primerih, v 24 primerih gre za neupoštevanje prednosti, v 19 primerih neustrezna varnostna razdalja, v 18 primerih nepravilna stran vožnje, v 6 primerih nepravilno prehitevanje, v 5 primerih pa nepravilen premik z vozilom, ki se nanaša na parkirišče ipd., kjer ni ponavadi nihče telesno poškodovan. Zaznali smo tudi porast pijanih tudi zelo obremenjena z avtocesto, kar se nanaša na razne oblike tatvin nafte ipd., ki se pojavljajo med tujci, večinoma gre za romunske državljane. Te storilce je glede na to, da so v tranzitu, tudi težko odkriti. Za lokalno prebivalstvo opažamo, da so na udaru predvsem lokacije ob avtocesti, saj so bila storjena kazniva dejanja takoj ob izvozu iz avtoceste, pri čemer smo dokazali, da so za to krivi tuji državljani. Kaj pa vlomi? Imamo tudi dosti poskusov vlomov. V analizi, ki smo jo naredili od 1. 8. 2012 do 23. 2. 2013, smo zabeležili 34 vlomov, kar je veliko, čeprav statistično vlomi minimalno odstopajo od lanskega povprečja. Zelo se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše, ki jih je bilo v tem obdobju 14. V letu 2012 je bil v porastu cilj napada na zlatnino in denar. V zadnjem času se med odtujenimi predmeti pojavlja zabavna tehnika, recimo televizorji, računalniška oprema ipd. Tudi letošnje leto smo imeli že 1. januarja na Primožu tak vlom, kjer je šlo za 20.000 EUR vredno opremo. Prejšnja leta je bilo teh vlomov bistveno manj. Gospodarskega kriminala je bilo v letu 2012 za kar 250 % več v primerjavi z letom 2011. Tovrstna kazniva dejanja izhajajo predvsem iz naslova poslovnih goljufij in s področja dela. Ta kazniva dejanja so zelo obsežna, vendar niso tako opazna s ceste. Obravnavali smo namreč 67 takšnih dejanj, predlani pa le 17. Največ je šlo za kršitev pravic delavcem, poslovnih goljufij je bilo 11. Tu izstopa pravni subjekt Koroška trgovina, ki je dejansko prevzela našo trgovsko družbo Resevna. Iz tega se kazniva dejanja kar reproducirajo. Glede na to, da smo v letošnjem letu spet priča številnim vlomom, kaj svetujete ljudem? Ljudem na splošno svetujemo, da odsotnosti ne obešajo na velik zvon in se dogovorijo s sosedi, da njihovo ( premoženje varujejo, praznijo poštne| nabiralnike in uporabljajo tehnična sredstva. To se pravi, da objekte tehnično zavarujejo z alarmnim sistemom. Nam lahko navedete nekaj odmevnih primerov preteklega leta? Teh primerov je veliko. Recimo 23. septembra smo v Dramljah v nekem družinskem sporu intervenirali, kjer je predhodno član družine vsem grozil s pištolo. Človeka smo aretirali, sicer pa nas je pričakal v kuhinji s pištolo. Pri varnostnem pregledu je bilo ugotovljeno, da je še imel eno v žepu, pri preiskavi pa, da je posedoval še eno. Istega meseca smo v okolici Šentjurja prišli do podatka, da nekdo doma goji prepovedano konopljo. Pri pregledu smo našli cca. 50 sadik konoplje in pri hišni preiskavi našli med drugim tudi dva kosa prepovedanega orožja za izstreljevanje vojaških nabojev in dušilec. Sodelovali smo pri izsleditvi storilca v Extreme baru v Celju. 21. oktobra je v tem lokalu prišlo do poskusa uboja. Še isti dan smo izsledili storilca, ki je sicer iz Šentjurja. Prometne nesreče Koliko prometnih nesreč se je zgodilo v preteklem letu? Za kakšne posledice je šlo? Lani se je zgodilo za 34,7 % več prometnih nesreč, kamor štejemo vse prometne nesreče. Če pa govorimo o tistih z najhujšimi posledicami, je bila lani le ena s smrtnim izidom, leto poprej pa sta bili dve. Imeli smo za 11,7 % več hudo telesno poškodovanih, kar gre na račun drugačne obravnave Ludvik Petrič. S komandirjem Policijske postaje Šentjur smo se pogovarjali o kriminaliteti in varnosti v občini, o delu šentjurskih policistov na protestnih shodih in o kadrovsko-delovnih razmerah na postaji. Piše: Jasna Romih Tako kot vsa druga okolja tudi Šentjur ni oaza za kriminaliteto in deviantnost. Na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je v preteklem letu policija veliko storila. Kljub temu se število nekaterih kaznivih dejanj statistično gledano veča. Zaskrbljujoče je predvsem večanje gospodarskega kriminala, število kršitev zakonov o javnem redu in miru, kršenje zakona o pravilih cestnega prometa, številčnost tatvin in vlomov ter nenazadnje nasilje. Porast kaznivih dejanj Kako bi ocenili stanje varnosti v občini Šentjur? Varnostna situacija na območju občine Šentjur je primerljiva z letom 2011, s tem, da se nekateri pokazatelji nekoliko spreminjajo. Na področju kriminalitete smo zaznali za 1 % manj kaznivih dejanj. Prav tako smo obravnavali za 4 % manj kaznivih dejanj oz. smo podali za 4 % manj kazenskih ovadb, zaznali pa smo porast prekrškov za 17 %. Na področju varnosti cestnega prometa smo zaznali porast prometnih nezgod za 34,7 %, s tem da so posledice nesreč nekako primerljive z letom 2011. Bilo pa je nekoliko več hudo telesnih poškodovanih, predvsem na račun avtoceste. Katera kazniva dejanja se najpogosteje pojavljajo v občini? Če gledamo generalno, vsekakor izstopa premoženjska kriminaliteta, kjer smo zaznali za 290 % več kaznivih dejanj. Premoženjska kriminaliteta predstavlja predvsem tatvine, vlome, razne oblike vandalizma in nekatere klasične oblike goljufij, kamor spada premoženjska delinkvenca. Problem je predvsem to, da so oblike teh kaznivih dejanj hujše kot nekaj let nazaj. Povedati moram, da je PP Šentjur voznikov v primerjavi z letom poprej. Med povzročitelji nesreč je bilo takšnih 9,7 %. Drugače smo obravnavali 17 % manj vinjenih voznikov oz. 93, v letu poprej pa 112. Uporaba drog tudi med mladoletniki Kakšna je razširjenost drog v občini? Na področju prepovedanih drog smo letos zaznali 8 prekrškov, v letu poprej pa 10. Zaznali smo 8 kaznivih dejanj s področja posesti, v letu 2011 pa 6. V največ primerih smo zasegli konopljo, pa tudi steroide in podobne zadeve. V lanskem letu smo odkrili tudi en laboratorij, v dveh primerih pa smo poleg obravnave gojenja prepovedanih rastlin v manjših količinah zasegli tudi orožje. Statistično gledano se ta problematika povečuje, menim pa, da nismo pretirano obremenjeni s to zadevo. Družinsko nasilje Kako pogosto oz. kolikokrat ste v preteklem letu posredovali pri nasilju? Katera vrsta nasilja se najpogosteje pojavlja? V letu 2012 beležimo porast vseh prekrškov za 17 %, izstopajo pa kršitve javnega reda in miru. Gre za porast prekrškov na javnih mestih za 22 %, fizično napadanje za 33 %, nasilje v družini za 7,1 %• Zadeve uhajajo iz rok zlasti na večjih prireditvah, kot npr. od decembra naprej v kavarni Center Selič. Imamo tudi porast v izreku ukrepov prepovedi približevanja -24, v letu 2011 smo jih imeli 14. Pri nasilju v družini so po navadi žrtve šibkejši členi: ženske in otroci. Delovne razmere na postaji Iz lanskoletnega poročila Varuha človekovih pravic je razvidno, da državni preventivni mehanizem Predlaga nekatere izboljšave na PP Šentjur. Ali seje katera izmed predlaganih izboljšav dejansko izvedla? Lani smo imeli nadzor in poročilo je bilo obravnavano na ožjem kolegiju direktorja. Sklepi so bili podani. Namestili smo zvonec za invalide, tnalo smo spremenili prostore za Pridržanje oseb, zagotovili smo tudi ustreznejšo opremo za policiste - prej so sedeli na vrtnih stolih, uredili smo tudi prostor za zasežene predmete. Varuh nas je obiskal ponovno in s tem, kar smo naredili, je bil zadovoljen. Kakšno plačo dobivajo policisti, kakšno je njihovo zadovoljstvo z njo? Policist začetnik ima osnovno plačo, mislim da 630 EUR neto, s tem da mu pripadajo tudi dodatki za nočno, praznično in nadurno delo. Postopno lahko napreduje in tako je tudi plača višja. Ali se kaže pomanjkanje kadra tudi na PP Šentjur? Na splošno je na lokalnem nivoju v vsej Sloveniji manjša zasedenost od predvidene. Večina postaj ima vsaj 20 % primanjkljaj kadra, kar je odraz vsesplošnega varčevanja. Tudi mi nismo izvzeti iz tega, saj ni novih zaposlovanj, odhodi se ne nadomeščajo. Dejansko na PP Šentjur manjka četrtina potrebnega kadra. Zaenkrat tega občani ne občutijo oziroma menim, da v nobenem primeru niso ogroženi. Vsekakor bi ob več razpoložljivega kadra še bolj kvalitetno zagotavljali varnost. Glede na stanje v državi, socialne razmere ipd. se povečujejo razne oblike premoženjske kriminalitete, kot so, recimo, vlomi, kar najbolj negativno vpliva na občutek varnosti ljudi, po drugi strani pa smo zelo obremenjeni s kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete. Specialna enota PP Kolikor mi je znano, so nekateri policisti iz PP Šentjur delali tudi na protestih. Na podlagi česa je potekal njihov izbor? Policisti, ki so sodelovali pri zavarovanju teh protestov, so pripadniki naše enote. So ljudje, ki se vseskozi usposabljajo za opravljanje takšnih nalog. Sodelovali so trije, delovali pa so tako v Ljubljani kot v Mariboru. Gre za generalno ureditev, kjer pripadnike posebne enote ministrstvo zavaruje še za dodaten riziko. Na podlagi državne uredbe jim pripada tudi 20 % višine osnove, ki je določena na podlagi plačnega razreda. ♦ aforizem novice Za kulturne prireditve so vstopnice prepoceni, za nekulturne predrage. Policist prejel medaljo za hrabrost Blaž Zidanški prejema medaljo iz rok ministra Gorenaka in direktorja Policije Stanislava Venigerja. Blaž Zidanški. Policist, ki je za pomoč drugemu tvegal svoje življenje. Piše: Jasna Romih V začetku februarja je vrh policije podelil dve medalji policije za hrabrost in pet medalj policije za požrtvovalnost. Med nagrajenci je bil tudi šentjurski policist Blaž Zidanški, ki je v noči na dan mrtvih pogumno poskušal rešiti utapljajočo se ponesrečenko iz avta, ki je v prometni nesreči pristala v narasli in deroči Voglajni. Pri tem je izkazal posebno hrabrost, ob kateri je postavil na nitko tudi svoje življenje, kar mu kot policistu pri izpolnjevanju svoje službene dolžnosti ne bi bilo treba. Medaljo sta mu v Ljubljani podelila generalni direktor policije Stanislav Veniger in minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak. Pohvale Prav tako je bil deležen spoštovanja v sami občini, saj ga je sprejel župan občine Marko Diaci. Z njegovim hitrim odzivom in predanostjo delu je zadovoljen tudi komandir policijske postaje Ludvik Petrič: »Mislim, da je v tem primeru storil vse, kar je bilo v njegovi moči, in žal mi je, da nismo ohranili tega življenja. Po spletu okoliščin smo izgubili bitko s časom. Marsikdo bi na primer čakal na gasilce. Mi tudi opreme za tovrstno reševanje nimamo, vidljivost je bila zelo slaba, nismo videli, kje hodimo, ni bilo varovalnih vrvi... a menim, da smo tukaj naredili nekaj več.« Želeli smo slišati tudi Blaževo plat, vendar o dogodku ne želi govoriti zaradi tragične izgube oziroma zaradi obzirnosti do sorodnikov umrle mladostnice. To vsekakor še dodatno krepi njegovo etičnost in dokazuje, da ni le predan policist, temveč tudi človek z vestjo, ki ne želi, da ga povzdigujemo v junaka. POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor Elbatrade d.».o. sssss, Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ■ ZUPANOVA PISARNA Pomembno je ne samo spodbujati aktivno delovanje mladih, ampak jih tudi opremiti z znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. 1 JBmAšrjc F IT/iEreW|]»Jd|V|* \ JI' t:Ji j tolikokrat so izvedli kviz »Ali poznaš svojo občino?« DEJSTVA [IEVP3 Projekt preko meja šentjurske občine Kviz sta si ogledali tudi predstavnici Mladinskega sveta Velenje in tamkajšnjega mladinskega centra, saj podoben projekt nameravajo izvesti tudi v Mestni občini Velenje. »Projekt je naletel na dober odziv tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju, kjer smo ga v okviru nacionalne agencije Movit kar štirikrat predstavljali drugim organizacijam ter občinam kot primer dobre prakse. Tudi v drugih občinah vse bolj spoznavajo, kako pomembno je, da mladi poznajo okolje, v katerem živijo, in da je to ena izmed poti aktivnega vključevanja mladih v družbo. Mi bomo z dosedanjimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje in jih na podlagi dosedanjih izkušenj izboljševali ter nadgrajevali,« je zaključila Žmaherjeva. Med sabo seje pomerilo šest šol. Nad pravilnimi odgovori je bdela stroga komisija. cenci OŠ Franja Malgaja Šentjur so bili ponovno najboljši. Vprašanja so bila včasih pošteno zavita. bčina Šentjurje v četrtek, 14. febru- ■ ■ arja 2013, odprla svoja vrata še bolj ■ W na široko kot običajno. V okviru pobude Skupnosti občin Slovenije (SOS) vse občine po Sloveniji dan odprtih vrat pripravijo na isti dan. Že tretje leto zapored je bil dan v znamenju mladih, ki so se pomerili tudi v kvizu. Ponovno OŠ Franja Malgaja Občina je v sodelovanju z Mladinskim centrom Šentjur (MCŠ) že tretjič pripravila kviz »Ali poznaš svojo občino?«, ki je del projekta Tvoje dejanje šteje. Na kvizu so se osmošolci šentjurskih osnovnih šol pomerili v poznavanju ustroja lokalne samouprave ter raznolikih podatkov o občini Šentjur. MCŠ je tudi letos izvajal interaktivna predavanja na osnovnih šolah, s pomočjo katerih so osmošolci spoznavali svojo občino. V polni sejni dvorani so sicer zimske razmere greli navijači in z glasnim navijanjem spodbujali svoje sošolce, ki so odgovarjali na raznorazna vprašanja. Njihovo znanje je moralo zajemati podatke o naravni in kulturni dediščini, zgodovini, gospodarstvu, znanih osebah, nalogah župana NAJBOLJ IZOBRAŽENA EKIPA JE BILA EKIPA OŠ FRANJA MALGAJA ŠENTJUR. in občinskega sveta ter o organiziranosti in delovanju občinske uprave in upravne enote. Med vsemi šestimi ekipami je bila najglasnejša in najbolj izobražena ekipa OŠ Franja Malgaja Šentjur. Zmagovalca je izbrala komisija v sestavi Vesne Razboršek (Dom starejših Šentjur), Albine Karmuzel (Vrtec Šentjur), Tine Pečar (Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur), Edvarda Peperka (Občina Šentjur), Rajka Ant-leja (Razvojna agencija Kozjansko) in Mojce Stropnik (MCŠ). Mladi bolje poznajo občino kot starejši Zbrane sta pred začetkom kviza pozdravila tudi župan mag. Marko Diaci in vodja Mladinskega centra Šentjur Lara Žmaher. Žmaherjeva je povedala, da projekt vpliva na boljše poznavanje domačega okolja: »Več znanja sicer pridobijo osmošolci, ki se posebej pripravljajo na občinski kviz in skupaj z nami predelajo priročnik Od občana do župana, zanemarljivi pa nista niti dve uri, ki jih vsako leto v okviru pouka skupaj z osmošolci namenimo spoznavanju splošnih značilnosti občine Šentjur ter sprejemanja odločitev na lokalni ravni. Lahko bi rekli, da Po delavnicah in še posebej po tekmovanju ua kvizu osmošolci poznajo svojo občino bolje kot 'povprečen1, odrasel občan.« Kviza so se udeležili tudi občinski svetniki Jožef Artnak, Vladimir Belina, Jelka Godec in Franc Korenjak, ki so odgovorili na vprašanje, zakaj so se odločili postati svetniki in bili vsi mnenja, da jim ni žal. Mlade želijo opremiti z znanjem Kot poudarjajo na Mladinskem centru, je potrebno mlade spodbujati, da so aktivni, da aktivno delujejo v kraju, v katerem živijo, in da so del sprejemanja odločitev. »Vendar je pri sprejemanju odločitev težko sodelovati, če nimaš informacij, če nisi poučen o priložnostih in možnostih, ki ti jih ponuja okolje, v katerem živiš. Če ne poiščeš potrebnih informacij ali nimaš ustreznega znanja, je tudi težko razvojno delovati, predlagati ali delati spremembe, zato so znanje in informacije ključnega pomena pri aktivnem delovanju,« je dodala Žmaherjeva. Namen dneva odprtih vrat je opozoriti na pozitivne dosežke občin ter na konkretnih primerih prikazati njihov razvoj. Županje in župani, občinski sveti ter zaposleni v občinskih upravah po celi Sloveniji želijo pokazati širši javnosti, da so v dobrem spreminjali podobo lokalnih nivojev in vplivali na kvaliteto življenja ljudi v različnih predelih države. Kot ocenjujejo v SOS, je potrebno povečati odprtost delovanja občin. NE NASEDAJTE OGLASNIM SPOROČILOM Mobilni operaterji Cene naročnin ponudnikov mobilnih storitev se lahko precej razlikujejo. Paketi za mlade. Mladi lahko kličejo bolj ugodno. Piše: Saša Rečnik, Nastija Močnik [ Obdržite lahko svojo številko Če se uporabnik zaradi določenih ( razlogov odloči za zamenjavo mobilnega operaterja, lahko pri tem obdrži svojo staro telefonsko številko in SIM kartico. To storitev omogočajo I vsi mobilni operaterji, prenos številke k drugemu operaterju pa traja največ tri delovne dni. Za vse potrebne postopke nov £ operater zaračuna 5 EUR, poskrbi pa tudi za prepis telefonskega imenika. Pri prehodu k novemu operaterju uporabnik prekine staro naročniško razmerje, ki ga predhodni operater, če do prekinitve pride prej, kot pa je določeno v pogodbi, dodatno zaračuna. Mobilna telefonija oziroma njena uporaba se je v Sloveniji v zadnjih 10-15 letih močno razširila in posledično spremenila naše vsakdanje življenje, navade, običaje in komunikacijo nasploh. Prenosni telefon naj bi uporabljalo že kar 90 % vseh Slovencev. Primerno temu odstotku se je tekom tega obdobja ustanovilo precej mobilnih operaterjev, ki svojim in potencialnim uporabnikom želijo ponuditi kar se da nizkocenovna naročniška razmerja in ostale storitve ter ugodnosti. Operaterji Na slovenskem trgu se pojavljajo naslednji mobilni operaterji: Mobitel, Si.mobil (pod katerega spada tudi blagovna znamka bob), Tušmobil, T-2, Izimobil, Debitel, Telemach mob., Amis Mobil, Mmobil in Teleing. Prva dva delujeta na lastnih omrežjih GSM in UMTS, Tušmobil pa poleg svojega omrežja tudi na Pokritost mobilnih operaterjev Največji slovenski mobilni operater Mobitel z omrežjem GSM pokriva 85,30 % ozemlja, sledita mu Si.mobil z 80,20 % in Tušmobil z 78-odstotnim pokrivanjem ozemlja. Vsi trije pa sicer dosegajo okoli 90-odstotno pokritost prebivalstva. Z omrežjem UMTS Mobitel pokriva 90,60 % prebivalstva, Si.mobil 90 %, Tušmobil 81,35 % in T-2 35 %. nacionalnem roamingu Telekoma Slovenije (pred časom Mobitela). Na slednjem deluje še Debitel, Izimobil, Si.mobilovega omrežja pa se poslužujejo T-2, Amis Mobil, Mmobil. Pod omrežje Tušmobila spada še Telemach mob. V našem mestu imata svoje poslovalnice le Tušmobil (Center Selič) in Mobitel (v zgradbi Robotrade). Najbližja prodajna mesta skoraj vseh operaterjev ali njihovi pooblaščeni prodajalci so nam na voljo v Celju. Po podatkih, dostopnih na internetu, smo preverili, kateri mobilni operaterji so s svojimi storitvami naj cenejši, osredotočili pa smo se tudi na druge storitve, ki jih ponujajo potrošnikom. Naročniška razmerja Nekoč zelo priljubljene »mo-bikartice« že nekaj let niso več v množični uporabi, uporabniki mobilnih telefonov se zaradi velike količine dnevnih klicev, kratkih sporočil in drugih storitev odločajo raje za naročniška razmerja. Ko se želimo odločiti za nov telefon in naročniški paket, nas po navadi zasujejo z veliko različnimi paketi, ki se razlikujejo v ceni in količini zakupljenih minut, (multimedijskih) sporočilc, prenosa podatkov itn. Višina cene naročniškega paketa je seveda odvisna tudi od cene telefona, ki ga naročnik kupi. Izbrati torej pravi paket, ki nam poleg vsega ne bo preveč posegal po denarnici, postane prava misija. Najcenejšo Prenos podatkov v tujini - Hrvaška (1 Mb) Debitel (T-Mobile, Vip in Tele 2) j 10.24 € Izimobil (Tele 2) n j 2.05 € H T-2 (Tele 2) i \ 24 58 € Tušmobil (Tele 2) ; 8.51 € Si.mobil (Vip) 4.61 € Mobitel (T-Mobile) 6.14 € 0.00 € 5.00 € 10.00 € 15.00 € 20.00 € 25.00 € 30.00 C V tujini je surfanje po internetu lahko precej drago. naročnino je mogoče skleniti pri Si.mobilu, Debitelu in Telemachu, in sicer za 0 EUR na mesec, pri čemer pa ne zakupimo določene količine klicnih minut in sporočil, temveč jih plačujemo po cenejši tarifi. Najdražji paket ponujajo pri Mobitelu za 77,00 EUR/mesec z neomejeno količino minut v domače in stacionarna omrežja, 200 minut v druga omrežja, 1000 SMS in MMS sporočil in neomejen prenos podatkov. Operaterji različnim starostnim skupinam ponujajo prilagojene pakete naročnin, pri čemer skušajo upoštevati njihove komunikacijske navade. Upokojenci lahko tako sklenejo cenejše naročnine z manj minutami in sporočili (npr. pri Si.mobilu paket Senior Zate za 14,32 EUR, ki vključuje 200 minut v vsa omrežja in 50 sporočil), mladi pa se lahko odločajo med različnimi naročninami (odvisno od tega, ali se raje pogovarjajo ali komunicirajo preko sporočil), cene katerih se gibljejo povprečno okoli 16 EUR. Najbolj znani in uveljavljeni paketi za mlade so Itak Džabest pri Mobitelu za 19,00 EUR, Orto u nulo in Orto Smart pri Si.mobilu za 12,00 EUR oziroma 20,00 EUR ter Mingl 12 za 12,00 EUR in Mingl 17 za 17,00 EUR pri Tušmobilu. Če upoštevamo, kaj paketi ponujajo, lahko zaključimo, da sta najcenejša paketa prav slednja dva. Internet na vsakem koraku Mobilni telefon že dolgo ni več le sredstvo za klicanje in pisanje sporočil, temveč marsikomu tudi osnovna naprava za prenos podatkov. To pomeni, da lahko kjerkoli in kadarkoli dostopate (pod pogojem, da imate vključeno omrežje) do svojih najljubših spletnih strani, elektronske pošte ali družabnih omrežij. Večina naročniških paketov že vključuje določeno količino prenosa podatkov, od 10 MB do neomejene porabe prenosa (npr. nekateri paketi pri Tušmobilu). Klicanje, tipkanje in »surfanje« v tujini Ko se odpravljate v tujino, Primerjava treh največjih sl0^_f*^mobilnih operaterjev morate biti pri uporabi mobilnega telefona še posebej previdni, kajti tarife izven meja so višje in stroški lahko hitro narastejo. Mobitel ima sicer urejen roaming v 175, Si.mobil v 151, Tušmobil pa v 143 državah po svetu. Za gostovanje v Evropski uniji (velja za obdobje od 1. 7. 2012 do 30. 6. 2013) domači operaterji zaračunajo 0,29 EUR/min za odhodne in 0,08 EUR/min za dohodne klice ter 0,09 EUR za pošiljanje kratkega sporočila. Prenos podatkov nas stane 0,70 EUR/MB, a mesečna omejitev pri tem ne presega 50 EUR. Ko dopustujete na Hrvaškem, poskrbite za izbiro najcenejšega ponudnika storitev. Ta je odvisen od vašega trenutnega domačega operaterja. Cene za klice s Hrvaške v domovino se gibljejo med 0,58 in 1,36 EUR/min, za dohodne klice med 0,15 in 0,46 EUR/min, za SMS sporočilo med 0,1320 in 0,30 EUR in za brskanje po medmrežju med 2,05 in 24,58 EUR/MB. mobilni operaterji Klicni interval Klici (domače intU^ omrežje) (EUR/n^/'^-' dMS in MMS (EUR) Prenos podatkov (EUR/MB) Najcenejši naročniški paket*** Najdražji naročniški paket Mobitel 60/1* 0,13353 0,10 0,43 Povezani 120 (12 EUR) Mega Povezani (77 EUR) Si.mobil 60/1* 0,11 _____ 0,11 0,553 ORTO U NULO (12 EUR) XL Zate (54, 90 EUR) Tušmobil 30/30** 0,15 0,15 0,43 MINGL 12 (12 EUR) Brezmejnih X (59,90 EUR) 60 sekund. *** Upoštevni so paketi, kjer nar > količino minut, sporočil in prenosa podatkov. NEW Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 sejmu v Komendi, na razstavnem prostoru Sloge od 22. do 24. marca 2013! Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net REZALNO CEPILNI STROJ TAJFUN RCA 600 JOY servisiranje osebnih in dostavnih vozil priprava in vožnja vozila na tehnični pregled diagnostika vseh vrst vozil servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Gradili bodo žusemski stolp ljubezni Stolp. Vrh Žusma bo krasil 25-metrski stolp. Piše: Jasna Romih Na Žusmu bo poleg cerkve, ki je posvečena sv. Valentinu, zavetniku zaljubljencev, sedaj stal tudi stolp ljubezni. V kraju, kjer legende grofov Žusemskih še vedno žive, je vrednost projekta ocenjena na kar 147.000 EUR. Glavni pobudnik zanj je bil sprva podpredsednik Planinskega društva Žusem Martin Ozis, čigar ideja je bila zgraditi železni stolp, podoben tistemu na Resevni. Kasneje se je na idejo graditve stolpa vezalo vse več ljudi, ki so se nato skupaj odločili, da bo za razliko od stolpa na Resevni, na 669 metrov visokem Žusmu stal stolp zgrajen iz lesa. Imel bo več podesti in bo 5,9 m višji od tistega na Resevni. Za vzor mu bo namreč štiri pomladi nazaj zgrajen stolp na Vrhniki, ki je stal okoli 125.000 EUR. Zgrajen je bil pod vodstvom znanega ter uspešnega projektanta Poldeta Torkarja, s katerim so v planinskem društvu prav tako navezali stike in se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju pri pripravi projektne dokumentacije. dejstva noflce Podatki o stolpu: Višina stolpa: 25,90 m Tloris temeljev: 6 x 6 m Število stopnic: 116 Število podestov: 22 Razgledne ploščadi: 2 Višji od vrhniškega brata Žusemski planinci so si ogledali stolp na Planini pri Vrhniki, ki je sicer za 5,37 m nižji od predvidenega na Žusmu in ima le eno razgledno ploščad. Prav tako so navezali stike s predstavniki PD Vrhnika, ki so z njimi že delili svojo izkušnjo pri gradnji ter nasvete in znanje, ki so ga sami pridobili skozi gradnjo tamkajšnjega stolpa. Stolp bo stal na zemljišču, ki ga je PD Žusem že odkupilo. V izdelavi je tudi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, vzporedno s tem pa zbirajo denarna sredstva. Sredstva za stolp zbirajo v obliki donacij pravnih in fizičnih oseb, organov lokalnih skupnosti, prostovoljnega dela, sponzorstva v obliki storitev, prodaje promocijskega materiala in z darovanjem za stopnice, podeste in razgledne ploščadi. Na ta način so zbrali okoli 25.000 EUR. Pri projektu bo pomagala tudi Občina Šentjur, saj bo v proračunu za leti 2013/2014 za omenjeni projekt namenila sredstva v višini 12.000 EUR, finančno pa bodo pomagale še KS Loka pri Žusmu, KS Slivnica pri Celju in KS Sveti Štefan. Po besedah predsednika PD Žusem Simona Mansuttija se nameravajo poleti s projektom prijaviti na še kakšen razpis in na ta način dobiti še nekaj sredstev, a najprej morajo urediti gradbeno dovoljenje in ostalo dokumentacijo. Pri tem ocenjujejo strošek projektne dokumentacije na 12.000 EUR. Potencial za prihodnost Kljub temu, da imajo zbranih le dobro petino sredstev, so že poravnali del avansa projektivnemu podjetju P&A Torkar d. o. o., prav tako tudi del avansa za 44 m3 macesnovega lesa, ki ga potrebujejo za gradnjo in bo stal 17.000 EUR. Kljub temu, da so predvideni stroški same gradnje ocenjeni na 92.500 EUR, pa v PD Žusem poudarjajo, da bo stolp ljubezni vplival na razvoj v celotni regiji, saj predstavlja Žusem po njihovem mnenju velik potencial za prihodnost, predvsem z vidika turizma, zato se bodo v ta namen takoj, ko bo stolp ljubezni zgrajen, lotili tudi obnove stare šole v planinski dom. Zato upajo, da bodo do poletja pridobili gradbeno dovoljenje in na ta način pričeli z gradnjo, ki bi naj zagotovo bila končana naslednjo pomlad, lahko pa tudi prej. Če bo stolp zgrajen že prej, pa bomo imeli za Valentinovo eno idejo več, kam peljati svoje ljubljene. Lahko se bomo povzpeli po kar 116 stopnicah na stolp ljubezni, od koder bomo občudovali subpanonski in dvigajoč se predalpski svet, zvečer pa se še udeležili tamkajšnjega, že sicer tradicionalnega Valentinovega nočnega pohoda. »Ne dvomimo, da bo stolp privabil številne obiskovalce v naše kraje, kar bo pozitivno vplivalo na Maketa stolpa v merilu 1:20, ki je postavljena na vrhu Žusma in je opremljena s puščico z napisom: »Z vsakim evrom bom večji«. razvoj turizma v regiji. Smiselno je v ta projekt vključiti tudi obnovo stare šole v planinski dom in s tem obiskovalcem zagotoviti zadovoljivo ponudbo storitev,« je pogovor zaključil Mansutti. NAGRAJUJEMO ZVESTOBO NAGRADNA IGRA ,oST,<-* ZPRli. AHACU ZA ZVESTE NAROČNIKE Spoštovani naročniki! Za vas smo pripravili enostavno nagradno igro. ŠENTJL1DSKE Ce ste naročnik Šentjurskih novic, nam na mm *i~ «i>n ■> e-naslov urednistvofglsentiurskenovice.si pošljite I f \ V mm m | geslo februarske nagradne igre: | || 1 U IX A l ”1 V Šentjurskih novicah izvem veliko novega! I—J Pripišite še svoj naslov, na katerega vsak mesec dobivate Šentjurske novice. Med gesli, ki bodo na naš e-naslov prispela do najkasneje 26. marec 2013, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel Februarsko nagrado dve dnevni kosili v Gostilni pri Ahacu. prejme Peter Jevšinek. Gostilna pri Ahacu d.o.o. 1 Stopče 31,3231 Grobelno V I Tel.: 03 / 746 66 40 ■ 1 gostilna@ahac.si www.priahacu.si / H \ Aktualna m X ponudba m \ Zvedel sem nekaj novega Snežna odeja spremeni pokrajino v idilično pravljično podobo. Valentinovo pod slamnato streho Katalog. Zbrane aktualne informacije, povezane s kmetijstvom. Piše: Jure Godler Naslov za publikacijo »Zvedel sem nekaj novega« sta si pripravljavca tega projekta -Marijana Novak in Zavod Vendi - izposodila iz stare ljudske pesmi. Samostojno podjetnico je spodbudilo k nastanku knjižice dejstvo, da ima podeželje še veliko neizkoriščenega potenciala, kar nas zbode ravno v trenutku, ko je naša država v naj hujši gospodarski recesiji in veliki brezposelnosti. Na drugi strani pa imamo neokrnjeno naravo, stavbno dediščino in druge neizkoriščene naravne vire. Skupaj z znanjem pa bi lahko te vire uporabili kot osnovo za razvoj novih storitev in izdelkov za trg. »Prav to nas je spodbudilo, da poiščemo aktualne informacije s področja kmetijske politike, naravovarstva, javne uprave, šolstva, s področja prava in ekonomskih znanj, ki so povezane s kmetijstvom,« je nadaljevala Novakova. Sodelovanje s strokovnjaki Prispevke, zbrane v katalogu, so pripravljali skupaj s sodelovanjem strokovnjakov iz različnih področij javne uprave, ministrstev, zavodov, institucij in podjetij. Katalog bo natisnjen v nakladi 4.500 izvodov. »V njem smo izpostavili tudi nekaj dobrih praks, kot je že delujoča potujoča tržnica, tovarna za proizvodnjo bioplina ali predelavo rastlin in ostankov ali pa šola, ki vzgaja dijake in študente, ki bodo kot mladi in znanju odprti prevzemniki kmetij dobro kmetovali,« je nadaljevala sklicateljica novinarske konference. Skupni stroški projekta so ocenjeni na 16.125 EUR, z razpisa Evropskega kmetijskega sklada pa je prijavitelj prejel 8.423 EUR. Zadovoljstvo ob tem projektu pa je izrazila tudi direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smolej. Kozjanska domačija. Romantično razvajanje pri njih je lahko nekaj posebnega. Piše: Vid Aužner Ležišče pod slamnato streho, Valentinova kopel, penina ali zeleni čaj ter pecivo za dve osebi je bila tokratna Valentinova ponudba. Za čim boljši odziv so na Valentinov dan pripravili tudi nagradno igro, kjer so nagrajencu nudili brezplačen obisk ter razvajanje v dvoje. Da je pri njih res tako pravljično in romantično, se je v teh dneh prepričal marsikateri par, ki je bil z njihovo ponudbo več kot zadovoljen. Uredili so sankališče, v domači hiši pa poskrbeli za toplo zavetje in tople napitke. Domačnost Kozjanska domačija je ponos Dobja. Hiša, ki je značilni predstavnik zahodnega dela Kozjanskega, je bila leta 1830 dom malega kmeta in še danes ohranja svojo prepoznavnost. Oblikuje jo izjemna skladnost gradnje zidanega in lesenega dela ter slamnata streha, ki poudarja značilnost visoke stopnje znanja takratne obdelave. Gostitelji se vsako leto trudijo, da gostom ponudijo čim več domačnosti, kar je tudi njihovo osnovno vodilo pri izboru hrane, ki izhaja iz tradicije. To vsekakor še ni vse, saj imajo tudi svoj zeliščni vrt s Kneippovo potjo za refleksno masažo stopal. Še ne dolgo nazaj so postavili apiterapevtski čebelnjak, kjer si lahko posameznik izboljša ali ohranja zdravje ter ima možnost spoznati čebelo in čebelje pridelke. Vsako leto na Kozjanski domačiji v zadnjem tednu meseca avgusta pripravijo teden starih obrti in običajev. V tem času v živo predstavijo življenje in delo iz starih časov. Tako bo tudi letos, saj se na to veliko tradicionalno prireditev že resno pripravljajo. # aforizem___________noV|Ce Od vode je odvisno, kako uspešna sta ribič in politik. Ribič je uspešen v globokih, politik v kalnih. inmMwmiiiiwm ir.i j ; ai i immmbmmhhmb Pustni minikoncert »Popustno« soboto so kulisarni-co šentjurskega kulturnega doma zavzele šeme. Prevladovala sta glasba in smeh, saj je Študentski klub mladih Šentjur tudi letos organiziral minikoncert po pustu. Po zatišju v januarju sta za alternativne zvoke poskrbeli skupini Kronika in Skeebeep, ki sta napolnili Prostor, najbolj vztrajne pa sta pokonci držala DJ-a Quicker Bal-ance. Občinstvu se je najprej predstavila mlada skupina Skeebeep iz Kungote. Čeprav je trojica posnela že tri avtorske pesmi, je preigravala večinoma vsem znane ska in punk komade. Po nastopu Štajercev so zbrani komaj čakali nastop članov skupine Kronike s Frankolovega, ki so s seboj pripeljali kar nekaj takšne in drugačne podpore. Frankolovski Res Nullius je preigraval večinoma avtorsko glasbo s svojega albuma V napačnem letu, ki je izšel konec lanskega novembra. Vendar so bili poslušalci deležni tudi zvokov skupin bivše skupne države od Majke do Partibrejkersov. Naslednji minikoncert bo v marcu organizirala Dijaška sekcija ŠKMŠ. Med obiskovalci je bilo veliko mask. Spomini na pot XIV. divizije Skupina 40 pohodnikov in služba prve pomoči je pot začela v Sedlarjevem. Komemoracije. Poklon padlim borcem XIV. divizije. Piše: Ivan Straže Člani Združenja borcev za vrednote NOB Šentjur so se minule dni udeležili kar treh žalnih komemoracij pri spomenikih padlim borcem XIV. divizije. Skupina pohodnikov je pot začela 8. februarja v Sedlarjevem in peš krenila proti Bohorju in Planini. Drugi dan pohoda, 9. februarja, so se ustavili pri spomeniku padlim borcem XIV. divizije na Planini, tretji dan pa ob spomeniku padlim v vasi Gračnica v Rimskih Toplicah. Povsod je zaigrala godba na pihala, zapeli so pevski zbori, svoje misli so izrazili recitatorji, praporščaki, slovenska vojska, župani in slavnostni govorniki. Pred 69 leti Govorniki so osvežili spomin na mrzle zimske dni z več kot dejstyaJSoy.ee Govorniki kritični Govorniki so bili tudi kritični do odnosa vodilnih v naši novi državi, za katero so mnogi dali svoja življenja. Pot do svobode so preživeli borci in borke tlakovali z nadčloveškimi napori, ustvarjali jugoslovansko in slovensko narodno zavest in nas sooblikovali v sodobni narod. Tlakovali so narodovo pot na zemljevid sveta ter pozneje omogočili samostojno državo Slovenijo. # aforizem_____________novjce Uspeti z znanjem brez znancev je čudež. pol metra snega pred 69 leti, ko so usodno zaznamovale pohod legendarne XIV. divizije na Štajersko. Takrat je namreč bila v vodstvu partizanske vojske za Slovenijo sprejeta odločitev, da je treba tudi na Štajerskem z odločno, močno in dobro organizirano partizansko enoto ustvariti močan odpor. Za to zahtevno nalogo so določili XIV. divizijo, sestavljeno iz Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade, ki je skupaj štela 1112 borcev. Iz Bele krajine je v zimskih razmerah 6. januarja 1944 krenila proti pohorskim gozdovom. Pot jih je vodila na jug čez Gorjance in jugovzhodne obronke Žumberka, južno od Zagreba, Vukomerskih goric, Turopolja, Moslavino pri Čazmi, na obronke Moslovaške gore, na Kalnik, Ivanjščico in skozi Hrvaško Zagorje pri Sedlarjevem čez reko Sotlo na Kozjansko. Preboj V Sedlarjevem so partizani naleteli na močno zasedo nemške vojske in izgubili mnogo vojakov. Mnogo je bilo tudi ranjenih. Umirali so tudi od lakote in hude zime, pri temperaturah od -25 do -30 C, in so nekaterim zmrzli prsti kar odpadali. Po preboju iz nemške zasede so pot nadaljevali v gozdove Bohorja in na Planino. Tudi na Bohorju je padlo veliko borcev in so pokopani pri stari žagi na Planini. Hudi boji so bili tudi na Planini, tako da je za boj bilo vedno manj sposobnih vojakov. Iz Planine so boj in borbo nadaljevali po dolini reke Gračnice mimo Jurkloštra v vasico Gračnico pri Rimskih toplicah. Tudi v dolini Gračnice so partizani utrpeli velike izgube vojakov in je za borbo ostalo še sposobnih le 440 borcev. Nov presežek slivniških planincev S klopce na klopco. Na Slivniškem pridobili 20-kilometrsko označeno planinsko rekreativno-učno pot. Piše. Bogdan Rahten Planinsko društvo Slivnica pri Celju je četrt stoletja svojega delovanja obeležilo v velikem slogu, vendar ne megalomanskem, da ne bo pomote, ampak z ustvarjalnim in zagnanim duhom, ki že dolgo krasi delovanje društva. S krajšim otvoritvenim snežnim pohodom, ki mu je prisostvovalo tričetrt stota pohodnikov, med katere se je pomešal tudi župan Marko Diaci, so namenu predali planinsko rekreativno-učno pot S klopce na klopco. Nadgradnja projekta Gre za nadgradnjo projekta iz leta 2007, ko so na razglednih točkah postavili klopi, sedaj dejstva novice Statistika Označili so več kot 20 kilometrov poti, postavili klopce na šestih različnih vrhovih - Gaj, Gradišče, Peseke, Sveta Helena, Col in Turnče, postavili devet informativnih tabel ter 23 smernih tabel, postavili so štiri smerne vetrnice, izdali vodnik v nakladi 200 izvodov ter izdali 3.000 izvodov propagandne zgibanke. pa so jih povezali s smernimi tablami in markacijami, tako da se na poti zlahka znajdejo tudi gostje od drugod. Ključne točke 20-kilometrske poti, ki jo lahko v normalnih razmerah prehodimo v šestih urah, ostajajo Gaj, Gradišče, Peseke, Sveta Helena, Col in Turnče, kjer so postavili tudi informativne table z opisi krajevnih znamenitosti. K projektu z okusno celostno podobo sodi tudi priročna zgibanka, vodnik in spletno mesto, na štirih mestih pa so postavljene tudi smerne vetrnice z opisi vrhov na obzorju. Prireditev Na večerni prireditvi so pod režisersko taktirko Nine Gradič Planko člani društva uprizorili priložnostni skeč, na odru pa so se seveda izmenjali govorniki. Največ besede je imel pobudnik in motor projekta, aktualni generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, Matej Planko. Ta je sicer tik pred začetkom pohoda s predsednikom društva Silvom Užmahom, brez nepotrebnih ceremonij, simbolično odprl veliko pridobitev za kraj in vso občino. Zaslužnim, ki so omogočili, da je društvo uspešno izpeljalo novo poglavje na svoji poti, je podelil zahvale, žal pa se ni nihče spomnil izraziti pozornosti njemu samemu. Iz rok predsednika PZS Boruta Rotovnika je Mirko Žagar prejel srebrni častni znak organizacije, ki je pred kratkim slavila 120 let delovanja. Glasbeno noto so večeru dale članice Vokalne skupine Kresnice in alpinistične zasedbe Godba Vertikale. I Mirko Žagar je prejel srebrni častni znak. Glasbeniki spet v vrhu Tekmovanja. Šentjurski mladi glasbeniki ponovno posegali po najvišjih mestih. Piše: Zoran Borovšak Glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur je že dolgo znana po svojih uspešnih učencih. Na tekmovanjih se vselej uvrščajo visoko in tudi tokrat niso razočarali. Sredi februarja je namreč v Celju in Velenju potekalo regijsko tekmovanje celjsko-koroškega območja. Tekmovanje je organizirala komisija za tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev. Flavtistke in klarinetisti V kategoriji »flavta« in »komorne skupine s trobili« je Maruša Alegro dosegla zlato priznanje, Pia Penko in Lara Krajnc srebrno ter Neža Vrečko bronasto. Trobilni trio, ki ga sestavljajo Žan, Izak in Jernej, je pod mentorstvom Boštjana Jagra prejel v svoji kategoriji najvišje število točk in se predstavil na zaključnem koncertu prvonagrajencev v dvorani Glasbene šole Celje. S klavirjem sta jih spremljala Valentina Zidar in Simon Jager, mentorici Diana Štih in Marta K. Koberski pa sta poskrbeli, da so bile učenke dobro pripravljene. Učenci so se pomerili tudi v kategoriji »klarinet«, kjer so prav tako blesteli. Sebastjan Robič in Ambrož Leban sta dobila zlato priznanje, Valentin Ocvirk in Sebastjan z učiteljem Matjažem. Žan Trupej srebrno, Timotej Užmah pa bronasto. Sebastjan Robič je pod mentorstvom Matjaža Vodiška v kategoriji 1. A prejel najvišje število točk in zaigral na zaključnem koncertu prvonagrajencev v dvorani Glasbene šole Velenje. Matjaž je bil mentor tudi ostalim klarinetistom. Na klavirju jih je poleg Simona Jagra spremljala še Katarina Arlič Leban. Žan, Izak in Jernej so v svoji kategoriji prejeli najvišje število točk. Med pohodniki je bil tudi gost iz Afrike. Valentinov nočni pohod Bakle in noč. Tako je Kulturno izgledal že tradicionalni 17. Valentinov nočni pohod. Piše: Milenka Blaževič Društvo IZVIRI Dobrina s predsednico Danico Recko je organiziralo že 17. tradicionalni nočni Valentinov pohod iz Dobrine na Žusem in nazaj. Prijetno vreme in odlična organizacija sta letos privabila petsto pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Zbrali so se v Dobrini pred Gasilskim domom, kjer jih je pozdravila Reckova. Razglasili so naj starejšo pohodnico Danico Padjan iz Rogaške Slatine in najmlajšo Ano Štruklec iz Grobelnega ter prisotnega Valentina. Kolona pohodnikov, ki so bili opremljeni z »lahternami« in baklami, je v spremstvu osvetljenega srca krenila proti Hrastju. Tam so se okrepčali, kajti čakala jih je strma pot do cerkve sv. Valentina na Žusmu. Pred cerkvijo jih je pozdravil celjski škof Stanislav Lipovšek in jih povabil v cerkev, kjer so najprej prisluhnili citrarki Jasmini Levičar in pevki Mateji Bobek ter darovani maši. Po vrnitvi v dolino je bilo veselo druženje z ansamblom Odmev iz Celja. Med pohodnike so tudi razdelili nekaj nagrad. Prvonagrajeni Božo Centrih iz Loke pri Žusmu bo odšel na enodnevni izlet z ladjo iz Pirana do Benetk, domačinka iz Hrastja Zinka Mlinarič pa se bo popeljala z letalom nad Kozjansko. »Ljubezen ne sprašuje, kdo je kdo, kakšen jezik govori, kakšne je polti. Vsem, ki se udeležujete naših pohodov, se zahvaljujem iz srca, predvsem tistim, ki mi pomagate pri organizaciji. Vidimo se naslednje leto, ko bomo polnoletni,« je vse zbrane nagovorila Reckova. Posebno darilo za spomin je predsednica podarila gostu iz Afrike Mamadau-Diallo Boubale, prijatelju Martina Ozisa iz Javorja. Prisluhniti je bilo moč Mateji Bobek in Jasmini Levičar. Za skupno bivanje V Društvu Sožitje skrbijo za varovance z motnjami v duševnem razvoju, trudijo pa se, daje njihovo delo pestro. Mladi zdravniki za Afriko Sožitje. Občni zbor društva, ki skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Piše: Zoran Borovšak Zadnji februarski petek je bilo za društvo Sožitje iz Šentjurja močno sneženje povsem nepomembno, saj je bilo na sporedu pomembnejše opravilo, njihov občni zbor. Začel se je z uvodnim nagovorom predsednice Martine Režek, ki je v svojem poročilu predstavila pomembnejše projekte. Poudarila je, da je druženje v društvu namenjeno predvsem socialnemu vključevanju, pridobivanju novih znanj, ustvarjalnosti, sprostitvi, pridobivanju informacij v zvezi z zakonodajo in o delu zveze Sožitje. Veliko aktivnosti se odvija v prostorih VDC Šentjur, ki jim nudi prostore brezplačno. Upravni odbor je ves čas dejstva novice Zveza sožitje Društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije so nestrankarska, neprofitna prostovoljna društva s socialno-človekoljubnimi cilji. Stremijo k napredku skupne in posamične skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in družinske člane. Društva delujejo v javnem interesu, zato jim lahko namenite del dohodnine. spremljal delo društva. Pohvalila je zvezo društev Sožitje, ki je organizirala skupno vodeno izpolnjevanje kandidatur. Skrbeli so, da je bilo delo društva pestro, aktivnosti pa zanimive. Poudarila je tudi dobro sodelovanje s Planinskim društvom Šentjur in PGD Šentjur, kar je za društvo in člane zelo pomembno. Na občnem zboru so tudi razrešili članico upravnega odbora, ki je zaprosila za razrešitev, nadomestila pa jo bo Albina Grosek. V letu 2013 imajo v načrtu pridobiti čim več sredstev za delovanje društva, izvedbo vikend seminarja za člane društva ter čim več sodelovanja s klubom staršev. Dobro sodelovanje, ključ do uspeha Posebni gostje občnega zbora so bili predsednik društva Sožitje Obsotelje in Kozjansko Stanko Fajs, predstavnik prostovoljnega gasilskega društva Šentjur Anton Kukovič in predstavnica Planinskega društva Šentjur Mihaela Rožej. Vsi povabljeni so poudarili pomen društva in dobrega sodelovanja drugega z drugim. Čestitali so jim za dobro in uspešno delo. Iz poročil je razvidno, da takšno delo ni za vsakogar. Ker so v društvu vsi prostovoljci, je resnično treba delati s srcem. V imenu varovancev in članov je predsednica prejela šopek, kar še potrjuje, da kot predsednica društva odlično opravlja svoje naloge in jo člani spoštujejo. Humanitarno. Ekipa šestih mladih bodočih zdravnikov se odpravlja na humanitarno odpravo v Afriko. Med njimi tudi Sentjurčanka. Piše: Zoran Borovšak V okviru Medicinske fakultete v Ljubljani deluje Sekcija za tropsko in potovalno medicino, ki tudi skrbi za tovrstne humanitarne odprave. Njihov namen je pomoč pri osnovni oskrbi tamkajšnjega prebivalstva. V sklopu osnovne oskrbe je precej pomembno tudi varovanje zdravja in osveščanje prebivalstva, zato bodo člani odprave, ki bo trajala od aprila do junija, posvetili veliko časa prav temu. Nastanjeni bodo v misijonu slovenskega patra Staneta Rozmana, ki je leta dejstva noviče Kako lahko pomagate? Najbolj dobrodošla je finančna pomoč. Sredstva lahko nakažete na TRR odprave, lahko pa kupite tudi njihove majice ali koledarje in s tem pripomorete k izvedbi humanitarne odprave. Več informacij najdete na spletni strani odprave malawi2013. blogspot.com, za dodatne informacije pa so na voljo na e-poštnem naslovu malavvi. kasung.2013@gmail.com. 1977 odšel v Zambijo, leta 2002 pa v sosednji Malavi. V okviru njegovega misijona v bližini mesta Kasung deluje tudi ambulanta, kjer bodo imeli možnost pomagati. Zakaj ravno Malavi? Malavi je republika, ki leži v jugovzhodni Afriki. Velika je za približno šest Slovenij, v njej pa živi več kot 15 milijonov prebivalcev. Državo so v 15. stoletju ustanovila staroselska bantujska ljudstva. Leta 1891 je postala britanska kolonija, leta 1964 pa so razglasili neodvisnost. V državi je izjemno razširjen AIDS, saj je z njim okuženih kar 14 % ljudi. Podatek je iz leta 2007, zato je trenutno številka verjetno precej višja. Zelo so razširjene tudi nevarne nalezljive bolezni. Kdo so humanitarci? Odpravo sestavljajo Barbara Janžič, Alexander Jerman, Klara Jordan, Lara Lozar, Leon Koveš in Šentjurčanka Nina Cvek. Nina je 25-letna študentka medicine, ki jo je ideja o delu v tropskih krajih navdušila že v prvih letih študija. V ta namen je tudi obiskovala izbirni predmet tropska medicina. V okviru predmeta so se skupaj s kolegi odločili organizirati odpravo. Verjame, da jo bo ta izkušnja obogatila tako v medicinskem kot v človeškem smislu. Največjo oviro jim predstavljajo visoki stroški odprave. Zato jim lahko pomagate tudi vi. Ko živiš mladostne sanje Alja se trudi prebiti v svet mode. Alja Slemenšek. Obetavna modna oblikovalka. Piše: Jasna Romih »Da postanem modna oblikovalka, je bila moja želja, že od kar pomnim zase,« začne pogovor Alja Slemenšek. Večino svojega otroštva je preživela v Šentjurju, nato je nadaljevala s študijem v Ljubljani na Naravoslovno-tehniški fakulteti, smer Oblikovanje oblačil in tekstilij. Danes dela na Dunaju, kjer je videla dobro iztočnico za začetek svoje samostojne modne poti. V tujino V mestu, kjer je veliko ustvarjalnih marketov, že dobro leto in pol živi ter ustvarja. Ob tem dodaja: »Vedno sem bila dejstva notice Njena pot Po štirih letih študija je odšla za eno leto na študijsko izmenjavo na Dansko, na tamkajšnji najboljši oddelek modnega oblikovanja Designskole Holding. Po opravljeni izmenjavi je v Ljubljani diplomirala in odšla v prestolnico mode, v New York. Pri dizajnerskim timu Kena Kaufmana in Isaaca Franca, ki sicer delujeta pod skupnim imenom KaufmanFranco, je opravljala trimesečno pripravništvo. Alja Slemenšek ustvarja kreacije, ki zajemajo širok spekter ljudi, saj se lahko v njih najde marsikdo, in to ne glede na starost. Stil njenih kreacij je senzualno minimalističen, s poudarki na detajlih, formah in Prisotnostih kontrasta, manjši Poudarek pa daje barvam. Inspiracije in navdihe najde v življenju, v mestu in ljudeh, ulični modi, v vsakdanjem razmišljanju. Ideje dobi v filmih in v tistem, kar je tudi njej všeč in bi nosila. Velik poudarek daje Predvsem izbiri materiala, saj navdušena nad potovanji in tujino. Zdi se mi, da bi moral vsak človek malo tega preizkusiti sam, ker če ne greš nikamor, res ne veš. Vedno spoznaš kakšne zanimive ljudi, drugačno kulturo, nova prijateljstva, nove inspiracije in ideje, na kar te vežejo prelepi spomini.« Njeno svetovljanstvo se odraža tudi v sodelovanju z drugimi modnimi oblikovalci. Izpostaviti velja lanskoletno sodelovanje z BeeZee Designs, ko je za omenjeno podjetje izdelala tako imenovane lisičkaste šale iz ekološkega bombažnega flisa, v letu 2011 je bila z Ostform dizajnerji v Bratislavi, kjer so se združili na modni reviji na Blaf festivalu, v preteklosti pa je tudi razstavljala v Ljubljani, Gradcu in Linzu. Samostojna pot Njene izkušnje se kažejo tudi v velikem številu projektov, ki se jih udeležuje, odkar je prisega na naravne surovine, kot je npr. bombaž, blizu sta ji tudi viskoza in muslin, zanimivi pa so ji tudi kakšni satenasti poliestri. Če se v njenih kreacijah mogoče ne najdete najbolje, so dodatki, ki jih prav tako izdeluje sama, po njenem mnenju tisti detajl, ki se poda tako mladim kot starejšim gospem. Oblačila izpod njenih rok si lahko ogledate, poskusite in tudi kupite v Mariboru v trgovini KOBB, kjer so sicer na voljo oblačila, obutev in modni dodatki slovenskih sodobnih modnih oblikovalcev. Ustvarila začela s svojo samostojno potjo. Med mednarodnimi projekti velja izpostaviti, da je bila v letu 2010 povabljena kot sodelujoča oblikovalka na berlinski teden mode, leta 2011 pa se je s kreacijami predstavila na tednu mode v Makedoniji in v Londonu. Njena ustvarjalnost se še zdaleč ne vrti le okoli kariere. Lansko leto je namreč oblikovala motiv za poletno kolekcijo majic Slovenskega društva za pomoč hrtom. Alja je namreč velika zagovornica in ljubiteljica živali, za katere pravi, da so »bitja, ki ti dajo res brezpogojno ljubezen in ne poznajo sovraštva ter hudobije.« Pred dobrim letom je tudi rešila življenje odsluženemu hrtu lovcu, ki je bil obsojen na smrt. Kot borka za pravice živali se zavzema tudi za prepoved krzna, v čigar namen je tudi oblikovala živalim in ljudem prijazne, že omenjene, lisičkaste šale. Lisičkasti šali so »in«. pa je tudi spletno trgovino na spletnem mestu DaWanda, kjer pa je zaenkrat možno kupiti le lisičkaste šale. (J. R.) Modne smernice Piše: Jasna Romih Oblačenje po modnih smernicah zna biti v sedanji poplavi trgovin in velikanski izbiri oblačil težko, saj smernice dandanes niso več tako strogo določene, kot so bile včasih. Kljub temu je moč zaznati tendence letošnje pomladi, kot so žive barve in vzorci. Te najdemo tako pri modnih oblikovalcih, kot je Diane von Furstenberg, pri modni hiši Balmain, pa tudi v pomladni kolekciji trgovine H&M in Bershke, kjer se prepletajo barve z nežnimi odtenki. Na vprašanje, kakšne modne smernice se nam bližajo, Alja Slemenšek odgovarja: »Moda se vedno vrača, ne ravno dobesedno, ampak zazna se pridih. Sama ne spremljam preveč trendov, ampak sledim svojim idejam in kar je meni trenutno zanimivo. Letošnje leto so zelo „in“ močne neon barve in vzorci, posebno vzorčaste hlače.« In če tudi pri vas pride dan, ko ne veste, kaj obleči in v svoji omari ne najdete ničesar, kar bi vam bilo všeč, Alja svetuje, da daste kreativnosti prosto pot. »Vedno se najde kaj lepega v omari, treba je le malo domišljije. Sicer pa predlagam, da malo pobrskate po skritih zadnjih delih omare.« Kljub temu, da prihaja pomlad in s tem želja marsikoga po novi garderobi, pred nakupovanjem novih kosov oblačil preverite tista v omari. Pomerite jih, saj jih lahko naredite ponovno aktualne, ali pa jih delno dopolnite z novimi, pri tem pa pustite domišljiji prosto pot in si dovolite sami ustvariti trend. -Ved nakupovanjem novih . Povprečna poraba goriva za modele Auris 3,8 - 6,1 l/100km, emisije C0187 -140 g/km. Slika je simbolna. J AVTO CELJE D.D., Ipavčeva 21,3000 Celje. Telefon: 03 42612 80. E-pošta: damir.hrepevnik@avto-celje.si. Šentjur P www.avtokrka.si TEHNIČNI PREGLEDI Pri nas lahko opravite: V tehnični pregled V registracijo vozila^ | V ugodna zavarovanja V homologacijo V kontrolo in pregled tahografov POSEBNA PONUDBA Da se boste varno vozili,vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled na vašem vozilu, m . ..... 'J A vnvA 15 let strokovnosti in tradicije Avto Krka d.o.o. Ulica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur P www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si C 03 74 89 450 © Delovni čas Pon - pet od 7. do 19. ure Sob od 7. do 12. ure