Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č.r.: Trst, 11/6464
Poštnina platana v gotovini
Posamezna štev. 30 lir.—
naročnina: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 237
TRST, ČETRTEK 22. JANUARJA 1959, GORICA
LET. VIII
PO 33. OBČNEM ZBORU SOCIALISTOV V NEAPLJU
Ali smo na pragu nove politične dobe v Italiji?
Borba za dušo proletariata - Kako bo Nenni izkoristil pridobljeno politično samostojnost?
Pred nekaj dnevi je Nennijeva socialistična stranka zaključila v Neaplju svoj letošnji občni zbor, za katerega je vladalo v republiki in v inozemstvu izredno zanimanje.
Zakaj tudi v inozemstvu? Zato, ker je Italija morda edina država v zapadni Evropi, v kateri so velikanske, milijonske množice delavstva zavoljo posebnih okol-nosti tako rekoč izločene iz sodelovanja v državnem življenju. Medtem ko na priliko vidimo, kako v Franciji ali Veliki Britaniji zastopniki socialističnih strank sede čestokrat v vladi ter nosijo odgovornost za usodo države, je ogromna večina delavstva v Italiji v stalni opoziciji.
Res je sicer, da socialni demokrati sodelujejo s katoličani pri vodstvu države, toda	zavedati se	je treba,	da predstavljajo
saragatovci le majhen odstotek italijanskega	proletariata. Ogromna	večina	delavcev
je	vpisanih v	komunistični i n	Nennijevi
stranki in ti stoje stalno ob strani, gledajoč v državi nekako sebi sovražno silo.
Po mnenju tujih opazovalcev to ni zdrav pojav, ker ogroža demokratične temelje družbe. Demokracija, ki se ne oslanja tudi na delavske množice, je v današnji dobi šibka in zelo krhka. To velja zlasti za Italijo, kjer krščanski demokrati nimajo take večine, da bi lahko sami vladali republiki, kot more n. pr. Adenauer v Zapadni Nemčiji. Najboljši dokaz nam nudi ravno Fanfani.
Njegova vlada se neprestano maja, ker ne	razpolaga z	zadostno	večino	v parla-
mentu. Da bi učvrstil svoj položaj, mora iskati zaveznikov. On ali pa kak njegov naslednik bi se utegnil združiti z desničarskimi strujami,se pravi z monarhisti in fašisti, kar bi pomenilo konec demokracije in imelo daljnosežne posledice tudi v zunanji politiki.
KAKO REŠITI DEMOKRACIJO?
Kako zavarovati in učvrstiti demokratični ustroj Italije, je zato vprašanje, ki zanima ravno tako njeno prebivalstvo kot zapadni svet.
Sodelovanje s komunisti, pravijo, ne more voditi k cilju, kajti oni teže povsod v svetu in tudi v Italiji po »diktaturi proletariata« in iz tega izvirajoči odpravi demokratičnih svoboščin za vse svoje nasprotnike. S protidemokratičnimi strankami ni mogoče reševati in krepiti demokracije. Iskati je torej treba drugega izhoda. Kje in kako?
Že del j časa vidijo mnogi politiki in tudi močne struje med demokristjani rešitev v tem, da sc Nenni osvobodi sleherne od-
visnosti od komunistov, se brez ovinkov in pridržkov izjavi za demokracijo kot stalno in edino možno obliko političnega življenja v državi ter združi nato svojo stranko s Saragatovo.
Nova delavska organizacija bi bila ena najmočnejših strank v Italiji, brez katere bi ne bilo mogoče stalno upravljati države. S tako demokratično stranko bi lahko sodelovala tudi Krščanska demokracija ter z njo sestavila zares trdno in stalno vlado, ki bi se opirala na veliko večino ljudstva in na zanesljivo večino v parlamentu.
NEODVISNOST OD KOMUNISTOV
Zadnja leta se je zdelo, da se taka zamisel da uresničiti, ker se je Nenni po dogodkih na Madžarskem in po odkritjih Ni-kite Hruščeva na XX. občnem zboru bolj-ševikov v Moskvi zelo razočaral nad »diktaturo proletariata«. Grozodejstva, ki jih je zagrešil Stalin, bi bila v demokratični državi nemogoča.
In tako je prišel Nenni do prepričanja, da je omikano in človeka vredno sožitje med ljudmi mogoče samo v demokraciji. Tudi borba za uresničenje socializma naj se vodi z miroljubnimi sredstvi demokracije in ne z nasiljem in krvolitjem. Ko bo delavstvo prišlo na krmilo države, bo moralo priznati tudi drugače mislečim ljudem in skupinam pravico do življenja in udejstvovanja.
S takimi nazori je Nenni nastopil že pred dvema letoma na občnem zboru stranke v Benetkah. Navzoči so mu burno ploskali, toda pri izvolitvi osrednjega odbora je ostal v manjšini. V vodstvu stranke so podporniki komunistov dobili dvetretjinsko I
večino, tako da je Nenni hotel odstopiti. Spričo te grožnje je bil sicer soglasno spet izvoljen za glavnega tajnika stranke, a je imel zvezane roke, ker so prijatelji komunistov v vodstvu lahko odbili vsak njegov predlog.
PREDKONGRESNA BORBA
Pred letošnjim občnim zborom v Neaplju je Nenni naredil vse, da bi ne bil poražen kot v Benetkah. Pristaši njegove struje, tako imenovani avtonomisti, so mesece potovali po vsej državi od mesta do mesta in obiskali najbolj zakotne vasi, da zagotove Nenniju varno večino. Glavni napori Nennijevih privržencev so bili naperjeni proti komunistom prijazni struji poslanca Vecchiettija, medtem ko je bila skupina Lelija Bassa manj nevarna.
Komunisti, kateri so bili že zdavnaj posejali stranko s svojimi ljudmi, so seve Vecchiettija na vse načine podpirali. Glasilo bivših komunistov Corrispondenza socialista je objavilo, da je vodstvo Togliat-tijeve stranke poslalo po državi zaupno okrožnico, s katero poziva komuniste, naj v boju proti Nenniju ne izbirajo sredstev. Če je treba naj se poslužijo tudi gospodarskega pritiska.
Med več ko desetletnim tesnim in vsestranskim sodelovanjem so namreč komunisti in socialisti ustanovili celo vrsto skupnih zadrug, podjetij in podpornih ustanov, v katerih so zaposleni številni nennijevci. Glavno besedo pa imajo v njih komunisti. Tem je okrožnica, kot piše Corrispondenza socialista, naročila, naj vplivajo na socialistične nameščence, da glasujejo za Vecchiettija. Če bi se. upirali, jim lahko zažu-gajo celo z odpustom iz službe.
Nenni je postal gospodar
Ta pritisk je povzročil, da je Nenni zgubil precej glasov, kljub temu pa je prodorno zmagal. Na občnem zboru se je izreklo za njegovo resolucijo 58 odstotkov strankinih pristašev, Vecchietti je dobil nekaj več ko 32 odstotkov, Basso pa nekaj manj ko 9. To pomeni, da je Nenni postal popolni gospodar v stranki. V osrednjem odboru ali centralnem komiteju ima absolutno večino, izvršni odbor ali vrhovno vodstvo pa je povsem v njegovih rokah. Od 15 članov le eden ni avtonomist in še ta je bil izvoljen po Nennijevi volji.
To je storil zavoljo taktike, kakor je iz taktičnih razlogov vzel v svojo resolucijo tudi mnogo zahtev nasprotnikov, misleč, da jih tako laže in odločilneje porazi. Da
razoroži Vecchiettija, je odklonil sleherno sodelovanje s Fanfauijem, pri čemer pa ni rekel, ali bi morda ne sodeloval s kako drugo demokrščansko vlado. V resoluciji je nadalje naglašeno, da nameravajo nennijevci še nadalje ostati s komunisti v skupnih zadrugah in delavskih strokovnih organizacijah in, če je treba, sodelovati z njimi od slučaja do slučaja pri upravnih, to je občinskih in pokrajinskih volitvah.
NEJASNA BODOČNOST
Da bi vzel veter iz jader zlasti Bassu, je Nenni v resoluciji odklonil tudi sleherna pogajanja s Saragatom. če se hočejo socialni demokratje združiti v enotno Organizacijo s socialisti, naj sc lepo vpišejo (Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
KONEC MIKOJANOVEGA OBISKA
Podpredsednik sovjetske vlade Anastas Mikojan se vrača iz Amerike. Na letalu se je nad oceanom užgal en motor, nato je prenehal delovati še drugi, tako da je zrakoplov moral pristati na otoku New Found-landu. Mikojanu, petorici spremljevalcev in 32 sopotnikom se k sreči ni nič zgodilo.
Svetovna javnost se je pomirila in sedaj se le sprašuje, kakšen je bil uspeh Mi-kojanovega večtedenskega obiska v Združenih državah. Amerika in Rusija nista namreč v ničemer spremenila svoje politike. Mikojana je spravilo v slabo voljo, da Amerikanci niso hoteli niti povečati izmenjave blaga z Rusi.
Zato je zmerom šaljivi in nasmejani Armenec pred odhodom nekoliko zarobantil: izjavil je, da Washington nadaljuje hladno vojno, ter bil užaljen, ker je Eisenhovver ravno med obiskom dejal v parlamentu, da so mednarodne pogodbe za boljševike le »kosi papirja«.
Ali je bil potemtakem obisk brez koristi in smisla? Nikakor ne! Razmerje med Združenimi državami in Rusijo se je namreč kljub vsemu vsaj nekoliko zboljšalo in razvedrilo. Tudi ni izključeno, da bo v doglednem času prišlo do vrhunskega sestanka med štirimi velesilami. Ravno tako v Wa-shingtonu kot v Moskvi trde, da je bilo potovanje vendarle koristno.
JUŽNI TIROLCI IN KOROŠKI SLOVENCI
Lisi Alt o A (lij>p, priobčuje že dalj časat članke, v katerih očita Avstriji, kafro preganja slovensko manjšino na Koroškem, istočasno pa se vneto bori za manjšinskd pravice Nemcev v Italiji. Koroškim Slovencem 'krati pouk v materinem jeziku in dovoljuje, da nacionalisti izvajajo nad njimi prava nasiilstva. Avstrija naj torej naredi red v lastni hiši, preden se obrača z obtožbami zoper Italijo.
Preteklo soboto je južnotirolski dnevnik Dolomiten odgovoril na le napade z obširnim člankom, v katerem je med drugim rečeno: » Mii obsojamo vsak pojav šovinistične samovolje, pia naj se to zgodi, kjerkoli.«
S tem je list protislovenska nasiJstva na Koroškem odklonil. Obenem je pa svetoval Italijanom, naj pometajo pred lastnim pragom. Kol primer je. navedel žalostne razmere
v Beneški Sloveniji
»Če se že Alta Adige hoče zavzeli za slovenske manjšine,« pišejo Dolomiten, »mu hočemo nakazati mnogo hvaležnejšo nalogo... Časnik bi lahko povprašal italijansko vlado, zakaj sploh ne dovoljuje pouka v materinem jeziku približno 50 tisoč Slovencem v videmski pokrajini. Slovenci bi bili listu prav gotovo nadvse hvaležni, ako bi v tej smeri prevzel kafro udarno pobudo!«
Dolomiten so se s to pripombo brez dvo-la dotaknili najbolj boleče rane v manj-
Ob bridkem udarcu, ki je zculel našega urednika Draga Legišo zavoljo smrti njegovega očeta, mu vsi sodelavci v uredništvu, upravi in tiskarni izrekamo globoko sožalje.
šinski politiki Italije. Razmere v Beneški Sloveniji so namreč tafre, da jih Italija ne more zagovarjati pred kulturnim svetom, Vsak pravičen človek je prisiljen ravnanje z Beneškimi Slovenci brez pridržka obsodili.
Besede in dejanja
l)a bi prikazal, kako vse drugače ravna Avstrija z manjšinami na Koroškem, je časnik Dolomiten objavil, kaj je 14. novembra rekel na ndketn shodu koroški deželni glavar JVedenig.
»Jaz prav res nikakor ne morem razumeti tistih staršev,« je dejal. »katerih materini jezik je slovenščina in ki doma govore z otroki slovenski, a so se kljub temu odpovedali slovenskemu pouku. Oni se niti najmanj ne zavedajo, kakšno krivico so zagrešili in )kaj s tem jemljejo otrokom.«
Pravične in pametne 'besede, katere tali-
lo	vsak Slovenec podpiše. Vendar bolj kol Wedenigove besede nas zanimajo njegova dejanja. On je bil tisti, ki je s svojim zloglasnim odlokom ukinil obvezni slovenski pouk na južnem Koroškem in zatem trpel, da so diržavni uradniki, orožniki in kapitalisti s socialnim pritiskom in grožnjami silili slov enak e statrše, naj vpišejo otroke v nemške šole, če nočejo veljati za sovražnike države.
Tafri so pač raznarodovalni povsod. Eno so njili besede, drugo njih dejanja. Nacionalistični nestrpneži v Italiji in Avstriji si lahko podajo roko.
POMIRILI SO SE Z NASERJEM
V	petek je bil sklenjen sporazum med Naserjem in Velikio Britanijo, ki se tiče v glavnem finančnih vprašanj. Naser je zah-leval, naj Angleži poravnajo škodio, povzročeno v Egiptu od njihovih oboroženih sil, ko so napadale deželo, obenem naj o proste1 egiptovske denarne naložbe v britanskih bankah, kii so jih Angleži tudi zaplenili. London pa terja odškodnino za zaplenjeno britansko premoženje v Egiptu.
T*rotekli tedten so se, kot rečeno, poravnali. Po objavi sporazuma se obnove diplomatske zveze med obema državama in težak spor bo pokopan. Za Veliko Britanijo je to dragocen nauk, da so čaisi. ko je lahko delala svetovno politiko »na lastno roko«, to je, brez prejšnjega sporazuma z Ameriko, za vselej minuli.
ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI
ODBOR
Včeraj so se v rimskem zunanjem ministrstvu sestali italijanski člani jugoslovan-sko-italijanskega odbora za zaščito narodnih manjšin, ki se bo 9. februarja sestal v Beogradu.
Na zasedanju bodo Jugoslovani, kot beremo, zahtevali predvsem, naj se na Tržaškem uvede dvojezičnost, kakor predpisuje londonski sporazum, Italijani pa, naj Jugoslavija čimprej oskrbi italijanske šole v Istri s primerno opremo in učili.
PODNEBJE SE SPREMINJA
Kadiair je v januarju pri nas največja zima, so ljudje v Južniii Afriki v pol nem poletju. Letos je pa lam doli na južni polobli
začelo v tem času naenkrat snežiiti. Vremo-slovci tolmačijo pojav s splošnim spreminjanjem podnebja, )ki g« že dalj časa opažamo na zemlji: v severnih krajih postaja vedno topleje, na jugu pa čedalje hladneje.
JUGOSLOVANSKO OROŽJE ZA TUNIZIJO
Tunizija, ki je šele par let samostojna država, ima zelo šibko vojsko. Njene oborožene sile so tako majhne, da z njimi komaj vzdržuje jiaivnii red, kaj šele, da bi mogla preprečiti prehajanje oddelkov narodnoosvobodilne' vojske iz soseklne Alžirije/ na svoje ozemlje.
Buirgiba že leta prosi zaipaidinjaike, naj ga vsaj za silo oborožijo. Najprej se je obrnil na Francoze, toda brez uspeha. Ob koncil starega leta je dobili nekaj orožja od Angležev, prejšnji leden še od Amerikaneev, zdaj je pa Burgiba javil, da bo februarja- prejel prvo pošiljke orožja tudi i/, Jugoslavije.
ZA TUJSKOPROMETNO USTANOVO
Dr. Palamara je v soboto na sestanku s časnikarji med drugim izjavil, da je generalni komisariat določil 28 milijonov lir za gradnjo poslopja, kjer bo sedež lujsko-prometne ustanove za Sesljan in Devin. Stavba bo zgrajena na enem najslikovitejših krajev naše obale, in sicer v bližini občinskega »campinga« v Sesljanu, na zemljišču, ki ga je Uradu za tujski promet daroval devinski princ. Poslopje bo sezidala ustanova Sclad.
Tujskoprometna ustanova za Devin in Sesljan bo začela delovati, kot se zdi, leta 1960.
TAT NA PRIŽNICI
V	cerkvi ®v. Antonia v Padovi je nek i Francesco Festa preživel strašno noč. Dal se je namenoma zapreti v baziliko, da bi ponoči lahko pobaisail vas denar iz puščic z ir miloščino. Todla ko je spravil zadnji drobiž v žep, sta skočila nadenj dva velika psa iz sosednega samostanskega vtika. Za Jas jima je ušel na prižnico, kjcir je v trepetu in mrazu prečepel vso moč; če se je le ganil, sta se psa •‘■n-čaje zagnala po stopnicah.
Zjutraj se je čudni pridigar krotko pire-dal cerkovniku in bil srečen, da je mogel z zdravo kožo v zapor.
NEPOBOLJŠLJIVI ZAGRIZENCI
Mladinski odsek Zveze družin padlih in pogrešanih je sklical v Trstu izredno sejo, na kateri je bil sprejet »ogorčen protest proti uresničenju londonskega sporazuma v katerikoli obliki«, češ da je pogodba brez vsake pravne veljave in se zato ne sme izvršiti.
S posebno odločnostjo so se narodni nestrpneži zagnali zoper »sleherni poskus, da bi se uvedla dvojezičnost ne le v Trstu, marveč tudi v bližnjih in okoliških krajih«, se pravi-na nesporno slovenski zemlji. Resolucija vidi v tem le zaščito italijanščine, ki je »simbol enotnosti domovine«, če se državljani slovenske narodnosti poslužujejo svojega jezika v uradih in javnosti, razdirajo torej po mnenju teh šovinistov enotnost italijanske države.
To je tako predpotopna, nazadnjaška miselnost, da neprizadeti inozemci ne morejo verjeti, kako je v naših naprednih časih v velikem mestu sploh še mogoča. In to med mladino, od katere je odvisna bodočnost naroda in države. Ob takih pojavih bi bilo treba izraziti Italiji samo sožalje!
Napetost na Malti
GLASBENA MATICA V TRSTU
(	vljudno	vabi	na	(
PUSTNI PLES
;	)
l ki bo v soboto, 24. jan., v dvorani na stadionu l	Prvi	maj. — Pričetek ob 21. uri.	/
j	JGRA KVINTET AVSENIK"	j
? Vstopnice se prodajajo v Tržaški knjigarni v ; ( Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792, od / j) 22. jan. dalje ter eno uro pred pričetkom \ ) zabave pri blagajni dvorane. • V Tržaški ) )	knjigarni se lahko tudi rezervirajo mize.	|
(	V nedeljo, 25. januarja, ob 14.30	(
/ v Ljudskem domu v SV. KRIŽU, ob 16.30 v f ( prosvetni dvorani na OPČINAH ter ob 20.30	'
)	v	Avditoriju v TRSTU:
l,	PESTER SPORED NARODNE IN ZABAVNE '
) GLASBE S SODELOVANJEM KVINTETA < ? AVSENIK, DUETA FILIPIČ - KOREN IN j JANE OSOJNIK
S Za prireditev v Avditoriju se vstopnice pro- /
; dajajo v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška (
}	20, od 22. jan. dalje ter eno uro pred pričet-	(
(	kom	predstave v ul. Roma 15/11.	ij
)	l
i Za prireditev v Sv. Križu in na Opčinah se <
/ vstopnice prodajajo eno uro pred pričetkom (	predstave	pri blagajni dvoran.	j
L \
SLOVENSKO	NARODNO	GLEDALIŠČE	V	TRSTU
V nedeljo, 25.	jan.,	ob	20. url	v	Prosvetni	dvorani
v Ricmanjili
Jan de Hartog
SOPOTNIKA
Življenjska komedija v sedmih slikah
V soboto, 31. jan., ob 18. uri v Avditoriju v Trstu
krstna predstava
PEPELKA
pravljična igra v štirih dejanjih Napisala: Marija Holkova
Južno od Sicilije ležeči otok je maši javnosti znan iz časov Mussolinija:, ki je zahteval njegovo priključitev Italiji. Kot spomini na tisto dobo nosijo v Rimu in drugih mestih republike še danes innogi trgi in ulice; ime Malta.
Po zadnji vojni slo se razmere seve temeljito spremenile. Za Malito, kjer prebivalstvo govori poseben neitalijanski jezik, «ei Rim; prav nič ne briga več, Maltež.a;ni sami, ki so že več ko ipoldrugo stoletje pod oblastjo Angležev, so pa postavili zahtevo, naj1 oiimk postane sestavini dieil Velike B pitanje a pravico, da ima 6 poslancev v londonskem parlamentu.
Za to se je potegovala v prvi' vrsti malteška delavska stranka, ki ima v deželi večino in jo vodi Dom Miintofif. Obenem pa| je Minloff zahteval, naj Angleži zajamčijo prebivalstvu polno zaposlenost. To je storil zavoljo tega, ker je nekdanja pomorska' trdnjava Malta zgubila v atomski dobil zeS Veliko Briitiainijo prejšnj> pomen: državne ladjedelnice, od katerih je prebivalstvo v glaivneni živelo, prehajajo v last zasebnikov, ki seve niso moglli zagotoviti Maltožanomi stalnega dela. To je odvisno, so dejali, od naročil, ki jih bomo prejeli.
Zato je Mimtoff hotel, naj za stalno zaposlenost jamči država, kar je pa la tud! odklonila. Po 7-ledenskih razgovorih, kii jiln je Dom Mintoff vodil v Londonu, so se decembra pogajanja razbila.
ŠVICA V SREDOZEMLJU
Posledica je bila, da je Mi iti tol f zašel v nasprotno skrajnost. Zahteval je, naj se Malta odcepi od Velike Britanije in postane neodvisna država pod pokroviteljstvom) Združenih narodov. Dežela naj bo nekak« Švica sredi Sredozemskega morja.
V	odgovor so Angleži ukinili ustavo in vse demokratične svoboščine. Imenovali so na otoku guvernerja, v čigair rokah je zdru-
žena vsa državna oblast. Mintolf je pozval prebivalstvo, naj prekine sleherno sodelovanje z Angleži, in v prihodnjih mesecih bo Malta pozonišče ostrih političnih bojev in morda tudi nemirov.
Zelo dvomljivo pa je, ali bodo Malt ež a ni1 mogli uveljaviti svoje zahteve: otok, na katerem živi okoli 350.000 ljudi, je namreč gospodarsko zelo šibak. V let« 1957-58 je Malta izvolila vsega le za poldrugo milijardo lir, uvozila pa za 37 in pol milijarde; skoro polovica: tega zneska je šla za, hrano« in druge življenjske potrebščine, ki so se uvozile iz Velike Britanije. Brez stalne pomoči Angležev, bi v deželi zavladali lakota, in beda.
Ali bodo Združeni narodi hoteli vzeti naje breme, kii so ga doslej nosili Angleži, je zelo dvomljivo, in zato je tudi več ko ne-goit ovo dni bo od Diorm Mjiinloffa zapoceta borba in ogla uspeti.
VODA NA NAKAZNICE
V državi Izrael je tolika suša, da je vlada bila prisiljena odrediti, koliko vode sme vsak državljan porabiti: za kuhanje, pranje im kopanje največ 6 hektolitrov na mesec. Kdor potrosi več. mora pllačati višjo ceno ;in povrhu globo. Pomanjkanje vode je, kot so iz j a Viillli, danes najtežji, državni problem Izraela.
SRAJCE NA POSODO
V ameriškem mestu Detroitu se peča neko podjetje s tem, da posoja srajce. Za nekaj dolarjev dobiš na uporalVo ducat srajc. Ko jih umažeš, jih podjetje pobere, opere in zlika ler dostavi čiste spet v hišo. Pogodba velja, dokler se srajce ne raztržejo.
Nov način hodi prav zlasti samcem, a od-j etnij e tudi gospodinjam skrb za nadležno pranje.
Ali smo na pragu nove politične dobe v Italiji?
(Nadaljevanje s L strani)
brez posebnih pogojev v Nennijevo stranko.
Prvi vtis je zategadelj naslednji. Nenni je sicer -zmagal ter si tako izvojeval politično neodvisnost od komunistov, a pri tem zaostril svoje o:lnose z vsemi ostalimi strankami: nanj se jezijo Togliatti, Fanfa-ni in tudi Saragat, ki bi mu moral zdaj biti najbližji. Vsako sodelovanje s Krščansko demokracijo in drugimi demokratičnimi skupinami je v parlamentu in vladi postalo za določen čas popolnoma nemogoče.
S tem pa ni še rečeno, da bo ta položaj ostal za vse čase nespremenjen. Ni izključeno, da je za Nennija bilo trenutno važno le to, da zmaga, medtem ko mu je bilo vse drugo postranskega pomena. Kako bo politično moč, ki je padla v njegove roke, pozneje uporabil, je popolnoma drugo vprašanje.
Ali jo bo uporabil za to, da vključi milijonske množice svojih socialistov v demokratično življenje države, bo pokazala šele bodočnost.
Smučar na belih poljanah
BARKOVLJE
Pred kratkim jc Novi list objavil dopis iz Sv. Križa, v katerem sc je dopisnik pritoževal, da je prosvetno delovanje v vasi precej mrtvo. Kar je bilo napisano za Sv. Križ, velja v polni meri tudi za Barkovlje in prav gotovo tudi za vso tržaško okolico.
Kar zadeva prosvetno delo, so bili Bar-kovljani do pred nekaj let i vedno med prvimi. Imeli- so pevski zbor, ki so ga povečini sestavljali starejši pcvci, katerim se je pa pridružilo lepo število mladine. Starejši so nastopali v zboru zlasti zato, da bi mladim vccpili ljubezen do petja in ostalega kulturnega dela, da bi se tako nemoteno nadaljevalo.
Toda mladina je na žalost ubrala druga pota, tako da danes v Barkovljah sploh ni poštenega pevskega zbora. Žalostno je zlasti, da se za prosvetno delovanje ne zanima niti srednješolska niti visokošolska mladina, čeprav je v Barkovljah toliko dijakov, da bi z lahkoto zasedli mesta, ki so jih izpraznili starejši kulturni delavci.
Če povabiš dijaka, naj pomaga pri prosvetnem delu, ti navadno odgovori, da nima časa, ker se mora učiti. To je pa po našem le prazen izgovor, kajti na svetu menda ni študenta, ki bi ves izvenšolski čas posvetil učenju.
V	Barkovljah imamo danes lepe prostore, ki so zelo pripravni za košarkarske, odbojkarske in namiznoteniške tekme, če tukajšnji mladini ni všeč petje, naj sc posveti vsaj športu, ki je zlasti dijakom ze-
lo	potreben.
Sodimo, da bi morali tisti, ki so odgovorni za barkovljansko prosveto, čimprej povabiti naše dijake in visokošolce, naj ustanove vsaj kako športno društvo, od katerih bi vsi imeli veliko korist.
NABREŽINA
Na petkovi seji občinskega sveta so razpravljali o brezposelnosti v občini. Ugotovili so, da je v zadnjem času brez dela okrog 500 Občinarjev, to je 17 odstotkov vsega delavstva. Občinski odbor jc zato predlagal, naj svet izglasuje resolucijo, ki naj se odpošlje državnim oblastvom, da čimprej nekaj učinkovitega ukrenejo v korist tukajšnjega delavstva.
Vzroke tolikšne brezposelnosti jc treba iskati zlasti v tem, da so mnoga kamnoseška podjetja to zimo odslovila precejšnje število uslužbencev, nekatera pa celo povsem prekinila obrat. Tovarna papirja v Štivanu, kjer so mnogi naši delavci upali, da bodo našli stalno zaposlitev, pa je sprejela v službo precejšnje število oseb iz drugih pokrajin.	'i	''
Resolucija je bila po daljši razpravi soglasno sprejeta. Svet jc obenem odobril predlog svetovalca Vižintina, ki je dejal, naj se sestavi odposlanstvo, da vprašanje brezposelnosti temeljito obrazloži raznim oblastvom in zlasti generalnemu komisarju Palamari. Odbornik Legiša pa je predlagal, naj drugo odposlanstvo stopi čimprej v stik z ravnateljstvom tovarne papirja ter zahteva, da izpolni obljubo, da bo v obratu zaposlilo predvsem domačo delovno silo.
V	torek smo spremili k večnemu počitku 73-letno domačinko Rozalijo Terčon, mater bivšega nabrežinskega župana. Pokojnica jc bila dobra mati, skrbna gospodinja in narodno zavedna Slovenka. Naj ji bo lahka domača zemlja. Užaloščeni družini, zlasti sinovoma gg. Josipu in Dorčetu, izrekamo globoko občuteno sožalje.
t J osip Legiša
V	soboto, 77. jan., je zadet od srčne kapi v Devinu umrl znani posestnik Josip Legiša. Bilo mu je 61 let. Pokojnik je pred poldrugim letom hudo zbolel na srcu, se nato več mesecev zdravil v bolnišnici, zadnjih šest mesecev pa prebil doma in do poslednjega trenutka upal, da bo ozdravel. Toda Bog je odločil drugače in ga v soboto zjutraj nenadno poklical k sebi.
S smrtjo Josipa Legiše, po domače Pepija Kupčevega, je kraška zemlja ob slovenski obali gotovo zgubila enega svojih najznačilnejših in nejuglednejših predstavnikov. Rajnik je namreč bil že po svoji krepki telesni postavi, še bolj pa po svoji miselnosti veren sin našega Krasa: neumoren in vztrajen delavec ter velik poštenjak. Vse svoje življenje je posvetil zemlji, ki jo je obdeloval s tolikšno ljubeznijo in s tako veščo roko, da je kljub včasih zelo neugodnim razmeram lahko dostojno preživljala njegovo številno družino. V njegovi hiši je obenem vedno našel zatočišče in pomoč vsakdo, kdor je je bil potreben.
Tako kot njegov pokojni oče, ki se ga vsi starejši Devinčani in okoličani še danes spominjajo kot izredno pogumnega in borbenega Slovenca, je tudi sin Josip za časa fašizma z besedo in dejanji krepko zagovarjal, pravice svojega naroda in ni nikoli niti najmanj podvomil t' zmago resnice in pravice.
Med drugo svetovno vojno so ga nacisti odpeljali na prisilno delo v Nemčijo, kjer je prvič hudo zbolel za boleznijo, ki ga je pred dnevi spravila v grob. Leta 1947 je na povabilo bivše ZVU stopil v odbor devinsko-na-brežinske občine ter dve leti zatem bil na prvih povojnih svobodnih volitvah izvoljen v občinski svet.
Kako je bil rajni Josip Legiša znan in priljubljen, je dokazal veličastni pogreb, ki je bil v nedeljo. Na zadnji poti ga je spremilo okrog 1500 ljudi iz vse bližnje in daljne okolice. Iz hiše žalosti je sprevod krenil v devinsko cerkev, kjer je domači župnik opravil slovesno črno peto mašo, nato so krsto, obdano s številnimi venci in cvetjem, položili v grob na štivanskem pokopališču.
Naj bo zvestemu sinu našega naroda lahka domača zemlja, Vsemogočni pa naj mu bogato poplača vse, kar je dobrega storil na tej zemlji.
Užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
Posebne izraze sočustvovanja pošiljajo sinu pokojnika, uredniku Novega lista Dragu \ Legiši, vsi njegovi sodelavci in številni prijatelji iz Trsta, Gorice in ostalih krajev naše domačije.
Uhcfila ffmku u hp miki
Preplašeni ljudje so drli iz ogrožene gostilne na prosto, a fašisti jim še niso dali miru. Za njimi so meatali kamenje streljali in vrgli bombo, ki se je razpočila in silno razburila vso vas.
Po opravljenem delu so se fašisti pod vodstvom znanega razgrajača Manfredinija nemoteno vrnili v Gorico.
Vsa ta protizakonita dejanja so se izvršila pred očmi orožnikov, ki niso mignili s prstom, da bi fašiste pozvali k redu. Prošnje napadenih Slovencev, naj jih policija vzame v zaščito, so bile brez uspeha. Orožniki so brezbrižno gledali, se pomenkovali z Man-fredinijem in naposled z njim in ostalimi napadalci vrnili v mesto.
23.	Dr.	E. BESEDNJAK
NAPAD NA SV. KRIŽ
Tako kot na Goriškem so v predvolilni dot bi strahovali fašisti naše ljudstvo tudi v okolici. Nekaj dni po napadu na Vrtojbo je Edinost n. pr. poročala o pohodu fašistov na Sv. Križ.
Zvečer, ko so prebivalci mirno sedeli v svojih domovih pri večerji, je pridrdralo v vas več tovornih avtomobilov, polnih oboro-žencev, ki so se ustavili v bližini sedeža Ljudskega odra. Ker so našli vrata v poslopje zaprta, so šli iskat predsednika društva na njegovo stanovanje. Trojica se mu je predstavila in zahtevala, naj se legitimira. Misleč, da ima opravka s policisti, je rekel, da legitimacije nima pri sebi, ter jih povabil s seboj v društvene prostore.
Toda komaj je odprl vrata, so iz teme planili skriti fašisti, vdrli v društvene sobe iri obenem v sosedno stanovanje, kjer je najemnikova družina z otroki ravno večerjala. Proti navzočim so naperili napadalci samokrese ter zažugali, da bodo nanje streljali, če se kdo le zgane.
TELEFON JE POKVARJEN
V	trenutku so fašisti v društvenih prostorih vse prevrgli in razmetali. Knjižnico, mize in pohištvo so spravili na velik kup, /se skupaj polili s bencinom in zanetili ogenj.
Požar se le zaradi tega ni razplamtel in uničil poslopja, ker se je po vasi pravočasno raznesel glas o fašistovskem pohodu. Od Vseh strani so se zgrinjali možje in fantje, da bi zaščitili društveni dom. Ob pogledu na zbirajočo se črno množico so se fašisti zbali in planili proti tovornikom, da jo odkurijo v Trst. Pred odhodom so še krepko streljali' proti vaščanom.
Križani so lahko ukrotili požar in rešili zgradbo ter pohištvo v njej bivajočih ljudi. Istočasno so seve iskali pomoči pri svetokriš-kih karabinjerih, od katerih so zahtevali, naj brzojavno poskrbe, da se proti Trstu drveči tovorniki na cesti ustavijo ter hudodelci izro-če oblastvom. To je tembolj potrebno, ker so fašisti med napadom nekaj Križanov ranili. Med njimi je bil oče treh majhnih otrok Josip Košuta, ki so ga s prestreljeno roko morali drugi dan prepeljati v mestno bolnišnico.
Toda orožniki so odgovorili, da tej želji na žalost ne morejo ugoditi, ker »je telefon pokvarjen«. In tako je tudi napad na Sv. Križ ostal nekaznovan. Tudi to pot ni policija izsledila nobenega krivca.
(Nadaljevanje na S. strani)
z=zžt>&§*§&§ Is
GORIŠKI POKRAJINSKI SVET
Prejšnjo soboto bi morala biti izredna seja goriškega pokrajinskega sveta, ki pa je zaradi bolezni predsednika dr. Culota odpadla. Seja bo to soboto.
V torek preteklega tedna pa je bila seja pokrajinskega odbora. G. Grigolon je poročal o ukrepih, ki jih je pokrajina sprejela za izboljšanje živinoreje. Da bi uspešneje odpravili živinske bolezni, zlasti tuberkulozo in brucelozo, so sestavili posebno komisijo, ki ji načeluje odbornik Grigolon. Ostali člani so kmetijski nadzornik dr. Marsano, zastopnik združenja živinorejcev De Finetti, uradnik kmetijskega nadzorni-štva dr. Danilo Zorzut ter dr. Baum.
Na eni prihodnjih sej bo pokrajinski svet proučil vprašanje, ki sta ga dr. Culotu postavila svetovalca Bergomas in Marija Sel-li- Ta sta se namreč pritožila proti povišanju voznine na avtobusnih in drugih progah. Zaradi povišane voznine so občutno prizadeti v prvi vrsti dijaki in delavci, ki se 7. avtobusi vozijo v šolo ali na delo. Povišek je, kakor pravilno poudarjata svetovalca, neutemeljen. Zato mora pokrajinski svet posredovati, da se povišanje ukine.
VESELJE GORIŠKIH SMUČARJEV
Predpreteklo nedeljo je Ribijev avtobus prvič odpeljal goriške smučarje na Lokve. Odslej vozi vsako nedeljo izpred postaje v ulici IX. avgusta ob 8. uri in se z Lokev vrača ob 17. uri. Od pretekle nedelje vozi na Lokve tudi jugoslovanski avtobus, in si cer s prehoda pri Rdeči hiši ob 7.30, vrača Pa se ob 17. uri. V nedeljo sta bila oba avtobusa nabito polna. Na Lokve je odšlo še nad 60 avtomobilov z izletniki z Goriškega in s Tržaškega. Smuka na Lokvah je lepa in je izmed vseh za nas najbližja in najbolj poceni.
MINISTER TOGNI V GORICI
V nedeljo je prispel v Gorico minister za javna dela Togni. Sprejeli so ga goriški Prefekt dr. Nitri, kvestor dr. Testa in drugi oblastniki.
Minister se je najprej udeležil slovesne otvoritve nove tehnične šole v ulici Diaz Poslopje je blagoslovil nadškof Ambrosi. Glavni govor je imel pokrajinski odbornik dr. Polesi, ker je predsednik dr. Culot bolan. Odbornik je sporočil, da je pokrajina zgradila z državno pomočjo šele prvi del Ponosne stavbe, ki je stal 128 milijonov. Drugi del, ki bo stal 80 milijonov, pa bodo zgradili pozneje.
Kratek priložnostni govor je za dr. Po-lesijem imel tudi minister Togni, ki se je nato udeležil zakuske, katero je priredila Pokrajinska uprava.
Kmalu zatem je nadškof Ambrosi blagoslovil novo obsežno naselje v štandrežu, W ga je sezidala Ustanova za gradnjo ljudskih hiš (INA-Casa), kar je stalo nad pol milijarde lir.
Minister Togni je tudi tu imel priložnostni govor, v katerem je pa izustil besede, ki dokazujejo vso njegovo bolestno nacionalistično miselnost. Med drugim je dejal, da bodo v našem mestu zgrajene še nove hiše za »ostale brate in zaslužne državljane, ki so izgubili svoja ognjišča na drugi strani nenaravne in začasne meje«.
Zanima nas, če bi tako izjavo odobril predsednik vlade in zunanji minister Fan-fani, ki je odgovoren za odnose med Italijo in drugimi državami!
IZ ŠTEVERJANA
Naše županstvo je razglasilo, da bo od 22. t. m. dalje posloval v občinski hiši tro-šarinski urad podjetja Bozzini in Gionchet-ti. Za stranke bo odprt vsak četrtek od 15. do 17. ure. števerjanci bodo odslej lahko plačevali trošarino doma in jim ne bo treba več hoditi v Gorico.
Pred uradom je nameščen tudi poseben nabiralnik za spremne listine (bollette di accompagnamento). Tisti občani pa, ki so oddaljeni od našega županstva, lahko plačajo trošarino v uradih podjetja v Gorici, ul. Verdi, nasproti Ljudskega vrta.
Županstvo opozarja kmetovalce, da je treba pristojbino za zakol prašičev plačati pred zakolom. Plačajo pa jo lahko pri domačem ali goriškem trošarinskem uradu.
IZ KRMINA
Predpreteklo soboto je imel naš občinski svet izredno sejo, na kateri je zlasti razpravljal o predlogu, naj se ukineta sodniji v Gradiški in Krminu. Po daljši razpravi je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri je poudarjeno, da je krminska sodnija ena naj starejših na Goriškem, saj je bila ustanovljena že pred letom 1799. Pod Avstrijo je sodnija imela kar tri stalno nameščene sodnike. Pomemben je zlasti njen zemljeknjižni oddelek, v pristojnost katerega spadajo vse občine krminskega sodnega okraja in tudi občini Chiopris in Vi-scone v videmski pokrajini.
V	resoluciji je svet tudi izpovedal resnico, da je nova državna meja, ki gre približno tri km od Krmina, odrezala mesto od slovenskih Brd, ki so bila za krminsko gospodarstvo vir velikih dohodkov. Nov*1 meja je torej za Krmin hud gospodarski udarec. Morebitna ukinitev krminske sodnije bi pa bila za mestno gospodarstvo drug, morda še hujši gospodarski udarec
Čeprav je krminska gospoda, kakor sama danes priznava, dobro živela od dohodkov iz slovenskih Brd, je Slovence pred drugo svetovno vojno javno zaničevala. In ista njosnoda, ki se sedaj sklicuje na hud gosno-darski udarec, ki ga ii je zasekala mirovna pogodba, je po vojni ukinila slovensko šolo v Krminu in jo premestila iz mesta na Plešivo, ker ie dobro vedela, da je zaradi prevelike oddaljenosti šestletni slovenski otroci iz Krmina ne bodo mogli oibskovati.
A Krmin in zlasti Gorica tudi danes v dobršni meri živita od Slovencev, ne samo od tistih v Italiji, temveč predvsem od naših bratov in sester z onstran meje. Kaj bi bilo s premnogimi trgovci v Krminu. Čedadu in zlasti v Gorici, če bi ne bilo dotoka Slovencev iz Jugoslavije?
Na to vprašan ie na j odgovorita Pedroni in Messaggero Veneto, ki sta pred dvema tednoma zopet zlila strupen žolč sovraštva na Slovence v Italiji, ko sta hotela zaigrati vlogo čuvarjev italijanstva na meji. Za to sta prav ta dva najmanj poklicana, ker s svojim divjim ravnanjem resničnemu in zdravemu italijanstvu lahko samo škodujeta.
l/irgilu Šcclsii v spomin
(Nadaljevanje s 4. strani)
POHOD NA ŠKOFIJE
Kmalu po napadu na Sv. Križ so črnosrajčniki izvedli sličen pohod na Škofije. V vas so vdrli ob 2. uri po polnoči med 15. n 16. februarjem ter se spravili na ondotni sedež Delavskih zadrug. Ker je bil vhod zaklenjen, so razbili vrata in okna, da bi se splazili v notranjščino.
Tu so kot v Križu vrgli na kup pohištvo in ga polili s bencinom in petrolejem. Požar so pa hoteli zanetiti s ceste in zato so meta-
li	skozi okna na pohištvo bombe in ročne granate. In res je bilo kmalu poslopje v plamenih. Pokanje izstrelkov je prebudilo vso vas in priklicalo tudi ognjegasce, ker so preplašene ženske na ves glas vpile: »Ogenj, ogenj! Fašisti, fašisti!« Škofije so bile daleč naokoli obžarjene od zubljev, švigajočih sredi noči proti nebu.
Ko so se gasilci lotili dela, so pa naleteli na odpor črnosrajčnikov. S streljanjem iz-samokresov so hoteli ustrahovati ognjegasce, da bi poslopje zgorelo do tal. Vendar škofijski gasilci so bili pogumnejši od svojih stanovskih tovarišev v Trstu. Gasilsko orodje so pripeljali na drugo stran poslopja in od tam krotili požar. Tudi tu so jim sicer črnosrajčniki žugali in mimo njihovih glav streljali, toda Škofijci se niso dali splašiti, marveč hrabro naprej gasili.
Ko se se sredi noči od vseh strani začele zbirati množjice kmetov in delavcev, se je fašistom tudi v Škofijah zdelo bolje in varneje, da poberejo šila in kopita in se brž vrnejo v Trst.
»NI MOJA STVAR«
Samo po sebi se razume, da so tudi Ško-fijci med napadom pričakovali, da jim bo prihitela na pomoč policija. Toda kljub pokanju granat in vso okolico razsvetljujočemu požaru ni bilo ves čas nobenega orožnika na spregled. Hudodelci so ostali tudi to pol »nepoznani« in zato nekaznovani.
Ko se je lastnik hiše, v kateri je bila nameščena Delavska zadruga, oglasil pri krajevnem komisarju in zahteval, naj poskrbi vsaj, da se v bodoče taka nasilstva ne bodo ponavljala, je ta hladnokrvno odgovoril: »To ni moja stvar. Vrzite ven zadrugo, pa se Vam ne bo treba bati.«
Lastnik je pripomnil, da ima z zadrugo najemninsko pogodbo. Vprašal je, ali sme po postavi pogodbo kar meni nič tebi nič razveljaviti. Komisarjev odgovor se je sp°t glasil: »To ni moja stvar.« Za red in zakonitost odgovorno oblastvo si je torej kot Pon-cij Pilat pralo roke in prepuščalo mirne duše slovensko prebivalstvo samovolji in nasil-stvom fašistov.
Ta brezbrižnost je bila posebno značilna še zavoljo tega, ker so črnosrajčniki v škofijah na ves glas napovedovali: »Najprej zadruge, nato slovanske šole!« Grozili so torej s še nadaljnimi zločini nad našim narodom. Da se to oblastev ni prav nič brigalo, osvetljuje z žarko lučjo razmere, katere je tedaj moralo prenašati naše ljudstvo.
(Nadaljevani«)
Ml bi sp fioVfinifi/
i^iuivhlut iflcpitiutiju - Hiindlhlui fluluifi
IZ REZIJE
V	Novem listu smo že marsikaj poročali iz naše doline in o razmerah v naši občini, zlasti o gospodi v Ravenci. Večkrat smo tudi omenili vas Učejo in njenega duhovnika g. Ferrinija. Ta je pred meseci ustanovil nekako strokovno šolo. G. Ferrini spada med tiste italijanske duhovnike v Beneški Sloveniji, ki so proti uporabi materinega jezika slovenskih vernikov v cerkvi in katerega se tudi nikakor nočejo naučiti. Dnevnik Gazzettino, ki navadno take italijanske duhovnike — raznarodovalce — hvali, je dne 16. decembra zapel cel slavospev tudi Don Ferriniju v Učeji.
Slavospev se takole glasi:
»V osamljeni Učeji, vasi, ki meji z Jugoslavijo, so imeli te dni velik praznik, ker je vasica postala župnija. Za župnika je bil imenovan dosedanji kaplan g. Vito Ferrini, ki je obenem stalni učitelj. V ubožni vasi g. Ferrini skrbi s krščansko požrtvovalnostjo za duhovni in telesni blagor vsega okraja. On je namreč župnik, učitelj, zdravnik, skratka poglavar občine...«
Gospod Ferrini je v Učeji komaj nekaj let. Prišel je iz Vizonta, kjer je kaplanoval kakih 10 let. Naši ljudje iz Vizonta pa ne vedo, da bi njihov bivši kaplan kdaj uči-teljeval. Učil je pač verouk v italijanščini. Še manj vedo povedati, da je kdaj koga zdravil. Tudi Vizont je zapuščena vas, morda še bolj kot Učeja, saj po odhodu kaplana Ferrinija nima niti duhovnika. Zato se n?m zdi čudno, da je g. Ferrini v Učeji po-; stal kar čez noč učitelj, zdravnik in celo poglavar občine, čeprav vsi vemo, da je! tamkaj za župana g. Letič.
Človek ne ve, ali bi se smejal ali zjokal, ko mora ugotoviti, kako italijanski tisk pretirava in se celo laže, ko objavlja članke o razmerah in ljudeh v Beneški Sloveniji.
IZ ŽABNIC
Prazniki so za nami. Lepo, veselo in zbrani v pravem božičnem duhu smo jih preživeli. Sv. Štefana smo pa še posebno slovesno praznovali, saj je postal že kar običaj, da ga praznujemo s prepevanjem božičnih pesmi, ki jih pa poje le moški zbor. Letos smo doživeli še to novost, da so pesmi posneli na trak. Ljudje so kar strmeli, ko so nekaj ur po sv. maši ob odvijanju traka na magnetofonu slišali zopet božične pesmi, zvonenje svojih farnih zvonov in bingljanje malih zvončkov, s katerimi zvonijo ministranti pri povzdigovanju in pri blagoslovu vernikov s sv. Rešnjim Telesom. Najbolj ponosni so bili seveda pevci, ko so slišali svoje glasove in tudi našemu gospodu župniku ni bilo neprijetno, ko je čul svoj mogočni glas, ki je malo prej odmeval po naši cerkvi. Prav tako so posneli na trak tudi prelepe slovenske narodne pesmi, ki so jih fantje prepevali popoldne.
Po novem letu je tudi pri nas kot povsod po Kanalski dolini, zlasti še v Trbižu, padlo precej snega, ki vabi k nam smučarje in zimske izletnike, tako da je v naši dolini zopet življenje jako živahno.
IZ RAJBLJA
Z novim letom nam je sneg pobelil našo dolino in je zlasti oživil in razveselil naše smučarje in sankače. Božične praznike smo slovesno obhajali v sreči in miru. Z novim letom nas je pa smrt opozorila na min-
ljivost našega življenja na zemlji. Saj sta umrli kar dve deklici v prvih letih mladega življenja in 79-1,21na Venceslava Reben-šek, doma iz Maribora, in neka 64-letna Italijanka.
rDopisi iz Goriške
IZ SOVODENJ
Na seji občinskega sveta, ki je bila v petek predpreteklega tedna, svetovalci niso še izglasovali resolucije o deželni avtonomiji, kakor smo pomotoma poročali v zadnji številki. Razpravo o tem vprašanju so odložili, da jo temeljiteje preučijo. O lem bo svet sklepal na eni prihodnjih sej.
Občinski možje so odobrili nakup opreme za novi otroški vrtec, kar bo stalo skupno 776 tisoč lir. Nekaj nad polovico bo prispevala država, ostalo pa občina.
Lovišča, za katero dobe prenizko najemnino, ne bodo oddali za dobo 10 let, kot je bilo doslej v veljavi, marveč le za eno leto. Končno je svet odobril še izplačilo bolniških stroškov za nekatere Občinarje.
Živinozdravniški pregledi bodo v Sovod-njah vsako soboto pri Lutmanu, na Vrhu pa, in sicer pri Cotiču, vsak drugi in tretji četrtek ob 11. uri.
Prejšnji petek je umrla 74-letna Terezija Tomšič, roj. Brajnik, ki je bila doma iz Štandreža, a se je poročila z našim domačinom Štefanom Tomšičem. Pokopali smo jo v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi ljudstva iz obeh sosednih vasi. Sovodenjci in štandrežci so pokojnico spoštovali kot zavedno Slovenko, vzorno gospodinjo in dobro mater sedmero otrok, od katerih je bil sin Stanko žrtev druge svetovne vojne.
Plemeniti ženi naj sveti večna luč! Možu Štefanu, družini ter sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
<>6
V
im c m i
(Usoda Habsburžanov)
Kt. B.
Btrž po slovesnost i se je odpeljala iz prestolnice. Par tednov ni javnost o njej ničesar več slišala.
Življenje piše bolj zapletene romane, kot sii, jih niotre iizmiisliti človečka idoinialjfij.a. Tako se je godil o tudi cesarici Elizabeti. Z viška bleska in sijaja jo jie usoda treščila v najbednejši obup, kli je bil pni Elizabeti slkoro brez dna, ker se je v na pol 'blaznem stanju zavedala, da jo skrivne sile ne v z drže m.a vleoejio v globine neznanega:. Izgubila, jie vero, zgubila družino in mioža. Srce je prazno, le tel,o bega izmučeno in izčrpan«
po sveilu.	_
Opomin smrti
Zavest, da gre njena življenjska pol h, koncu, je Elizabeto nagnil,la, dat je že pred Rudolfovo smrtjo spisala oporoko. Vse svoje premoženje je hotela zapustiti, najljub-u hčerki Valeriji.
Ko si je Rudolf vzel življenje, ka,r je Elizabeti šepetalo kot opomin smrti, je op o roko popravila v toliko, da je eno petino premožen jia za pustil a Elizabeti, hčier.kli pire-stollonasIediniSka Rudolfa. Spomnili a se j-' tudi
vseh svojih dvorjanic z volili v dtenarju in dragotinah .Celo s svojo tekmlioo Katarino j Schiratt se je izkazala velikodušna im ji jo namenila zlato ovratnico.
Najbolj jo je skrbelo, kam s pismi in pes-imimi, v katere je izlivala svojo* srčno bol. Zbrala jih je lin spravila v veliko škatlo, ki jo je izročila v varstvo zaupni dvorni dami Idi Ferenezyevi. V posebnem črneim omotu so pa bila, navodila, da mora grofica brž po, njeni smrti predati zaupane skrivnosti vojvodi Karlu Teodiorju. Papirji so zginili v samotnih in tajnih predalih dvornega arhiva, kakor so zginili Habsburžani in njih cesarstvo...
Duihovno oiporotko je El/itoabet«, nekdaj' vladarica', zdaj le še »miater dolorosa«, z.aruipiaila svoji hčerki Valleriji. Vedmo ji jo priporočala, naj po smrti pogreznejo njeno truplo na dno morja. Čutila se je kot galeb, ki leta nad razburkanimi valovi oceana, dokler onemogla v njih ne potopi. Galeba si je ukazala vrezati v svoj pečatni prstan.
Po sinovi smrti je pa čez nekaj mesecev poklicala spet Valerijo in jio je prosi1 a, n-'j
jo pokopljejo blizu sina. »Tako si želim,« ji je pravila, »dai bi ležala tam poleg v veliki rak vi 'in da bi našla tam mir, .samo miir. Več si ne želim-. Veš, Valerija, tam v grobnici pod tistim' okencem, kjer še malo luči posije v temnico; nekaj zcl!enj:a še opaziš, celo ptičkov žvrgolenje se prikrade, k mrtvim, tam... veš... Valerija...«
Videla se je že v družbi mrtvih. Še bolj si je zaželela tja, ko jo je 5. miajia 1897 strahovito pireitreslo sporočilo iz Pariza, da je tam njena, /mlajša sestra vojvodinja Alencon živa zgorela,. Zadnji opomin mrtvi!
V	Parizu so diame visokega: plemstva (priredile razsta vo in srečkam je v dobrodelne namene. Nad velikanskim lesenim paviljonom, polnim vnetljivih igrač in drugih predmetov za žrebanje, je bilo razprostrto platno kot streha. V eni i zmedi dvoran, natlačeni žensk in otrok, so predvajali s takrat komaj izumljenimi preprostimi kino-aparati slike. Sredi predstave je kar v trenutku švignil plamen iz plinske luči pri aparatu proti platnu, ki je hiilo hipoma v plamen ib in se je kiot ognjen zubelj zrušilo na jrledalce.
»Ogenj, ogenj,« so vsi vpili in silili proti} vratom, ki so se odpirala, na' notranjo stran. Nihče ni mogel ubežati plap,ola|jočiiim zubljem,, ki so v par minutah zajeli ves razstavni 'prostor. Množica se je drenjala preko kupov zogljendlih trupel. nihče se ni rešil.
( T)aljp)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Jilt+int totfilttfi'i!zviti
lil lllll'tTtl!z€>lll fj'ff litih
Eden izmed pojavov, ki naš danes najbolj zaskrbljuje, je miselna revščina, hkrati pa teženje k idejnemu in političnemu integralizmu oziroma lo-talitarizmu. Pojav sicer ni omejen na Slovence, ven->dar pa je pri nas očitnejši in ludi nevarnejši, ker smo majhen narod in si zalo ne moremo za dolgo privoščiti luksusa miselne revščine ter idejnega in-tegralizma, če nočemo osiromašiti svoje duhovne kulture. Gre pa obenem za naš obstoj, zakaj primitivnim, zlasti pa še hote primitivnim narodom danes ni več mesta v Evropi. Prej ali slej bodo podlegli tujim kulturam in s tem političnim vplivom.
POSLEDICE IDEJNE OŽINE
Vedno spet smo ludi pri nas na Tržaškem in Goriškem priče izbruhom idejne nestrpnosti, ki je ni mogoče imenovati drugače kakor težnjo k totalitarizmu. Razni ljudje — in ta žalostni pojav ni omejen na en sam politični tabor — sc razhudijo in užalijo, če berejo ali slišijo kje kaj takega, kar ne gre v njihovo zamisel ali pa v zamisel edinega nasprotnega tabora, ki ga priznajo. Vedno bolj se namreč dozdeva, da sta se oba skrajna tabora navadila drug na drugega in da sta si po svoji dialektični logiki celo potrebna. Kar je za enega pozitivno, je za drugega avtomatično negativno, in obratno. To je zelo lagodna stvar in ne zahteva nikakega miselnega truda. Vse, kar stori en tabor, je slabo, kar pa store voditelji lastnega tabora, je dobro. To pa je že tudi ves program takih totalitarcev, ki si tako prihranijo trud, da bi morali s trudom in žrtvovanjem časa preučevati razne slovenske in svetovne probleme. Če pokaže n. pr. en tabor simpatije do težonj arabskih ljudstev po osvoboditvi izpod tuje oblasti ter zlasti še simpatije za predstavnika leh teženj Naserja in do alžirskih upornikov, je za drugi tabor samo ob sebi razumljivo, da morajo biti arabski nacionalisti vsaj že na pol v komunističnem Žaklju. In zato je treba dati prav evropskim kolonialistom, ki skušajo lake težnje pri Arabcih zatirali. Podobnih primerov bi lahko navedli še nič koliko. Držati »linijo« v tem smislu je tako lahko, da za to sploh že ni več potrebno uporabljati možganov. Dovolj je uravnavati smer po nasprotniku.
Vso zadevo zapletajo le razni neodvisneži. In ti so tisti, ki gredo najbolj na živce obema totalitar-
Na povelje
Kakor so se na povelje od zgoraj začeli zaganjati sovjetski književniki v stanovskega tovariša Pasternaka, tako so prejšnji teden tudi kar na migljaj prenehali z .napadi. Baje je prišel ukaz od Mi-hajlova, ministra prosvete. Pasternakov roman Doktor Zivago bo sicer še ostal na seznamu prepovedanih knjig, a pisatelja bodo zopet sprejeli v zvezo književnikov. Pasternak je izjavil, da piše nov roman o osamljenosti kulturnega človeka sredi sedanjega tehniziranega sveta. Znani ruski pisatelj 11ija Ehrenburg je v zvezi s Pasternakovo zadevo napisal članek, da smo na pragu dobe, ko bo popustila napetost med Vzhodom in Zahodom.
Studi Goriziani
Pred nekaj dnevi je izšel XXIV. zvezek revije Studi Goriziani, ki ga izdaja goriška državna knjižnica. Snopič obsega na 216 straneh razprave iz slovstvene in kulturne zgodovine Gorice in nje pokrajine. Najobsežnejši je članek Igina Valdemarina o začetkih goriške stolnice in lare, ki je nekoč spadala pod Solkan. Odvetnik Hugues opisuje dobo goriškega prosvetljenstva z doprinosi Ascolija in židovskih intelektualnih krogov. Cerkveni zgodovinar Spcssot se ukvarja s cerkveno organizacijo na Gradiščanskem. Kot znamenit Goričan je prikazan filozof Karl Michelstadter. Vmes je še več drugih člankov, ki delajo čast goriški zgodovinski reviji. Želeti hi bilo, da bi bila v njej upoštevana tudi preteklost slovenskega življa na Goriškem.
nima taboroma. Prisiljena sla namreč nekoliko napeli možgane, da doumeta, za kaj pravzaprav gre. Ta nenavadni miselni napor pa ju jezi, saj teko stvari vendar same po sebi in avtomatično. Zakaj je treba kvariti lo avtomatizacijo slovenskega življenja?
Ce lake »tolalitarce« i.n »integralce« prav razumemo, smo Slovenci edini narod v Evropi, ki bi ne smel biti idejno razčlenjen. Medtem ko drugim narodom samo ob sebi razumljivo dopuščajo, da so miselno »pluralistični«, kar pomeni, da lahko obsegajo idejno in politično vso lestvico odtenkov od skrajne desnice do skrajne levice, se jim zdi to pri nas največje obsodbe vredno.
Tako mišljenje je naravna posledica slovenske politične in svetovnonazorske prakse v dolgih desetletjih. Slovenci nismo imeli ne lastne države ne velikega kapitala, da bi lahko reševali kako važne probleme našega narodnega življenja. O vsem važnem pri nas so že od .nekdaj odločali samo v tujih prestolnicah, pa naj je šlo za šolstvo, politično živ-
KROžEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 23. jan., ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. \Ta sporedu je predavanje pisatelja A. Rebule: »O BORISU PASTERNAKU«
Ijenje ali gospodarstvo. Ker nismo mogli odločali o svojem gospodarstvu, smo tembolj strastno teoretično razpravljali o papeških enciklikah, o socializmu, komunizmu in kapitalizmu in o najidealnejšem družbenem redu. Marsikak mlad slovenski izobraženec je mnogo bolje poznal ali pozna vse člene papeške okrožnico Rerum novarum ali pa VKP(b), kakor pa podatke o tem, kako živi slovenski narod in v čem so njegovi stvarni problemi. Voditelji slovenskih strank so bili idejni diktatorji, ki niso dajali nikomur računa o svojem mišljenju glede najvažnejših vprašanj med Slovenci in v svetu. Sadove take miselnosti pa žanjemo oziroma prenašamo še danes.
V	NEPOŠTENOSTI IN OBREKOVANJU VIDIJO ČEDNOST
Vsakovrstni učenci takih strankarskih »šefov« in »ideologov« ne vedo, da so vse teorije glede družbenega reda in politične ureditve brez pomena, če jih ne mislijo konkretno preizkusiti na živih problemih. Te bi pa morali najprej spoznati in za to je potreben študij. Prav za konkretno reševanje problemov pa je potrebno, da jih presodimo in »otipamo« od različnih slrani. Zato je naravno, da so pri vseh narodih, ki so v zdravem razvoju, različne politične in idejne skupine, ki se sicer razhajajo v svojih teoretičnih tezah, a prihajajo skupaj in se dopolnjujejo pri presoji stvarnih problemov narodnega občestva in mednarodnega življenja. Konkretno reševanje problemov nudi mnogo manj možnosti političnim demagogijam in idejnim totalitarizmom. Le neodgovorni integralci si lahko dovolijo malovestno govoričenje, natolcevanje in obrekovanje, kakor ga opažamo v .naših krajih.
Ni slovenskega in svetovnega problema, o katerem bi ne mogel imeti slovenski človek, zlasti še pri nas, lastnega, svobodnega mnenja. In .nihče nima pravice, da mu jemlje to prostost. Ljudje, ki to poskušajo, n. pr. z obrekovanjem po časopisju ali ustno, greše ne le zoper Boga, ki je dal človeku svobodno voljo, ampak tudi nad svojim narodom, ker ga hočejo oropati miselnega bogastva, ki je prava moč vsakega naroda. Od takih miselno revnih, zagrizenih in hudobnih totalitarcev nimajo Slovenci ničesar več pričakovati.
Zato pospešujmo duhovni pluralizem in pravo demokratičnost, ne pa da jo skušamo zatreti. O tem naj bi razmišljal vsakdo, kdor začuti nagib, da bi objavil kje kako nepodpisano obrekovanje na račun tistih, ki sc »drznejo« misliti drugače kakor on ali pa njegov »tabor«.
J.
KULTURNE	VESTI
• V Milanu jc umrla slavna operna pevka sopranistka Alba Da Monic. Stara je bila 55 let. Nastopala je na mnogih evropskih odrih, leta 1942 pa se je umaknila v zasebno življenje.
• Cankarjeva založba v Ljubljani jc izdala pesniško zbirko Mateja Bora: Sled naših senc. Zbirka je razdeljena v cikluse: Baladni motivi, Med tamariska-mi, Impresije, Od večera do večera, Atomski vek in šel je popotnik skozi atomski vek. Baje mu nekateri hudo zamerijo, da ni uporabil v svoji liriki rajši izraza jedrski vek.
c Državna založba Slovenije je izdala po novem lc-tu prvo samostojno pesniško zbirko Toneta Pavčka. Pavček je dal svoji knjigi pesmi .naslov »Sanje živijo dalje« in jo ludi razdelil na cikluse.
« V zbirki Bios Cankarjeve založbe je izšla v prevodu Angele Vode knjiga esejev in spominov Stefana Zweiga Včerajšnji svet. Naslov se nanaša na predvojni svet. Zweig je napisal to delo med vojno v begunstvu v Ameriki.
• Milanski Piccolo Teatro se je odpravil 23. januarja na dolgo krožno potovanje po zahodni Evropi in severni Afriki.
• Prihodnje tedne bo nastopala v milanski Scali slovenska sopranistka Vilma Bukovec, kar je veliko priznanje za lo odlično, a osebno skromno in ljubeznivo pavko. Vabijo jo gostovat tudi na razne druge evropske odre. V Scali bo nastopala v vlogi Marinke v Prodani nevesti.
• Zaradi protestov katoliške duhovščine so na Malti prepovedali predvajati film Strast pod bresti s Sofijo Loren. V lilrnu jc prikazan med drugim detomor.
• Ruski antropolog Mihail Gerasimov bo izdal v kratkem antropološki atlas, ki ga je izdelal po preučitvi več tisoč lobanj in kosti ljudi iz davnih dob, ludi takih, ki so živeli pred 500.000 leti. Na podlagi študija je prišel do zaključka (ki ga uči tudi krščanstvo), da so se razvila vsa človeška plemena iz istega debla. Prvotna rasa je živela po Gerasimovih ugotovitvah okrog Sredozemskega morja. Pozneje s.e je razpršila po vsem svetu in tako so se v različnih podnebjih in zemljepisnih širinah pojavile zunanje razlike med plemeni.
• Osemnajstletna Tržačanka Tea Sterpin, ki je odšla v Rim študirat slikarstvo, bo igrala glavno vlogo v filmu Vitez in grajska gospa. Primerjajo jo Iaequeline Sassard in Marini Vlady.
• Uprava pristanišča v Genovi ni dovolila režiserju Luigiju Zampi, da bi posnel v pristanišču nekaj prizorov svojega filma II magislrato. Pristaniška uprava se izgovarja, da hoče prej vedeti, kakšna bo vsebina filma.
» Nemški starinoslovci so odkrili na ozemlju Berlina ostanke germanske naselbine iz časa kmalu po Kristusovem rojstvu in blizu naselbine so našli tudi njeno »industrijsko četrt«: apnenico. Doslej ni bilo znano, da so stari Germani tedaj že znali žgati apno. Mnoge iznajdbe segajo mnogo dalje nazaj, kot so si predstavljali znanstveniki v prejšnjih časih.
• Tudi slepi v Trstu se lahko naroče za 300 lir letno na »govoroče knjige«. To so magnetofonski trakovi, ,na katere so posneli dozdaj v Italiji nad 70 zanimivih klasičnih in tudi zabavnih del svetovne literature. Morajo pa razpolagati z magnetofonom, da lahko vrte trak. Stvar je mnogo bolj enostavna in prijetnejša kot Braillova pisava. Trakovi se .naročajo v ulici Canale Piccolo 2/II.
Tudi onkraj pekla so ljudje
O	tem ve marsikaj povedati Boris Pahor v svojem novem obširnem romanu »Onkraj pekla so ljudje«, ki ga je le dni izdala Državna založba Slovenije. Med ljudmi onkraj pekla sta tudi mlad Slovenec iz Trsta in zala Parižanka. Takšnih parov v slovenski književnosti ni veliko in tudi ne veliko opisov take ljubezni, zato vlada za roman veliko zanimanje. Prve kritike o romanu pravijo, da je to najboljše Pahorjevo delo. Roman je v bistvu avtobiografski.
Knjiga je v prodaji tudi že v Trstu.
GOSPODARSTVO
SI ŽE DAL DUŠIKA OZIMNI PŠENICI?
Konec januarja bi ozimni pšenici morali že drugič dati dušika. Prvič bi morali gnojiti že pred božičem.
Pri tem se bo morda kdo vprašal: ali ima to gnojenje kakšen pomen? Ali pšenica sedaj pozimi ne počiva? Na to moramo odgovoriti, da se pšenica razvija, da njene koreninice delujejo tudi pozimi, če le ni zemlja globoko premrznjena. Ko pa se pozimi zemlja odtaja, bodo nežne koreninice začele spet delovati, to je vsrkavati redilne snovi, ki krepijo srce mlade rastlinice, da postane tako bolj odporna proti nevšečnostim zimskega mraza. Tako okrepljena pšenica spomladi bujno požene. Tisoči in tisoči poskusov so dokazali, da ima zgodaj pognojena pšenica debelejše in bolj kleno zrnje kot pozno pognojena; zaradi poznega gnojenja se razvije samo slama, kar gre v škodo zrnja. Mi pa sejemo pšenico zaradi zrnja, kajti slama je le postranski pridelek.
Za zimsko gnojenje pšenice pridejo v poštev samo solitri, in sicer apneni (nitra-to di calcio), čilski (nitrato di sodio) in amonijev soliter (nitrato ammonico). Dobri so vsi trije, toda amonijev soliter vpliva dalj časa.
Na en ha zemljišča vzamemo navadno 100 do 150 kg enega izmed navedenih so-litrov. To količino razdelimo na 3 enake dele, enega za vsako gnojenje, če hočemo namreč gnojilo popolnoma izrabiti, gnojimo trikrat, in sicer prvič pred božičem, drugič v januarju, tretjič pa sredi februarja. Ker soliter raztrosimo vrhu setve, pravimo, da gnojimo navrhno ali pod list.
Kdor tega gnojenja , ni še opravil, naj gnoji takoj, drugič pa sredi februarja. Vsakokrat naj raztrosi po 35 do 50 kg solitra na ha ali 3 do 5 kg na vsakih 100 m2 površine (na njivo 15 do 20 kg).
ZIMSKO ŠKROPLJENJE BRESKEV
kužimo proti raznim drugim boleznim glivične narave. Te bolezni napadajo predvsem liste in mlade vršičke. Ne smemo pa pozabiti, da imajo breskve zelo hudega sovražnika tudi v listnih ušeh. Te se med letom zelo hitro množijo in srkajo iz listov in mladih poganjkov rastlinski sok. Zaradi tega drevesa na splošno ošibijo in kakšenkrat celo usahnejo, šibko drevo pa ne more roditi lepega in debelega sadu.
Listne uši se nahajajo pozimi na drevesu v obliki drobcenih jajčec, ki jih je v pozni jeseni zalegla samica. Ta jajčka moramo sedaj uničiti. Ne moremo jih pa zamoriti s škropljenjem proti kodri, temveč le s posebnim škropilom. V trgovini dobiš sicer mnogo sredstev za uničenje jajčec listnih uši, a učinkovit in poceni je prav gotovo samo oleofos. Ta je sestavljen iz belih olj in parationa ter je kot vse sestavine parationa zelo hud strup. Zato moramo pri pripravi škropila kakor tudi pri škropljenju samem zelo paziti, da ne pride škropilo v dotiko z ranjeno roko, da ga ne vdihavamo ter da nam ne orosi obleke. Zaradi tega ne smemo nikdar škropiti proti vetru, če si zmočimo roke, si jih moramo takoj umiti. Tudi posodo, v kateri smo pripravljali škropilo ter škropilnico moramo takoj po uporabi oprati.
Za 100 litrov škropila zadostuje 200 do 250 gramov oleofosa (1 kg za 400 do 500 litrov škropila). V posodo najprej zliješ nekaj litrov vode, dodaš določeno količino oleofosa in vse skupaj dobro premešaš.
S tem sredstvom poškropi vse drevo od vršičkov do konca debla pri zemlji. Poškropiti pa moraš temeljito, da ne ostane noben del luba nepoškropl jen. Le tako si lahko gotov, da si zadel vsa jajčka listnih uši in jih zatrl. S tem sredstvom zamoriš tudi ves ostali živalski mrčes na drevesih.
Spomladi se redno oglašajo mali sadjarji, ki imajo v vrtu le nekaj dreves, in sprašujejo, kako naj ozdravijo breskve z debelimi in zgrbančenimi listi sive ali celo rdečkaste barve. Tedaj ni mogoče mnogo pomagati, ker to bolezen — kodravost — lahko samo preprečimo in je ne moremo zdraviti. Zato se moramo držati navodil, ki jih naš list redno in pravočasno objavlja: brž ko breskve izgubijo liste, to je že v novembru, jih moramo poškropiti s triodstotno raztopino modre galice in apna; škropljenje ponovimo v prvi polovici marca. Modro galico v škropilu lahko nadomestimo s prahom Caffaro ali z asporjem. V 100 litrih vode raztopimo 5 kg prahu Caffaro ali 600 gramov asporja. Lastniki večjih nasadov breskev so to škropljenje pravočasno izvršili, zato so njih drevesa skoraj v celoti modro pobarvana. Kdor pa breskev ni še poškropil, naj ne zgubi niti enega lepega dneva, da reši, kar še more. V prvi polovici marca mora škropljenje na vsak način ponoviti, a naj se pri tem zaveda, da je zgodnje škropljenje mnogo bolj izdatno kot marčno.
Z modro galico oziroma prahom Caffaro ali asporjem se borimo proti kodri in smo-
li	kavosti breskev ter drevesa obenem raz-
V
ortni pregled
HOKEJ V JUGOSLAVIJI
Po prvih tekmah za državno prvenstvo strokovnjaki predvidevajo, da bo lanskoletni državni prvak Jesenice obdržal naslov. Od ostalih petih moštev se bosta za častni mesti potegovala Ljubljana in Partizan iz Beograda. Moštvo Zagreb nima bog-vekakšnih zahtev, Crvena zvezda in Tašmajdan (oba iz Beograda) pa se bosta morala krepko boriti za obstanek v prvi ligi.
Jeseniški hokejisti imajo poleg veselja do vaj tudi odličnega vaditelja Poljaka Andrzeja Wolkow-skega. Srečanja z dobrimi moštvi, predvsem iz tujine, ravno tako dobro vplivajo na kakovost igre. To se je pokazalo, ko so dobro razpoloženi Jeseničani prepričljivo, premagali Crveno zvezdo z izidom 20:0. V tekmi se je odlikoval zlasti kapetan moštva Valentar. Pa tudi rojakom niso prizanesli, zakaj ljubljansko moštvo je izgubilo z 1:9, čeprav je bilo borbeno in podjetno.
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V SOFIJI
V	Sofiji se je končalo mednarodno tekmovanje v namiznem tenisa. Tako med moškimi kakor med ženskimi skupinami je bila najuspešnejša budimpe-štanska ekipa.
Namizni tenis je šport, kjer je tekmovalna doba igralca precej dolga in kjer mednarodne izkušnje veliko pomenijo. Zato med zmagovalci v tej športni panogi le redko zapazimo nova imena. Ce se to
KAKI V ZATONU
V naših krajih rastejo kaki v vrtovih, ker se večji, sklenjeni nasadi niso še pojavili. Ta drevesa so bila zasajena za domačo potrošnjo, a lastniki jih kljub temu mnogo spravijo na trg, ker drevo obilno rodi, saj niso redka drevesa, ki dajo 200 in več kg plodov.
V Italiji, predvsem v okolici Neaplja, je drugače. Tam so po prvi svetovni vojni nastali sklenjeni nasadi, ki so se gospodarsko sijajno obnesli, tako da so lastniki dor bro služili. Posledica je bila, da so v letih 1938 do 1947 uredili še nadaljnje sklenjene nasade, ki so se pojavili tudi v Liguriji, Toskani in Emiliji. Višek so dosegli v letih 1948-49, ko so cenili površino sklenjenih nasadov na 20.000 ha z letni, proizvodnjo 3.500.000 stotov, če so bile do tedaj cene kakijev zadovoljive, so pa zatem začele padati in v letih 1951 do 1956 jih v Salernu in Neaplju niso mogli prodati draže ko po 15 lir, kakšenkrat tudi po 5 do 8 lir za kg. Zaradi tega so mnogi začeli drevesa opuščati, tako da danes cenijo vso italijansko proizvodnjo le na nekaj več kot en milijon stotov.
Zakaj se to dogaja? Kaki trajajo malo časa- in, če jih ne použijemo, ko so zreli, razpadejo, če jih hranimo v hladilnikih, zelo mnogo izgubijo na okusu. Poleg tega se industriji ni še posrečilo odkriti postopek, po katerem bi jih bilo mogoče industrijsko izrabiti, čeprav imajo visok odstotek sladkorja. Do sedaj ni bilo mogoče napraviti iz njih ne mezge ne sirupa in ne sadnega soka. Nekateri upajo, da bo mogoče delati iz kakijev sadno vino, kakije-vec, a večina trdi, da taka industrija ne bi mogla nuditi zadovoljivih cen. Zato kakije lahko potrošimo le v svežem stanju. Toda sad zori v dobi grozdja, ko je poleg tega na razpolago še mnogo hrušk in jabolk.
Gojenje kakijev se opušča tudi zaradi muhe »ccratitis capitata«, ki napada tudi plodove.
zgodi, vzbudi tak igralec veliko pozornost v športni javnosti. Eden takih je 19-let.ni Vojislav Markovič iz Subotice, prvak Skandinavije in Jugoslavije. Markoviču je zaradi zbranosti med tekmami in zavoljo izredno hitre igre uspelo že drugič (prvič je bilo v Stockholmu) premagati evropskega prvaka Madžara Zoltana Bcrczika. Na turnirju v Sofiji je namreč zmagal z 2:0.
ŠPORT PO SVETU
Plavanje — Znana avstralska plavalca lise in Jon Konrads sta postavila štiri nove svetovne viške. lise je preplavala 1500 m dn 1650 y v času 19’25"7; bral Jon pa 200 m in 220 y v času 2’02”2.
Boks — Japonski prvak mušje kategorije Sadao Yaoita je po točkah premagal svetovnega prvaka Argentinca Pascuala Pereza.
Hokej — Moštvo Sovjetske zveze je zaigralo v ZDA i.n Kanadi devet tekem, od katerih jih je pet zaključilo v svojo korist, štiri srečanja pa so se končala z neodločenim izidom.
Rugby — V angleškem mestu Cardiffu je Wales premagal Anglijo z izidom 5:0. Tekma je veljala za pokal Petih držav.
Smučanje — V Kitzbiichlu (Avstrija) sta v teku zmagala Astrid Sandvik (Norveška) ter VVallace VVerner (ZDA). V slalomu in alpski kombinaciji se je uveljavil odlični Avstrijec Andcrl Molterer. Med ženskami je v slalomu zmagala Švicarka Wasser Anne Marie, v alpski kombinaciji pa Norvežanka Sandvik.
V	Les Rouses so bila tekmovanja za Veliko nagrado predsednika francoske republike. Prvo mesto je zasedel znani Finec Vaisanen.
MI HI, MAJ Sl POZABIL,DA SEM SE NAJEDEL STRUPENIH JAGOD. Tl SAM 61 Ml REHEL, GE PRIDE TA STRUP V RRI...
, UGRIZNIL SEM GA!
TA NE SIMULIRA!
ČISTO MRTEV JE!
MAMO Sl TO /	..
NAREDIL 5-
A
iwtwM MBANA Ili
MBU!
PRESENEČENJA ZGRUDIL?
MBU!
V SIMBA!
.M*,..*??;:
NuO,. L"	0ČK5V/V.p
nri&p
/--j)
/ m/ -PO 'V 7 ■
........li
0
IN Tl Sl SEL PREIZMUSIT NJEGOVO
■pth
01
rm^gžPišo
MOČ NA X LEVU?.' /: .
■3Vf fS
NASPROTNO! ZDI SE Ml, DA SVA JIM MAR VŠEČ!
ČRNCI SO SE JIMA POČASI BLIŽALI...
HM, VIDETI JE, DA NAJU NE NAMERAVAJO POHRUSTATI ...
NO,
MAJ SEM Tl REMEL?
8*83
A BEŽIVA! F PRE
POZNO!
lA/srf ‘	..V.	/'/*''-Lh7s"Vi
. -*?yyQwQ
■K
rmftu \snft
NO,ZDAJ SVA PA V MASI. TU NAMA TVOJI
NOSAČI SO JIH PRINESLI PRED NAJVEčJO MOLIBO V NASELJU...
MISLI6? JAZ PA STVARI NE JEMLJEM TAMO TRAGIČNO.
TO JE POGLA= VARJEVA MOČA.
MAJ 6! MISLIL, DA
SE BO JUNAR,
Ml Z ZOBMI UBI3EP , | MRALJA ŽIVALI, MŠ% POGOVARJAL Z NAVADNIMI mm VAŠČANI ?
5IMBA' , MBU!/
a , ,7
MBANA!!
QQ
m
PRED GLAVARJEVO MOČO SO RAZJAHALI
AHA, EDEN OD NOSAČEV MU JE i£ TEMEL POROČAT ZDAJ SE BO ODLOČILA NAJINA USODA...
UPAM, DA JE
stari -že Mmmm
ZAJTRMOVAL! Mm 17 (5
TEDAJ SE JE P03AVIL -POGLAVAR...
NI MAR SE NE BOJ. BOŠ VIDEL, DA SE BO VSE DOBRO \ZT£W.LO.
1
pilotsma
MAPA?!
rfttAA&j.' W\
V	DACHAUSKIH BLOjKIH
K* Z.
40
Bil sem vesel, da scmi sc rešili posedanja na bloku, ki ni bilo sam,0l dolgočasno, laimpaik tudi nevarno. Take »brezposelne« so namreč radii poslali v kakšen Alissenkommandlo (zunanja komanda), kot so se imenovala razna manjša delovna taborišča po raznih krajih na Bavarskem in v Avstriji, ki So bila odvisna od dachauskega taborišča. In nekatere teh »podružnic« so bile na zelo slla-bem glasu kot prava uničevalna taborišča. Interniranci v njih srt blilii, prepuščeni! na mili ost iin nemilost podivjanim, zverinskim) laboriščim poveljnikom in straižam, ki so lahko tam neovirano zznvlj.ali svoje nečloveške nagone, medtem ko so se v Dachauu zadnji čas vendarle precej krotili, ker se je ravnanje z interniran-C1 ublažilo. Stari interniranci, /.lasti iz predvojnega časa, so nami pripovedovali, da so sedanje razmere nebesa proti tistemu, kar se! J'' prej dogajalo v Dachauu. Neki nemški interniranec mi je po-kaizjal na blatno zemiljo v taborišču in dejal: »Vidiš, ta zemlja jo vsai prepojen,a s krviljo.« To je dejal z glasom, dla ime je streslo.
»Delovni urad« v taborišču je imel v razviidu vse »brezposelne« ui tako se je lahko vsak hip zgodilo, da. so poklicala liste, ki niso
bili v nobeni delovni »komandi«, na zdravniški pregled, ki je obsai-jal le v tem, da si nag tekel miknio SS-ovskega zdravnika ali kakega saniilejca, in so to poslali s transportom v kako »ausenko-mando«. A tudli drugače se je dogajalo, dia se je vsak hip prikaza! na bloku kak SS-ovec ali »kapo« in pobral take brezposelne za kako dlello v taborišču in laka dela so bila skoro vedno nujna in težka ter neprijetna. Navadno je šlo za kako čiščenje, pometanje taborišča ali za prenašanje kaikih težkih reči. A tudi če je prišel kak SS-ovec le pogledat na blok, so bili 1;o neprijetni trenutki.
Štubak je nervozno pritekel v sobo in nas obvestil, da dobimo SS-ovski obisk. Pregledal je, če je vse v redu, in postavil koga k vratom, da ga je obvestil, kadar se je »obisk« približal naši sobi. Ko so se odprla vrata in se je prikazal najprej blokovni starešina s silno važnim obrazom ter slovesno zavpil achtung! (pozor!), se je štubak izprsili in zarjovel Mirno! Morali smo planiti na noge in negibno stati, razkriti in z rokavi ob hlačnih šivih. Ko se je prikazal SS-ovec v uniformi in z revolverjem za pasom, je štubak po vojaško poročal, koliko ljudi imai v »štubi«, koliko jih je zunaj na dlelu in koliko jih je na bloku ali v revirju. SS-ovec se je navadno le na kratko ozrl po nas in kmalu sprl odšel, včasih! pa se je tudi ob kaj obregnil in koga sklofulal ali obrcal, če je kakor koli vzbudil njegovo pozornost ali če je bil ravno slabe vo-
TEDENSKI KOLEDARČEK
25. januarja,
26. januarja,
27. januarja,
28. januarja,
29. januarja,
30. januarja,
31. januarja,
nedelja: Pavel ponedeljek: Pavla torek: Janez sreda: Peter četrtek: Franc petek: Mariina sobota: Marcela
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 21. januarja si dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling ICO dinarjev 100 francoskih irankov funt šterling nemško marko švicarski frank napoleon
623—625 lir 23,75—24,25 lir 73—76 lir 120—124 lir 1.725—1.750 lir 148,50—149,75 lir 144—146 lir 4550—4750 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 25. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00	Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.20 Glasba Franza Schuberta; 15.45 Poje oktet »Planika«; 16.30 Anton Medved: »Kacijanar«, drama v dveh delih. Igrajo člani RO, vodi J. Peterlin; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Robert Burns«, ureja dr. J. Tavčar; 21.20 Kvintet Niko Štritof.
Ponedeljek, 26. januarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Anton Penko: Življenje tujih pličev: »Kondor«; 18.10 Konccrt altistke Marije Bitenčeve, pri klavirju Gojmir Demšar; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Giacomo Puccini: »Tosca«, opera v treh dej. Približno ob 21.20: »Opera, avtor in njegova doba«. Približno ob 22.05: »Mala literarna oddaja«.
Torek, 27. januarja, ob: 18.00 Z začarane police: Zora Kafol: »Ledena gora«; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Obletnica tedna: dr. Boris Mihalič: »Trocki v izgnanstvu«; 22.00 Umetnost in življenje: »Razstava zakladov japonske umetnosti v Rimu«, poroča Miran Pavlin; 22.15 Simfonični konccrt Tržaške filharmonije.
Sreda, 28. januarja, ob: 18.00 »Radijska univerza«: Luigi Vo-lpicclli: Poklicna usmeritev: (1) »Znanstvena organizacija dela«; 18.10 Orkester Italijanske Radiotelevizije. Mozart: Simfonija v g-molu, K 550, Stravinsky: Suita iz baleta »Ognjeni ptič«; 19.00 Zdravstvena oddaja, ureja dr. Milan Starc; 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 »Zaljubljeni soprog«, veseloigra v treh dejanjih. Igrajo člani RO, vodi J. Peterlin.
Četrtek, 29. januarja, ob: 18.00 Z začarane police: Eva Žnideršič: »Kako je Muc Manks zgubil svoj rep«; 18.10 Haydn: Koncert v D-duru za čembalo in orkester; 19.00 Šola in vzgoja: Bgidij Košuta: »Psihične razvojne stopnje otroka v predšolski dobi«;
20.30 Operna glasba; 21.00 »Potovanje na Mesec«, radijska zgodba. Igrajo RO, vodi J. Peterlin; 22.00 Iz sodobne književnosti: dr. Josip Tavčar: »Pregled lanske italijanske književnosti«; 22.35 Slovenski Oktet.
Petek, 30. januarja, ob: 12.55 Barnabas Bakos in njegov ciganski orkester; 18.00 Radijska univerza: Ivan Artač: življenje starih Egipčanov? »Faraoni«;
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: Anton Mlinar: »Valoviti travniki«.
Sobota, 31. januarja, ob: 16.00 Novelist tedna: »Brski it j Caldvvell in njegove Stories«, ureja prof. M. Jevnikar; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov;
18.00 Oddaja za najmlajše: Radislav Rudan - Saša Martelanc: »Bilo je nekoč: (I) Vilinska mati«. Igrajo člani RO, vodi Stana Offizia; 19.00 Sestanek s poslušalkami, ureja M. A. Prepeluh; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Eugenio Galvano - Mirko Javornik: »Lorelei na cesli«; 22.00 Samospevi Schuberta, Brahmsa in Mussorgskega; 23.00 Chopinovi valčki.
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega predragega soproga. očeta in svaka
JOŽEFA FURLANA
se toplo zahvaljujemo č. g. župniku, domačemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem ostalini, ki so nam kakorkoli stali ob strani v tako hudi nesreči.
Vsem prisrčr.na hvala!
Družine Furlan, Pahor in Camilleri
Mavhinje, 22. jan. 1959.
ZAHVALA
Ob bolestni in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta i.n starega očeta
JOSIPA LEGIŠE
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje ter z nami sočustvovali.
V	globoki žalosli čutimo dolžnost, da se zahvalimo zlasti primariju dr. Franzinu, ki je pokojniku v hudi bolezni požrtvovalno stal ob strani, g. župniku Ivanu Kretiču, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našega ljubljenega očeta spremili na zadnji poti ali nam na kakršenkoli način lajšali hudo bol.
Družina Lcgiša
Devin, 22. jan. 1959.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo, 8. febr., ob 21. uri
»VELIKI DOBRODELNI PLES«
v hotelu Excelsior Palače.
Vslop izključno z vabilom, ki ga lahko dnevno dvignele na sedežu društva v ul. Machiavelli 22/11. od 17. do 19. ure, kjer se lahko tudi rezervirajo mize.
Za nase zdravje
OZEBLINE
Ob nastopu zime se številnim ljudem pojavijo na rokah ali nogah boleče ozebline, ki so, čeprav mnogi ne mislijo tako, resnična bolezen. Pojavljajo se le v zimskih mesecih, ko se krvni obtok ob koži zaustavi. Posledica tega so ozebline in otekline.
Zdravniki svetujejo vsem, ki trpe zaradi ozeblin, naj se drže naslednjih nasvetov.
1. Uživajte čim več vitaminske hrane, kajcor so jetra, ribe, čokolada, jajca itd.
2. Uživajte hrano, ki vsebuje škrob, predvsem testenine in močnate jedi (čeprav niso v korist liniji).
3. Obtok krvi v rolkah in nogah lahko pospešite z jutranjo telovadbo (odpiranje in zapiranje pjsti ter krčenje in iztezanje nog).
4. Ne nosite volnenih oblačil neposredno na koži. Volna le pospešuje naslajanje ozeblin.
5. Vsakokrat, ko se umijete, se lakoj dobro obrišite s suho brisačo.
6. Čevlji naj .ne bodo pretesni, ker ovirajo obtok krvi.
7. Ko z mrzlega pridete v topel prostor, ne pojdite takoj k peči ali ognju.
8. Najučinkovitejše sredstvo proti ozeblinam je ribje olje, ki vsebuje mnogo vitamina D.
REŠITVE	IZ PREJŠNJE	ŠTEVILKE
L Uganka: Potop; 2. Posetnica: Damsko krojačnico;	3. Aritmetična naloga: 8 +	8	+	8
i	88 ' 888	10C0; 4. Računska	na’oga: 9	8	+
+ 7 + 6 + 5	+ 44-3	2	1	100.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Lcgiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Ije. Tudi »štubak« jc M včasih deležen klofut, čeprav so SS-ovci s štubak i naivadno ravnali nekoliko obzi rneje, ker so bili pač ne-kad zaupniki taboriščnega poveljstva. Ko je »obisk« odšel, smo si vsi oddahnili, tudi štubalk In celo Bllockaeltesler.
Najdalj časa so se mudili SS-ovci na bloku, kadar so prišli pregledovat pakete, ki so prispeli po pošli. Če so sumili, da je V njli:h kaj prepove danega, sio jiili natančno pregledali, itn če' so res našli v njih kaj takega, kar po taboriščnih pravilih ni bilo dovoljeno prejemati, je bil naslovljenec hudo tepen in obrcam, ludri če mi bil saim nič kriv. Kolikor mi je znano, je šlo pri tem vedno za kake malenkosti, ki niso iimele drugih tragičnih posledic. Govoril? pia so tuidli o primerili, ko je romal naslovljenec v »bunker«. Vendar «o postajali tudi t:i. pregledi vedno bolj površni in manj »Irogi.
S sprejemom v komando Wi lipark sem se znebi! more posedanja nia bloku . Poteg dir. Janezu Logarju in še nekaterim drugi inf mojim znancem na bloku sem se Imel za lo zahvaliti tudi odvetniku dr. Zorku, ki je bil nekak zaupnik »delovnega urada« zal komando Wiipiark.
Talko sem se nekega sončnega majskega jutra po apelu na »Lagerplaltzu« uvrstil v kolono delovne komande »plantaža«, namesto da bi se vrnil z brezposelnimi na blok. Hiila. nas je dolga vrsta, mordla kakih dva tisoč. Ta delovna kolona je imela svoje zbirališče vedho na levi sl rani taboriščnega trga, pred stranskim
izhodom iz taborišča. V 'nasprotju v dirugimi delovnimi komandami, ki so delale izven taborišča, »iplamtažairji« niso nosilli »zieber;c, ampak najpestrejše civilne in vojaške oprave s krvavo rdečima, črkama iz oljnate barve K. L. na hrbtu. Na pogled smo bili še najbolj podobni fantastični kolonii potepuhov ali pustnih šem brez) mask. Nekaterim je bilo sicer videti, da so se potrudili, da bi bili čim bolj »dostojno« in lepo napravljeni, talko da so se oddale« res zdeli navadni civilisti. Celo zlikane hlače so imeli iin osnožene čevlje. (Pozabil sem omenili, da smo lahko dobili s časom iz skladišča lastne usnjene čevlje, ki smio jih prinesli s seboj.). Od prai-vih civilistov so se ločili le po številki na prsih in hlačah, po ostriženi glavi in po tistih črkah na liirbtu. A takšni »diandiyji« so gledali na to, da so si preskrbeli jopiče s čim manjšimi čnkaimi. \ najmanjše so bili i' še vedno kakih dvajset centimetrov visoke. Vendar je bila precejšnja razlika v pisavi teh črk. Ogiroiminie črke! na hrbtu nekaterih so spominjale na raizne propagandne napise! po zidovih, napleskane v veliki naglici po- ljudeh, kii niso lov n m vedeli, ali gledajo n. pr. črke 15, K, 1, aliii S v levo alli v desno. Zato pa so potrošili več barve, tako da so tekle od črk dolge rdeče proge. dokler se niso kaplje barve strdile v rdeče kepice kje lob pasu. Drugi pa so se ponašali’ z ličnima črkama, kakor da ju je naslliikal kak polk lični pleskar ali umetnik,
(Dalje)