POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
XXI.
1929
Posamezna Številka velja 1 dinar.
»Nai dom« izhaja 1. v meseca. Naročnina za vse leto dvanajst (12) dinarjev. — Za
Italijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol šilinga, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge države vrednost 20 Din. — Naslov: »Naš dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 6/1. — Položnice si kupita na poSti in vpiiite it. 13.577.
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri J:
Spodnještajerski ljudski posojilnici o Mariboru:
Gosposka ulica	r* *■ * n' *•	Ulica 10. oktobra *
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in ne odteguje ■ vlagateljem rentnega davka.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10
Brzojavi: GOSPOBANKA
PODRUŽNICE: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor,
Split, Šibenik.
Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000, vloge nad Din 360,000.000.
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji, prodaja vseh vrst vrednosinih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
mm' m ■
FRANC STRUPI V CELJU
ii n i m mmi hhmmi ii 11 imniii r i n
Vam priporoča svojo
zelo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, lepih okvirov, ogledal, raznovrstnih šip itd.
Prevzema vsakršna steklarska dela Najsolidnejže cene in točna postrežba
11 Na drobno 11 Ii Na debelo II
niHbmBMim
Upr
w
-o
jvjvšdo:
PRAVA VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KLJUČ DO ZVEUČANSKE NARODNE OMIKE A. M. SLOMŠEK
JHU J
O čitanju.
V davnih časih so imeli pisano besedo za čarovnijo. Saj je res čudovito, da jaz danes nekaj mislim pa te misli lahko sporočim potomcem, *i bodo prišli šele čez sto ali tisoč let — samo s tem, da na papir načečkam fleke kljuke, ki jim pravimo črke.
Pred štiri sto leti so tiskali prve knjige; v zadnjih sto letih pa se je Jisk tako razširil, da spada ta »čarovnija« med najmogočnejše sile sveta; kajti večina ljudi misli tako in to, kar čita.
Šola brez knjig ne more imeti uspeha; niti stotero, niti tisočero predavanj ne more koristiti tistemu, ki ne čita. Šele to je pravi uk, če sedim sam z učiteljem, ki mi govori iz knjige ali časnika. Včasih so samo princi lahko imeli za vsako reč svojega učitelja: za nauk o državi, za lepe umet-flosti, za nego telesa. Danes ima lahko najpreprostejši človek take domače flčitelje: knjige in časnike.
Naš kmet je potreben pouka. Vojska ga je nekoliko razvadila, ker je ledaj vse lahko in dobro prodal. Zdaj je prišel v državo, kjer so drugod jAflogo rodovitnejše pokrajine kot pri nas. Zato bo mogel le tedaj vztra-lati, če bo kar najbolj umno in napredno gospodaril.. Bilo bi komaj, da bi vsak naš srednji kmet imel dve leti kmetske šole, večji kmetje pa srednjo kflietijsko šolo. Ker to ni mogoče, nu ostanejo trije pomagači: 1. kmet-sko-nadaljevalne šole, 2. prosvetna društva in 3. knjige in časniki. Kakor Vsaka šola, tako ima tudi kmetsko-nadaljevalna jasen načrt, kaj hoče kmeta naučiti in kako. Prav tak jasen načrt morajo imeti tudi prosvetna društva, če nočejo biti zanič. Kajti prosvetna društva niso le za to, da bradljo naše svetinje in navdušujejo zanje, ampak da kmeta učijo in tudi flflučijo, kar mu je potrebno in koristno za vsakdanje življenje.
Kaj naj čitam?
Tretji učitelj kmetu je knjiga in časnik; ta mu je najzvestejši in naj-Potrpežljivejši učitelj.
Kateri časniki so najbolj primerni za kmeta? i P »S 1 o v e n e c« v Ljubljani. Izhaja vsak dan in prinaša ob nedeljah rasno prilogo slik; velja pa na mesec Din 25. Marsikdo bo dejal: kaj bo flflvnik za kmeta! Saj nimam vsak dan časa, da bi čital. So ljudje, ki se °Pravičujejo: bi še že molil, pa nimam kdaj! — Kaj pravite tem? Nikomur
se tako ne mudi, da bi za molitev ne imel časa. Podobno je s čitanjem. Če le potrebo čutim za čitanjem, bom tudi čas našel; potrebo vzbuditi pa mora prosvetno društvo. Ko počivam od telesnega truda, ne bo nič škoda, če duh med tem dela: čitam. — Ne pravimo, da bi moral imeti vsak kmet »Slovenca«, ampak vsaj razumnejši in naprednejši bi ga moral imeti. V tem smo Štajerci daleč za Kranjci.
2.	»Slovenski Gospodar« v Mariboru in »Domoljub« v Ljubljani. Nobene škode ne bo, če imate oba. Izhajata tedensko, velja pa »Domoljub« 36 Din, »Gospodar« 32 Din na leto. Vsaj enega od teh listov bi morala imeti vsaka slovenska družina. Ne le o Novem letu, ampak tudi med letom agitirajte zanju. Saj je to v korist vam, vsej soseski in občini; kajti čim več bo dobrih listov med vami, tem več bo izobrazbe in tem več blagostanja.
3.	Strokovni listi: »K m e t o v a 1 e c «, ki ga izdaja Kmetijska družba, o kateri se morate pri presvetem društvu dobro poučiti, da boste tudi njen član, ne le zapisan, ampak v svesti si svojih pravic; »Sadjar in vrtna r«, »Čebela r«, »N a š e gorice« in »Love c«. Vsi ti listi so glasila društev, ki nudijo članom razne koristi; seveda, član mora poznati poleg dolžnosti tudi svoje pravice; o teh pravicah vas mora poučiti domače prosvetno društvo. (Naš kmet sploh premalo ve za svoje pravice!)
4.	Mohorjeve knjige in mesečnik »Mladika«, ki ga izdaja Mohorjeva družba v Celju; »Mladika« velja 84 Din na leto. Mohorske knjige in »Mladika« nudijo poleg izvrstnega pouka tudi lepo zabavo. Seveda, marsikdo pravi: kaj bom jaz povesti bral! To je le za mlade ljudi. — Lepe in dobre povesti, kot jih najdete tu, napolnijo naša srca z blagimi čuvstvi mnogo bolj kot kak poučen članek o vzgoji srca. Kajti kakor je mesečeva luč le odsev solnca, tako je prava umetnost odsev božji. Lepe in dobre povesti dvignejo človeka, da ne otopi v vsakdanjih skrbeh, da se vzbudi nad samega sebe in se mu razveže duša.
5.	Verski listi: »Bogoljub« (20 Din na leto); izdaja ga vodstvo Manjinih družb v Ljubljani. »Glasnik« (15 Din na leto); izdajajo ga jezuiti v Ljubljani. »Katoliški misijoni« (12 Din letno). »Kraljestvo božje« (12 Din letno), glasilo Apostolstva in Bratovščine sv, Cirila in Metoda. Vsi ti listi izhajajo mesečno. Lani decembra pa je začela izhajati vsak teden »N e d e 1 j a« v Mariboru (24 Din vse leto).
6.	Za Orle imamo še mesečnik »M 1 a d o s t«, za Orlice in dekleta sploh »V i g r e d«. Za večje otroke je »V rte c«, za manjše pa »A n g e 1-č e k«. »V r t e c« in »A n g e 1 č e k« izhajata desetkrat na leto in veljata skupno 22 Din, »A n g e 1 č e k« sam pa 8 Din na leto.
7.	Mesečnik »Z d r a v j e« je poučen list za zdravstvo in velja 30 Din na leto.
Kako naj čitam?
V nedeljo popoldne vzameš »Gospodarja« v roke, prečitaš šale, še kak dopis, še o kakem ropu ali tatvini kaj in — zadremlješ. Ali če imaš »Slovenca« pa prebiraš dnevne novice, poročila s sodnije, vesti o nesrečah in zločinih. Dobiš Mohorske knjige, jih prelistaš, gledaš koledar, na kateri dan bo Božič, Novo leto, pa jih hraniš na polico, dokler jih čez
mesec dni ne bodo vlačili otroci razcefrane naokrog. — Ali je tako čitanje Pravo?
1.	Mnogi naši ljudje ne znajo prav citati. Tudi tu spet bi moralo biti Prosvetno društvo, ki jih nauči prav čitati. Kakor učitelj bi moralo biti, ki na podlagi prostih razgovorov opozarja na pomen čitanega in razporeja Prečitano snov ter jo uporablja. Koliko bogastvo imamo v listih in Mohor-skih knjigah, pa ostane po večini zakopano!
2.	V družinah je treba znova poživiti glasno čitanje: eden čita, drugi Poslušajo, nato pa se razgovarjajo o tem. To je domača šola, domače društvo, kjer je gospodar za predsednika.
3.	Ako česa niste razumeli, pojdite k odborniku prosvetnega društva, Povejte mu: o tem in takem novem zakonu smo čitali doma; tak gospodarski članek itd., pa ne razumemo. Prosvetno društvo bo dobilo predavatelja, ki vam bo lahko vse pojasnil.
Knjižnica ljubljanske »Prosvetne zveze«, ki se je pod vodstvom neumornega in svetovno izobraženega tajnika g. Vinka Zora razvila v eno naših najboljših knjižnic in v matico podeželskih knjižnic.
Knjižnica.
, Nihče ne more vseh potrebnih listov in knjig imeti. Zato imajo društva ^n)ižnice, ki ne smejo biti le za zabavo nekaterim, ampak vsej župniji zakladnica srčne in umne omike. Zato rastejo našim društvom obilne naloge: vzbuditi v ljudeh potrebo po čitanju; 2. naučiti jih prav čitati — in 3. ^diti jim obilo čtiva.
Pa tudi vsak na svojem domu mora skrbeti, da bo imel lično knjižnico. Nadar bi tujci prihajali, naj bi občudovali čedne slovenske domove, naj bi Se čudili slovenskemu napredku in kadar bi vprašali: »Kako morete Slo-
venci uspevati na tej skopi zemlji? Ali vam vile pomagajo?« — bi jim naj lahko vsak slovenski kmet pokazal skromen kot v hiši, kjer bi bile razvrščene knjige, in dejal: »To so čudodelne vile, ki nam pomagajo pri napredku!«	C.
Naslovi nekaterih listov: »Slovenec« ali »Domoljub« ali »Bogoljub«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. — »Slovenski Gospodar« ali »Nedelja«, Maribor, Cirilova tiskarna. — »Sadjar in vrtnar«, Ljubljana, Resljeva cesta 24. — »Mladika«, Celje, Mohorjeva tiskarna. — »Vrtec« in »Angelček« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80. — »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, Ljubljana, Zrinjskega 9, — »Kraljestvo božje« v Mariboru, Koroščeva ulica 12. — »Katoliški misijoni« v Ljubljani, Tabor 12. — »Mladost« in »Vigred« v Ljubljani, Ljudski dom. — Če boste pisali, vam bo vsak list gotovo poslal eno številko brezplačno na ogled.
Mladi viharji.
(Zgodba iz našega življenja. — Lojze Viher.)
Albin je umolknil. Vsi so obsedeli tiho; potem se je oglasil kaplan:
»Marsikatera reč mi ugaja. V splošnem pa moram reči, da govornik ni podal niti jasne slike, niti jasnih smernic. Jaz sem ga takole razumel: on je proti dosedanjim organizacijam, češ da so se poplitvile. To mu rad priznam, ker je z vsako limono tako, če vedno le sesaš in sesaš na njej-Res je tudi, da so naše organizacije preveč na obrambo usmerjene: da se branimo pred liberalci, branimo pred socialisti, branimo in venomer branimo pred raznimi in vsemogočimi sovražniki. Ali pa da glasno in na zunaj manifestiramo vero, manifestiramo program, manifestiramo —. Od samega zunanjega manifestiranja pa so nam polagoma usahnile notranje vrednote. Da, to je res, da manjka notranje poglobitve. Toda kako hočete doseči to poglobitev, če ne z organizacijo?«
»Jaz pa sem govornika tako razumel, da so nam danes bolj ko vse organizacije potrebni dobri, sodobni vodniki«, je vstal in začel Mlakar. »In zdi se mi, da je govornik zadel na jedro, ko je poudaril ta krik za vodniki mladega rodu. Dva stanova sta, ki sta izrazita ljudska vodnika: 1. duhovnik in 2. učitelj. Dovolite mi, da tu čisto iskreno povem svoje mnenje o obeh. — Krek je poslal v onih za narod najtežjih, najodločilnejših časih duhovnika v javno gospodarsko in politično življenje. Duhovnik je sledu klicu našega Evangelista in z njim na čelu si je narod priboril kulturno, gospodarsko in politično svobodo. Ta boj je za nami, duhovnikove sile so deloma sproščene. Zato jih zamore sedaj toliko bolj posvetiti svoji prvobitni nalogi Dobrega pastirja: da kot evangelist blodnim ovcam, oče in glasnik ljubezni božje izgubljenim, siromakom, žalostnim, nesrečni^1' tistim, ki iščejo, poglobi in ponotranji versko življenje ter utrdi božje kraljestvo v dušah. Kaj nam pomaga, če so vse občine »naše«, vse oblas 1 »naše«, vsi župani in poslanci naši, če pa v dušah ni Boga, po rudnik^' tovarnah trpini mimo Cerkve kričijo za Bogom; kolnejo in živijo tja; vendan; če na kmetih šolski otroci stvari vejo in počenjajo, ki jim nekoč še imena nismo znali! Kristusovo kraljestvo ne sloni niti na bankaih niti na posojilnicah, niti na zadrugah, niti na oblasti, niti na trgovini, aiu pak na človeških dušah.«
»To, kar —«, se je oglasil kaplan, toda Mlakar še ni končal.	.
»Prosim«, je dejal Mlakar in nadaljeval. »Drugi stan je učiteljsk1.
Učitelja naši ljudje gledajo vse preveč še vedno kot onega Cankarjevega »hlapca«, kot plitvega liberalca, kot služabnika tuje, neljudske, nenarodne oblasti. Pozabljamo, da to niso več učitelji, ki nam jih je postavljal nemški Uradec, ampak da nam jih postavlja naša država, naša oblast; ne za to, da kot liberalci jemljejo ljudstvu vero in prepričanje. Danes so to n a š i , domači učitelji, ki nam jih daje naša država zato, da gojijo vse plemenite klice v narodu: vero njegovo, narodno in državno zavest, gospodarsko moč in napredek. Zato je naša dolžnost, da prisrčno sodelujemo z učiteljem in mu odpremo srca.
Na drugi strani pa je potrebno, da dobimo zares izobražene učitelje; ne mladiče, ki nosijo glave visoko pa gosposki nosove vihajo, ljudstvu pa ne koristijo nič. Niti take, ki mislijo, da so poklicani, da ubijajo svoj nacionalizem ljudem, ki morda ne poznajo nacionalnih fraz, ki pa so ohranili slovenstvo v najtežjih časih.
Da, spoštovanja do živega naroda, ne do nacionalne fraze, je treba nčitelju! Potem ne bo uganjal svoje politike, niti silil s svojimi društvi; znal ho pomagati, znal svetovati, ko bo hodil kot nesebičen prijatelj med ljudi, na domove jim. Ampak znati mora res kaj! To pa o učiteljevem znanju in šolanju je poglavje zase. —
Tako sem jaz razumel govornika: da je bistvo našega mladinskega vprašanja v sodobnosti voditeljev in v prisrčnem in vzajemnem delu uči-telja in duhovnika. Danes te vzajemnosti ni. Danes, se mi zdi, je sploh malo ustvarjajočega dela. Vse je kakor mrzlično oboroževanje ene vaške sku-P*ne proti drugi. Ne gradimo za občestvo, ampak vsak vleče na svojo stran.«	(Dalje.)
Žrtev spovedne molčečnosti.
Predsednik: Obtoženec, kako nam morete pojasniti to: pri hiš-ni preiskavi ste vi takoj, komaj so se odprla vrata one shrambe, opazili Pod prtom truplo umorjene, vkljub temu, da je svetiljka ugasnila? Župnik : Videl sem noge, ki so molele izpod pogrinjala.
T o ž i t e 1 j (pravdnik): Konštatiram, da izmed ostalih navzočih nihče N ničesar opazil; ta čudna okoliščina istotako izpričuje, da je obtoženec 2e prej vedel za smrt gospe Barletove.
. Predsednik: Odkod prihajajo na vašem talarju krvavi madeži, ste jih skušali v svoji spalnici izprati?
Župnik: Pokleknil sem, kakor izpričuje protokol, v kri poleg trupla.
Predsednik: Po izjavi strokovnjakov izvirajo sicer nekateri ma-eži od sesedene krvi, o drugih se to ne da ugotoviti.
Zagovornik : Usojam se opozoriti na to, da se ti madeži najdejo ®arno od kolena doli, kar se povsem ujema s pojasnilom obtoženčevim. .ko bi izhajali od zabodljaja, ki ga je po obtožnici storila roka mojega klienta, se bi morali madeži poznati na rokavih in prsih talarja. Tako je ta-ar naravnost dokaz obtoženčeve nedolžnosti.
„ T o ž i t e 1 j : Za me nikakor ne, ker morilec je vrgel gotovo svojo Zrtev prej na tla, potem se je sklonil nad njo in šele nato zabodel.
Predsednik : Ali priznate, da je ta nož vaš?
Župnik: Da, ž njim smo rezali kruh.
Predsednik : No, ta nož se čisto ujema z rano umorjene, razven tega je oškropljen s krvjo, ki so jo strokovnjaki spoznali za človeško. Umor je bil torej nesporno izvršen s tem nožem. Kaj pravite k temu?
Župnik: Tega si ne morem razlagati drugače, kakor da je nesrečni morilec rabil moj nož, ki ga je potem zopet odložil v moji kuhinji, da bi na ta način zvalil na me sum, da sem jaz zagrešil umor.
Predsednik: Ali imate pri tem koga v mislih?
Ž.u p n i k : Mislim, da osebnih sovražnikov nimam.
Predsednik: To je čudno, kako se mojim vprašanjem izogibate. Saj vas vendar nisem vprašal, če imate osebne sovražnike, marveč, če imate določeno osebo na sumu.
Zagovornik: Prosim, da se to uvažuje, da bi bil moj klijent usodni nož gotovo bolje skril, prav tako ne bi položil s krvjo oškropljene košarice prosto na ognjišče.
T o ž i t e 1 j : Seveda, ako bi ga po izvršenem zločinu ne bil nihče motil. Sicer pa je tudi mogoče, da je to namenoma naredil. Hočem vam precej dokazati, da se o drugi osebi kot storilcu sploh govoriti ne more.
Zagovornik: Na ta dokaz čakam povsem mirno.
Predsednik: Obtoženec, ali poznate ta svečnik?
Župnik: Seveda, to je svečnik, ki sem ga rabil na oltarju pri mašni knjigi.
Predsednik: Kakor ste slišali, navaja obtožnica, da so našli ta svečnik pod truplom umorjene. Ali nam morete pojasniti, kako je tja prišel?
Župnik: Le to morem reči, da sem ga sam pogrešal od jutra onega nesrečnega dne. Kako je prišel pod truplo, mi je popolnoma zagonetka.
Predsednik: S tem je zasliševanje končano. Preidemo k zasliševanju prič! Privedite pričo Ivana Vzačnyja!
(Prve tri priče. Sodniki in drugi se razgovarjajo potihoma.)
Drugi prizor.
Prejšnji, župan, potem nadučitelj, potem *ajnik, pozneje po vrsti: Zdislava, blagajnik, sprevodnik, Jožka, Julka, Karol in mati.
Predsednik: Da ne tratimo časa, vas samo to vprašam: Ali morete pod prisego potrditi svoje izpovedbe, kakor ste jih dali na protokol in če vztrajate pri njih? Prosim, posamezno: Gospod župan Vzačny!
Župan: Prisegam in vztrajam na tem, kar sem izpovedal.
Predsednik : Lahko odidete. Nadaljnja priča: Gospod nadučitelj Prohaska: Ali morete pod prisego potrditi svoje izpovedbe v protokolu h1 če vztrajate pri njih?
Nadučitelj : Prisegam, da so moje izjave v protokolu, ki smo ga sestavili, resnične, in vztrajam na njih.
Predsednik: Lahko odidete. Nadaljnje priče. Gospod tajnik Barle! Ali morete pod prisego potrditi svoje izpovedi v protokolu in če vztrajate pri njih?
Tajnik: Izjavljam pod prisego, da so moje izpovedbe resnične in vztrajam pri njih.
Zagovornik: Usojam si vprašati gospoda župana, kaj mu je znano o obtoženčevem dobrem ali slabem imenu?
Župan: Jaz z njim nisem prišel v dotiko, a kaj slabega nisem nikdar slišal o njem. (Odide.)
Predsednik : Privedite nadaljnje priče! Zdislavo Zauharovo!
Zdislava (staromodno oblečena, vzbuja veselost; ko vstopi, naredi neroden poklon pred župnikom in potem pred predsednikom sodišča.)
Predsednik: Povejte svoje ime, starost in poklic.
Zdislava: Zdislava Zauharova, 68 let stara, postrežnica v župnišču.
Predsednik : Dvignite desno roko, prisezite, da boste govorili resnico, samo čisto resnico. Recite: prisegam!
Zdislava (plaho gleda, dvigne desnico): Prisegam!
Predsednik : Ali poznate ta nož?
Zdislava: Kako ga ne bi poznala! Gospoda župnikova last je. Rezala sem kruh z njim.
Predsednik: Na dan umora ste ga baje pogrešali?
Zdislava: Da, da, res pri zajtrku ob 7. uri zjutraj je bilo.
Predsednik : Ali ni imel gospod župnik drugega podobnega noža?
Zdislava: Ne, imeli smo samo en tak nož.
Predsednik: Kolikokrat ste bili na dan umora v župnišču?
Zdislava: Samo enkrat, zjutraj.
Predsednik: Kako dolgo ste se tam mudili.
Zdislava: Tako nekako do desetih dopoldne.
Predsednik : Zakaj niste šli tjakaj kakor drugekrati, tudi popoldne in zvečer?
Zdislava: Gospod župnik so mi rekli, naj bi prišla šele naslednji
dan.
Predsednik: Ali se vam to ni nič čudno zdelo?
Zdislava: Nič čudno; gospod župnik so imeli še obed od nedelje, yečerjo so si pa večkrat sami napravljali. Kregala sem jih pač zato, zlasti še zato, ker jim je bilo slabo.
Predsednik : Kdaj pa ste zadnjič videli gospo Barletovo?
Zdislava: Tisti pondeljek dopoldne. Srečali sva se pri vratih v župnišče. V stolpu je bila ura ravno deset.
Predsednik: Ali Vam je bilo znano, po kaj je prihajala gospa Barletova?
Zdislava: Seveda; gospod župnik so mi rekli, da pride k njim po veliko denarja za novo bolnico.
Predsednik: Ali ste komu kaj pravili o teh denarjih in o tem, da Pride po nje gospa Barletova?
Zdislava: Ne, ne živi duši nisem črhnila o tem.
Predsednik: Ali ste kaj govorili z gospo Barletovo, ko sta se
srečali?
Zdislava: Vprašala me je, če so gospod župnik sami doma. Rekla sem: »Da, čisto sami.«
Predsednik: Ali je bil gospod župnik resnično sam doma? Ali
ni bil še kdo drugi v župnišču? Saj se je vendar mudil tam tudi cerkovnik? Premislite dobro!
Z d i s 1 a v a : Razmišljevala sem o tem ves čas, odkar so našega častitega gospoda župnika zaprli. Ljudje pravijo, da je bil mežnar takrat odsoten, ali jaz vem za gotovo, da je bil nekje v župnišču skrit.
Predsednik : Tiho! Priča, kaj govorite? Ali ste ga videli? Spomnite se na svojo prisego!
Z d i s 1 a v a : Videla £a nisem, pa biti je že moral tam. Nihče drugi ni umoril gospe Barletove kakor ta zanikrni hudobnež.
T o ž i t e 1 j : Dokazal bom takoj, da cerkovnik v istem času v Stari vasi ni mogel biti.
Z d i s 1 a v a : Oh, gotovo ga je hudiman tja prinesel.
Predsednik: Lahko odidete! (Zdislava, užaljena, se pokloni samo župniku in odide.) Naj pride nadaljnja priča, blagajnik Jože Svoboda! (Vstopi blagajnik.) Vaše ime, starost in poklic?
Blagajnik : Jožef Svoboda, 45 let star, blagajnik severovzhodne železnice v Znojnem.
Predsednik: Prisezite, da boste govorili samo čisto resnico!
Blagajnik : Prisegam!
Predsednik : Ali poznate tega človeka? (Poda mu fotografijo.)
Blagajnik : Osebno ga ne poznam, spoznam pa v njem čisto določno moža, ki je tisto nedeljo pred umorom kupil vozni listek za nočni brzovlak do Dunaja.
Predsednik: Po čem se ga tako natančno spominjate?
Blagajnik : Spoznam ga po izraziti brazgotini na nosu. (Odide.)
(Dalje.)
Krancljavke na biserni sv. maši mil. g. Ivana Lenarta v Sv. Martinu pri Slov. Gradcu.

Kaj smo se naučili v kmetsko-nadaljcvalni šoli.
Vojnik, Za pouk v kmetijski šoli se včasih nisem veliko zanimal. Pa se je Pričela v našem kraju kmetsko-nadalje-valna šola — in hajd v šolo! Naučil sem ®e, kako moramo urediti gospodarstvo, da nam bo prinašalo kolikor mogoče ve-bko čistega dohodka. Gledati moramo, da bomo z umnim gnojenjem in obdelo-yanjem zemlje pridelali na naših poljih čimveč pridelkov. Če je n. pr. oče redil d glav živine, mora gledati sin, da jih bo Pri istem obsegu zemljišča redil 8 ali več. Kmet mora dandanes dobro preudariti ln skrbno zapisovati dohodke in stroške, da bo vedel, kaj mu več nese. Živinoreja ln sadjarstvo (oz. vinogradništvo) sta glavna vira naših dohodkov. Z dobro urejeno proizvodnjo skušajmo dvigniti njihovo dobičkonosnost. Po naših vaseh mo-fajo vzrasti živinorejske, vinarske in sadjarske zadruge, potom katerih bomo prodajali pridelke. Udejstviti te misli iz knietske-nadaljevalne šole je ena izmed ?Jvljenjskih nalog našega kmeta. Karel Kos, pos. sin., Okolica p. Vojnik.
(Nagrada: 1. od č. g. Fr. Hrastelja, pod-■"avnatelja Cirilove tiskarne, knjigo ‘Praktični sadjar«; 2. od »Našega doma« svileno kravato.)
Jurovec pri Ptuju. Tudi jaz sem obiskoval kmetsko-nadaljevalno šolo pri I v. Vidu. V njej sem se naučil marsikaj koristnega, kar potrebuje kmet v svo-ieni naprednem gospodarstvu.
0 poljedelstvu: o različnih strojih ter ° obdelovanju zemlje in rastlin in o raz-hčnih vrstah zemlje.
. O živinoreji: o reji živine, njenih bobnih ter o hitri pomoči.
. 0 sadjarstvu: o saditvi, cepljenju, gno-lenju sadnega drevja ter o škodljivcih.
0 vinogradništvu: o pripravi in obdelovanju zemlje za vinograde ter o raženih boleznih trte.
0 čebeloreji: o različnih vrstah panjev ter o ravnanju z njimi in o boleznih. , 0 zadružništvu: Pomen zadrug ter njih koristi.
P spisju: o različnih pismih, pobotni-Cah ter o gospodarskih računih itd.
, ^-ato priporočam vsakemu kmečkemu adtu to koristno šolo. — Purg Avgust.
(Nagrada: 1. od č. g. Marka Kranjca
knjigo »Sadni izbor za Slovenijo«, 2. od »Našega doma« Slomškovo sliko.)
Kostrivnica-Podplat. »Kolikor kmet zna, toliko v svetu velja.« Kaj smo se naučili? — Najprej o setvi in semenih; poučili smo se, kakšno naj bo seme za setev in kako ga z razkuženjem obvarujemo raznih škodljivcev. Da nam ostane trajen hasek od pouka, smo si glavne nauke zabeležili. Nismo pa samo pri-kimovali, ampak smo v debato sami s svojimi izkustvi posegli. — Napreden kmet mora biti tudi dober računar, ako ni, ga že vsak živinski prekupec pri kravici za težke tisočake opehari. Zato smo si računstvo obnovili v spominu: od seštevanja, množenja, deljenja, gori do geometrijskih računov. Ker je bila šola samo ob nedeljah, smo ob delavnikih doma reševali naloge. —- Sibirska zima, ki je strahovala celo Evropo, nas ni preplašila od šole, ampak smo s tem večjim veseljem obiskovali »toplo šolo«. — Sadjarska podružnica se je ustanovila v naši župniji ob zaključku tečaja. Na predlog posestnikov so bili v odbor izvoljeni večinoma fantje, ki so obiskovali kmet. tečaj, kar kaže priznanje kmetski šoli, V pretekli zimi smo si zgradili temelj kme-tiške izobrazbe, tekom prihodnjih zim bomo naprej gradili. — Š. Podsmrečan.
(Nagrada: 1. od č. g. Marka Kranjca knjigo »Gospodarski nauki«, 2. od »Našega doma« tri žepne robce.)
Moste pri Ljubljani. Kmetsko-nada-Ijevalna šola mi je pokazala pot, po kateri mora iti kmetovalec, da ne bode gospodaril v izgubo. V njej sem se naučil v glavnih obrisih, kako se mora gospodariti, da dobim od polja, travnikov, sadovnjaka, vrta in živinoreje čim večji donos; odbirati za setev in saditev zmiraj najlepše seme in kraju primerne vrste; pogoj dobrega gospodarstva je tudi kolobarjenje; rediti živino, ki nam najbolje obrestuje porabljeno krmo, v obliki dela, mleka, mesa, jajc itd.; za pleme obdržati potomce najbolj dobičkonosnih živali; pravilno shranjevati gnoj in gnojnico, po potrebi dokupovati umetna gnojila; voditi knjigovodstvo in računati o izgubi in dobičku kmetije. — Kmetska nadaljevalna šola mi je pa tudi podlaga, da se morem še sam učiti in izobraževati v kmetijstvu s strokovnimi knjigami in časopisi. Franc Dimnik, pos. sin, Jarše št. 6.
(Nagrada: 1. od č. g. Marka Kranjca knjigo »Nauk o čebelarstvu«; 2. od »Našega doma« molitvenik in Slomškovo sliko.)
Prekorje. V kmetsko-nadaljevalni šoli se naučimo veliko koristnega. Mene prav veseli, da so se ustanovile kmetsko nadaljevalne . šole, katere prav rad obiskujem, in sicer v zimski dobi dvakrat na teden. Tu se učimo sploh vse kmetijstvo, kako je treba dandanes kmetu oskrbovati posestvo, da mu donese večjih dohodkov. Naučil sem se tudi, kako je treba sadno drevje oskrbovati, da ga doma lahko z lahkoto precepljeni in urejujem, odpravljam razne škodljivce in bolezni. Nadalje sem se naučil pravilnega krmljenja živine, ki nam prinese precejšnje dohodke. Mnogo smo se učili o kmetskem spisju in računstvu pa tudi o veronauku. Računstvo je za preprostega kmeta velike važnosti, da znamo izračunati dohodke in izdatke. Tudi strokovnjaki so nam predavali o raznih panogah kmetijstva. Vse, kar sem tu opisal, pa še več, sem se naučil v kmetsko-nadaljevalni šoli v Vojniku. Davorin Zupanc.
(Nagrada: 1. od č. g. Marka Kranjca knjigi »Travništvo« I. in II., 2. od »Našega doma« 2 Slomškovi sliki.)
Šoštanj. Izobrazba je kmetu neobhod-no potrebna. Čim bolj je kmet izobražen, tem več bo pridelal in tem boljše bo pridelke prodal. Neizobražen kmet trpi škodo ali se celo uniči. Izobrazbi kmeta služijo strokovni listi, knjige, poučna predavanja, kmetijske šole. Varčnost, pridnost, treznost so kmetu neobhodno potrebne lastnosti. Alkohol in nikotin, razne bolezni so veliki škodljivci kme-
tovega zdravja. Kako se jih ubrani, izve na zdravstvenih predavanjih in iz časopisov ter knjig. V združenju je moč, zato so potrebne kmetske organizacije. Denar vlaga le v kmetijske hranilnice. Z umetnimi gnojili se močno povečajo kmetski pridelki, s stroji pa pocenijo. Skrbno obdelovanje, gnojenje in izbifa primernih sadnih vrst donaša kmetu lep dobiček. Za živino so potrebni zdravil zračni hlevi z gnojiščem in gnojničn0 jamo ter tekališčem. Tudi izbira dobrih pasem je veliko važnosti. Tudi knjigovodstvo je kmetu neobhodno potrebno. Jože Remic, Šoštanj št. 76, udeležene0 prvega kmetsko-nadaljevalnega tečaja v Šmihelu pri Šoštanju.
(Nagrada: 1, od Prosvetne zveze v Mariboru knjiga za knjigovodstvo, 2. o® »Našega doma« dve Slomškovi sliki.)
Dol pri Ljubljani. Ljubi N. D.! Le dva tvoja naročnika sva tu; ukrenil bom, da te bo društvo tudi spoznalo. Naš orlovsk' odsek praznuje letos dvajsetletnico; pf°j slavili jo bomo s prireditvijo. — Jože' Loboda, Podgora.
Človek, ki je začel v preteklost gledati, je že na koncu. Društva tudi tako. Mia; di gledajo samo naprej. Zato tudi Pr( društvih nikar tožiti, kako je bilo nekdaj lepo. Če zdaj ni tako, niso vedno Ijudj0 krivi, ampak: ali oblika organizacije ah pa vsebina društvenega dela — ali PA oboje. Potem treba novo najti. — Ivan^
Nekaj dopisov smo morali odložiti, kef je zmanjkalo prostora. Pridejo v avgu" stovski številki.
Bivši svetokriški režiser g. Peter Kovačič med igralkami »Junaške deklice«.
Urejuje M. Štupca, Maribor, Badlova 12.
Iskrice z dekl. izobraževalnih tečajev.' A.
Slomšek, ki nam je tako lepo zapel o našem božjem daru — jeziku —, je tudi zapisal najlepši hvalospev svoji materi v besedah, s katerimi je izražal ljubezen do maternega jezika. Dekleta, ne jnorem preiti te važne točke; govoriti 'očem danes o ljubezni do materinščine. ,‘l Slomšek je zapisal besede; »Več jezikov znaš, več veljaš«, pa tudi; »Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš.« Napačna bi bl*a ljubezen do slovenščine, ako bi ti jjnkla; »Jaz sem dobra in zvesta Sloven-"at ne maram se priučiti drugega jezika.«
nekateri kraji, so tudi službe in opra-'ri*a, kjer ti je v veliko korist in pogrebno, da znaš še drug jezik. Poznam Slovenke, ki so se priučile v tujini francoščine, angleščine, češčine. Znano je, kar poje pesmica: »Bistre glave je slo-Vensko dekle.« A enega bi Slovenka ne smela pozabiti, to je mila materinščina.
ni žalostno, če se Slovenka poroči v Crradcu s Slovencem, pa pošlje otroka v Ppčitnicah domov, a ta ne zna niti bese-aice slovenski? Še hčerka se pači in Pravi, da je že skoraj pozabila slovensko fiovorico. Veliko bi se lahko naučile na-?? Slovenke od drugih. Nisem še srečala ;;ernke, ne Italijanke, koje otroček bi ne Rovoril najprej jezik svoje matere; le lovenke so nezveste svojemu mater-nemu jeziku. Če bi tudi mož ne bil Slovenec, otroci tvoji bi morali znati slo-enski govoriti, slovenski peti, slovenski rati in pisati. Slovenski jezik je drago-epna svetinja, ki nam jo je Bog dal, pra-1 Slomšek; te dragocene svetinje pač smeš izgubiti, ne metati od sebe ali eto zaničevati. Kdor zaničuje svoj ma-erni jez;i{i zaničuje svojo mater. Kako Pa boš v tujini najložje ohranila materin-ji?100? Ako si naročiš slovenski list, saj / , imamo na izbiro. Ta naj roma za te-, °i v tujino, kamorkoli te nese božja roke j/ .pa knjige družbe sv. Mohorja. Ta-knjige so mile vezi, ki te družijo z k°''10M'no V hladni tujini. Pa še ne-. P Ne hodi brez slovenskega molitve-2ji ? 0d doma. Kakor angel te bo tola-v ln vodil v nevarnostih, ki te obdajajo s ePovsod. Ali znaš pesem; »Slovenec
n,<'? Ali »Slovenka sem«? Zapoj si jo
v tujini! Pa še mnoge druge, ki opevajo lepo našo slovensko domovino. Lepa slovenska pesem je kakor olje na svetiljko ljubezni do domovine. In dekleta, ki ostanejo doma, naše bodoče gospodinje in matere? Vaša srca polna ljubezni do mile slovenščine morajo biti vir te ljubezni za srca vaših otrok.
Kdor ima srce, zna ža dom solze,
Za slovenske domovine raj.
S ponosom reči smem:
Slovenka sem! Slovenka sem!
B.
Vsi zdravniki tožijo, da naše ljudstvo še premalo skrbi za svojo telesno snago. Res, da pri kmetskem delu ne moreš biti vedno tako snažna kakor v nedeljo. Pa zgodila se je že včasih nesreča v nedeljo, pa je moral priti zdravnik in sleči ponesrečenca; a kako nesnažna je bila koža pod lepo nedeljsko obleko! Kakšna je bila včasih srajca, spodnje perilo? So ljudje, ki si leta in leta ne umijejo svojega života, Poleti se včasih skopljejo v potoku, dokler so še mlajši; a to le osveži telo, čisti ga pa ne. Pri vsaki hiši bi moral biti večji čeber ali žehjak za pranje perila. V njem se lahko kopljejo otroci, pa tudi odrasel človek bi moraj vanj vsaj poklekniti in se pošteno umiti. Zdravnik je rekel takole; »Toplo ali mlačno vodo, potem pa večjo ruto namočiš, jo dobro požajfaš; zdaj pa srajco dol in se podrgaj najprej po zgornjem, potem pa po spodnjem životu, potem ude, roke in noge!« Otrokom in starim ljudem moraš ti hrbet umiti, mlad človek se lahko umije sam. To bi moralo biti vsako soboto pri vsaki hiši, najmanj pa vsak mesec enkrat. Najmanjša hišica ima tak kotiček, kjer se lahko drug za drugim čedno umijejo, potem še polijejo snažno vodo čez sebe in slednjič s snažno staro rjuho ali z veliko obri-sačo dobro zbrišejo. Nato pa se snažno preoblečeš. Ali ne veš, da je tvoje telo tempelj Sv. Duha, posvečen po svetih zakramentih? Ali sme biti tempelj umazan? Da se pri tem opravilu spodobno obnašaš v pričujočnosti božji, je pač samoumevno. Velika naloga pridne gospodinje je skrb za snažno perilo. Po mnenju izkušenih zdravnikov bi morali starši zapisati v »juterno« svoji hčerki ne le njive, gorice, hišico, kravico, ampak tudi primerno balo perila. Nekdaj v starih časih sc nevesta ni prej poročila, dokler ni imela pripravljenih rjuh, obrisač, miznih prtov, pa tudi telesnega perila lepo število. Navadno je bilo tega polna večja
ali manjša skrinja. Dandanes se preveč potroši denarja na lepe obleke, sploh na vnanjost, a kar je skrajno potrebno in si gospodinja pozneje težko pripravi, perilo, se pozabi. Koliko zadrege je včasih pri hiši, če reče zdravnik, da se mora postelj preobleči! Kako hoče gospodinja vsako nedeljo pripraviti vsem snažne srajce, ako pa jih ima vsak le po dve, in še te niso cele? Slaba gospodinja, za nič gospodinja, ako mora mož, sin, hlapec, v pondeljek zopet obleči umazano perilo, ki so ga odložili v soboto zvečer. Tudi vnuče (ali unoče) morajo biti večkrat oprane, ne le posušene. Silno nezdravo je, imeti le en par vnuč, dokler so raztrgane — neoprane.
V krajih, kjer morajo čakati dežja, ker ni dovolj vode za pranje, bi morali temveč perila imeti. Čistoča telesa in čistoča perila je znak izobraženega človeka. Kako neprijeten vzduh je poleg človeka, ki se vsega ne umije in ki ne menjava snažnega perila! Koliko bolezni prepreči redno snaženje telesa in redna menjava snažnega perila, to vedo najbolj zdravniki. Dekleta, imejte skrb, da ne bodo tudi vam veljale besede: Zunaj huj, znotraj pfuj! — Ali znate prati, lepo prati, pravilno prati? Znaš likati? Pranje in likanje sta važna predmeta gospodinjskih tečajev. Hočemo prihodnjič tudi o pranju in likanju govoriti v Dekliških gredicah. Kaj pa krpanje? — To pa je nekaj prepotrebnega pri hiši.
Vsako dekle mora biti nekoliko iz-vežbano v šivanju.
C.
Slovensko dekle. Že sem mislila, da lahko zaključim poglavje »Iskrice z dekl. tečajev«, ko sem čitala najnovejšo knjigo, ki jo je spisal bivši urednik »Bogoljuba«, g. duh. svet. Janez Kalan. Daleč biva izven domovine med vvestfalskimi Slovenci, a pero je zastavil z veliko ljubeznijo za naša dekleta. Kaj še hočem povedati našim dekletom?, sem se vprašala, čitajoč to lepo knjižico. Dekleta ne utegnete v poletnem času sestavljati predavanj, govorov; a to knjižico si lahko nabavite in pri sestankih s k u p-n o čitate, en čas ena, potem druga, — tiste, ki znajo najlepše čitati. Pa ne kupujte le po eno knjigo za eno dekl. zvezo, ampak po več. Saj ni draga. Le 10 Din (poštnina posebej) daš v prodajalni Cirilove tiskarne v »Banki«, ako prideš po opravkih v Maribor. Vsebina knjige je pa že tako prikrojena, da jo odpreš, kjerkoli hočeš, pa ti vsako poglavje nekaj pove, da ti bo igralo v srcu. Dekleta!
Le pridno sezite po tej knjigi, ki bi tudi lahko služila kot godovno darilo vsakemu pridnemu dekletu.
Vsem dekliškim zvezam, ki so me prosila, naj pridem predavat, velja ta prošnja. Ne držite rok križem, ako me bolno grlo zadržuje, da še ne morem priti predavat. Če bo Bog dal zdravje, pa pridem z veseljem. Ta čas predavajte same ali čitajte lepe odlomke, vadite se v lepih deklamacijah, pred vsem pa se pripravljajte na slovesno akademijo k 50-letnici sv. Očeta. Ako še nimate, naročite si krasni knjižici, ki sem vam jih zadnjič priporočala. Pa še nekaj mi je zelo pri srcu. Julija meseca je naš praznik sv. Cirila in Metoda. Ali še imate pesem Slomškovo, ki sem vam jo poslale lani? Ali jo pojete? Poiščite jo, če je nimate, naročite jo pri Osred. vodstvu DZ! Ves mesec julij naj se razlega po naših cerkvah pa tudi po dobravah lepi slavospev v čast svetima slovanskima apostoloma! Naučite se krasno deklamacijo Gregorčičevo »Lučka svetla . . .«; pogovorite se s fanti, da zakurite po dva kresova povsod, kjerkoli je dekl. zveza ustanovljena in če ta ne, kjerkoli so M-družbe, Orli, Orlice. Pazite pa, da se ne zgodi nobena nesreča ne z ognjem, ne s streljanjem; največja nesreča pa bi bila, ako bi se ta slovesni praznik obhajal z žganjem ali s pijančevanjem ali s pretepom ali z nečednimi pogovori pri kresu. Prosim vas, ljuba dekleta, preprečite, kjerkoli vam je mogoče, tako nesrečo. Še nekaj. Ali ima vaša DZ naročeno »Kraljestvo božje«? Ali je morda vec deklet pri vas naročenih na ta krasni list? Kdor ga prečita, naj ga posojuje naprej. Pri dekliških sestankih si ne morem misliti zanimivejšega čtiva nego so poročila iz vsega slovanskega sveta v tem listu. Ali ste vse članice bratovščine, ki nam jo je naš Slomšek ustanovi) — bratovščine sv. Cirila in Metoda, ah morda Apostolstva sv. C. M.? Ali boste imele skrb, da boste kot botre, -ali tete ali sestre agitirale, naj se otroci, rojeni julija meseca, krste na imeni sv. Cirila in Metoda? Glejte, koliko lepih nalog sem vam dala.	M.
Iz moje poštne torbice.
Genovefa iz Slov. goric. Vprašaš, katera gospodinjska šola je tako pocenil da jo more obiskovati tudi revnejše dekle? — Ne ustraši se odgovora. Ne 1® najcenejša, ampak tudi najboljša gospodinjska šola je služba pri pridni gospodinji v krščanski hiši. Sicer je treba p°'
pižnosti, ker dandanes ne marajo biti dekleta več dekle, služkinje. Ponižnosti da Bog svojo milost. Ena najrevnejših mojih bivših učenk je le po službah, v katerih je bila zelo pridna in poslušna, Prišla tako daleč, da ima lastno hišo z yrtom, pridnega moža in štiri lepo vzgojene otroke, ki pomagajo staršem. Prid-ne služkinje so navadno najboljše gospodinje. Zato se tudi lahko dobro po-roče. Dekleta, ki hodijo le zato služit, da s> za ves prisluženi denar nabavijo moderne obleke, lakaste čeveljčke, parfum ‘n drago milo, pa Bog ve, kaj vse, taka dekleta niso dobre in tudi ne priljubljene služkinje, pa tudi često zabredejo na stran pota. Dobra krščanska služba je tista gospodinjska šola, v kateri imaš stanovanje, hrano, luč, perilo zastonj, |rud plačan, pouk tudi zastonj. Pa verjamete, težko se dobo pridne služkinje.
Kaj sem se naučila v kmctsko-nadaljevalni šoli, oz. gospodinjski šoli.
V gospodinjski šoli v Celju sem sc naučila kuhanja, serviranja, pranja, likanja in oskrbovanja perila, splošnega gospodinjstva, knjigovodstva, mlekarstva, higijene, negovanja otrok, o prvi pomoči Pri nezgodah, o nalezljivih boleznih, tuberkulozi, alkoholizmu ter vsestranske izobrazbe.
Kar je posebno lepo, poučevala nas je Sa. učiteljica z lepim zgledom, z materinsko ljubeznijo, čutile smo se pri nji kot Pri materi. Ponesle smo domov korist-ne nauke, katere tudi po možnosti iz-Vršujemo, v zadovoljnost in veselje staršev. Težko je bilo slovo koncem tečaja, a vendar nas je navdajalo veselje, da hočemo osrečiti svoje domove. Gospodinjska, oziroma kmetijska šola je koristna ustanova, kjer se mladina stanovsko in časovno primerno izobražuje. No-vačan Marija, posestnikova hči Trnovlje 27, pošta Celje.
(Nagrada: 1. od č. g. Marka Kranjca knjigo »Gospodinjstvo«, 2. od »Našega doma« blago za predpasnik in en par nogavic.)
Lurške knjižice. Danes sem odposlala znesek za poslane knjižice. Kakor izkazuje telesna mati otroku svojo srčno 'iubezen z darovi, tako je pokazala do svojih hčera naša nebeška Mati in za-Vetnica Marija svojo neizmerno ljubezen ^ letošnjem majniku, ko jim je podarila kakor krasen duhovni šopek lurške knjižice. Srce mi je prevevalo od veselja ob Pogledu, ko so sc ta dekleta s srcem oklenile priljubljene drobne prijateljice.
Trdno sem prepričana, da bodo lepi nauki .blagega pisatelja Križaniča obrodili mnoge sadove, ki ne zarjave in ki jih molj ne sne. — Terezika iz Haloz.
Anica iz Celja: »Jiirek kramlja« v zadnjem N. D. je spisala Jožica druga; — sta namreč dve Jožici, to sem pozabila zadnjič pripomniti, da ne bo pomote.
* * i
Jerica Senica iz Št. Danijela pri Prevaljah, ki je dobila pri loteriji PZ tretji dobitek.
Tajnik iz Haloz:	Da se resnica prav
spozna, treba je slišati dva zvona. Vse-kako priznavam, da so ponekod zelo težavne razmere za naša dekleta in Dekl. zveze, ker nimajo sigurnega vodstva. Pa tudi tam, kjer je vodstvo dobro, nikdar ni brez težkoč in ovir. Več glav, več misli. Znak sedanje dobe pa je po vsem svetu, ne le v lepih Halozah, da se nikdo rad ne ukloni, vsak bi raje zapovedoval. Zato je pa Bog našim dekletom dal tako svetel vzor: Malo sv. Tereziko, ki je zapisala o sebi: »Ker nikdar v življenju nisem ravnala po svoji volji, upam, da mi bo Bog v večnosti spolnil vsako mojih želja — in bom sipala dež cvetlic (milosti) na zemljo.« To pa smem z gotovostjo zapisati. Dekleta, ki redno čitajo N. D. in »Dekliške gredice«, se resno trudijo, da odložijo sčasoma velike in majhne napake svojega značaja. To pa ni lahko in treba je včasih leta, da se človek vsaj deloma iznebi napak, ki so prirojene ali vsled napačne ali nezadost-
ne vzgoje ostale preko otroške dobe. — Sčasoma pride vse, kar ste poročali, na vrsto v »iskricah«. Pozdravljeni! — M. Št.
Št. Janž na Dolenjskem. Ko sem danes prebirala »Naš dom«, sem opazila, da je v dekliških gredicah prav malo dopisov, z Dolenjskega sploh nič. Odločila sem se, da pošljem jaz par vrstic iz Št. Janža, akoravno imam precej velik strah pred uredniškim košem. Res je, da je N. d. še malo razširjen med nami, ker mislijo naša dekleta, da je ta list le za štajersko mladino. Pa ni tako. N. d. je jako poučen in zabaven list tudi za nas Kranjice. Veseli me najbolj, da se včasih oglasi v njem kakšna sestra Orlica in tudi brat Orel. Tudi jaz delujem v or-liški organizaciji že več let. Naj nekoliko opišem naše delovanje. Ko smo 1. 1926 pod vodstvom č. g. župnika Janeza Črnil-ca obnovile orliški krožek, ki je eno leto in pol spal, je prihajalo v dvorano okrog 30 deklet. Kakor odpadajo suhe
veje z drevja, tako so popuščala tudi dekleta. Število 30 se je znižalo na 16. Imamo mesečne sestanke, in sicer vsako prvo nedeljo v mesecu, na katerih predavajo dekleta sama. Za začetek in zaključek zapojemo par pesmic. Prirejamo tudi igre. Včasih sama dekleta, včasih tudi skupno z brati Orli. Vsako leto priredimo običajni materinski dan in akademije skupno z Orli. Da naš krožek uspešno deluje, se imamo zahvaliti našemu duhovnemu vodniku č. g. kaplanu Jožefu Zalokarju. Režisirajo nam vsako igro in tudi pri drugem vzgojnem delu nam pridno pomagajo. Zdaj vidite, sestre na Štajerskem, da Dolenjke ne sedimo in ne dremljemo, kakor nespametne device. Prisrčno pozdravljam vsa dekleta, ki berejo N. d. Vsem sestram Orlicam po zeleni Štajerski in Dolenjski Pa kličem: Bog živi! — Agneza.
Ostali dopisi pridejo avgusta.
Sv. Križ na Slatini: Godovanje sv. Alojzija 1928. Zadaj voditelja mfa-dinskih organizacij, čč. gg. Drvodel in Sunčič, Na sredi X dolgoletna vneta predsednica Dekliške zveze Matej.
Znamenita povest »Planinski kralj«, ki jo je spisal nemški pisatelj A. A c h 1 e i t-n e r , znan ljubitelj naših gora, posebno našega zelenega Pohorja, je ponesla slavo lepe slovenske zemlje daleč po Evropi. Mi sami pa nismo imeli te povesti s
štajerskega Pohorja v svojem jeziku. Sedaj nam jo je pa oskrbela Tiskarna s''-Cirila v Mariboru in jo je izdala kot 29-zvezek Cirilove knjižnice. Prevod le oskrbel prof. Ivan Dornik. Knjiga stan6 broš. 26 Din, vez. 35 Din. — Povest jc P1" sana tako, da mora zanimati vsakogar' kmeta, delavca in inteligenta naših krajev. Kajti o življenju vseh teh, posebno pa kmeta Kasjaka, »planinskega kralja«' piše pisatelj zelo zanimivo in živahno.

L-—-k-
ŽALE IN UGANKE L .
1. Štcvilnica.
(Slana in Repič. — 15 točk.)
5.1 - 3. n _ 3- m _	ii _ i. m _ 7. i _ n. iv — 5. II - k - 8. I - 3. II. -
k III - 11. IV — ž - 1. III — 5. I - 3. II — 3. III - 2. II - 1. III — 8. II -^ 1 — 1. III — 11. IV - 5. II — 1. II - 3. III!
2. Čaroben lik.
(R--------- i. — 20 točk.)
4
p
, r o m e n besed: 1. odstop, 2. žen-• 0 'me, 3. domovina, 4. nezgoda, 5. polj-j a delavka, 6. ženski poklic, 7. rek, 8. la*! -0 'me' 9' bolezen, 10. snaga, 11. Janina, 12. razbit lonec. — Črke obeh in°8ov povedo ime slovenskega pesnika naslov njegove pesniške zbirke.
Kat
3. Šaljivka.
(Matijec Žlajfar. — 5 točk.) ero besedo pišemo vedno narobe?
VC	^ julija. Nagrade kakor
do^eš'*ev	1. Vzami v zadnji vo-
ist aVn* vrsl' prvo in zadnjo črko, nato ^|.e črke v predzadnji vrsti itd. Dobiš: P.ra?n'k, predragi mi, naše življenje, (S p1''*ienje naj bode ti delaven dan! ŠQ' ‘i — 2. Hinavstva in podlosti v du-Voj6 dai| (S. G.) — 3. Besede so: Sl) j ° r a v n o : Aleksinac, oves, orel, Slov P?a*'' Ljubljana. — Navpično: ^g^61"!3, okus, vino, Palestina, goba,
kramlja. Franc Sodja. Ses(0vnica o priliki pride na vrsto. Pri v' ugank pazi na pismeno pravilnost
besed, ki jih uporabljaš. — Črtomir. Za bodoče vedi in povej drugim v svoji okolici, da mora vsakdo vedno pripisati izmišljenemu imenu celo pravo ime. Slučajno pa kot nagrado nisi prejel knjige in zato Tvoji želji ne morem ustreči, Ali še rogovili po Tvoji okolici neki Brdavs, ki se Krpana prav pošteno boji, kakor je videti?! — Ludo vik Bezek. Uganke še pošlji! — Franc O r a ž e m. Zdi se mi, da si se zelo zmotil, ko si napisal rešitev dveh ugank, a trdiš, da si napisal vse tri in tako dosegel 40 točk. Ne bo, bratec! Drugič le malo bolj pazi in ne misli, da boš Jii-reka tako lahko potegnil. Sicer me je zadnjič hotel nekdo potegniti na bolj zvit način, a se mu ni posrečilo. — Jožef Novak. Od Tebe sem pa vajen prejeti kaj boljšega. Kaj praviš k temu? — Branko Gomilški. Menda ne bo tako hudo s tresočo se roko, kakor poročaš! —• Ivan Hudoklin. Precej gradiva bo dobrega. Le '■—■ malo manj v bodoče packaj. — Barika Miško. Ali je to kaj čudnega, da poznam tudi Tvojo imensko sestrico, saj sta v lanskem letniku »N. d.« vedno skupaj ?! In Jurek Štrbunk je brihtna glava! Julka iz Poljčan. Jurek je korenjak in prenese marsikaj. Zato mu je tudi napad »namišljene« Jožice lahko breme. Hm!
Rcšilci: Jožef Novak (40); Jug Franjo (40); Jan Lovro (30); Janez Kraner (20); Ignac Čeh (20); France iz Ksaverija (30); Nande Hrastnik (40); Trezika Slana in Lojzika Repič (40); Hedvika Trafenik (25); Franc Oražem (30); Arnšek Franjo (30); Hriberski (30); Ludovik Bezek (30); Bogomil (40); Branimir (40); Zvonimir (40); Ivan Nepridiprav (40); Šimen (40); Črtomir (40); Franc Sodja (40); Lovro Korošec (40); Jožef Mlakar (40); Franc Kovač (40); Urška iz Rečice (20); Jože Ho-
čevar (30); Barika Miškova (30); Ivan Hudoklin (20); Jurij Cvetko (40); Šešerko (40); Anica Čuš (40); Branko Gomilški (40); Julka iz Poljčan (30).
Nagrado so dobili; Franc Kovač; Jug Franjo; Ivan Hudoklin.
Položnice so dobili nekateri s to številko »Našega doma«. Lepo jih prosimo, da blagovolijo poravnati naročnino do kraja leta.
Kakšni časi. — Pijanec se oklepa poulične svetiljke in gleda zadnji lunin krajec: »Kakšni so to časi! Še od meseca so ukradli tri četrtine.«
»Če pijem zvečer črno kavo, pa ne morem spati.« — »Z menoj je ravno narobe; Če spim, ne morem piti črne kave.«
I! NAJBOLJŠE KOSE
in drugo orodje, portland cement, železnino in špecerijo priporoča
JOS. JAGODIC, CELJE
Gluvni trg	Glavni trg
BOLNIKI
ČITAJTE!
Ravnokar je izšla razjasnitev ! V tej razpravlja dolgoletna izkušnja o razlogih, postanku in zdravljenju živčnih bolezni. To odlično zdravilo poš emo vsakomur, ki ga pismeno zahteva od spodnjega naslova.
Na tisoče zahvalnih pisem dokazuje nenadomestljiv edini uspeh neumornega in vestnega preiskovanja za dobrobit bolnega človeštva. Kdor pripada
veliki množici živčno bolnih,
kdor trpi na raztresenosti, tesnobi, slabem spominu, nervoznem glavobolu, jezi, motenju prebave, prevelikih skrbeh, bolečinah v udih, splošne ali delne telesne slabosti ali od drugih brezštevilnih pojavov,
mora zahtevati mojo knjižico utehe!
Kdor jo pazljivo prečita, pride do resničnega spoznanja, da obstoji enostavna pot, ki pelje do zdravja in življenske radosti. Ne čakajte, temveč pišite še danes!
E. PASTERNACK, BERLIN S. O.
Michaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 440.

KMETOVALCI!
k

k
Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom
domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom
ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna.
Tudi
žlahtna vinska trta
je za apneni dušik prav posebno hvaležna.
Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec:
Tvornica za dušik d. d. Ruše
pošta Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se tudi dobiva mešanica
„Nitrofoskal Rušeu,
napravljena na poseben patentiran način iz gnojil:
apneni dušik+kalijeva sol+superfosfat

ss
asa
■
===
S
*n najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS.
Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„TEMPEL"
„STYRIA“
„DONATP4
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter.
Pred- in posezona:
l.V.do 15. VI. in od 1. do 30. IX.
Glavna sezona:
15. VI. do 31. VIII.
Najboljši čas za zdravljenje je pred in po glavni sezoni!
Cene zmerne. Izven glavne sezone znatni popusti. Igra vojaška godba. Največji komfort. — Radio. — Zdravniki-specijalisti. — Rentgen. — Prometne zveze zelo ugodne. — Na železnici posebni popusti. Razpošiljanje mineralne vode. Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča.
Izdaja za Prosvetno zvezo v Mariboru dr. Josip Hohnjec. — Urejuje prof. dr. Fran Sušnik Predstavnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.