ST O LJUB N O • OS AL N O GR 3G E N DA • GO OB G OS P O NO GL R GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XLVIII | 3 – 2022 UP LJ E G O E S G RE SOLIDARNI Z UKRAJINO, str. 5 2 GROSUPELJSKI ODMEVI | Oglasi Marec 2022 KAKOVOST S TRADICIJO. Pod jelšami 2, 1290 Grosuplje; tel: 01 78 11 300; info@avtoval.si; www.avtoval.si NAŠE STORITVE • Prodaja in servis vozil Renault in Dacia • Prodaja rabljenih vozil • Premontaža in centriranje pnevmatik • Možnost menjave staro za novo • Prodaja dodatne opreme • Kleparske in ličarske storitve • Popravilo poškodb od toče • Cenilno mesto za zavarovalnice Renault CAPTUR e HYBRID E-TECH Renault CLIO E-TECH HYBRID Dacia DUSTER EKO-G Dacia SANDERO STEPWAY EKO-G Že za Že za Že za Že za 169€/mesec 179€/mesec 99€/mesec 89€/mesec * 169€/mesec* * 5 let podaljšanega jamstva* * KASKO ZAVAROVANJE za 1. leto 150€ & bon v vrednosti 50€ v 2. letu* * 1/2 MYR * 179€mesec* * 5 let podaljšanega jamstva* * KASKO ZAVAROVANJE za 1. leto 150€ & bon v vrednosti 50€ v 2. letu* * 1/2 MYR Z VGRAJENIM POGONOM NA PLIN * z ECO SKLAD kreditom* * 5 let podaljšanega jamstva* * Prihranek pri nakupu goriva s Petrol Klub kartico* Z VGRAJENIM POGONOM NA PLIN * z EKO SKLAD kreditom* * 5 let podaljšanega jamstva* * Prihranek pri nakupu goriva s Petrol Klub kartico * * Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem izračunu. Več o ponudbi, nakupu in pogojih si lahko preberete na spletni strani www.avtoval.si Zasebna zobozdravstvena ordinacija Pod hribom cesta II 24a, 1290 Grosuplje Andreja Hribar Hostnik, dr. dent. med. telefon: 041 780 741 • • • • splošno zobozdravstvo fiksna in snemna protetika endodontska zdravljenja lasersko zobozdravstvo - laserski žarek namesto svedra in skalpela • zdravljenje paradontopatij in odstranjevanje zobnega kamna GABER PETER KASTELIC s.p. Partizanska cesta 8 1290 Grosuplje 059 190 524 servis.gaber@gmail.com SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO PRODAJAMO VSO TEHNIKO ZNAMKE POOBLAŠČENI SERVIS ZA: Oglasi GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Postani poštar Če si raje na terenu kot v pisarni, se nam pridruži. Izberi dinamično in zanesljivo službo. Poskeniraj kodo in pošlji prošnjo. Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 040 490 070, 01 7881 999, 031 331 920 prodaja@avtohisa-zalar.si www.avtohisazalar.si FB Instagram 3 Uvodnik Kazalo Spoštovana bralka, bralec Grosupeljskih odmevov! Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 20 Gospodarstvo / 27 Turizem / 28 Ekologija / 31 Zdravje in sociala / 34 Dobrodelnost / 36 Izobraževanje / 37 Kultura / 42 Društva / 51 Šport / 52 Razpisi in splošne objave / 55 Spomini in zahvale / 56 Lep sončen pozdrav z željo, da ostanete, in nekateri, ki še prebolevate kakšno bolezen, postanete zopet zdravi. Komaj smo se, upam vsaj tako, znebili nadležne epidemije, že je svet dosegla nova nesreča. Kar težko je verjeti, da zaradi oblastiželjnosti posameznika lahko trpi tako veliko ljudi. Zgodovina se žal ponavlja in vedno se najde kak diktator, ki poskrbi, da na svetu ni preveč lepo. Človek bi pričakoval, da v enaindvajsetem stoletju, že zaradi vsesplošne informiranosti, kaj takega sploh ni mogoče, pa žal je. Upam in verjamem, vsaj najboljša in najpravičnejša možnost je, da diktatorja ustavijo njegovi državljani. V naši občini se nekaj večjih projektov počasi približuje uspešnemu dokončanju. Težko že čakamo, da bo promet zopet stekel po novem nadvozu pri nekdanjem Motvozu, dela na novi železniški postaji tudi lepo napredujejo, pa tudi dela na zadrževalniku Veliki potok. Kar nekaj časa je že od dokončanja del na pločniku skozi tako imenovane ride na Malem Vrhu. Sedaj se končno lahko po pločniku sprehodimo od mostička med našo in škofeljsko občino prav do Grosupljega, dobrih 7 kilometrov. Marec je tudi mesec, ko poskrbimo za čistejše okolje, še posebej je pomembno, da je okolica urejena ob prometnejših cestah, če pa se tu še sprehajamo po pločniku, pa še toliko bolj. Seveda pa moramo poskrbeti za čistočo tudi povsod drugod. Žal se še vedno najdejo posamezniki, ki tudi večje količine odpadkov pripeljejo kar v bližnji gozd in jih tam celo zakurijo. Bog jim daj razuma. Kot verjetno že vsi veste, je letos super volilno leto, saj bomo šli na volitve kar trikrat. Ker imamo 24. aprila državnozborske volitve, bo naslednja številka Odmevov s predvolilno prilogo. Vsi oglasi v predvolilni prilogi so plačljivi, omejen pa je tudi prostor oglaševanja. Volitve so teden dni po veliki noči, zato vam že zdaj želim vesele velikonočne praznike, pa če ste verni ali ne. V upanju, da spet zavlada mir in se razmere čimprej uredijo ter da ostanete zdravi, vas lepo pozdravljam. Brane Petrovič, odgovorni urednik NAVODILA Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodič • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50), 1290 Grosuplje • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 4. aprila, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Iz občinske hiše GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Nagovor župana V 21. stoletju, v Evropi, si nismo mogli predstavljati, da bo zabobnelo orožje. Da bo napadena demokratična država Ukrajina. V velikih skrbeh smo za vse žene, otroke, vse može, ki so zapustili svoje družine in se odločili, da bodo domovino branili z orožjem. Skrbi nas. Najprej nas skrbi za naše prijatelje v Ukrajini. Občina Grosuplje je pred nekaj več kot dvema letoma gostila Občino Obuhiv tukaj v Grosupljem. Občina Obuhiv je oddaljena od glavnega mesta 50 km. In ne morem si predstavljati, da so danes naši prijatelji, s katerimi smo v okviru evropskega programa začrtali skupno pot prijetnega sodelovanja na področjih izmenjave osnovnošolskih otrok, izmenjave na področju kulture, s katerimi smo snovali skupno pot in ki smo jim zagotovo rekli, vi ste naša evropska družina in komaj čakamo, da postanete polnopravni člani Evropske unije, da se priključite zavezništvu ... In danes si ne moremo predstavljati, da so napadeni. In tudi zato, v znak te solidarnosti, danes namesto zastave Občine Grosuplje pred našo občinsko stavbo visi državna zastava naše prijateljske Ukrajine. Naj bo to skromen prispevek k temu, kar lahko ta hip storimo. Prepričan sem, da bomo pomagali na različnih področjih. In predvsem, dragi naši prijatelji, vedite, niste sami. Občina Grosuplje je solidarna in stoji za vami v tem boju, ki se bo končal z zmago. Slava Ukrajini! (Četrtek, 3. marec 2022; video je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=6zrWZUA5LwM&t=1s) Vaš župan dr. Peter Verlič 5 6 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 Naj nekaj besed namenimo Ukrajini, programu U-LEAD with Europe in sodelovanju med Mestnim svetom Obuhiv in Občino Grosuplje. Ukrajina je razglasila samostojnost 2. decembra 1991 in že od prvih dni neodvisnosti stremela k decentralizaciji države. S postopkom decentralizacije so namreč želeli povečati moč lokalnih oblasti ter pospešiti regionalni razvoj države, omogočiti ljudem lažji dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja, boljše cestne ter komunalne infrastrukture in učinkovitejše uprave. Država je tako že leta 1997 ratificirala Evropsko listino o lokalni samoupravi in postopoma začela sprejemati akte, s katerimi je določala pooblastila lokalne samouprave. Po protestih leta 2014 (Euromaidan) je začela nova vlada pospešeno izvajati projekt decentralizacije. Z zakonom o združevanju teritorialnih skupnosti je bilo do začetka leta 2019 ustanovljenih več kot 800 teritorialnih skupnosti - to je hkrati tudi osnovna raven lokalne samouprave, imenovana združena teritorialna skupnost ali hromada (slo. občina). Te skupnosti so sestavljene iz nekdaj več kot 4000 lokalnih (vaških ali mestnih) svetov. Z decentralizacijo se pristojnosti in finančna sredstva selijo z državnega na lo- kalni nivo - bližje lokalnim prebivalcem. Učinki projekta so bili v Ukrajini že vidni, saj je bilo od leta 2014 do 2016 opaziti povečanje prilivov v lokalne proračune, povečalo se je sodelovanje med novoustanovljenimi skupnostmi na področjih komunalnih storitev ter izgradnji infrastrukture. Izvedbo decentralizacije v Ukrajini so podpirali tudi v tujini, s financiranjem in sodelovanjem držav ali mednarodnih organizacij in programov. K uspešni izvedbi decentralizacije jim je priskočil na pomoč tudi program U-LEAD with Europe (U-LEAD z Evropo), ki si je v Ukrajini prizadeval k vzpostavitvi sistema upravljanja na več ravneh, ki je pregleden, odgovoren in se odziva na potrebe prebivalstva. Glavna cilja sta bila izboljšanje zmogljivosti ključnih deležnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za izvajanje regionalne politike in reform decentralizacije (to vključuje vertikalno in horizontalno usklajevanje ter razvoj zmogljivosti na vseh ravneh vlade v vsej Ukrajini) ter hkrati opolnomočenje združenih skupnosti za zagotavljanje visokokakovostnih upravnih storitev svojim državljanom, kar bi prispevalo pri decentralizacijski reformi v Ukrajini. V sklopu programa U-LEAD with Europe (večnamenska donacija EU in njenih držav članic Danske, Estonije, Nem- čije, Poljske in Švedske, ki sta jih izvajala nemška razvojna agencija GIZ ter švedska SIDA) je Center za evropsko prihodnost – CEP v Sloveniji izvedel program študijskih obiskov ukrajinskih predstavnikov lokalne in regionalne samouprave. Glavni cilji študijskih obiskov v Sloveniji so bili predvsem: izmenjava dobrih praks (predvsem na področju socialnega in gospodarskega razvoja lokalne skupnosti), izboljšati znanje udeležencev o pripravi in izvajanju lokalnih in regionalnih razvojnih projektov ter spodbuditi sodelovanje med slovenskimi in ukrajinskimi občinami. Delegacija iz Ukrajine, vodstva in predstavniki več občin, med njimi Mestnega sveta Obuhiv, ki je Slovenijo v okviru mednarodnih študijskih obiskov obiskala v času od 8. do 13. septembra 2019, je v sredo, 11. septembra 2019, obiskala tudi občino Grosuplje. Župan dr. Peter Verlič in tajnik Mestnega sveta Obuhiv Sergij Kločko sta ob tej priložnosti podpisala tudi Pismo o nameri sodelovanja med Mestnim svetom Obuhiv v kijevski oblasti in Občino Grosuplje. Prispevek o obisku si lahko preberemo na občinski spletni strani, na povezavi: https://www.grosuplje.si/objava/214392. Jana Roštan Zbiranje humanitarne pomoči državljanom Ukrajine v občini Grosuplje Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je 2. 3. 2022 vzpostavil vladni klicni center, kjer bodo za pojasnila glede pomoči, ki jo Slovenija nudi državljanom iz Ukrajine, na voljo strokovnjaki z različnih področij. Klicni center bo deloval vse dni v tednu, od 8. do 18. ure. Za klice iz Slovenije je na voljo brezplačna telefonska številka 080 41 42, za klice iz tujine +386 1478 7530. V klicnem centru bodo strokovnjaki nudili informacije glede vstopa in bivanja v Sloveniji, postopka priznanja mednarodne zaščite ter informacije, na kakšen način lahko posamezniki ali organizacije nudijo finančno ali materialno pomoč. Informacije o tem so dostopne tudi na povezavi: https://www.gov.si/ teme/pomoc-slovenije-drzavljanom-ukrajine/. Pomagamo lahko finančno preko sledečem urniku: • torek, 15. 3. 2022, od 15. do 17. ure, • četrtek, 17. 3. 2022, od 15. do 17. ure, • sobota, 19. 3. 2022, od 9. do 11. ure, • torek, 22. 3. 2022, od 15. do 17. ure, • četrtek, 24. 3. 2022, od 15. do 17. ure. naslednjih organizacij: Rdeči križ Slovenije, Slovenska karitas, Slovenska filantropija, Unicef Slovenija in ADRA Slovenija. Občina Grosuplje bo v sodelovanju s štabom Civilne zaščite Občine Grosuplje, Rdečim križem Slovenije - Območnim združenjem Grosuplje in Župnijsko karitas Grosuplje organizirala tudi zbiranje materialne humanitarne pomoči, ki bo potekalo v prostorih PGD Veliko Mlačevo, Veliko Mlačevo 6A, Grosuplje, po Skladno z usmeritvijo Uprave RS za zaščito in reševanje se bodo zbirala naslednja materialna sredstva, ki morajo biti pakirana ločeno po spodaj navedenih sklopih, v primerni embalaži oz. paketih (škatle): 1. Higienski pripomočki (Hygienic products and first aid kits), 2. Kompleti prve pomoči, material za prvo pomoč (First aid material), 3. Prehrana (Food), 4. Gasilska reševalna oprema (cevi, elek­ tro agregati, črpalke ipd.) (Firefighting equipment), Iz občinske hiše 5. Osebna reševalna oprema (gasilske čelade, rokavice, škornji) (Firefighting personal protection equipment). Zbrana sredstva za pomoč morajo dosegati standarde glede rokov uporabe - GROSUPELJSKI ODMEVI | hrana pred rokom uporabe vsaj ½ leta in zapakirana v originalno embalažo. Kompleti prve pomoči in reševalna oprema mora biti delujoča, varna za uporabo in ne sme biti poškodovana ter Marec 2022 prav tako znotraj roka uporabe. Stopimo skupaj in pomagajmo. Civilna zaščita Občine Grosuplje Rdeči križ Slovenije - Območno združenje Grosuplje RKS – Območno združenje Grosuplje se v povezavi z Rdečim križem Slovenije pridružuje naporom kolegov iz Ukrajine in sosednjih držav pri zagotavljanju osnovnih potrebščin za ljudi v Ukrajini in tistim, ki so morali zapustiti domove. V ta namen zbiramo finančna sredstva za pomoč. Ta bodo namenjena Rdečemu križu Ukrajine, ki neutrudno nudi prvo pomoč in psihosocialno podporo na terenu, oskrbuje ljudi z najnujnejšim in krepi lastne zmogljivosti za odziv, da bodo lahko zagotovili takojšnjo pomoč najbolj ranljivim prebivalcem in za potrebe pri oskrbi beguncev. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, Mirje 19, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0310 0111 1122 296 SKLIC: SI00 96889 BIC BANKE: SKBASI2X KODA NAMENA: CHAR ali s pomočjo QR kode: Najbolj učinkovito lahko pomagate s finančnim prispevkom, da bo na kraju samem ali v neposredni bližini kupljeno točno tisto, kar najbolj potrebujejo. Z nenačrtno dostavo materialne pomoči hitro pride do nepreglednosti, kaosa in uničevanja stvari. Svoj prispevek za »Pomoč Ukrajini« lahko nakažete na: Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemah in T-2 lahko prispevajo tudi s poslanim SMS na 1919 z besedo BEGUNCEM (prispevate 1 evro) ali BEGUNCEM5 (prispevate 5 evrov). V občinah Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje bomo v sodelovanju z občinskimi štabi civilne zaščite v kratkem pričeli tudi z zbiranjem točno določene materialne pomoči. Takrat bomo nujno potrebovali tudi več prostovoljcev za sortiranje, pakiranje in pripravo za prevoz. Rdeči križ Slovenije dela nabor prevajalcev za ukrajinski jezik, zato iščemo preverjene in zaupanja vredne osebe, ki govorijo ukrajinski jezik in bi nam lahko pomagale. Torej iščemo kontakte (telefonska številka, mail) takšnih oseb, ki bi bile pripravljene pomagati. Če koga poznate, prosimo, da nam podatke sporočite na tel. št. 051 380 351 ali po e-pošti grosuplje.ozrk@ozrks.si. 7. marec 2022 predsednik Matjaž Marinček, sekretarka Anica Smrekar Predstavitev novega koncepta 3a razvojne osi V četrtek, 17. februarja 2022, sta minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in državni sekretar Aleš Mihelič v Kulturnem centru Kočevje predstavila nov koncept projekta 3a razvojne osi, ki poteka od Ljubljane preko Škofljice, Velikih Lašč, Ribnice in Kočevja do mejnega prehoda Petrina. Predstavitvi so prisluhnili tudi župani in drugi predstavniki občin ob omenjeni osi, občin Ljubljana, Škofljica, Ig, Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče, Sodražica, Ribnica, Kočevje, Loški Potok, Kostel, Osilnica in Bloke, ki si sicer že več let skupno prizadevajo za izboljšanje cestne in železniške povezave tega dela Slovenije. Predstavitve se je udeležil tudi župan dr. Peter Verlič. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je zahvalil županom za dobro sodelovanje v zadnjih dveh letih. »V zgolj dveh letih smo veliko stvari premaknili naprej. V posameznih občinah smo za- črtali stvari, jih tudi realizirali, to zgledno sodelovanje pa je z današnjim dnem nadgrajeno s tem projektom. Gre za velik dan, za celotno regijo, od Ljubljane do Kočevja, do meje s Hrvaško, ko 3a razvojna os do- biva nove elemente. Ne gre več za pogled majhnosti, ampak za pogled celovitosti, za pogled temeljnega razvoja za celotno regijo, tako gospodarskega kot tudi razvoja za ljudi, prinaša lažjo mobilnost za pre- 7 8 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 bivalke in prebivalce te regije,« je povedal minister. »Potem ko je pred 3 leti, prvič po več kot 10 letih, znova stekel tovorni železniški promet do Kočevja, potem ko je bil v začetku lanskega leta, prvič po več kot 50 letih, ponovno vzpostavljen potniški vlak med Grosupljem in Kočevjem, je zdaj res že čas, da naredimo večje korake naprej tudi pri prenovi oz. posodobitvi cestne povezave na tem območju,« je še dejal. Tudi o tem se namreč pogovarjamo že leta in leta, o obvoznici Škofljica vsaj 40 let. Projekt bo prinesel boljšo povezanost, dostopnost, večjo varnost, krajše potovalne čase, dostopnost do tržišč za gospodarstvo, konkurenčnost, več delovnih mest, večjo atraktivnost za življenje in delo na tem območju. Vse to so pomembni elementi, ki bodo prispevali k prepotrebni decentralizaciji naše države ter spodbudili prebi- valce teh krajev, da ostanejo v svojem domačem kraju ter si tam ustvarijo kvalitetno življenje. »Velik dan je danes, ko otvarjamo ta projekt, naslednji koraki pa bodo še večji.« Nov koncept 3a razvojne osi je nato podrobneje predstavil državni sekretar Aleš Mihelič. »Temelj razvoja je še vedno v železniški infrastrukturi, v trajnostni mobilnosti. Res pa je, da le prepleten in dobro zasnovan koncept prometne ureditve, ki sestoji tako iz železnice kot ceste in kolesarskih povezav, ponuja pravo rešitev za našo prihodnost,« je dejal državni sekretar. O novem konceptu je povedal, da je bil pripravljen s poglobljeno analizo, gre za koncept, ki ga definira velikopoteznost, drznost, koncept, ki prinaša novo cesto. Za razliko od dosedanjega načrta, ki je predvideval le manjše spremembe že obstoječe ceste, v večjem delu predvi- deva povsem novo traso. »Stremeli smo k temu, da je projekt ambiciozen, da ponuja vse, kar potrebujemo za nadaljnji razvoj, hkrati pa da je tudi realen za izvedbo,« je dejal. Tako bo obstoječa cesta razbremenjena tranzitnega prometa, hkrati pa se bo pomembno skrajšal potovalni čas iz tega dela države. Iz Ribnice v Ljubljano bomo lahko prišli v zgolj 30 minutah, iz Kočevja v Ljubljano pa v slabih 40 minutah. Na trasi so predvideni tudi nekateri večji gradbeni objekti. Pri Turjaku in Rašici sta predvidena viadukta, pri Žlebiču predor in večje vozlišče. Večje vozlišče je predvideno tudi pri Kočevju. Z deli bodo predvidoma pričeli že letos, celotna 3a razvojna os pa bi lahko bila zgrajena do leta 2034. Jana Roštan Intenzivna dela na nadgradnji železniške postaje Grosuplje Dela na nadgradnji železniške postaje Grosuplje se nadaljujejo z veliko intenzivnostjo. Medtem ko se je maja lani območje železniške postaje spremenilo v veliko gradbišče, ko je bil 25. junija 2021 porušen stari nadvoz Motvoz, 15. oktobra 2021 pa položen temeljni kamen za izgradnjo novega nadvoza Taborska, smo v začetku decembra že lahko videli zasnovo novega nadvoza. 4. in 5. decembra se je namreč izdelala podporna nosilna konstrukcija opaža za prekladno konstrukcijo nadvoza, ki ji je še v istem mesecu sledila tudi izvedba opaža za prekladno konstrukcijo nadvoza. S pričetkom letošnjega leta so se nato pričela železokrivska dela in polaganje armature za prekladno konstrukcijo nadvoza. Temu pa je 18. januarja 2022 sledilo betoniranje mostne konstrukcije. Samo za ploščo so potrebovali kar 250 m3 betona. Na fotografijah, ki jih je Brane Petrovič posnel v dneh od 5. do 8. februarja 2022, so že vidni položeni granitni robniki na podpornih konstrukcijah nadvoza in na eni od njih že zmontirana ograja, oblagajo tudi že brežine s kamnito oblogo. Prav v teh dneh pa je potekala tudi prestavitev tirov, zamenjali so tirnice v dolžini cca 500 m, vse od železniške postaje do prehoda pri mizarstvu Jošt. Sicer sta na območju železniške po- Iz občinske hiše GROSUPELJSKI ODMEVI | staje zgrajena tudi že velik del novega podhoda, ki bo povezoval posamezne perone in prvi od dveh novih otočnih peronov z nadstrešnico. Kar zadeva samo postajno poslopje, dela trenutno potekajo v njegovi notranjosti. Lepo pa poteka tudi gradnja manjšega podhoda, ki bo s centrom mesta povezoval naselje Sončni dvori. Betonska konstrukcija je bila končana že konec leta 2021, podhod pa bo predvidoma odprt konec meseca marca, izvesti je potrebno še navezavo obeh stopnišč na obstoječo infrastrukturo za pešce, tako na Industrijsko kot na Kadunčevo cesto. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič Maškarce iz vrtcev Kobacaj, Tinkara in Sonček obiskale občinsko hišo »Tralala, hopsasa, pustne smo šeme,« so nas na pustni torek, 1. marca 2022, z veselimi pesmicami razveseljevale številne maškarce. Našo občinsko hišo so obiskali metuljčki, čebelice, pikapolonice, tigrčki, krokodilčki, gasilci, policaji, vojaki, vile, princeske, pa superjunaki, Spidermani in Batmani, prišli so tudi pingvini, Miki Miške, Indijanke, celo meduze ter še mnoga druga bitja, nekatera nam bolj poznana, spet druga pravljična. Maškarce so prišle iz vrtcev Kobacaj, Tinkara in Sonček. In kot so nam še zaupale, so prišle, da preženejo zimo in prinesejo pomlad, da med nas prinesejo veselje. Na pustni torek pa ne gre brez krofov. S temi sta Grosupeljčanke in Grosupeljčane ta dan razveseljevala Turizem Grosuplje, pa tudi Študentski klub Groš. In tudi mi smo jih bili deležni. Jana Roštan Marec 2022 9 10 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 Brezplačna Wi-Fi omrežja »WiFi4EU« na 11 lokacijah v občini Grosuplje Občina Grosuplje je na 11 lokacijah po občini vzpostavila brezžično brezplačno omrežje, WiFi4EU. Dostopne točke WiFi4EU se nahajajo v Grosupljem pri občini oz. pri stavbi Rdečega križa Grosuplje, na Taborski cesti 6, pri Zavodu RS za zaposlovanje, Uradu za delo Grosuplje, na Kolodvorski cesti 2, pri Zdravstvenem domu Grosuplje, pri Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje na Tovarniški in pri njeni dislocirani enoti na Adamičevi cesti, pri Osnovni šoli Brinje Grosuplje, pri kolesarnici za električna kolesa pri glavni avtobusni in železniški postaji in na Mestni tržnici Grosuplje ter prav tako v Sončnih dvorih, v Šmarju - Sapu pri Pekarni Europa in v Čušperku, ob vstopu v Krajinski park Radensko polje, v našem novem centru za ohranjanje narave, Žabji hiši. Omrežje WiFi4EU bo našim občankam in občanom ter obiskovalcem naše občine na teh lokacijah omogočilo kakovosten brezplačen dostop do interneta visoke hitrosti. Povezava v omrežje bo za njegove uporabnike zelo enostavna. Ob prvi povezavi bomo sprejeli signal WiFi4EU, naša naprava pa se bo nato av- tomatsko povezovala z omrežjem WiFi4EU na vseh ostalih dostopnih točkah v naši občini, pa tudi na vseh do sedaj že postavljenih dostopnih točkah v mestih in občinah po vsej Evropi. Občina Grosuplje je namreč z dostopnimi točkami WiFi4EU postala del širše mreže WiFi4EU, prepoznane po vsej Evropi. Dostopne točke WiFi4EU so bile postavljene v okviru programa Evropske komisije WiFi4EU, stroške opreme in namestitve dostopnih točk Wi-Fi je financirala Evropska unija, Občina Grosuplje pa bo zagotavljala povezljivost in vzdrževanje opreme. Jana Roštan V bližini Sončnih dvorov se nahaja Sončna oaza, nova lepo urejena tematska pešpot V okolici Grosupljega še lahko najdemo posamezne predele, kjer se je zaradi močvirnega terena ohranila večja pestrost ptic. To so predvsem Radensko polje, krajinski park, kjer je pestrost rastlinskega in živalskega sveta posebej velika, rezervat Bičje in mokrišča med Brezjem in Selami. Ob robu Radenskega polja je v juliju lani svoja vrata odprla Žabja hiša, kot vstopna točka, ki nas v prvi vrsti seznanja z vrednostmi žive in nežive narave tega našega krajinskega parka ter o pomenu ohranjanja in skrbi zanjo. Vodne ptice si lahko na Radenskem polju ogledamo predvsem ob napolnjenih požiralnikih v jesenskem in zimskem času. V rezervatu Bičje, ki je dobil ime po potoku Bičje, pa smo konec leta uredili tematsko pešpot Sončna oaza. Rezervat predstavlja območje ohranjene stare struge potoka in okoliških mokrotnih površin. Tu najdemo številne rastlinske vrste, ki so vezane na mokrotne travnike, med zanimivejše spadajo na primer močvirski švišč in različne vrste travniških orhidej - kukavičevk. Poleg redkih rastlinskih vrst lahko na območju opazimo tudi različne vrste dvoživk in kačjih pastirjev, v strugi potoka živijo raki jelševci. V času gnezditve pa lahko opazujemo mnoge zavarovane vrste ptic. O tem nas bodo sedaj osveščale tudi tri učne table ob lepo urejeni 150 m dolgi tematski pešpoti, ki smo jo v rezervatu uredili ob potoku Bičje. Predstavljajo se nam ptice: kosec, rjavi srakoper, rumeni strnad, prosnik, trstni strnad, slavec, po- Iz občinske hiše stovka, močvirska trstnica, drevesna cipa in puklež, prav tako lahko spoznamo močvirskega cekinčka, urhe, močvirsko sklednico in vidro. Ob poti smo postavili klopi, ob njih koše in zasadili drevesa. Sončna oaza predstavlja tudi prijeten oddih v naravi, GROSUPELJSKI ODMEVI | za stanovalce Sončnih dvorov je še posebej primerna za krajši sprehod. Tematsko pešpot smo uredili v okviru projekta »Sončna oaza«, za katerega smo pridobili tudi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Spomnimo še, da imamo v naši občini Marec 2022 lepo urejeno naravoslovno učno pot, ob kateri spoznavamo ptice, tudi na Cerovem, to poznamo pod imenom Po sledeh vodomca. Jana Roštan Skupna občinska uprava 5G v sodelovanju z občinama Kamnik in Log - Dragomer ter SBRA uspešna s prijavo naložbenega koncepta na razpisu EUCF USPEH NA RAZPISU EUCF! Skupna občinska uprava občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje (SOU 5G) je v sodelovanju z občinama Kamnik in Log - Dragomer ter Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem iz Bruslja (SBRA) pripravila zmagoviti naložbeni koncept in bila z njim uspešna na t. i. “European city facility (EUCF)” razpisu, ki v obliki nepovratnih sredstev financira storitve in dejavnosti v podporo razvoju naložbenih konceptov, kot so študije izvedljivosti, tržne analize, analize deležnikov, pravne, ekonomske in finančne analize, analize tveganj in podobne podporne naloge. Izmed 166 prijavljenih naložbenih konceptov iz cele Evrope je bilo izbranih 69 najboljših in naš je eden izmed njih. Načrtovani ukrepi in aktivnosti bodo namenjeni predvsem zmanjševanju porabe energije in emisij toplogrednih plinov, zagotavljanju požarne varnosti, optimizaciji javne razsvetljave in izboljšanju prometne varnosti. Predvidena so tudi nova delovna mesta, ki bodo ustvarjena predvsem v regionalnem gradbenem sektorju in znotraj podjetij, ki so ponudniki energetskih storitev. Prav tako se z investicijskim konceptom želi uporabnikom javnih stavb zagotoviti večje udobje in izboljšane delovne pogoje, za lastnike stavb doseči nižje obratovalne in vzdrževalne stroške, ponudniki energetskih storitev bodo lahko izvajali alternativne finančne in izvedbene storitve, komunalna podjetja pa bodo delovala z optimizirano opremo. Investicijski ukrepi v trajnostno energijo pa ne bodo imeli predvidenega učinka, če se hkrati ne bodo obravnavale tudi vedenjske spremembe, ki bi motivirale uporabnike za učinkovitejšo rabo toplotne energije. Zato je v procesu razvoja naložbenega koncepta izjemnega pomena tudi sodelovanje deležnikov in državljanov. Skupna občinska uprava 5G bo tako s tem namenom organizirala niz delavnic, ki bodo udeležencem zagotavljale bazo znanja, priložnost za povratne informacije ter možnost za razširjanje rezultatov in drugih uporabnih informacij. Še nekaj podatkov v številkah: • Pričakovani prihranki energije: 3,923 GWh/leto; • Pričakovana proizvodnja obnovljive energije: 4,757 GWh/leto. Ukrepi trajnostne energije bodo povzročili zmanjšanje emisij CO2: • Energetska učinkovitost v javnih stavbah: 591,41 t CO2 eq/leto; • Solarna PV namestitev: 1.247,13 t CO2 eq/leto; • Zamenjava fosilnih kotlov: 455,58 t CO2 eq/leto; • Optimizacija javne razsvetljave: 63,6 t CO2 eq/leto. Občine ter lokalni javni subjekti, ki združujejo občine, imajo ogromen potencial za izgradnjo celovitih naložbenih programov v trajnostno energijo in lahko igrajo ključno vlogo pri združevanju manjših projektov v večje naložbene portfelje in pri mobilizaciji znatnih finančnih virov za spodbujanje energetskega prehoda v Evropi. Eno redkih večobčinskih partnerskih sodelovanj v Sloveniji, predvsem na področju trajnostne energije, pa predstavlja prav pričujoči projekt. Z uspešnim sodelovanjem in aktivnim razširjanjem ter promoviranjem uporabljenih metod, rezultatov in učinkov bo lahko ta projekt služil tudi kot odlična praksa ter kot koncept oziroma vodilo za vsa prihodnja občinska partnerska sodelovanja v regiji. Tisto, kar bo v osnovi podprlo ponovljivost in nadgradnjo projekta, je, da bodo vsi rezultati javno dostopni na spletu. S tem bo lahko vsak zainteresirani dostopal do gradiva, ga prilagodil svojemu kontekstu in ga uporabil za nove projekte. Rešitve tega investicijskega koncepta so primerljive s trajnostnimi energetskimi rešitvami drugje v Evropi. Potencial za prenos na druge regije obstaja, saj bi tehnične rešitve in inovativno financiranje, ki se izvaja tukaj, lahko enostavno ponovili (tudi prek drugih programov EU) v bližnjih regijah. Maja Tomažič, SOU 5G 11 12 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 Pozor, žabe in druge dvoživke na cesti, izšla pa je tudi druga številka novičnika Regljač Postavljanje začasne varovalne ograje v Krajinskem parku Radensko polje na cesti med Velikim Mlačevim in Veliko Račno, kjer v letu 2022 že petnajsto leto zapored poteka akcija »Pomagajmo žabicam čez cesto«. Foto: Tina Stepišnik, LIFE AMPHICON Toplejši in daljši spomladanski dnevi že prebujajo naravo, ob prvem deževju pa se bodo iz prezimovanja predramile tudi številne dvoživke in se v večernem času iz kopenskih življenjskih prostorov pričele seliti na mrestišča, kjer se parijo in odlagajo jajca. Pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov. Kjer na cestah ni vzpostavljenih trajnih ukrepov za dvoživke, jim ponekod pomagajo številni prostovoljci, ki jih varno prenesejo čez cesto in tako pomembno prispevajo k ohranjanju te ogrožene živalske skupine. V okviru projekta LIFE AMPHICON, v katerem Občina Grosuplje sodeluje kot vodilni partner, pa je v teh dneh izšla tudi druga številka novičnika REGLJAČ (https://www.lifeamphicon. eu/wp-content/uploads/2022/02/ Regljac_2021-1_compressed-2.pdf) s predstavitvijo rezultatov varstva dvoživk v letu 2021. »Veseli me, da je pred nami že druga številka elektronskega novičnika Regljač, v katerem prebiramo prispevke prostovoljcev in različnih organizacij iz celotne Slovenije,« je v uvodniku novičnika zapisal župan dr. Peter Verlič. Kot je povedal, v Občini Grosuplje problematiko povoza dvoživk na cesti Malo Mlačevo – Velika Račna prepoznavamo že več kot deset let. V občinskem proračunu smo zato vsa ta leta zagotavljali sredstva, namenjena postavitvi začasnih varovalnih ograj na območju Krajinskega parka Radensko polje, kjer potekajo aktivnosti prenašanja dvoživk čez cesto. Zadnje akcije prenašanja dvoživk se je udeležil tudi sam s soprogo Barbaro in bil nad potekom akcije, predvsem pa pozitivnim odzivom lokalnega prebivalstva, navdušen. Nova številka novičnika Regljač nam sicer prinaša podrobnejšo predstavitev, kako poteka akcija prenašanja dvoživk oz. kako poteka samo delo, podrobneje pa so v novičniku predstavljeni tudi rezultati o akcijah prenašanja dvoživk v letu 2021. »Številne organizacije, društva, prostovoljci in posamezniki že vrsto let prispevajo veliko truda, dela ter časa za ohranjanje dvoživk. Tudi v letu 2021 je bilo po poročanjih organizatorjev iz 20 lokacij na 40 km cest zabeleženih skoraj 63.000 živih in povoženih dvoživk, akcij prenašanja dvoživk pa se je udeležilo več kot 330 prostovoljcev. K boljšemu poznavanju stanja lokalnih populacij dvoživk prostovoljci pomembno prispevajo tudi z dolgoletnim zbiranjem podatkov. Ti so nato izhodišče za opredelitev trajnih varstvenih ukrepov na cestah, ki dolgoročno zagotavljajo ohranjanje populacij dvoživk na območju,« je rezultate povzela Katja Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore. Ob prebiranju novičnika se lahko seznanimo tudi z drugimi varstvenimi aktivnostmi za dvoživke, ki so jih v lanskem letu izvedli v okviru projekta, kot posebno zanimivost dodobra spoznamo zeleno rego. Sicer pa so se akcije prenašanja dvoživk čez cesto že pričele tudi v letošnjem letu, tudi v naši občini na cesti Malo Mlačevo – Velika Račna. Množične selitve dvoživk lahko pričakujemo v prihajajočih deževnih dneh, ko se bodo večerne temperature povzpele nad 5 °C. Akcije se pričnejo takoj po sončnem zahodu, saj so dvoživke nočne živali in so v prvih urah noči naj- bolj aktivne. Višja relativna zračna vlaga in večja varnost pred plenilci so glavni razlogi za nočne selitve. Najbolj opazne ter množične selitve navadnih krastač in rjavih žab se običajno zgodijo v dveh do treh tednih. Druge vrste, kot so zelene žabe, pupki, urhi, zelene rege, močeradi, zelene krastače in navadne česnovke, so na cestah manj opazne in se selijo kasneje ter časovno bolj razpršeno v obdobju več mesecev. Voznike motornih vozil zato v teh dneh naprošamo, naj na lokacijah, kjer potekajo akcije, ustrezno prilagodijo hitrost vožnje, saj s tem povečajo varnost prostovoljcev na terenu in zmanjšajo število povoženih dvoživk. Izvajanje akcij prenašanja dvoživk čez cesto ter postavljanje začasnih varoval- Iz občinske hiše nih ograj v času spomladanskih selitev pa ni trajna rešitev in ne prepreči povozov v poletnem in jesenskem obdobju. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), partner projekta LIFE AMPHICON, zato skladno z načrtovanimi projekti, proračunskimi sredstvi in zastavljenim programom reševanja povozov dvoživk na državnih cestah načrtuje izvedbo ustreznih trajnih ukrepov na problematičnih odsekih. GROSUPELJSKI ODMEVI | Vzpostavila bo podhode in trajne varovalne ograje na petih cestnih odsekih, ki se uvrščajo med najbolj kritične v krajinskih parkih Ljubljansko barje in Radensko polje, ki sta tudi območji Natura 2000, ter v Kozjanskem regijskem parku. Aktivnosti, ki se izvajajo v projektu LIFE AMPHICON, v katerem Občina Grosuplje sodeluje s Turizmom Grosuplje (Krajinski park Radensko polje), Krajinskim parkom Ljubljansko barje, Kozjan- Marec 2022 skim regijskim parkom, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (MZI), Centrom za kartografijo flore in favne (CKFF) ter tujima partnerjema iz Danske, Amphi International ApS in Občino Nyborg, in tujim partnerjem iz Nemčije, Združenjem nacionalnega parka spodnje doline Odre, lahko redno spremljamo na spletni strani: https://www.lifeamphicon.eu. Jana Roštan Članici Komisije za mladinska vprašanja Občine Grosuplje kot prvi v Sloveniji postali ambasadorki Evropske listine o lokalnem mladinskem delu Eden od rezultatov večletnih prizadevanj partnerjev v Europe Goes Local je Evropska listina o lokalnem mladinskem delu. To je konceptualni dokument, v katerem je utemeljeno, na katerih vrednotah temelji mladinsko delo, katere so smernice, ki vodijo prakso mladinskega dela, kako naj bo lokalno mladinsko delo organizirano, katere so usmeritve za mladinske delavce in kaj potrebujemo za razvoj kakovostnega mladinskega dela. Listina je podprta s spletnim orodjem za pomoč tistim, ki načrtujejo in izvajajo kakovostno mla- dinsko delo. Namen Listine je prispevati k razvoju in krepitvi kakovostnega mladinskega dela na lokalni ravni preko jasno opredeljenih načel in usmeritev, ki naj vodijo tako procese oblikovanja javnih politik mladinskega dela, kot tudi izvajanje mladinskega dela. Na to temo je od 1. do 4. marca 2022 v Bruslju (Belgija) potekalo usposabljanje za ambasadorje Evropske listine o lokalnem mladinskem delu. Usposabljanja sta se udeležili članici Komisije za mladinska vprašanja Občine Grosuplje; predsednica Klavdija Mehle in podpredsednica Tanja Kastelec, ki sta kot prvi v Sloveniji postali ambasadorkI omenjene listine. Za zaposlene na različnih občinah po Evropi, zadolženih za lokalno mladinsko delo, je bilo na voljo 4 dni za izmenjavanje različnih mnenj, stališč, dobrih praks, metod, orodij ter izkušenj na področju lokalnega mladinskega dela. Raznolikost dela v različnih lokalnih okoljih širom Evrope pomeni izmenjavo različnih praks, konkurenčnost pa razumemo kot skupen izziv in ne tekmovanje. Kot ambasadorki Evropske listine o lokalnem mladinskem delu se bosta članici komisije zavzemali, da bosta dobre prakse in nova pridobljena znanja iz raznolikih evropskih občin prenesli v občino Grosuplje in v njeno lokalno mladinsko okolje. Klavdija Mehle, predsednica Komisije za mladinska vprašanja 3. mednacionalni sestanek vseh partnerjev evropskega projekta URBACT III, Playful paradigm V petek, 11. februarja, ki se je nadaljeval v četrtek, 24. februarja 2022, je preko spletne aplikacije ZOOM potekal 3. mednacionalni sestanek vseh partnerjev evropskega projekta URBACT III – Playful Paradigm oz. Igriva paradigma. Prvi dan sestanka, 11. februarja, je bil namenjen poglobljenemu razumevanju besedne zveze »ustvarjanje prostora« (angl. placemaking), ki je v zadnjem desetletju postala pomemben termin v sodobni urbanološki terminologiji. Njen pomen je preoblikovanje javne površine v prostore, kjer se bodo ljudje radi zadrževali. To pa lahko dosežemo tudi z igrivim pristopom. Eden izmed govornikov in tudi strokovnjakov na 13 14 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 tem področju, Wessel Badenhorst, ad hoc URBACT strokovnjak, je sicer ob tem opozoril, da ustvarjanje prostora ne smemo zamenjevati z urbanim načrtovanjem. Prostor lahko ustvarimo ne da bi vanj posegali z gradbenimi deli. Ta dan sestanka smo tudi pobliže spoznali latvijsko občino Jelgava, ki bi mednacionalni sestanek morala gostiti, a žal epidemiološke okoliščine še vedno niso omogočale srečanja v živo. S pomočjo kratkih video vložkov so nam njeni predstavniki vseeno uspešno približali svoje mesto, ljudi in vzdušje. Drugi dan sestanka, 24. februarja, smo se osredotočali na enakost spolov in kako na inovativen, igriv način oblikovati prostore, ki ne bodo vnaprej določeni za uporabo izključno fantov ali punc. Ena izmed govornic je bila Mary Dellenbaugh-Losse, ad hoc URBACT strokovnjakinja. Kasneje so nam svoje pristope in izkušnje na občinski ravni predstavile Annika Dalén (Švedska, Umea – ki je bila vodilni partner URBACT projekta »Gen- der landscape«), Sanja Lazarević (Kosovo, Priština) in Chiara Cristini (Italija, Pordenone). Vsi partnerji, vključeni v projekt: Videm (Udine, Italija), Lousã (Portugalska), Igualada (Španija), Jelgava (Latvija) in naša občina Grosuplje, smo lahko s pomočjo spletne platforme MIRO interaktivno sodelovali in delili iniciative, ki jih uvajamo v lokalni kontekst občine. Vsem udeležencem in strokovnjakom s področja igre, arhitekture, urbanega razvoja in enakosti spolov se zahvaljujemo za delitev strokovnega znanja in izkušenj. Z njihovo pomočjo bomo lažje prenesli dobre prakse v lokalni kontekst. Živa Vertič, koordinatorka projekta Minibus veselja v Grosupljem V okviru evropskega projekta Igriva paradigma se je naša občina odločila povezati z neprofitno organizacijo Skala. Znotraj Skale deluje program Minibus veselja, ki je aktiven že od leta 2009. Minibus veselja je mobilni dnevni center, ki daje otrokom in mladostnikom možnost konstruktivnega preživljanja prostega časa. Njihov program bo v okviru našega sodelovanja prilagojen otrokom, ki obiskujejo prve tri razrede osnovne šole. Minibus veselja vas bo navduševal: • s športnimi in družabnimi igrami, • z ustvarjalnimi, kuharskimi in praktičnimi delavnicami. Poskrbljeno bo tudi za kavico oz. čaj, ob katerih se bodo starši lahko družili, ko se bodo otroci igrali in ustvarjali. Mobilni center bo v občini Grosuplje prisoten med mesecema marcem in novembrom 2022, ob sobotah, med 10. in 13. uro, na različnih lokacijah, in sicer: Marec • SOBOTA, 12. 3. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Louisa Adamiča Grosuplje • SOBOTA, 26. 3. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Brinje Grosuplje April • SOBOTA, 9. 4. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Šmarje - Sap Maj • SOBOTA, 7. 5. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču podružnične šole Žalna • SOBOTA, 21. 5. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču podružnične šole Št. Jurij Junij • SOBOTA, 4. 6. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Louisa Adamiča Grosuplje September • SOBOTA, 3. 9. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Brinje Grosuplje • SOBOTA, 17. 9. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Šmarje - Sap Oktober • SOBOTA, 1. 10. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču podružnične šole Polica • SOBOTA, 15. 10. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču podružnične šole Žalna • SOBOTA, 29. 10. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču podružnične šole Št. Jurij November • SOBOTA, 12. 11. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Louisa Adamiča Grosuplje • SOBOTA, 26. 11. 2022, ob 10. uri, na šolskem igrišču OŠ Brinje Grosuplje Udeležba je brezplačna. Pridite in uživajte z nami! Evropski projekt Playful Paradigm oz. Igriva paradigma, v katerega je vključena tudi naša občina Grosuplje (poleg vodilnega partnerja občine Videm v Italiji, Igualada v Španiji, Jelgave v Latviji in Lousã na Portugalskem) financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Živa Vertič, koordinatorka projekta Iz občinske hiše GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Veselo, razigrano in ustvarjalno z Minibusom veselja pri OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem V soboto, 12. marca 2022, je bilo v Grosupljem veselo, razigrano in ustvarjalno. Pred Osnovno šolo Louisa Adamiča, na Tovarniški, je pripeljal Minibus veselja in na igrišče šole s svojimi športnimi in družabnimi igrami, s kreativnimi, kuharskimi in drugimi praktičnimi delavnicami privabil naše najmlajše, v družbi svojih staršev. Ti so se lahko najmlajšim pridružili pri igrah, na delavnicah, ali pa v prijetni družbi ob razigranem dogajanju pokramljali ob toplem čaju ali kavici. Da je bilo vzdušje res prijetno oz. kot smo rekli, veselo, razigrano in ustvarjalno, se je prepričal tudi župan dr. Peter Verlič, ki je prišel skupaj s svojo soprogo Barbaro. »Danes je lep sončen dan in vidim, da nam je vsem skupaj luštno. Igrate se majhni in veliki. Sam tamle gledam nogomet, me zelo mika, da bi se pridružil igri. Res lepo, hvala minibusu in hvala tudi Skupni občinski upravi 5G, ki uspešno išče takšne projekte po Evropi, ki niso namenjeni samo gradnjam, ampak tudi lepemu povezovanju vseh generacij. Lepo se imejte, uživajte,« je najmlajše in njihove starše pozdravil župan. Več o samem dogodku, ki je del evropskega projekta Igriva paradigma (Playful Paradigm), nam je ob tej priložnosti povedala Živa Vertič, koordinatorka projekta. Kot je povedala, projekt Igriva paradigma želi z igrivim pristopom poskrbeti, da poskrbimo za urbane izzive, kot so povezovanje skupnosti, izoliranost, hiter tempo življenja, medgeneracijsko povezovanje. Sam Minibus veselja pa je pravzaprav program nepro- fitne organizacije Skala, s katero smo se povezali za namen izvajanja projekta. Minibus veselja bo tako v naši občini poskrbel za razvedrilo in druženje z različnimi športnimi in družabnimi igrami ter tudi s kreativnimi in kuharskimi delavnicami. »Predvsem pa smo želeli v občini poskrbeti, da skozi igro povezujemo družine, skupnost, da delamo skupnost. Veseli smo takšnega odziva in v naslednjih tednih, mesecih lepo povabljeni, da se nam pridružite tudi na drugih lokacijah v občini,« je še dejala. Boštjan Jamnik, vodja neprofitne organizacije Skala, pa je povedal, da so v organizaciji veseli, da so dobili priložnost, da so lahko prisotni v naši občini. Da to, kar počnejo, lahko širijo naprej. »Vidimo različna igrala, se pravi prostor za druženje. Ni pa samo to, je tudi prostor, kjer se učimo, čisto osnovnih stvari. Nekega ustvarjanja, razvijanja nekih ročnih spretnosti, učimo se, nenazadnje, tudi medsebojnega spoštovanja,« je še dejal, v želji, da bo to nam Grosupeljčankam in Grosupeljčanom prineslo nekaj novega, da nam bo dalo nekaj dobrega. Sicer pa je župan dr. Peter Verlič ob robu dogodka še povedal, da lahko v naši občini v prihodnje pričakujemo še več takšnih dogodkov, takšnih projektov. Projektov, ki nas povezujejo, ki bogatijo naše življenje, ki delajo naše življenje preprosto lepše. »Druženje, spoznavanje, vse tisto kar nas povezuje, je v teh časih, ko smo bili priča koroni, zdaj še vojnim spopadom, še kako pomembno, pomembno je, da smo med 15 16 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 seboj povezani,« je dejal. In še: »Pridite se igrati! Moto tega projekta je: Ne nehamo se igrati zato, ker se staramo. Staramo se, ker se nehamo igrati.« Prihod Minibusa veselja v Grosuplje lahko spet pričakujemo že čez dva tedna, takrat se mu bomo lahko pridružili na igrišču Osnovne šole Brinje Grosuplje, potem pa bo z nami na igrišču pri Osnovni šoli Šmarje - Sap, kasneje pa tudi na igriščih podružničnih osnovnih šol v Žalni, Št. Juriju in na Polici. Spremljal nas bo skozi vse leto in z Minibusom veselja bo prav gotovo veselo. Jana Roštan Enajst bodočih podjetnic prinaša tudi četrta skupina PONI LUR, med poslovnimi idejami predvsem storitve za dvig kakovosti življenja Z mesecem februarjem je s podjetniškim usposabljanjem zaključila že četrta skupina projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki so jo tokrat v celoti sestavljale bodoče podjetnice. Kar štiri ideje se nanašajo na hišne ljubljenčke, tri na približevanje posameznika sebi in naravi, razvite so storitve, kot so skupnostni prostor – kavarna z misijo, arhitekturno projektiranje in grafično oblikovanje ter pomoč in podpora skupnosti expat – osebam, ki so se v Slovenijo preselile zaradi službenih obveznosti in potrebujejo pomoč pri urejanju administrativnih in drugih zadev. Veliko pozornosti pa je deležen tudi nakit s tematiko LGBT. Urška Kaplan stremi k temu, da bo v prihodnje odprla skupnostno kavarno z misijo pod imenom SkupKa. Gre za nov koncept kavarne, v kateri obiskovalec ni samo gost, temveč tudi ustvarjalec, ki jo s svojimi idejami, znanjem in veščinami soustvarja. V prvi fazi vzpostavlja hibrid med spletno kavarno in aktivnostmi v živo v Mladinski postaji Moste, kjer občasno izvaja različne programe. Barbara Buh bo od aprila letos dalje delovala v okviru svojega podjetja Dar spoznanja: osebno svetovanje, izobraževanje in storitve za osebnostno rast. Nudila bo varen in zaupen prostor odraslim, staršem, mladostnikom in osnovnošolskim otrokom, ki se srečujejo z izzivi v svojem življenju in pri tem potrebujejo podporo. Nudila jim bo svetovanje po SEEcode2change metodi, energijsko aktivacijo, Access Bars terapijo in specialno-pedagoške storitve. Hana Mihevc je s spoznavanjem in prakticiranjem različnih vadbenih in terapevtskih metod pridobila širino znanja, ki ga zdaj z veseljem prenaša na svoje stranke. Dotik narave: masažni in vadbeni studio bo omogočal izvajanje vadb in masaž na prostem, bo poseben prostor, ki bo opominjal in učil, kako negovati sebe in svojo vez z naravo. Martina Vrankar je mlada slovenska arhitektka, ki se podaja na samostojno pot s svojim birojem Archi Wander, arhitekturno projektiranje in grafično oblikovanje. Verjame, da ima arhitektura s svojo sodobno zasnovo pomembno mesto v prihodnosti. Njena prednost je močan grafični in oblikovalski talent z občutkom za harmonijo v arhitekturi in oblikovanju. Urša Dražič bo s svojo storitvijo Expat Life in Slovenia nudila pomoč in podporo v Sloveniji živečim tujcem. Poslovno idejo je razvila na podlagi lastne izkušnje življenja v tujini, ko bi ji zelo prav prišla pomoč pri urejanju številnih administra- tivnih zadev in drugih obveznosti. Nudila bo osebno svetovanje, spremljanje in tolmačenje ter pomoč pri urejanju uradnih postopkov, s čimer bo posamezniku in njegovi družini omogočila lažji in lepši prehod v novo okolje. Niki Lužar so se ob vrnitvi na družinsko mini posestvo začele porajati ideje in koncepti, kako bi ustvarila prostor za preživljanje časa v naravi, v iskanju miru in uživanju na svežem zraku. Tako je prišla na idejo o postavitvi lesenih nastanitvenih hišic v neokrnjeni naravi v vasi Lužarji, na pašniku, kjer bodo obiskovalci začutili mir, naravo in prostornost, za kar bo poskrbela tudi družba domačih konj. Maša Rajh na trg vstopa z atraktivnim, kakovostnim, unikatnim in ročno izdelanim nakitom Noctula. S svojimi izdelki želi na eni strani pripomoči k večji vidnosti LGBT skupnosti, na drugi pa vsem ljubiteljicam lepega nakita ponuditi novo izbiro kakovostnega slovenskega nakita. In za konec še nabor idej za popestritev življenja hišnih ljubljenčkov in njihovih lastnikov: Manca Uljančič odpira salon za nego psov z imenom Dolgodlakar, ki bo temeljil na bolj osebnem pristopu tako do psa kot lastnika, saj bo ta v času celotne Iz občinske hiše nege v salonu dobrodošel. Pri svojem delu izpostavlja, kako zelo pomembna je redna nega, saj pomanjkanje lahko privede celo do zdravstvenih zapletov. Urša Markovič izdeluje unikatne igrače in modne dodatke za mačke in pse pod blagovno znamko CrazyCoolCat. Projekta se je lotila, ker na trgu dostopne igrače njenemu mucu Odinu niso nikoli dolgo zdržale ali pa preprosto niso bile zanimive. Da so igrače še toliko bolj zanimive, jih napolni z ekološko mačjo meto, ki jo vzgaja na domačem vrtu, poleg tega pa za vse kosmate modne navdušence ustvarja rutke in metuljčke za vsako priložnost. Trenutno njene izdelke najdete na platformi Etsy. GROSUPELJSKI ODMEVI | pasje mladiče Chasing the Tale Journal – dnevnik, ki je namenjen lastnikom pasjih mladičev, ki lahko vanj beležijo prve korake, vzpone, padce in izkušnje ter si pišejo dnevnik prigod s svojimi kosmatinci, ki ostanejo v večnem spominu. Anja Troha pa Chasing the Tale online Akademijo za vzgojo in šolanje psov, ki je namenjena vsem lastnikom in ljubiteljem psov, ki potrebujejo usmeritve pri vzgoji ali ki si želijo povečati nabor veščin svojega hišnega ljubljenčka. Pod blagovno znamko Chasing the Tale sta se razvili kar dve ideji. Eva Kastelic je oblikovala spominsko knjigo za Certifikate za uspešno zaključeno štirimesečno usposabljanje je udeleženkam izročila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, ki je poudarila, da so se odlično izkazale pri pripravi svojih poslovnih načrtov ter jim zaželela uspešen vstop na novo poslovno pot, ki bo zagotovo polna izzivov, predvsem pa naj uživajo v svojem delu. Prav one so IZVEDBA ČISTILNE AKCIJE 2022 Za izvedbo čistilne akcije bodo vsem udeležencem na voljo rokavice lateks in barvne vrečke. ZBIRANJE ODPADKOV – UPORABA VREČ: 1. Črna vreča: mešani komunalni odpadki (oblačila, čevlji, robci, maske …). 2. Rumena vreča: embalaža (pločevinke, plastenke, kovinska embalaža, trda plastika, tetrapak, folije, PVC vrečke, embalažni stiropor, drobna embalaža …). 3. Zelena vrečka: steklena embalaža (steklenice, kozarci za vlaganje). 4. Rdeča vrečka: nevarni odpadki (baterije, akumulatorji, zdravila, pesticidi, barve in laki, odpadna olja, embalaža z vsebino nevarnih odpadkov - nafta, bencin). Marec 2022 ambasadorke projekta, ki še poteka in bo vse do konca leta 2023 ponudil priložnost za razvoj novih podjetniških idej še vsaj 33 posameznicam in posameznikom. Z mesecem aprilom se bo tako v projekt vključila že peta skupina, naslednji, šesti razpis pa bo objavljen v poletnih mesecih. Podrobnejše predstavitve vseh enajstih udeleženk in njihovih poslovnih idej si lahko ogledate na https://rralur.si/ projekti/poni-lur/podjetniske-ideje-4-skupina-poni-lur/ oziroma do njih dostopate preko QR kode. Jana Roštan Vsi zainteresirani lepo povabljeni, da se za podrobnejše informacije o izvedbi čistilne akcije v vašem kraju obrnete na predstavnike oz. predsednike krajevnih skupnosti. Občina Grosuplje 17 18 GROSUPELJSKI ODMEVI | Iz občinske hiše Marec 2022 Navodila za uspešno uporabo brezplačnega parkiranja v parkirni hiši Grosuplje za imetnike kartice Urbana in IJPP Brezplačno parkiranje vozil v Parkirni hiši P+R Grosuplje lahko odslej poleg uporabnikov Ljubljanskega potniškega prometa brezplačno koristijo tudi uporabniki preostalega cestnega in železniškega javnega prevoza, oziroma Integriranega javnega potniškega prometa (v nadaljevanju IJPP). Do sedaj je bilo brezplačno parkiranje omogočeno le imetnikom kartice Urbana, če je bila vožnja z avtobusom tisti dan 2-x potrjena na čitalcu avtobusa LPP. Po novem pa lahko brezplačno parkiranje koristijo tudi imetniki kartice IJPP, pod pogojem, da imajo na kartici naloženo vozovnico IJPP in da imajo v času parkiranega vozila dve potrjeni vožnji z vlakom ali z medkrajevnim oziroma mestnim avtobusom. Za vstop v parkirno hišo prislonite vašo veljavno IJPP kartico oziroma kartico Urbana, sistem vam odpre vhodno zapornico, vi parkirate vaše vozilo. Za prevoz uporabite javno prevozno sredstvo, na katerem je obvezna potrditev vaše kartice. Kartico morate k čitalcu kartic prisloniti vsakič, ko vstopite na javni prevoz, torej ob opravljenem prevozu v eno smer kot tudi ob povratku. Na avtobusu je čitalec kartic nameščen na vhodu, na vlaku pa za potrditev kartice poskrbi sprevodnik. Če kartica ni potrjena, bo potrebno plačilo parkiranja v garažni hiši. Sprevodnik na vlaku vam na ekranu izpiše znesek parkirnine, ki jo poravnate z gotovino. Po plačilu parkirnine na izhodnem terminalu ponovno prislonite vašo kartico, sistem bo zaznal plačilo parkirnine in vam dvignil izhodno zapornico. Uporabnikom, ki na kartici nimajo naložene IJPP ali LPP vozovnice oziroma imajo neveljavno kartico, parkirni Izhodni terminal z zapornico Čitalec kartic na avtobusu Po vrnitvi v parkirno hišo na izhodnem terminalu prislonite kartico, parkirni sistem samodejno zazna dve potrjeni vožnji ter nemudoma dvigne izhodno zapornico. V primeru, da dveh voženj ni bilo opravljenih ali ni bilo potrjenih, vam sistem na izhodni zapornici izpiše, da parkirnina ni plačana. Z vašo kartico se odpravite do plačilnega avtomata, ki se nahaja v pritlični etaži parkirne hiše v stopnišču, ob prislonitvi vaše kartice se Plačilni avtomat v Parkirni hiši P+R Grosuplje sistem v Parkirni hiši ne bo odprl vhodne zapornice. Imetnikom kartice IJPP ali kartice Urbana zato pred uporabo brezplačnega parkiranja v parkirni hiši svetujemo, da na katerem koli prodajnem mestu javnega prevoznika preverijo vrsto naložene vozovnice na kartici, saj brezplačno parkiranje pripada le tistim, ki imajo na kartici naloženo veljavno vozovnico IJPP ali LPP. Kakšno vozovnico imajo naloženo na kartici, uporabniki lahko preverijo tudi na spletni strani izbranega prevoznika, kjer se registrirajo s svojo kartico. V primeru, da ima uporabnik na kartici naloženo vozovnico drugega prevoznika (Slovenske železnice, Arriva ali Nomago) in si vseeno želi zagotoviti brezplačno parkiranje v parkirni hiši, svetujemo spremembo veljavne vozovnice z vozovnico IJPP oziroma nadgraditev kartice z IJPP vozovnico. To uporabnik uredi pri izbranem prevozniku. Dodatne koristne informacije: • Če vam na vhodnem terminalu ob prislonitvi kartice zapornice ne dvigne, to pomeni, da na vaši kartici nimate naložene veljavne IJPP ali LPP vozovnice. V tem primeru svetujemo, da se o vsebini oziroma ureditvi vozovnice na vaši kartici obrnete na izbranega prevoznika. • IJPP vozovnico vam na vašo kartico lahko naloži vsak prevoznik javnega prometa, zato vam svetujemo, če želite nameščeno IJPP vozovnico, za to izrecno zaprosite na prodajnem mestu prevoznika. • Ker na vlaku uporabnik sam ne more poskrbeti za potrditev kartice, ampak to opravi sprevodnik, vam svetujemo, da v primeru gneče sprevodnika poiščete sami in ga prosite za potrditev vaše kartice. Če potrditve kartice v obe smeri ne opravite, boste morali v parkirni hiši poravnati parkirnino. • Za dodatna vprašanja oziroma informacije na temo kartice in vozovnice IJPP vam je na voljo 24-urna številka 080 45 77, oziroma si o IJPP sistemu lahko več preberete na spletni strani https://nakup.ijpp.si ter na strani https://www.gov.si/teme/integriran-javni-potniski-promet. Iz občinske hiše Informacije v zvezi z brezplačno vozovnico IJPP, do katere so upravičeni upokojenci, starejši od 65 let, vojni veterani in invalidi, pridobite na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/storitve/pridobivanje-brezplacne-vozovnice-javne- GROSUPELJSKI ODMEVI | ga-medkrajevnega-potniskega-prometa oziroma na 24-urni telefonski številki 080 45 77. Informacije v zvezi s karticami oziroma vozovnicami LPP so vam na voljo na spletni strani https://www.lpp.si, v pri- Marec 2022 meru dodatnih vprašanj pa lahko pokličete na 01 5822 582. Javno komunalno podjetje Grosuplje OBVESTILO O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU (OPN ) Spoštovani, obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Grosuplje po rubriko OBVESTILA IN OBJAVE/Prostorski akti/Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta 4 (SD OPN 4) oziroma na povezavi https://www.grosuplje.si/objava/351847 objavljeno Obvestilo št. 1 in Obvestilo št. 2 v zvezi s postopkom sprememb občinskega prostorskega načrta. Prosimo, da v bodoče spremljate navedeno rubriko, saj bodo v njej objavljene vse zadnje informacije v zvezi s postopkom in javno razgrnitvijo prostorskega akta. Občina Grosuplje, Urad za prostor Obvestilo o obsegu časopisnega prostora v Grosupeljskih odmevih v času volilne kampanje za volitve v Državni zbor Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpisu rednih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 16/22) razpisal redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Za dan glasovanja je določena nedelja, 24. 4. 2022. V skladu z 8. členom Sklepa o obsegu časopisnega prostora v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi v času volilne in referendumske kampanje, ki govori o velikosti namenjenega časopisnega prostora, se za predstavitev programov političnih strank in kandidatov oziroma list kandidatov, ki jih kandidirajo za poslance v Državni zbor, omogoči parlamentarnim strankam oziroma listam kandidatov največ 2 A4 časopisne strani, zunajparlamentarnim strankam pa 1 A4 stran. Vse objave naročniki, politične stranke oz. organizatorji volilne kampanje, plačajo po veljavnem ceniku, ki je bil sprejet na občinskem svetu. Na oglas se na vidno mesto napiše naročnika in plačnika oz. ime in naslov pravne osebe, ki naroča in ki plača oglas. Naročniki volilnih prispevkov oblikovano gradivo v PDF obliki oddajo po e-pošti na naslov grosupeljski.odmevi@gmail.com, ali na USB ključku, CD-ju ali drugem primernem digitalnem mediju na sedežu uredništva ali po pošti na naslov uredništva Občina Grosuplje, Grosupeljski odmevi, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Rok za oddajo gradiva je PONEDELJEK, 4. april 2022. Sklep o obsegu časopisnega prostora v lokalnem časopisu Grosupeljski odmevi v času volilne in referendumske kampanje in Sklep o potrditvi cenika oglaševanja v časopisu Grosupeljski odmevi sta dostopna na spletni strani Občine Grosuplje, na povezavi: https://www.grosuplje.si/objave/63. Možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori in v Termah Čatež Občina Grosuplje obvešča občane, da imajo v letošnjem letu možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori ali v Termah Čatež. Počitniški objekt v Kranjski Gori, s pogledom na kranjskogorsko smučišče, ponuja udobno namestitev za 7 oseb (5 osnovnih ležišč + 2 dodatni ležišči), v počitniški hišici v Termah Čatež, ki se nahaja v neposredni bližini termalnih kapacitet, pa lahko počitnikuje do 6 oseb (4 osnovna ležišča + 2 dodatni ležišči). Več informacij je dostopnih na www.grosuplje.si, pod zavihkom počitniški apartmaji, kjer si lahko ogledate tudi fotografije počitniških objektov. Prijavo za oba počitniška objekta uredite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Preveritev prostih terminov in ostale informacije lahko pridobite tudi po telefonu številka 01 7888 750 ali na elektronski naslov info@grosuplje.si. Želimo vam prijetno počitnikovanje! 19 20 GROSUPELJSKI ODMEVI | Politika Marec 2022 REDNE VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR 24. april 2022 Predsednik Republike Slovenije je z Odlokom o razpisu rednih volitev v državni zbor (Uradni list RS, št. 16/22), razpisal redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Za dan glasovanja je določena nedelja, 24. 4. 2022. 1. Volilna pravica Volitve poslancev v državni zbor ureja Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21; v nadaljevanju ZVDZ). Na volitvah imajo pravico glasovati državljani Republike Slovenije, ki bodo najpozneje 24. 4. 2022 dopolnili osemnajst let starosti. Ne glede na omenjeno, pa nima pravice glasovati državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Imajo pa pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen (32. člen prehodnih in končnih določb ZVDZ). 2. Način uresničevanja volilne pravice Na volitvah se glasuje: • na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija Grosuplje v Sklepu o določitvi volišč in njihovih območij. Volivec uresničuje volilno pravico na volišču, na katerem je vpisan v volilni imenik, v nedeljo, 24. aprila 2022, od 7. do 19. ure. Volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom. Posebni primeri, ki jih določa zakon: • Po pošti v Republiki Sloveniji – volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, invalidi in volivci, ki jim je odrejena izolacija zaradi okužbe s SARS- -CoV-2, z ustreznim dokazilom, lahko do srede, 13. 4. 2022, sporočijo Okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti. Invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo Državni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. Obvestilo invalida o stalnem glasovanju po pošti velja do preklica. Volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost, oziroma so nepredvideno sprejeti na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda ali so prejeli odločbo o invalidnosti po sredi, 13. 4. 2022, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Okrajni volilni komisiji, do ponedeljka, 18. 4. 2022, in o tem priložijo ustrezno dokazilo (npr. potrdilo ali odločbo). Po pošti lahko glasujejo volivci, ki jim je odrejena izolacija zaradi okužbe s SARS-CoV-2, s predložitvijo ustreznega dokazila. • Na predčasnem glasovanju na posebnem volišču, ki bo v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje, v torek, 19., v sredo, 20., in v četrtek, 21. aprila 2022, med 7. in 19. uro, lahko glasujejo volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje okraja. Predhodna prijava ni potrebna, volivci naj imajo s seboj osebni dokument in obvestilo volivcu, ki ga bodo prejeli na dom. • Na domu na dan glasovanja, 24. aprila 2022, lahko glasujejo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, na katerem so vpisani v volilni imenik, in bodo najpozneje do srede, 20. aprila 2022, to sporočili Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 01 78 10 928 ali 01 78 10 932, da želijo glasovati na tak način. Obvestilu je potrebno predložiti ustrezno zdravniško potrdilo. • Na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje, na dan glasovanja, 24. aprila 2022, od 7. do 19. ure, lahko glasujejo volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega prebivališča. Če želi volivec glasovati na tak način, mora do srede, 20. aprila 2022, to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. • Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji in bodo na dan glasovanja v Republiki Sloveniji ter želijo glasovati na volišču v Sloveniji, morajo to sporočiti Državni volilni komisiji najkasneje do srede, 20. aprila 2022. • Volivci s stalnim naslovom v tujini in volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, lahko najkasneje do 24. marca 2022 Državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, na katerem bo na dan glasovanja odprto volišče (sklep o določitvi volišč na DKP je objavljen na spletni strani Državne volilne komisije). Volivci, ki bodo na dan glasovanja v tujini, ker tam začasno prebivajo, lahko najkasneje do 24. marca 2022 Državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti iz tujine. Vlogo za glasovanje po pošti, glasovanje na domu, izven okraja (OMNIA), volivci, ki nimajo stalnega prebivališča in s stalnim ali začasnim naslovom v tujini lahko volivec odda tudi preko portala e-uprava. Ob obisku volišča bo potrebno spoštovati vse ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (covid-19), ki bodo veljavni na dan 24. aprila 2022. 3. Volilni organi Volitve poslancev v državni zbor vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po Zakonu o volitvah v državni zbor, in sicer Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Politika GROSUPELJSKI ODMEVI | SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ Sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 78 10 928 ali 78 10 932 PREDSEDNICA: POLONCA MARJETIČ ZEMLJIČ NAMESTNICA PREDSEDNICE: MATEJA HREN ČLANICA: IRENA PREDALIČ NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ SVETEK Marec 2022 ČLAN: NADA TOMAŽIN NAMESTNICA ČLANA: ANA ZUPANČIČ ČLANICA: NEVENKA ZAVIRŠEK NAMESTNIK ČLANICE: NEJC KOLMANČIČ TAJNICA OVK: JULIJA PAJK NAMESTNICA TAJNICE: KARMEN KOŽELJ ADAMIČ NAMESTNIK TAJNICE: SIMON VIRANT OVK Grosuplje Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Številka: 041-2/2022-6 Datum: 16. 2. 2022 Na podlagi 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) in Odloka o razpisu rednih volitev v Državni zbor (Uradni list RS, št. 16/22) je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 16. februarja 2022 sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo rednih volitev poslancev v Državni zbor, ki bodo v nedeljo, 24. aprila 2022, se določa naslednja volišča in njihova območja: I. Zap. št. Oznaka Ime volišča volišča Sedež volišča Območje volišča Dostopno invalidom 1. 403001 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I. Taborska cesta 1, Grosuplje Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26, 28, 30), Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Stritarjeva c. da 2. 403002 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II. Taborska cesta 1, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Industrijska cesta 3, 5 in 9, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13) da 3. 403003 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška cesta14, Grosuplje da Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 44, Cesta na Krko, Cesta Toneta Kralja, Gasilska c., Hribska pot, Industrijska c. 1, 1a, 1g, 1j, 1k, 1m, 1n, 1o, Jakhlova c., Jurčičeva c. I do III, Jurčičeva pot, Kersnikova c., Kosovelova cesta, Kovačičeva c., Obrtniška c., Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot št. 5, 5a, 7, 7a, 9, 11, 15, Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, 17a, Veselova c. I do III, Župančičeva cesta 4. 403004 OSNOVNA ŠOLA BRINJE Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Bevkova c., Brinje c. I in II, Hribarjeva c. 17, 19, Kajuhov dvor, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Metelkov dvor, Murnova c., Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Pod gozdom cesta III/26, 28, 30, Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Preska, Pri mostu, Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Ulica Ane Galetove, Valvazorjev dvor, Za gasilskim domom, da 21 22 GROSUPELJSKI ODMEVI | Politika Marec 2022 5. 403005 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Cesta Cankarjeve brigade, Erjavčeva c., Hrastje pri Grosupljem, Grosupeljščici Hribarjeva c od št. 1 do 14., Jerova vas, Kozakova c., Kozinova 1 b, Grosuplje c., Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Maistrova ulica, Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Pod jelšami, Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8, Šuligojeva c., Vodnikova c., Gatina, Praproče pri Grosupljem, Spodnje Blato, Spodnje Duplice da 6. 403006 GASILSKI DOM MALA ILOVA GORA Mala Ilova Gora 21 Gabrje pri Ilovi Gori, Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora da 7. 403007 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo, Lobček, Zagradec pri Grosupljem da 8. 403008 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Blečji Vrh, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Gradišče, Kožljevec, Mala Stara vas, Mali Konec, Peč, Polica, Troščine, Velika Stara vas, Zgornje Duplice da 9. 403009 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Čušperk, Mala Račna, Predole, Velika Račna da 10. 403010 ZADRUŽNI DOM SPODNJA SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica da 11. 403011 KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN Škocjan 20 Male Lipljene, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik, Škocjan, da Velike Lipljene, Železnica 12. 403012 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponova vas 27 Cerovo, Ponova vas da 13. 403013 OSNOVNA ŠOLA ŠT. JURIJ Št. Jurij 14 Bičje, Gornji Rogatec, Mala vas pri Grosupljem, Medvedica od št. 1 – 9 in 30, Pece, Podgorica pri Podtaboru, Št. Jurij, Udje, Vino, Vrbičje da 14. 403014 PODRUŽNIČNA ŠOLA ŽALNA Žalna 1 Plešivica pri Žalni, Žalna, Mala Loka pri Višnji Gori, Velika Loka da 15. 403015 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče da 16. 403016 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 49 Gajniče, Mali Vrh pri Šmarju, Ljubljanska c. od 2 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Tlake, Veliki Vrh pri Šmarju da 17. 403017 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 49 Huda Polica, Aškerčeva c. 20 do 34 (parne številke) Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Lipoglavska c. od 21 do 29, Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c. da 18. 403018 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE - SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska cesta 49 Cikava, Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Sela pri Šmarju, Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 129, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Zgornja Slivnica da II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebni volišči, in sicer: • Volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 19. 4., 20. 4. in 21. 4. 2022, od 7. do 19. ure, s sedežem v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje – dostopno invalidom, • volišče št. 970 – OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v sejni sobi v I. nadstropju – dostopno invalidom. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi geodetske uprave, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnem časopisu. Polona Marjetič Zemljič, univ. dipl. prav., PREDSEDNICA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Politika GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Slovenska demokratska mladina izraža popolno podporo ukrajinskim kolegom in ukrajinskemu narodu Na pustno soboto, 26. februarja 2022, je na Ptuju potekala že 5. redna seja Sveta SDM, ki se je je udeležil tudi predse- dnik OO SDM Grosuplje Žan Skubic. Na seji so spregovorili o aktualni politični situaciji in sprejeli pomembno resolucijo, v kateri so izrazili popolno podporo ukrajinskim kolegom in ukrajinskemu narodu. Svet SDM se zaveda, da z napadom Ruske federacije na Ukrajino ne gre samo za prihodnost Ukrajine kot samostojne in neodvisne države, ampak tudi za prihodnost Evrope, zato moramo narediti vse, da Ruska federacija preneha z vojaško invazijo in destabilizacijo vzhodnih regij Evrope. Slovenska demokratska mladina bo še naprej podpirala mir, varnost, diplomacijo in spoštovanje suverenosti ter pravne države. Nikakor ne smemo ostati tiho do režima, ki deluje v nasprotju z našimi temeljnimi načeli in vrednotami. Svet SDM izraža popolno podporo našim ukrajinskim kolegom in ukrajinskemu narodu. Na seji smo se seznanili tudi z načrtom težiščnih aktivnosti za leto 2022. Gradimo boljšo prihodnost za mlade. #GradimoSlovenijo OO SDM Grosuplje 23 24 GROSUPELJSKI ODMEVI | Politika Marec 2022 8. marec – DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena si še posebno sedaj želimo miru, spoštovanja ter povezanosti v solidarnosti in sočutju. Ženske smo močne in pogumne, boriti se moramo za pravice. Več se moramo pogovarjati o različnostih in opozarjati na nasilje ter zlorabi žensk. Zavzemati se moramo za enakopravnost med spoloma na socialnem, ekonomskem ter političnem področju. Ob prazniku »DNEVU ŽENA« voščimo in želimo vse dobro, da bi živeli v miru, upanju in ljubezni. Ženski odbor SDS Grosuplje Izboljšujemo kakovost življenja vseh občanov, posebej pa mladih Mladi za Grosuplje želimo s svojim delovanjem izražati predvsem stališča mladih, zastopati njihove interese. Zavzemamo se za različne projekte, ki se navezujejo na mlade. V proračunu Občine smo se tako zavzeli za realizacijo projektov, ki izboljšujejo kakovost življenja vseh občanov, posebej pa mladih. Predvsem stremimo k aktivnostim na športnem področju, pri tem lahko izpostavimo izgradnjo igrišča na Veliki Ilovi Gori in v Veliki Stari vasi. Mladi za Grosuplje dajemo velik poudarek tudi izgradnji sprehajalnih poti in parkov, ki bodo pripomogli k boljši kakovosti življenja v naši občini tako občanom kot lastnikom štirinožnih prijateljev. Ker se zavedamo, da je varnost naših občanov na prvem mestu, stremimo k izgradnji in ureditvi kolesarskih in tekalnih površin. Občina Grosuplje pa je, tudi zaradi naših prizadevanj, nosilka certifikata Mladim prijazna občina. Ker se naša občina zaveda pomena mladih, je v šolskem letu 2021/2022 podelila štipendije 80-im dijakom in študentom. S tem je dodatno poskrbela za motivacijo in investicijo v prihodnost mladih. Naše aktivnosti lahko spremljate na različnih družbenih omrežjih, kot so facebook, twitter in instagram. Mladi smo prihodnost naše občine! Lista mladih za Grosuplje Novo vodstvo OO SLS Grosuplje Na občnem zboru OO SLS Grosuplje, ki se ga je udeležil tudi predsednik SLS Marjan Podobnik, je bilo izvoljeno novo vodstvo. Novoizvoljeni predsednik OO SLS Grosuplje je Jože Berdajs, za podpredsednike pa so izvoljeni Gašper Kus, Maša Ster- le in Živa Hamun. Jože Berdajs in Gašper Kus sta tudi svetnika v Občinskem svetu Občine Grosuplje. Dosedanjemu predsedniku Urošu Vodopivcu je prenehal mandat zaradi službene selitve v tujino. Člani in izvršni odbor OO SLS Grosuplje se mu zahvaljujemo za njegovo pomembno in konstruktivno delo pri prepoznavnosti stranke SLS. Želimo mu obilo osebnih ter poslovnih uspehov na njegovi poti. V delovanje OO SLS Grosuplje ste povabljeni vsi, ki v srcu dobro mislite in vam je mar za domovino Slovenijo. Veseli bomo vaših predlogov, idej in podpore. Alojzija Fink Politika GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 »To sem vam povedal, da bi v meni imeli mir. Na svetu boste imeli stisko; a zaupajte, jaz sem svet premagal!« (Jn 16,33). Naj vstali Zveličar vstopi v vsa srca in domove z velikonočnim pozdravom: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19). Vsem občankam in občanom želimo, naj bo velikonočni čas vir trdnega upanja in prepričanja v zmago dobrote in ljubezni. OO SLS Grosuplje Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče: ljubljena mama! Zvezdana Majhen Spoštujmo poslanstvo ženske in matere. Izkazujmo jim hvaležnost za njihovo ljubezen. Vsem ženskam, ženam in materam čestitamo ob njihovem prazniku. Občinski odbor SLS Grosuplje Programska konferenca NSi-ja Grosuplje – v soboto, 5. marca 2022, je v Celju potekala programska konferenca, na kateri smo potrdili volilni vladni program za obdobje 2022–2026, predstavili pa smo tudi vse kandidate za poslanke in poslance državnega zbora, ki se 24. aprila s sloganom Odločno naprej! podajajo na volitve. Programska konferenca, ki jo sestavljajo člani organov stranke, predsedniki občinskih in regijskih odborov, župani in občinski svetniki ter člani upravnih odborov vseh organizacijskih oblik, je predlog volilnega vladnega programa potrdila soglasno, osrednji nagovor pa je imel predsednik stranke NSi Matej Tonin. Slogan kampanje Odločno naprej! je izraz želje NSi, da nadaljuje z zastavljenim delom na petih ministrstvih in v koaliciji. NSi je v dveh letih sodelovanja v vladni koaliciji pokazala, da je zrela politična stranka, ki ima odgovore na aktualna vprašanja in izzive. Pokazala je tudi, da se ne ustraši izzivov in trdega dela, kar je njena ministrska ekipa tudi uspešno dokazala s številnimi rezultati, tudi na področjih, kjer se zadeve dolga leta niso premaknile. Zato želimo odločno nadaljevati z razvojem Slovenije v sodobno, visoko razvito, zeleno in do ljudi prijazno državo. Vladni program so predstavili najvidnejši predstavniki NSi na čelu z ministri in poslanci, ki so se sprehodili skozi uspehe zadnjih dveh let in predstavili pogla- vitne dele programa, ki so ga vsebinsko razdelili na različne ključne sklope zelenega socialno tržnega gospodarstva. Predsednik stranke Matej Tonin se je v govoru na programski konferenci uvodoma dotaknil dogajanja v Ukrajini in izrazil prepričanje, da Putin te vojne ne more dobiti, ker se je Evropska unija spremenila. »Postala je odločna, da bo branila svobodo in demokracijo, Ukrajino pa je podprla humanitarno, materialno in z vojaško pomočjo. Poleg tega je uvedla obsežne sankcije, ki delujejo,« je dejal Tonin. Ob koncu se je predsednik NSi zahvalil mladi ministrski ekipi NSi, ki je s svojo energijo in delavnostjo dosegla velike rezultate. Poudaril je, ima Nova Slovenija dve temeljni stvari, ki sta po- trebni za zmago – odličen program in sposobne ljudi. A je člane stranke tudi spomnil, da se pravo delo šele začenja in jih pozval, naj se samozavestno lotijo kampanje. Programske konference se je udeležila tudi številna ekipa NSi Grosuplje, s predsednikom Matjažem Trontljem, kandidatko za poslansko NSi za DZ RS Mojco Gruden, članom občinskega odbora Janezom Svetkom in drugimi. Občinski odbor Nove Slovenije - krščanski demokrati Grosuplje 25 26 GROSUPELJSKI ODMEVI | Politika Marec 2022 V občinskem odboru Nove Slovenije krščanski demokrati Grosuplje Vam želimo blagoslovljene velikonočne praznike, Materinski dan - 25. marec Občinski odbor Nove Slovenije - krščanski demokrati občine Grosuplje polne vere, upanja in ljubezni. Naj bo obhajanje velikonočnih skrivnosti ter blagoslovljenih dobrot doživeto v globino srca in vere. vsem mamam in ženam iskreno čestitamo ob prazniku. »Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.« (Tone Pavček) Iskrena hvala za vaše poslanstvo. Vsem nam naj osrečujoča zavest Kristusove zmage nad smrtjo vlije novega upanja in poguma. Nova Slovenija - krščanski demokrati, občinski odbor Grosuplje Občinski odbor Nove Slovenije – krščanski demokrati Grosuplje Slovenski praznik kulture – Navdihi krajevnih pisateljev in pesnikov Socialni demokrati Grosuplje smo v torek, 8. 2. 2022, slovesno obeležili Prešernov dan. V Družbenem domu Grosuplje smo na dan praznika organizirali pogovor s književniki iz naših krajev. Dogodek je povezoval kandidat SD na državnozborskih volitvah Miloš Kosić. V Sloveniji ima kultura poseben zgodovinski in družbeni pomen. Je obraz naroda in odraz njegovega stanja duha. Je edino zagotovilo obstoja našega naroda v prihodnosti, ob hkratnem negovanju in razvoju slovenskega jezika. O odnosu do teh tem, o življenjskih izkušnjah, pisateljskem in pesniškem navdihu smo se pogovarjali s pisateljem Ernestom Jazbinškom (piscem romanov, ki obravnavajo tematiko preprostih podeželskih ljudi, in večkratnim paraolimpijcem), pesnikom Srečkom Čožem (avtorjem pesmi Sava šumi in na Slovenski popevki 2010 nagrajeni Romantičen večer) in pisateljem Francijem Zorkom (avtorjem zbirk kratke proze in veteranom vojne Pogovor ob slovenskem kulturnem prazniku v organizaciji SD Grosuplje za Slovenijo). Dogodek je s svojo prisotnostjo počastil tudi Prešernov nagrajenec, nekdanji baletnik in koreograf Janez Mejač, s pevskim nastopom pa ga je obogatila Ženska vokalna skupina Brinke. Gostje so nam iz prve roke povedali, kako se prične pisateljski in pesniški proces, kakšna je sporočilnost njihovih del in kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina naroda. Zaupali so nam tudi izkušnje s samozaložništvom, boju manj uveljavljenih književnikov z založniškimi hišami ter pozvali državo, da naredi več za produktivno ustvarjanje slovenskih avtorjev. Dela naših gostov lahko najdete v grosupeljski knjižnici. SD Grosuplje Politika / Gospodarstvo GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Pestro dogajanje SD Grosuplje v februarju Člani SD Grosuplje smo se 26. 2. 2022 udeležili tudi programske konference SD. Potrdili smo volilni program SD z naslovom Drugače – Načrt velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Program odgovarja na ključno zahtevo ljudi po dolgoročnih spremembah v Sloveniji. Za ustrezno soočenje z zdravstvenimi, gospodarskimi, socialnimi, podnebnimi, okoljskimi, tehnološkimi, političnimi in varnostnimi tveganji program prinaša 10 velikih sprememb. Z njimi Socialni demokrati načrtujemo obsežne reforme, da izboljšamo položaj ljudi, javnih storitev, gospodarstva, upra- vljanje države in demokracije. Ključni prioriteti programa sta dostopno in kakovostno javno zdravstvo ter dvig dodane vrednosti gospodarstva. SD Grosuplje Naročnik: SD, Levstikova ul. 15, 1000 Ljubljana Čas prinaša spremembe in te so bile na vidiku že nekaj časa. Občinski enoti SD Grosuplje ter SD Ivančna Gorica sta do pred nedavnim spadali v Območno organizacijo SD Kočevje. V obeh občinskih enotah smo se čutili dovolj povezani, da ustanovimo svojo območno organizacijo. Tako smo na ustanovno-volilni konferenci 9. 2. 2022 uredili vse potrebno, da Območna organizacija SD Grosuplje-Ivančna Gorica zaživi. Za predsednico smo izvolili Mojco Cvetek in za podpredsednika Miloša Kosića - oba sta tudi kandidata Socialnih demokratov na prihajajočih državnozborskih volitvah. Ob ustanovitvi nove območne organizacije se je naš član Miloš Kosić srečal tudi s predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon. Čestitala je za ustanovitev Območne enote Grosuplje-Ivančna Gorica in mu zaželela uspeh na prihajajočih volitvah. Podjetniški kotiček z Območno obrtno–podjetniško zbornico Grosuplje Spletna računalniška delavnica »GOOGLE ORODJA«, v četrtek, 21. 4. 2022, ob 10.00, v Domu obrtnikov v Grosupljem. Udeležba na seminarju je za upravičena podjetja brezplačna, je pa potrebna predhodna prijava, najkasneje do 15. 4. 2022. PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE (na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane udeležbe zaradi sofinanciranja Občine Grosuplje): Strokovna delavnica »IZ PRAKSE ZA PRAKSO«, z Andrejko Grlić, dolgoletno glavno tržno inšpektorico, v četrtek, 7. 4. 2022, ob 13.00, v Domu obrtnikov v Grosupljem. Udeležba na seminarju je za upravičena podjetja brezplačna, je pa potrebna predhodna prijava, najkasneje do 1. 4. 2022. Na podlagi primerov iz prakse bo predavateljica predstavila, kako poteka inšpekcijski postopek in na kaj morate biti kot stranka v inšpekcijskem postopku pozorni. Predavateljica Andrejka Grlić je univerzitetna diplomirana pravnica s 30-letnimi delovnimi izkušnjami. Na tržnem inšpektoratu je bila zaposlena 24 let, od tega več kot 14 let kot glavna tržna inšpektorica. Širši javnosti je predavateljica znana po svojih udeležbah na različnih okroglih mizah, v TV oddajah, kjer se vedno trudi na razumljiv in dostopen način predstaviti pravne vrzeli. ZA GRADBENIKE. ROK ZA VPIS V IMENIK VODIJ DEL: 31. 5. 2022. Zaradi pomembnosti in kratkih rokov ponovno opozarjamo vsa podjetja, ki imate izdana obrtna dovoljenja s področja gradbeništva (npr. gradnja stavb, zemeljska pripravljalna dela, vsa inštalacijska dela, fasaderska dela, krovska dela, tudi vgrajevanje oken in vhodnih vrat, ipd.), da lahko samo še do 31. 5. 2021 v Imenik vodij del (IVD) na OZS vpišete svojega nosilca obrtnega dovoljenja. Po tem datumu vpis v IVD kot nosilec dejavnosti, kar je daleč najbolj enostavna rešitev, ne bo več možen, zato predlagamo, da se o tem čimprej pozanimate na OOZ Grosuplje. BOLNIŠKA ODSOTNOST V BREME DELODAJALCA SKRAJŠANA NA 20 DNI. Dolgoletna zahteva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da breme nadomestil v času bolniškega staleža preide z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove- nije že po 20 koledarskih dneh, je končno realizirana. Državni zbor RS je namreč konec januarja potrdil noveli zakonov, ki urejata to področje, spremembe pa pričnejo veljati s 1. marcem letos. V skladu z novelama se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vsem našim članom in strankam predlagamo, da obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa covid-19 opravijo ob predhodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 27 28 GROSUPELJSKI ODMEVI | Turizem Marec 2022 GROSUPLJE SE PREBUJA Turistična vodenja ob dnevu vodnikov & pust 2022 TURISTIČNI VODNIKI SE PREDSTAVIJO Vsako leto pred pričetkom turistične sezone turistični vodniki po vsem svetu 21. februarja praznujejo Mednarodni dan turističnih vodnikov. Z vodenji v živo ter tudi z zadnja leta vse bolj aktualnimi virtualnimi vodenji, vodniki in organizacije z vodniško službo prikažejo pomen vodniškega poklica za širšo javnost. Obiskovalci ob tem spoznavajo lokalne znamenitosti in zgodbe, ki jih poznajo le dobro razgledani in srčni vodniki. V sklopu tega dogodka so lokalni vodniki občine Grosuplje v sodelovanju z Društvom regionalnih vodnikov Slovenije in Turizmom Grosuplje med 18. in 20. 2. 2022 pripravili brezplačna vodenja po Grosuplju in okolici. Krajših promocijskih vodenj so se obiskovalci udeležili z ogledom Grosuplja, Prešernove spominske sobe na Kopanju, Tabora nad Cerovim in Šmarja s Turnčkom. SLADKALI SMO SE Z DON DON KROFI Pust brez krofov ni pravi pust. Tudi letos je Turizem Grosuplje v sodelovanju s skupino DON DON in Pekarno Grosuplje delil slastne krofe, ki so pocrkljali vaše brbončice. Razdelili smo 200 krofov, privabljali nasmehe na obraz in odganjali zimo. Pozdravljena pomlad, mi smo pripravljeni! Hvala Pekarni Grosuplje za donacijo in sodelovanje. TURIZEM GROSUPLJE Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje www.visitgrosuplje.si @visitgrosuplje @visitgrosuplje Visit Grosuplje Turizem GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 VABILO NA IZOBRAŽEVANJE ZA TURISTIČNE VODNIKE OBČINE GROSUPLJE Turizem Grosuplje razpisuje izobraževanje za pridobitev licence za turistično vodenje v okviru turističnega območja občine Grosuplje. K sodelovanju vabimo komunikativne in razgledane osebe, ki jih zanima področje turizma in predstavitev znamenitosti Grosuplja z okolico. Izobraževanje s pričetkom 30. 3. 2022 bo potekalo med tednom v popoldanskem času ter med vikendi, delno v obliki predavanj, delno na terenu. Po zaključku izobraževanja v maju 2022 bodo tečajniki z uspešno zaključenim izpitom prejeli licenco za turističnega vodnika na območju Občine Grosuplje, ki je pogoj za izvajanje vodenih turističnih ogledov pod okriljem Turizma Grosuplje. Program bo med drugim zajemal geografsko, zgodovinsko in kulturno spoznavanje območja, vlogo turističnega vodnika, spoznavanje tehnik vodenih ogledov, osnove komunikacijskih veščin, interpretacije dediščine, vodenje oseb s posebnimi potrebami ter študijske ture na terenu. Izpolnjeno prijavnico pošljite do 29. 3. 2022 na info@visitgrosuplje.si. Minimalno število prijavljenih za izvedbo tečaja je 10 oseb. Kotizacija izobraževanja za nove kandidate znaša 90,00 €. Za potrditev prijave šteje plačana kotizacija. Za obnovitev licence je udeležba na izobraževanju brezplačna. Prijavnico ter podroben tečaj programa najdete na spletni strani Turizma Grosuplje www.visitgrosuplje.si. TURIZEM GROSUPLJE Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje www.visitgrosuplje.si @visitgrosuplje @visitgrosuplje Visit Grosuplje 29 30 GROSUPELJSKI ODMEVI | krajinski park radenskopolje Turizem Marec 2022 ZELENE NOVIČKE RADENSKEGA POLJA Priložnost za spoznavanje dvoživk Med sprehodi že lahko opazujemo prebujanje narave - dnevi se daljšajo in postajajo toplejši. V pričakovanju pomladi pa niso le ljudje, temveč tudi dvoživke. Te se s toplejšimi in bolj vlažnimi dnevi prebujajo iz zimskega mirovanja in se odpravljajo na tudi več kilometrov dolgo pot iz gozda do vodnih območij (mrestišč), kjer se bodo parile in odlagale jajca. Pri tem lahko prečkajo tudi ceste, zato na številnih lokacijah v Sloveniji prihaja do množičnih povozov. Na cestnih odsekih, kjer so selitve dvoživk preko ceste najpogostejše in je zato posledično povozov največ, ravno v tem obdobju potekajo številne akcije prenašanja dvoživk, s katerimi želimo zaščititi to najbolj ogroženo skupino vretenčarjev. Spomladi 2021 je akcija v Krajinskem parku Radensko polje prvič potekala v okviru projekta LIFE AMPHICON in takrat smo ob pomoči številnih prostovoljcev na varno preko ceste prenesli več kot 18.000 dvoživk. V Krajinskem parku Ra- densko polje akcija letos poteka že 15. leto zapored. Tudi tokrat vas vabimo, da nam priskočite na pomoč, saj smo začasno varovalno ograjo konec meseca februarja ob pomoči gasilcev PGD Račna in PGD Čušperk že postavili. In kako potekajo akcije prenašanja dvoživk na Radenskem polju? Akcija se začne takoj po sončnem zahodu. Pred začetkom vam bomo organizatorji s Krajinskega parka Radensko polje podali natančna navodila o izvajanju akcije. Predznanje o dvoživkah ni potrebno, nujno pa je upoštevanje določil prometne varnosti (odsevni jopič, dobra svetilka, dovolj globoko vedro za prenašanje dvoživk, primerna oblačila in obutev). Voznike motornih vozil pa naprošamo, da na cestnem odseku med Velikim Mlačevim in Veliko Račno prilagodijo hitrost vožnje in s tem povečajo varnost prostovoljcev in zmanjšajo število povoženih dvoživk. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Postavljanje začasne varovalne ograje na cesti med Velikim Mlačevim in Veliko Račno - izhodiščna točka akcij prenosov dvoživk na Radenskem polju (T. Stepišnik). Najštevilčnejša predstavnica dvoživk akcij prenašanja dvoživk - navadna krastača (T. Stepišnik). Nenavadno za ta letni čas – planinski pupek že prvo noč po postavitvi ograje, 19. februarja 2022 (M. Cingerle). Občini Grosuplje in Zavodu Symbiosis, ki sta nam posodila kilometer dolgo začasno varovalno ograjo za dvoživke, omogočila izvajanje akcije in s tem prispevala k varovanju dvoživk ter ozaveščanju ljudi o pomenu dvoživk. V naslednjih letih pa bomo na nekaterih odsekih regionalne ceste med Velikim Mlačevim in Veliko Račno umestili trajne varovalne ograje in podhode za dvoživke, kar je tudi eden od ciljev projekta LIFE AMPHICON. Če pa bi želeli o projektu LIFE AMPHICON, ohranjanju dvoživk in obnovi njihovega življenjskega prostora izvedeti več, vas vabimo, da se nam pridružite na 1. mednarodni konferenci LIFE AMPHICON, ki bo v Grosupljem med 18. in 20. majem 2022. Za več informacij obiščite stran www.lifeamphicon.eu ali pa nam pišite na lifeamphicon@gmail.com. Tina Stepišnik, Krajinski park Radensko polje DRUŽINSKO ŽABANJE V KRAJINSKEM PARKU RADENSKO POLJE V soboto, 2. aprila 2022, vabljeni na družinsko žabanje, kjer bomo v okviru projekta LIFE AMPHICON spoznavali dvoživke Radenskega polja. Več informacij na www.radenskopolje.si Turizem / Ekologija GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Pregled gnezdilnic ob učni poti Obročkovalci pri svojem delu V Turističnem društvu Cer Cerovo, ki skrbi za zgledno urejen Vodomčev gaj in naravoslovno učno pot Po sledeh vodomca, vsako pomlad prav posebno pozornost namenimo pticam. Že pred leti je bilo v okolici vasi Cerovo in ob učni poti nameščenih kar 100 gnezdilnic. Nekatere so namenjene manjšim pticam, druge večjim, prav posebej pa smo ponosni na gnezdilnice za sove. Če preletimo statistiko leta 2021, vidimo, da so večino gnezdilnic zasedle sinice, v dveh pa sta gnezdila brglez in vijeglavka. 5 hišk je za svoje domovanje vzel poljski vrabec. Škorcem pa smo priskrbeli prav posebne gnezdilnice, ki se imenujejo škorčnice. Nove gnezdilnice čakajo tudi postovko, smrdokavro in velikega skovika. V ponos in veselje pa nam je, da so bile med drugimi zasedene tudi 4 gnezdilnice za sove. V njih so gnezdili trije pari lesnih sov in en par kozač. Od vseh gnezdilnic so prazne ostale zgolj štiri. Premalo ljudi pa se zaveda, da je za ustrezno opremljeno in pripravljeno gnezdilnico potrebno veliko dela. Vsako pomlad jih je med drugim potrebno tudi očistiti, saj v nasprotnem primeru postanejo dom za žuželke, parazite in druge škodljivce, ki odvračajo ptice od ponovnega gnezdenja. Letos so to nalogo prevzeli obročkovalca Jože in Dušan ob asistenci našega predsednika Marjana. Pri letnem pregledu gnezdilnic se lahko marsikaj tudi naučimo. Eno izmed gnezdilnic je veliki detel obtesal po svoje in izropal mlade sinice. Tak je pač zakon narave, čeprav se nam včasih zdi krut. Vse v naravi gre pač svojo pot. Ko gnez- dilnico zapustijo prvotni prebivalci – ptice, mnogokrat ne ostanejo prazne. V eno se je tako naselil podlesek, ose in sršeni pa si prav tako radi poiščejo zatočišče v praznih gnezdilnicah. Več kot odlična poseljenost gnezdilnic nam daje vedeti, da delamo dobro in da s skrbjo za ptice poskrbimo tudi za raznolikost obiskovalk Vodomčevega gaja. Ponosni smo na to, da se število vrst obročkanih ptic vsako leto povečuje. Čeprav se dogaja, da so tudi gnezdilnice žrtve vandalizma gozdnih obiskovalcev, bomo s svojim delom z veseljem nadaljevali. Posledice vandalizma Sršenje gnezdo v gnezdilnici Neja Podržaj in Maša Ferdin, foto: Jože Bricelj V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje smo pridobili okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje odpadkov do leta 2035 Pričetek odlaganja odpadkov na deponiji v CERO Špaja dolina sega v leto 2001. Okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje odlagališča Špaja dolina v I. fazi smo pridobili leta 2013, leta 2015 je bilo zaradi pridobitve dovoljenja za obratovanje kompostarne spremenjeno. Nato je bilo še dvakrat podaljšano, in sicer leta 2016 in 2018. Faza I pomeni prvo površino, kjer smo lahko odlagali odpadke, in je imela zmogljivost odlaganja 166.381 ton oz. 158.458 m3. Z 31. decembrom 2020 je dovoljenje za odlaganje poteklo, tako da že v letu 2021 nismo več odlagali odpadkov. S postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za II. fazo smo aktivno začeli v začetku leta 2017. Z 31. januarjem 2022 je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala odločbo o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje odpadkov v II. fazi. Ta vključuje širitev I. faze in njeno nadvišanje, kar pomeni več prostora za odlaganje odpadkov. Dovoljenje za odlaganje je izdano za obdobje do 31. decembra 2035 z možnostjo podaljšanja. Celotna zmogljivost odlaganja znaša 336.000 ton oz. 196.532 m3. 31 32 GROSUPELJSKI ODMEVI | Ekologija Marec 2022 Do začetka odlaganja odpadkov nas loči še dokončanje izgradnje tlačnega voda, ki bo omogočal odvodnjo izcedne vode na Čistilno napravo Grosuplje. Nato pa je potrebno izvesti še gradbena dela na samem območju, kjer se bodo odpadki odlagali, kar vključuje izgradnjo vseh slojev tesnilnega sloja. Tako kot je bilo zgrajeno dno deponijskega telesa že v I. fazi, bo tudi v II. fazi urejeno skladno z veljavno evropsko zakonodajo. Izvedla se bodo tudi dela za zapiranje na delu deponije, ki ni vključen v II. fazo. Odlaganje odpadkov se predvideva v petih etapah. V letošnjem letu se predvideva izgradnja prve etape, kjer se bo tudi začelo z odlaganjem odpadkov, nato pa se bo skladno s količino odloženih odpadkov nadaljevalo z izgradnjo naslednjih etap. Takrat bomo prvo etapo pričeli zapirati, da bo čim manj odpadnih voda. Na deponiji se bodo odlagali komunalni in nekomunalni odpadki, za katere je izdano okoljevarstveno dovoljenje. Mešani komunalni odpadki se že od leta 2016 vozijo na mehansko-biološko obdelavo v RCERO Ljubljana. Na odla- gališču se bo odlagal le preostanek po obdelavi, ki predstavlja 13,6 % celotne teže pripeljanih mešanih komunalnih odpadkov. V okoljevarstvenem dovoljenju je vključeno tudi nadaljnje obratovanje kompostarne. Njena zmogljivost predelave biološko razgradljivih odpadkov je 9.900 ton. V naših treh občinah letno zberemo okoli 3.000 ton te vrste odpadkov. Tako kot za Javno komunalno podjetje Grosuplje tudi za vse tri občine, ki jih pokrivamo, predstavlja pridobitev okoljevarstvenega dovoljena zagotovilo in varnost, da imajo gospodinjstva in gospodarstvo še naprej možnost odlaganja odpadkov, kar posledično pomeni tudi bistveno nižje stroške ravnanja z odpadki, kot bi bili, če ga ne bi pridobili, saj bi morali v tem primeru odpadke odvažati drugam. Še naprej se bomo trudili, da bo deponija služila svojemu namenu in bomo lahko ohranjali skrb za čisto okolje in zdravo družbo. Direktor podjetja Stane Stopar ob tem poudarja, da je pridobljeno dovoljenje velika pridobitev za komunalo in za občine ustanoviteljice, saj je s tem rešen problem odlaganja odpadkov za najmanj 10 let. Župan Občine Grosuplje dr. Peter Verlič pa je povedal, da se moramo vsi skupaj truditi, da ustvarimo čim manj odpadkov in tako ohranjamo čisto okolje, ki ne bo preobremenjeno z odpadki. »Pridobljeno dovoljenje zagotavlja dolgoročno rešitev odlaganja odpadkov, skladno z najvišjimi okoljevarstvenimi standardi. Vesel sem, da smo pripeljali projekt do pomembnega mejnika v korist trajnostnega razvoja,« je še dejal. Maja Perme Ekologija GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Poročilo o kakovosti pitne vode na območju občine Grosuplje za leto 2021 Na območju občine Grosuplje uporabnike oskrbujemo iz šestih vodovodnih sistemov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Letni notranji nadzor je izvedel pooblaščeni izvajalec Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17), interne HACCP dokumentacije in Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Grosuplje (Ur. l. RS št. 111/13). V splošnem lahko ugotovimo, da smo uporabnikom distribuirali ustrezno zdravo pitno vodo. Na vodovodnem sistemu Šmarje - Sap smo z vzorčenjem potrdili, da je vzrok neskladnosti na hišnem vodovodnem sistemu. Uporabnik je prejel ustrezna navodila. Na vodovodnem sistemu Troščine ni vzpostavljena priprava pitne vode s plinskim klorom. Zaradi tega je voda brez predhodnega prekuhavanja za prehrambne namene lahko škodljiva za zdravje uporabnikov. Ukrep prekuhavanja vode je bil uveden skozi celo leto 2021 in so ga bili uporabniki dolžni upoštevati. V vodi je izkazana prisotnost fekalnega onesnaženja. Celotno letno poročilo za leto 2021, ki ga je pripravil pooblaščeni izvajalec notranjega nadzora, je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode, kjer lahko najdete tudi podatke, s katerega vodovodnega sistema v našem upravljanju se oskrbuje posamezno naselje. Rezultati notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode pri uporabnikih v letu 2021 MIKROBIOLOŠKE ANALIZE VODOVODNI SISTEM količina distribuirane vode 3 št. % ustreznih neustreznih [m ] št. vzorcev Grosuplje Šmarje - Sap Žalna Velike Lipljene 867.264 106.929 17.954 21.130 26 13 7 7 100 92 100 100 0 1 0 0 Troščine Sevnik 10.582 18.000 13 7 0 100 13 0 vzrok neustreznosti - Poleg tega so na tem spletnem mestu dosegljiva: Priporočila lastnikom objektov za hišno vodovodno omrežje (HVO) po daljši prekinitvi uporabe pitne vode (covid-19), Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila za uporabo vode ob izdanem ukrepu prekuhavanja vode, Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. Grosuplje, februar 2022 Javno komunalno podjetje Grosuplje FIZIKALNO-KEMIJSKE ANALIZE št. vzorcev št. % ustreznih neustreznih vzrok neustreznosti ukrep prekuhavanja [dni] - 7 4 3 3 100 100 100 100 0 0 0 0 - 0 0 0 0 - 4 3 100 100 0 0 - 365 0 SK22, SK37 SK22, SK37, KB, EC Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne SK22 - št. kolonij pri 22°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. SK37- št. kolonij pri 37°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja Poročilo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti pitne vode iz omrežja Polica-Gradišče za leto 2021 Skladno s 34. členom Pravilnika o pitni vodi Ur. list RS št. 19/04 in 35/04 vas obveščamo o rezultatih laboratorijskih preizkušanj kakovosti pitne vode v letu 2021. V okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa pitne vode na vodovodnem omrežju Polica-Gradišče v letu 2021, ob skupaj 22 laboratorijskih preizkušanjih, ni bilo ugotovljenih nobenih fizikalno kemijskih neustreznosti, kot tudi ne za zdravje nevarnih mikrobioloških neskladnosti. Redni postopek priprave pitne vode »Bistrina« ne vključuje kemijske dezinfekcije vode, pač pa le mehansko filtracijo s samoočiščevalnim filtrom in presevanje vodnega curka z UV svetlobo. Nekajkrat v letu (po potrebi in preventivno v poletnih mesecih) izvedemo še enkratna kloriranja vodohranov z natrijevim hipokloritom za preprečevanje bakterijskih kontaminacij v omrežju. Poleg notranjega nadzora je za potrebe državnega monitoringa NLZOH Ljubljana v 2021 opravil še štiri kontrolna mikrobiološka preizkušanja, ki so bila vsa 100 % skladna. Za zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode poleg rednih in izrednih preizkušanj izvajamo še redne obhode in kontrole objektov, vodnih virov z okolico ter izvajamo vsa potrebna čiščenja in vzdrževanja objektov. Celotni rezultati analiz in ostale informacije o delovanju vodovoda so dosegljive na spletni strani http://www. bistrina.si. V primeru potrebe po kakršnihkoli nujnih ukrepih v zvezi s pitno vodo bomo uporabnike obvestili preko SMS sporočil, elektronske pošte in preko spleta, zato preverite, če ste nam posredovali vaše prave kontaktne podatke. Prof. dr. Franci Merzel 33 34 GROSUPELJSKI ODMEVI | Ekologija / Zdravje in sociala Marec 2022 »Dan sajenja medovitih rastlin« v polnem teku Lani smo pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije v mesecu novembru predstavili projekt »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki bo letos prvič v soboto, 26. 3. 2022. Namreč čebelarji se vsi skupaj dobro zavedamo, kako pomembno je ohranjanje našega okolja, saj vsaka negativna sprememba v njem vpliva in jo tudi med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci. Pri tem prvem koraku naprej po spremembah in tudi podpori je pristopil Zavod za gozdove Slovenije. Pripravili so strokovna navodila, kako posaditi medovite sadike. Nastopil je tudi že čas delitve medovitih sadik, ki smo jih zagotovili s pomočjo donatorjev in sponzorjev projekta. Seznam je objavljen na spletni povezavi https://www.czs.si/content/ dansajenja_partners. Zahvaljujemo se jim, da so začutili, kako pomembno je ohranjanje našega okolja za prihodnje rodove. Seznam medovitih sadik, ki smo jih zagotovili, je naslednji: maline, robide, gorski javor, divja češnja, navadna smreka, navadna jelka, pravi kostanj, divja hruška, jablana, velikolistna lipa, her- melika in sivka. Pri tem je treba omeniti, da je tudi Zavod za gozdove Slovenije zagotovil medovite sadike dreves, ki jih bodo sadili na lokacijah po Sloveniji, ki jih je pripravil zavod. Seznam lokacij je objavljen na https://www.czs.si/. S tem bodo posajena še dodatna medovita drevesa v naš prostor. K projektu so pristopile tudi številne občine, ki bodo ob rojstvu otrok podarile staršem medovita drevesa, hkrati pa bodo svoje parkovne površine pokosili, ko bodo rože na njih odcvetele. Sedaj prihaja čas, ki je namenjen za sajenje medovitih rastlin in tudi medovitih dreves. Vsak izmed nas ima možnost in priložnost, da se priključi projektu, lahko tudi na eni izmed lokacij zavoda. Lahko se priključi tudi čebelarskim društvom in skupaj posadite medovite sadike, ki so jih zagotovili sponzorji in donatorji. Lahko pa tudi sami posadimo medovite rastline v cvetlična korita na balkonih ali na vrtu. Čebele in ostali opraševalci nam bodo čez leto zelo hvaležni, saj bodo na cvetočih delih rastlin nabirali potrebno hrano (medičino in cvetni prah), ki jo potrebujejo za nemoten razvoj svojega zaroda. In naj postane naša dežela ne samo lepa, ampak tudi cvetoča z medovitimi rastlinami. Več o projektu pa na: Tomaž Samec, vodja projekta na ČZS Školjka skriva dragocenost, ki vam lahko reši življenje Ljubljana, 1. marec 2021 – Marec je mednarodni mesec boja proti raku debelega črevesa in danke, mesec, ko opozarjamo na pomen preprečevanja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Program Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, deluje na način, da pri navidezno zdravih odraslih s preprostim testom blata išče sledove prikrite krvavitve. Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, kjer se ugotovi vzrok krvavitve. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa ali danke razvil rak, ali že imajo začetno obliko raka, in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predra- kavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo. Vpliv pandemije se odraža na udeležbi v Programu Svit Od leta 2011 v Registru raka Republike Slovenije beležijo občuten padec novih primerov raka debelega črevesa in danke. Med vsemi novo odkritimi raki v Sloveniji se je med letom 2007 in 2018 rak debelega črevesa in danke po pogostosti pomaknil z drugega na peto mesto, k čemur pomembno prispeva od- Zdravje in sociala krivanje in odstranjevanje predrakavih sprememb na kolonoskopijah v Programu Svit. A podatki Registra raka Republike Slovenije za obdobje 2020–2021 kažejo, da je epidemija covid-19 zmanjšala število novih primerov raka in število napotitev na onkološko obravnavo, prvi val bolj kot kasnejši čas epidemije. Onkološki inštitut Ljubljana opozarja, da manka diagnoz iz leta 2020 do konca lanskega leta niso nadoknadili, zaskrbljujoč pa je tudi ponovni upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu oz. v zadnji tretjini leta 2021. Tudi pri Programu Svit v letu 2021 beležimo padec odzivnosti, saj je bila v tem letu odzivnost 63,35 %, kar je nekoliko manj kot v letu 2020, ko je bila odzivnost 64,37 %. V letu 2021 je bilo v Svit povabljenih 314.306 prebivalcev, ki jim je program namenjen. Med osebami z analiziranimi vzorci blata je imelo 94,31 % oseb negativen izvid in 5,69 % oseb pozitiven izvid presejalnega testa. Vsem, ki so po pozitivnem presejalnem testu potrebovali kolonoskopijo, je bila preiskava zagotovljena pri izvajalcih Svit kolonoskopij. Po preliminarnih podatkih GROSUPELJSKI ODMEVI | je bilo med osebami z opravljeno kolonoskopijo odkritih 188 primerov raka debelega črevesa in danke, 2.011 oseb je imelo predrakavo spremembo, kar predstavlja večje tveganje za nastanek raka. V Programu Svit je med odkritimi raki do 60 % rakov odkritih dovolj zgodaj, da onkološkega zdravljenja pacienti ne potrebujejo. »Nižjo odzivnost v Program Svit v letu 2021 pripisujemo raznovrstnim vplivom pandemije, kot je pandemična izčrpanost, ki je pričakovan in naraven odziv ljudi na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika. V raziskavi SI-PANDA o vplivu pandemije covid-19 na življenje v Sloveniji so ugotovili, da se je 29,5 % anketiranih izogibalo obisku zdravnika zaradi težav, ki niso povezane s covid-19,« je povedala dr. Dominika Novak Mlakar. Prilagoditve Programa Svit v času epidemije covid-19 Aktivnosti Programa Svit so v letu 2021 potekale po vnaprej zastavljenem načrtu, in sicer je 314.306 oseb med 50. in 74. letom starosti s centralne enote ŠKOLJKA SKRIVA DRAGOCENOST, ki vam lahko reši življenje. Poskrbite zase in se odzovite na vabilo Programa Svit. Marec 2022 Programa Svit na dom prejelo vabilo, ki vključuje Izjavo o prostovoljnem sodelovanju v programu. Če se je oseba odločila za sodelovanje in ni imela izključitvenih kriterijev, je na dom prejela komplet testerjev za odvzem vzorcev blata. Dr. Dominika Novak Mlakar je ob tem povedala: »Kljub epidemiji covid-19 je Program Svit zagotavljal izvajanje presejanja za ciljno populacijo na najvarnejši možen način,« in dodala: »Da bi se čim več oseb odločilo za sodelovanje v Programu Svit, smo zaradi odloka o zagotavljanju PCT pogoja pri vstopu v poštni urad začasno spremenili navodila o oddaji kompleta testerjev z vzorci blata in omogočil tistim, ki tega odloka ne izpolnjujejo, da komplet testerjev oddajo v poštni nabiralnik in ne prek poštnega okenca na poštnem uradu.« Pomembno podporo so udeležencem Programa Svit nudili v Klicnem centru Programa Svit, kjer so odgovarjali na vprašanja o sodelovanju v programu v času covida-19 ter na druga vprašanja v zvezi s kolonoskopijo, potekom zdravljenja, rakom na debelem črevesu in danki itd. Školjka skriva dragocenost, ki vam lahko reši življenje - poskrbimo, da bodo predrakave in rakave spremembe pravočasno odkrite Kljub izjemnim uspehom Programa Svit se vabilu v program še vedno vsaka tretja oseba v ciljni starosti ne odzove. Izjemno pomembno je, da se posamezniki, ki prejmejo vabilo v Program Svit, nanj odzovejo. Rak na debelem črevesu in danki se namreč v telesu razvija več let, preden se pojavijo prvi simptomi. Ko simptome opazimo in pomislimo, da z našim zdravjem morda nekaj ni v redu, je lahko bolezen že napredovala, zato je pomembno, da ukrepamo prej. Če se na vabilo ne odzovemo, lahko ob kasnejši bolezni pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje. Če se v program odzovemo redno vsaki dve leti, zelo povečamo možnost, da morebitno bolezen pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo. Vse, ki prejmejo vabilo Programa Svit, vljudno vabimo, da se nanj tudi odzovejo. Školjka skriva dragocenost, ki vam lahko reši življenje. Z udeležbo v Programu Svit lahko naredimo največ za svoje zdravje in kakovost življenja. www.program-svit.si Nacionalni inštitut za javno zdravje 35 36 GROSUPELJSKI ODMEVI | Zdravje in sociala / Dobrodelnost Marec 2022 Pust v Domu starejših občanov Grosuplje Pust ni dan za resnost, pust ni dan za planiranje in ustvarjanje vsakdanjega resnega življenja. Pust je dan, ko zavladata veselje in norost, na pusta naj se zgodijo najbolj nenavadne pripetije, na pusta naj se prismodi voda in zažge juha, naj se skisa sladoled in stopi piščanec, naj sosedovega Poldeta v garaži pričaka mercedes namesto kliota, naj kuharice obišče Bine Volčič, naj se vsa drevesa na vrtu spremenijo v … V Domu se vsako leto z veseljem našemimo zaposleni, saj se zavedamo, da s preobleko polepšamo in spremenimo dan stanovalcem. Tudi najpogumnejši stanovalci si nadenejo maske. Letošnji norčavi pust so na dvorišču Doma Grosuplje pričarali tudi otroci iz vrtca Rožle, učenci OŠ Brinje in občani iz obljubljene dežele Cerknice: Butalci in Coprnice. Jožica Kralj OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE vabi na DAROVANJE KRVI V TOREK, 26. 4. 2022, OD 7. DO 13. URE, V SREDNJI ŠOLI JJ V IVANČNI GORICI V ČETRTEK, 28. 4. 2022, OD 7. DO 13. URE, V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE V PETEK, 29. 4. 2022, OD 8. DO 12. URE, V JAKLIČEVEM DOMU, VIDEM-DOBREPOLJE Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja možnih prenosov bolezni izvajamo prilagojene krvodajalske akcije. Krvodajalce prosimo za predhoden telefonski dogovor o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje krvi. PROSIMO, POKLIČITE NEKAJ DNI PRED AKCIJO IN SE NAROČITE NA DAROVANJE KRVI! Vsak delovni dan od 7. do 15. ure na tel.: 051/ 389 270, 051/ 671 147, 030/ 716 796. Krvodajalcem se zahvaljujemo za odziv, razumevanje ter upoštevanje vseh preventivnih zaščitnih ukrepov. Občina Grosuplje omogoča krvodajalcem brezplačno parkiranje za čas darovanja krvi v parkirni hiši. Ob uvozu prejmete parkirni listek, po darovanju krvi ga potrdite na vložišču Občine na Taborski cesti 2 in z njim brezplačno zapustite parkirno hišo. Izobraževanje GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Zimske olimpijske igre v vrtcu Kekec V času zimskih olimpijskih iger Peking 2022 smo se strokovne delavke enote Kekec Spodnji hodnik ob vidnem pričakovanju otrok odločile, da tudi v vrtcu podoživimo, nadgradimo in izkusimo svoje zimske olimpijske igre. Tako kot veliki smo oblikovali olimpijsko zastavo, zastavo vseh šestih skupin (Čebelice, Sovice, Storži, Netopirji, Konjički in Ovce) in na dan začetka pravih olimpijskih iger pripravili prireditev s sprevodom skupin po igrišču, himno, prižigom olimpijskega ognja in spustom balona. Skupaj z otroki smo športno navijali za naše športnike in bili navdušeni ob prejemu prvih olimpijskih medalj. V našem slovenskem kotičku smo izdelali tudi plakat, kjer smo zbirali in preštevali medalje naših športnikov. Zaradi časovne razlike smo delčke tekem lahko spremljali tudi v vrtcu, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Na naših olimpijskih igrah smo izbrali šest olimpijskih disciplin (smučanje, tek na smučeh, biatlon, umetnostno drsanje, smučarski skoki in sankanje), ki smo jih podrobneje spoznali, ugotovili, kaj potrebujemo za njihovo izvajanje, kako tekmujemo in se seveda gibalno preizkusili. Ves čas olimpijskih iger so otroci pridno trenirali in postajali vse bolj spretni v posameznih disciplinah. Otroci so ob zamahu slovenske zastave pogumno skakali s klopi in marsikdo je po nekaj skokih že naredil telemark. Za smučanje in smučarski tek smo uporabili plastične smuči, na katere smo prilepili krpe za lažje drsenje ali izdelali smuči iz kartona, dodali prave palice, pripravili progo in otroci so že vijugali med stožci. Izraza biatlon večina otrok ni poznala, a je hitro postal priljubljena disciplina, ko so spoznali, da del discipline predstavlja tudi streljanje v tarčo. Uživali so tudi pri umetnostnem drsanju, kjer so v nogavičkah ali s krpicami na nogah izvajali različne figure, deklice pa svoj nastop obogatile tudi s krilci in oblekami iz naših kotičkov v vrtcu. Ob začetku olimpijskih iger smo načrtovali izvedbo športnih dejavnosti na prostem, a nam je otoplitev ponagajala, tako nismo mogle pripraviti ledu, sneg pa je dokončno izginil. Zato so se otroci sankali na hodniku in v garderobi z uporabo posebnih rolk na koleščkih, ki jih tudi med letom drugače večkrat uporabljamo pri igri. Ob koncu olimpijskih iger so se otroci prijavili na tekmovanje v eni izmed olimpijskih disciplin. Vsaka skupina je v svoji igralnici pripravila poligon za določeno disciplino, tako smo zadnji dan izvedli tekmo po mehurčkih z menjavo prezračenih igralnic med seboj. Sledil je le še zaključek olimpijskih iger s podelitvijo medalj in ugašanjem olimpijskega ognja na igrišču. Lahko rečem, da smo strokovne delavke otrokom v teh štirinajstih dneh približale olimpijske igre na najbolj primeren način, ki jim je omogočal, da so preigrali različne vloge v povezavi z olimpijskimi igrami in neposredno z lastno aktivnostjo spoznali izbrane discipline. Ker smo jim omogočile primerne športne izzive, ki so se jih udeleževali sproščeno in brez strahu pred neuspehom, so otroci pridobili tudi na svoji koordinaciji gibanja celega telesa in na ravnotežju. Predvsem pa nas je dogodek ne glede na izvajanje vseh dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi in delovanju v mehurčkih medsebojno povezal. Le povezanost in usmerjenost k istemu cilju pa lahko prineseta uspehe. Anja Skubic 37 38 GROSUPELJSKI ODMEVI | Izobraževanje Marec 2022 Obisk v vrtcu Tinkara V četrtek, 3. 3. 2022, takoj po pustnem torku, smo v naši skupini ZVEZDIC dobili obisk. Obisk, ki ga že dolgo ni bilo. Čas pandemije zaradi covida nam je to onemogočil. S svojim obiskom nas je razveselila Sonja Kerin Kos iz Zdravstvenega doma Grosuplje. S seboj je prinesla mnogo pripomočkov, največji med njimi pa je bil Krokodilček Kroki. Pogovarjali smo se o zdravju in skrbi za naše zobe. Edukatorica zdravstvene vzgoje Sonja je pokazala pravilen postopek umivanja zob. Najprimernejša je zelo mehka zobna krtačka in zobna pasta za otroke. S krtačko si je potrebno povleči DESETKRAT po vseh zobeh, od dlesni proti koreninam, nato pa še žiga žaga po spodnjem ravnem delu zob. Enak postopek je tudi po zobeh spodnje čeljusti. Povedali smo ji, da veliko pozornost namenjamo negi, razkuževanju rok, zra- čenju prostorov, odrasli nosimo maske, skrbimo za medosebno razdaljo, veliko bivamo na prostem … Naučili smo se še nekaj novega: ZELO POMEMBNA JE VLOGA STARŠEV, ki morajo otrokom s krožnimi gibi dokončati čiščenje zob. To opravljajo do otrokovega tretjega razreda. Za zdravje skrbimo tudi tako, da dnevno pijemo veliko vode. Sok in druge sladke pijače zelo škodujejo zobem. Komu pa je to všeč? Seveda bacilom. Sok prepoji vse zobe in to je bacilom najslajše, kar pa lahko privede do paradontoze, zobne gnilobe, kar zelo boli. Bacili uživajo tudi, ko jemo veliko sladkarij. Če pa že ne moremo brez njih, pa je najbolje zaužiti sladkarijo, npr. košček čokolade, takoj po kosilu. Kaj še škoduje zobem? Grizenje nohtov, duda. Kasnejša preventiva z nošenjem aparata idr. ni prijetna in lahko boli. Zdravju zelo koristi tudi uživanje zele- I N E J VABL njave, ki jo lahko grizemo in s tem izboljšujemo tudi pravilnejšo izgovorjavo. Čas z edukatorico zdravstvene vzgoje je bil zelo poučen, otroci so ji postavili mnogo vprašanj. Čutiti je bilo veselo razpoloženje. Vse to pa prispeva k vrednoti, ki je izrednega pomena. Ta vrednota je ZDRAVJE. Vse to je pomembno za osvežitev znanj, ki jih imamo o zdravju tako otroci kot odrasli, in si jih moramo večkrat ozavestiti. Želimo, da bomo vsi zavestno in skrbno skrbeli za naše zdravje, zdravje drugih ter bili drug drugemu, še posebej odrasli otrokom, vzgled. 20. marca se obeležuje svetovni dan ustnega zdravja. KJE? V MESTNI Naj nam bo v večno zavest, da se skrb GROSUPLJE, V PRA za zdrave zobe otroka začne že v času nosečnosti, ki se z rojstvom in odraščaNA MLADINSKEM TE njem le še nadgrajuje in utrjuje. I N E J V A B L J L B A V VO A T S V Z NA ET KO RO A A A R S Z A O R K O K E NA E A E N J L VVZ KEKEU CP GL R P U S O S R O G R G C C E E K K E E KI Z V C I V VVZ K IC N Ž I I KNJIŽN I KNJ STN ESTN E , M I M B V V O ? S E IJ NI S K N Č I J Č I L KJE? J V L A RAV , V PR P E ODDELK J V L M , P E E U K J S L Š TROŠ O P O R O U R G R S T E T O O R M V mesecu G TER SKEKDAJ? N I M D E K A L S AM DIN VABLJEUNN A L ELKU M D D A I O N K L ODDE rilu 2 2 p 2 a 0 u 2 c e u l NA EKO RAZSa Tp AV riO mes V u ? c J e A s eKEC GROSUPKLJDE m V ? V V Z K E J A KD KJE? V MESTNI KNJIŽNICI GROSUPLJE, V PRAVLJIČNI SOBI, NA MLADINSKEM TER OTROŠKEM ODDELKU VA ABLJEN I BLJENI KDAJ? mesecu NZAST EA KV OORAZ STAV V O aprilu 2022 KO RA EU K ROSUPLJE KEC S JG EI VVGVAZRBOKL JEPECLN Ljudmila Zidar, foto: Helena Kočmar Izobraževanje GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Skrbim zase in za svoj planet ... ... tako se je glasil slogan naše 2. mobilnosti v sklopu projekta Let's get green. Projekt, v katerega smo učenci in učitelji osnove šole s prilagojenim programom Grosuplje vključeni skupaj s petimi evropskimi šolami. In končno je prišel tudi dan, ko smo odpotovali skupaj z učenci na prvo izmenjavo. Odšli smo v Francijo. Trije učenci in učitelji smo se 16. januarja preko Benetk podali do Saint Chamonda. Nekateri prvič na letalu, nekateri navdušeni nad velikostjo letališča v Lyonu, nekateri pa presenečeni, da je v Franciji zelo mrzlo. V tednu, ki je bil pred nami, smo se spoznali z našimi partnerskimi šolami in prijatelji iz Romunije, Makedonije, Latvije in Francije. Žal so zaradi covid razmer manjkali naši prijatelji iz Nemčije. Ob natrpanem urniku smo urili svoje poznavanje angleškega jezika, spoznavali različne kulture, predvsem pa skrbeli zase in za naš planet. Tako smo se odpravili na bližnji vrh »Križ«, od koder se je videlo celotno dolino Saint Chamonda. Kar nekaj korakov smo naredili tudi po mestu St. Ettiene, kjer smo iskali grafite po stavbah. V šolskem prostoru za igro smo se preizkušali v namiznem tenisu in ročnem nogometu. Ob skrbi za svoj planet smo naredili ekološki pralni prašek, čistilo za okna, krpice za umivanje površin. Vsaka država je predstavila, kako pri njih skrbijo za okolje, kakšen odnos imajo do odvržene hrane, plastike, papirja. Ogledali smo si tudi tovarno, kjer pridelujejo eterična olja in sledijo smernicam 'zero waste' (nič odpadkov), obiskali pa smo tudi samooskrbno kmetijo in se preizkusili v izdelavi masla in sladoleda. Teden je hitro minil. Polni novih vtisov smo si ogledali še mesto Lyon in spoznali, da je bila za nami res čudovita izkušnja. Veselimo se že novih pogovorov preko video klicev z našimi prijatelji, predvsem pa se veselimo nove mobilnosti, ki bo v mesecu maju v Nemčiji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam omogočili to nepozabno izkušnjo: staršem, da ste nam predali otroke, Zavodu Turizem Grosuplje za darilca, ki smo jih predali našim prijateljem, vodstvu šole Brinje in vsem, ki so nas v Sloveniji pogrešali in so komaj čakali, da se vrnemo nazaj. Urška Šteh, Amalija Škerlj in Tina Šešerko Ekskurzija v Barcelono učencev Osnovne šole Šmarje - Sap Učenci višjih razredov Osnovne šole Šmarje - Sap so se v mesecu februarju odpravili na ekskurzijo v Španijo, natančneje v katalonsko prestolnico Barcelono. V petek so pozno popoldan krenili na pot z avtobusom izpred šole. Sledila je nočna vožnja čez Italijo in Francijo s krajšimi postanki. V jutranjih urah so prispeli v špansko mesto Figueras. Sledil je ogled enega izmed bolj znanih muzejev umetnika in slikarja Salvadorja Dalíja, ki velja za enega najpomembnejših slikarjev 20. stoletja. Po ogledu muzeja so se ustavili v obmorskem mestu Lloret de Mar, nato pa se popoldan nastanili v hotelu v predmestju Barcelone. Vsi so komaj čakali naslednji dan, ko je bil na programu celodnevni ogled mesta Barcelona. Za dobro jutro in krasen začetek dneva so si ogledali znamenito cerkev v Barceloni, Sagrado Familio. Baziliko svete Družine, ki jo je arhitekturno zasnoval Antonio Gaudí, so začeli graditi leta 1882, vendar še danes ni dokončana. Učence je navdušila predvsem velikost cerkve ter idejne zasnove arhitekta na vseh fasadah. Sprehodili so se naokoli ter naredili par fotografij za spomin. Sledila je panoramska vožnja z avtobusom mimo ostalih dveh znanih Gaudíjevih del Casa Mila in Casa Batllo, pa mimo arene za bikoborbe in Plaza de España ter čudovit pogled na magično fontano in Palau Nacional de Montjuic. 39 40 GROSUPELJSKI ODMEVI | Izobraževanje Marec 2022 Od tu cesta zavija na hrib Montjuic, ki se vzpenja nad mestom in ponuja čudovite razglede ter olimpijski kompleks, ki je bil zgrajen za olimpijske igre leta 1992. Ob čudovitem razgledu na Barcelono so se učenci posladkali s tradicionalnim pecivom churros ter se nato podali na priobalni pas. Sledil je sproščen sprehod pod palmami ob marini, kmalu pa so zavili v stari del mestnega jedra. Od tu naprej je bila vsaka ulica nekaj posebnega, polna živahnih domačinov, vonjav iz restavracij in kavarn ter zgodovinskih dejstev in zgodb. Ustavili so se še pred glavno katedralo v Barceloni, od katere so se po krajšem sprehodu znašli na glavni ulici La Rambla. Od tu naprej so imeli prosto za kosilo in nakupovanje spominkov. Prosti čas je seveda hitro minil in že so se morali zbrati na dogovorjeni točki. Izpred Plaza Cataluña jih je odpeljal še na eno izjemno stvaritev Gaudíja in sicer park Güell. Učenci so bili nad barvnimi klopicami in parkom navdušeni. Prijetno utrujeni so se z avtobusom odpeljali nazaj v hotel, kjer sta sledila večerja in počitek. Zadnji dan v Barceloni so komaj čakali predvsem fantje. Obisk največjega stadiona v Evropi, Camp Nou, je zagotovo bilo doživetje, ki se je vsem vtisnilo v spomin. Pod vodstvom lokalnega vodnika so si ogledali muzej in celoten stadion, sedeli so na sedežih, kjer sedijo igralci in se skoraj dotaknili trave na igrišču. Mislim, da izjava, »saj ne morem verjet’, da sem res tukaj«, pove marsikaj. Stadion res ni nikogar pustil ravnodušnega, prav tako je veliko navdušenja požela trgovina s spominki, dresi in ostalimi oblačili. Ogled nogometnega velikana je vzel skoraj celo dopoldne, zato je sledil čas za kosilo v centru mesta. Ponovno so se učenci porazgubili na Rambli ter si privoščili kosilo. Preostanek prostega časa so izkoristili za kupovanje spominkov in prigrizkov za na avtobus. Popoldne jih je čakala še zadnja atrakcija, in sicer ogled barcelonskega akvarija. Sprehod pod tuneli, kjer plavajo morski psi, meduze, tropske ribe, pingvini in še in še so bili popoln zaključek popotovanja po Barceloni. V poznih popoldanskih urah jih je v bližini plaže pobral avtobus in počasi se je začela dolga nočna vožnja proti Slo- veniji. Kljub skoraj 1500 km je pot minila brez zapletov in tako so okoli enih popoldan polni vtisov in doživetij prispeli nazaj pred Osnovno šolo Šmarje - Sap. Lara Lipnik Učiteljici OŠ Šmarje - Sap na obisku v Dublinu Pred enim letom smo v marčevski številki Grosupeljskih odmevov poročali o uspešni prijavi na evropski razpis programa Erasmus+. V prispevku smo napovedali, da bomo učitelji Osnovne šole Šmarje - Sap odpotovali na izobraževanja v tujino. Januarja sva učiteljici Lara Lipnik in Metka Anžič odpotovali na Europass Teacher Academy v Dublin. Med 17. in 22. januarjem 2022 sva se udeležili tečaja z naslovom Student – Centered Classroom. Na tečaju smo se osredotočili na poučevanje, pri katerem je učenec aktivno vključen v proces učenja. Projektno učenje, raziskovanje, skupinsko delo in eksperimenti so pri nas že uveljavljena praksa. V kombinaciji z novimi tehnologijami in aplikacijami postanejo te metode za učence še bolj zanimive in motivacijske. Najbolj me je pritegnila beseda igrifikacija. Igra v človeku zbudi določena stanja, ki spodbudijo popolno osredotočenost, pozitivna čustva, notranjo motivacijo in željo po uspešno opravljeni nalogi. Bi lahko bilo tako tudi pri pouku? Seveda. Z učiteljico Laro nove metode že uporabljava pri poučevanju najinih učencev. Spoznavanje novih metod učenja ni Izobraževanje bil edini cilj obiska Dublina. Še bolj kot seminar je bilo poučno in zanimivo spoznati učitelje drugih evropskih držav in primerjati izobraževalne sisteme. Spoznali sva učitelje iz Španije, Nizozemske, Belgije in Portugalske. V veliko veselje nama je bilo izmenjati izkušnje in pred- GROSUPELJSKI ODMEVI | staviti našo šolo in državo. Preostanek časa sva porabili za raziskovanje Dublina in Irske. Dublin, glavno mesto Irske, leži ob reki Liffey. Mojo pozornost so pritegnile večnadstropne opečnate stavbe v jurijanskem slogu. Njihova številna barvita vrata, nad ka- Marec 2022 terimi se razprostirajo pahljačasta okna, dajejo Dublinu svojevrsten pečat. Med omenjenimi stavbami se stiskajo številne cerkvice v gotskem slogu, ki dodajo vtis skrivnostnega. Med sprehajanjem po mestu si lahko oddahnemo v katerem izmed številnih zelenih parkov ali pa zavijemo v »pub« in se okrepčamo z irskimi jedmi. Irska je dežela številnih pašnikov. Zelena barva nas spremlja ves čas vožnje po otoku. Vmes pozornost pritegnejo osamljeni gradovi, ki opozarjajo na burno preteklost Irske. Slikoviti klifi pa ločijo kopno od veličastnega Atlantskega oceana, ki buta ob skale Republike Irske. Metka Anžič, Osnovna šola Šmarje - Sap Pustovanje na OŠ Šmarje – Sap Pustni torek je na Osnovni šoli Šmarje - Sap poseben dan. Ta dan namreč ni klasičnega pouka, pustno rajanje traja cel dan v okviru dneva dejavnosti. Tudi letos smo se na prvi marčevski dan v okviru tradicionalnega pustovanja našemili tako učenci kot tudi učitelji. Letošnja želja učencev je bila, da se oblečejo v kostume po lastni izbiri. Zjutraj je pustno rajanje potekalo po matičnih učilnicah vsakega razreda, kjer so učenci plesali, peli 'ian', se fotografirali. V okviru pustovanja je namreč potekala tudi delavnica fotografiranja. Po razredni zabavi je sledila malica, kjer seveda niso manjkali tradicionalni pustni krofi. Maškare so se nato zbrale na šolskem igrišču, od koder so v spremstvu učiteljev odšle na povorko po celotnem kraju. Pozvonili smo pri babicah in dedkih, pri sosedih in upokojenih učiteljih in ustvarjali radost ter odganjali zimo s prepevanjem pesmi. Ob pol dvanajsti uri smo se ponovno vsi zbrali na šolskem igrišču, kjer je sledil tradicionalni skupinski ples. Cela šola je zaplesala koreografijo na komad Timber, ki jo je sestavila učenka Taja Perovšek. Vsako leto je prav poseben občutek biti del tako velikega pustnega rajanja in veseli smo, da lahko rečemo, da je postalo prava tradicija v Šmarju - Sapu. Lara Lipnik 41 42 GROSUPELJSKI ODMEVI | Kultura Marec 2022 Mlini in žage na Grosupeljščici Dandanes večinoma že zamrla mlinarstvo in žagarstvo na vodni pogon sta bila nekoč zelo razširjena tudi v občini Grosuplje. O bogati tradiciji izkoriščanja energetske moči tekočih voda na tem območju med drugim pričajo ostaline mlinov in žag venecijank vzdolž Grosupeljščice. Na velik simbolen pomen, ki so ga mlini v preteklosti imeli za lokalno prebivalstvo, kaže tudi dejstvo, da ravno na lokacijah nekaterih izmed njih Grosupeljščica, potok s štirimi imeni, spremeni svoje poimenovanje. Od izvira med Kožerejo z nadmorsko višino 701 m in Kucljem z nadmorsko višino 740 m do Drobničevega (Skubčevega) mlina v Veliki Stari vasi se omenjeni vodotok imenuje Veliki potok, od Drobničevega mlina do konca Jerove vasi Stari breg, od konca Jerove vasi do Praproškega (Loškega) mlina južno od gradu Praproče Grosupeljščica, od Praproškega mlina do Radenskega polja, kjer ponikne, pa Dobravka. Dandanes se marsikje za celoten vodotok uporablja enotno ime Grosupeljščica. Vzdolž Grosupeljščice je bilo v obdobju pred 2. svetovno vojno skupno 14 mlinov in 6 žag venecijank. Dandanes deluje le še Zupančičev mlin v Kožljevcu št. 8 na območju zgornjega toka Grosupeljščice. Mlin v Kožljevcu je nekoč pripadal družini Finc, konec 19. stoletja pa ga je kupil Anton Zupančič. Višje speljana mlinščica poganja tri vodna kolesa na korce in vrti dva mlinska kamna ter eno vreteno s šestimi stopami. Dnevna zmogljivost ob dobri vodnatosti dosega do treh mernikov žita za moko ali krmo ter dva mernika zrnja za kašo v stopah. Mlin melje od časa do časa. Vode primanjkuje zlasti poleti, ko se pogosto vrti le eno mlinsko kolo. Spomladi in jeseni je vode praviloma vedno dovolj. V mlinu se melje zlasti ajdova moka. Del moke je na- menjen lastni uporabi, del pa jo prodajo znancem. Vovkov mlin v Dolenji vasi št. 3 se je nahajal ob Malem potoku, znane pa so štiri generacije njegovih lastnikov. Prvi je bil Matevž Šeme, čigar hči Marija se je poročila z Antonom Tomažičem, njegova hči Frančiška pa z Jožetom Vovkom, s katerim sta imela pet sinov in hčer Terezijo. Ta se je leta 1952 poročila s Francem Ferjanom. Voda za pogon je pritekala po kanalu ob desnem bregu prek zidanega oboka nad dvoriščem, ki je povezoval gospodarsko poslopje in mlin. Od tod je voda padala na prvo kolo, ki je gnalo pet stop. Nato je voda gnala še tri kolesa na korce in s tem tri kamne. Dva sta bila za belo in eden za krmno moko. Zaradi nizkega vodostaja je voda ponavadi vrtela samo eno kolo. Dnevno se je zmlelo za en mernik žita, stope pa so prav tako obdelale en mernik. Mlin je obratoval do leta 1962, ko sta Ferjanova prenehala z mletjem zaradi pomanjkanja žita, nizkega vodostaja in dotrajanosti naprav. Dolinski mlin v Dolenji vasi št. 1 je bil eden starejših na območju. Najverjetneje je bil zgrajen pred 700 ali več leti, kar dokazuje njegova stara arhitektura z močnimi mlinskimi temelji in zidovi. Nahajal se je v soteski, imenovani Kapošnik, kjer je Grosupeljščica precej deroča. Pred več kot 100 leti je mlin kupil posestnik Špan iz Dolenje vasi. V sedemdesetih letih 19. stoletja je mlin in posestvo prevzel eden izmed Španovih sinov, Anton Vidic (1844–1931), za njim pa njegovi potomci. Mlinščica je bila speljana po nasipu z malim podvozom. Poganjala je štiri kolesa na korce, dva bela in dva črna kamna ter vreteno s štirimi stopami. Zmlelo se je 10–12 mernikov žita na dan ter ostopalo tri ali štiri mernike ajde, ječmena ali prosa. V mlinu sta bila tudi ko- Mlin v Kožljevcu Vir: Müller in sod., 1995, str. 30. vačnica in prašičji hlev. Liznikov mlin se je prav tako nahajal v soseski Kapošnik, natančneje na levem bregu Grosupeljščice ob robu prostranega travnika med Dolenjo vasjo in Veliko Staro vasjo. Mlinščica je bila speljana po brežini in nasipu ter poganjala štiri kolesa na korce. Vrtela je dva kamna za belo moko, en kamen za zmes ter vreteno na štiri stope. Povprečno se je v njem zmlelo dva do tri mernike žita ter ostopalo do dva mernika kaše. Ko se je začelo z regulacijo Grosupeljščice, so se pojavili prvi načrti o gradnji jezu med Drobničem in Liznikom, ki bi preprečil poplave v Grosupljem. V tem primeru bi voda zalila travnik in mlin, zato ga niso popravljali in leta 1967 so ustavili mletje. Pomembnejša lastnika mlina sta bila Alojz Vidic in njegov sin. Vdova drugega je v letu 1957 prodala mlin in posestvo Tonetu Repovžu iz Šmartnega pri Litiji in njegovi ženi Mariji, ki sta nato deset let bolj ali manj uspešno mlela. V času, ko je bila lastnica mlina rodbina Vidic, se je pri Lizniku energetska moč Grosupeljščice izrabljala tudi za proizvodnjo električne energije. Turbina je proizvajala le elektriko za lastno uporabo. Mala hidroelektrarna pri Lizniku je z delovanjem zaradi okvare prenehala že pred letom 1957. Drobničeva mlin in žaga v Veliki Stari vasi št. 16 sta stala na desnem bregu Grosupeljščice, na križišču cest proti Grosupljem, Polici in Troščinam. Oba obrata sta bila uspešna že, ko je na domačiji več rodov gospodarila družina Skubic. Leta 1887 se je na posestvo priženil Franc Drobnič (1864–1930) iz Št. Jurija, ki je dokupil travnike brinjske graščine in gozdove Cerkvenega sklada Stična ter bil s 65 ha zemljišč največji posestnik v občini. V letih 1914– 1920 je bil tudi župan Občine Grosuplje. Dolinski mlin Vir: Adamič, 1972, str. 298. Kultura Njegov sin Franc Drobnič (1889–1951), ki je bil župan Občine Grosuplje v letih 1936– 1943, je nadaljeval z uspešnim vodenjem domačije, pri čemer je obnovil tudi mlin in žago. Mlinščica je pri Drobničevem mlinu poganjala štiri mlinska kolesa. Vrtela je tri pare mlinskih kamnov in vreteno z 10 stopami. Prvi par mlinskih kamnov je bil namenjen za mletje pšenice, drugi za zmes različnih žit, tretji pa za mletje otrobov. Stope so odstranile luščine s prosa, ki so ga nato porabili za kašo, in tudi ječmena, ki so ga porabili za ričet. Proso in ječmen sta morala biti suha, da so se luščine lahko odstranile. V mlinu je bila tudi soba s kmečko pečjo ter spalnica, namenjena mlinarju. Del mlina je bil namenjen kovačnici, kjer se je kovalo zlasti konjske podkve. Po 1. svetovni vojni je bil mlinar hlapec Debevc, pred in večji del 2. svetovne vojne Franc Drobnič (1921–1943), po 2. svetovni vojni pa Marija Drobnič (1894–1958). Večina moke je bila za družinsko uporabo, nekaj pa tudi za sosede in prodajo. Slednji sta bili namenjeni predvsem bela in ajdova moka. Drobničev mlin so leta 1948 nacionalizirali. Podrt je bil sredi petdesetih let 20. stoletja. Pomembno vlogo na domačiji je imela tudi žaga, v kateri so žagali za celotno bližnjo okolico. Za transport lesa s konji je skrbel Ivan Drobnič (1923–1945). Po 2. svetovni vojni je bil žagar Alojzij Janežič (1898–1977) s Perovega. Žaga je za svoje delovanje potrebovala več vode kot mlin. Ob nizkem vodostaju Grosupeljščice so delovanje mlina in žage kompenzirali. Pogosto je v takšnih primerih žaga delovala podnevi, mlin pa ponoči. Leta 1948 je bila tudi žaga nacionalizirana, podrta pa v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja. Španov mlin v Veliki Stari vasi št. 15 je spadal k Španovi domačiji v isti vasi. Mlin so upravljali zakupniki, najeti mlinarji. Zadnji mlinar je bil Martin Brajer iz Račne. Predzadnji lastnik Janez Rome je že pred 1. svetovno vojno odšel v Ameriko in tam umrl. Njegova žena Marija Rome je dolgo časa sama gospodarila in z otroki obdelovala posestvo. Po njeni smrti je posestvo prevzel mlajši sin Rudolf Rome, po 2. svetovni vojni pa starejši sin Janez Rome. Mlinščica je bila pri Španovem mlinu speljana po bregu s cementno strugo. Zaradi znatnega padca so se ob visoki vodi vrtela 4 kolesa na korce, oziroma en bel, en zmesni in en črn kamen ter vreteno s šestimi stopami. Dnevno so zmleli tri do štiri mernike žita in zluščili do dva mernika kaše. Zaradi pomanjkanja žita in izrabljenosti mlina, prenizke storilnosti ter previsoko odmerjene obvezne oddaje je Janez Rome leta 1955 ustavil mlin in se posvetil živinoreji. Kocjanov mlin v Mali Stari vas št. 13 je stal na deročem delu Grosupeljščice. Voda GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Drobničeva domačija okoli leta 1910 – na skrajni desni je lepo vidna žaga, levo od nje pa stavba mlina, v ospredju Franc Drobnič (1864–1930) Vir: Osebni arhiv Mihe Drobniča. je pri njem gnala štiri kolesa na korce oziroma en bel, en zmesni in en črni kamen ter vreteno s petimi stopami. Dnevna zmogljivost se je gibala med tremi in petimi merniki žita. Polovica merice je pripadala gospodarju, polovica pa mlinarju. Med mlinarji se omenjajo člani družine Pivec, zadnji pa je bil Franc Hočevar, ki je leta 1932 prišel s praproškega mlina. Kocjanov mlin je z delovanjem prenehal leta 1946, ko je Hočevar odšel za mlinarja v Belkov mlin. Poleg mlina je pri Kocjanu delovala tudi žaga, ki pa je bila po 2. svetovni vojni prav tako opuščena. Belkov mlin na Perovem št. 23 se je nahajal dolvodno od izliva Duplice v Grosupeljščico. Mlinščica je imela dovolj vode, a zaradi ravninske lege samo zmerno moč. Gnala je žago, ki je bila leta 1946 premeščena na Mali breg, ter vreteno s šestimi stopami, dva kamna za belo, enega za zmesno in enega za krmno moko. Skupna dnevna zmogljivost se je gibala med šest in osem merniki. Lastniki Belkovega mlina so se predvsem v njegovem zadnjem obdobju pogosto menjavali. Med njimi so bili Anton Jevnikar z Blečjega Vrha, Franc Grum (1880–1915) z Lipoglava, Jakob Gale (1892–1968) z območja Udja, Ivan Žitnik iz Male Stare vasi in Ivan Zupančič iz Žalne. Leta 1961 sta poslopje kupila Ivan Baumkirchner in njegova žena Urška, ki sta nad mlinom dogradila enonadstropno stanovanjsko hišo. Peckalov (Peckov) mlin v Jerovi vasi št. 4 je ležal na levem bregu Grosupeljščice. Mlinščica je bila pri njem speljana po širokem kanalu, pri čemer je pridobila tudi potreben padec. V mlinu so mleli izmenično. Zbirali in spuščali so vodo v korita pod tri kolesa na lopate in posebej pod četrto za vreteno z osmimi stopami. Na dan so zmleli največ štiri mernike pšenice ali osem mernikov ajde ter dva mernika kaše v stopah. Zaradi ravninske lege so že manjše poplave zalile korita in kolesa, ob sušah pa so le stežka zbrali dovolj vode. V 19. stoletju je mlin pripadal družini Miklič, v 20. stoletju pa tudi rodbini Novljan. Delovati je prenehal leta 1946. Brinjski mlin na Ljubljanski cesti št. 32 v Grosupljem, ki ga je upodobil že Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) v Slavi Vojvodine Kranjske, se je nahajal ob mlinščici, ki je bila speljana na zahodni rob doline, da je pridobila potreben padec, medtem ko je glavni vodotok ostal vzhodneje, približno tam, kjer poteka sedanja regulirana struga Grosupeljščice. Brinjski mlin je spadal med največje v celotni dolini. Tri mlinska kolesa na lopate so gonila en par kamnov za belo, en par kamnov za krušno in en par kamnov za krmno moko. Dodatno, četrto kolo na lopate z vodo iz dveh korit je bilo namenjeno pogonu vretena s štirimi stopami. Mlin je obratoval vse leto, ob suši z omejenim številom pogonov. V ugodnih razmerah so v njem zmleli največ štiri mernike žita in zluščili en mernik kaše. Mlin je rentabilno obratoval do 12. avgusta 1970, ko je bila vsa voda premeščena v novo regulirano strugo Grosupeljščice. Brinjski mlin je zgradil gospod Lambert z Boštanja sredi 16. stoletja. Nato je skupaj z brinjsko graščino pripadal družinam Feilberg, Gallen, Gall in Gaudin. Med zadnjimi lastniki sta bila Edvard in Ludvik Pour. Ob razprodaji graščinskega posestva je mlin leta 1894 kupil Jakob Rebol iz Ponove vasi. Leta 1899 je mlin kupil Jože Šmuc (1872–1959) iz Št. Jurija. 43 44 GROSUPELJSKI ODMEVI | Kultura Marec 2022 Brinjski mlin, kot ga je upodobil Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske Vir: Wikipedia. Slika: Valvasor – Dvorec Brinje, 2022. Finkov mlin in žaga sta se nahajala na Ljubljanski cesti št. 6 v Grosupljem, približno 200 metrov dolvodno od brinjskega mlina. Mlinščica je bila pri njiju ravno speljana. Voda je poganjala tri mlinska kolesa, vreteno za stope in eno kolo za žago. Kolesa na lopate so gnala po par kamnov za belo, zmesno in krmno moko z dnevno zmogljivostjo treh mernikov žita in enega mernika kaše. Mlin je bil zgrajen sredi 19. stoletja. Pred prvo svetovno vojno je pripadal Francu Tometu, med obema vojnama pa ga je vodil njegov zet Franc Marinčič iz Žalne. Leta 1954 je mlin kupil Anton Škof (1899–1969) iz Artič pri Brežicah. Ta ga je preuredil, pri čemer je bil vzpostavljen pogon na eno kolo. Ob regulaciji leta 1970 je bila glavna struga Grosupeljščice speljana mimo mlina. Z delovanjem je dokončno prenehal 12. avgusta 1970. Činkeljnov mlin in žaga v Grosupljem na Rožni ulici št. 3 sta bila zgrajena pred približno 200 leti. Med lastniki se med drugim omenjajo Bernard Šimen, Lambert Karl Lukman, Avgust Emil Tschinkel, odvetnik Roks iz Ljubljane in Alojz Perme s Spodnje Slivnice. V prvi polovici 20. stoletja je bil lastnik mlina Vinko Kastelic z Malega Vrha pri Šmarju - Sapu, ki je mletje opravljal med letoma 1932 in 1947 ter do leta 1954 vodil žago venecijanko. Voda je pri Činkeljnovem mlinu pritekla po široki strugi ter skupno gnala šest vodnih koles na lopate, ki so gonili dva para kamnov za belo, en par za krušno, en par za krmno moko, vreteno za osem stop ter žago. Moč vode je bila precej stalna. Izjemo pri tem so predstavljala le obdobja dolgotrajnih suš. V mlin so nosili žito z območja Spodnje Slivnice in Št. Jurija. Leta 1965 je vodna skupnost poglobila in izravnala strugo ter glavni tok speljala po novi trasi. Stara vodna pot je bila pri tem zasuta. Po prenehanju delovanja so v prostorih mlina uredili stanovanje. Del žage je bil preurejen v skladišče, del pa v garažo. Praproški mlin v Prapročah št. 4 je pri- padal lastnikom praproške graščine, do srede 19. stoletja grofom Lichtenberg, kasneje baronom Ursini-Blagay in nazadnje baronu Lazzariniju z Boštanja. Leta 1933 je baronica Terezija Lazzarini prodala mlin in okoliške travnike Francu Kolencu. Praproški mlin, ki se je nahajal sredi poljedelsko razvitega območja, je imel najbolj stalno in močno vodo od vseh mlinov na Grosupeljščici. Mlinščica je bila pri njem po plitvem nasipu speljana v korita pod mlinska kolesa na lopate. Gonila je dva para kamnov za belo, en par kamnov za krmno moko ter vreteno na šest stop. Ob povprečni vodnatosti so v njem dnevno zmleli osem mernikov krušnega žita, dva mernika koruze, dva mernika krmnega žita ter ostopali do dva mernika kaše. Mleli so celo leto, razen ob velikih poplavah. Zaradi izvedene regulacije je moral mlin prenehati z delovanjem poleti leta 1968. Takrat so Grosupeljščico na področju mlina poglobili ter podrli jez, zapornice, korita in kolesa. Boštanjski mlin v Mlačevem št. 60 je se je nahajal 100 metrov gorvodno od izliva Podlomščice v Grosupeljščico. Mlinščica je bila speljana po rahlem nasipu, da je dosegla dovolj padca za pogon mlinskih koles na lopate, ki so gonila dva para kamnov za belo moko, dva para kamnov za zmesno moko in vreteno s šestimi stopami. Po zmogljivosti je boštanjski mlin le malo zaostajal za praproškim. V njem so mleli najeti mlinarji za merico ali plačilo. Glavni odjemalci moke so bili graščina Boštanj ter vasi Zagradec, Žalna, Lobček in Mlačevo. Lastniki mlini so bili najprej baroni Ursini-Blagay, kasneje pa Lazzariniji. Po izselitvi barona Ludvika Lazzarinija med 2. svetovno vojno je grad in posestvo Boštanj prevzel zavod Emona. V nadaljevanju je bilo vzpostavljeno Državno posestvo Boštanj, nato pa Agrokombinat Grosuplje. Z mletjem v mlinu so prenehali sredi petdesetih let 20. stoletja zaradi dotrajanosti naprav, poškodb jezu in delnega ponikanja vode nad mlinom. Leta 1966 je bil objekt prodan Činkeljnov mlin Vir: Adamič, 1972, str. 306. Martinu Rozmanu. Skoraj vsa poslopja mlinov in žag na Grosupeljščici so bila torej po prenehanju njihovega delovanja porušena ali pa se je spremenila namembnost zgradb. Enako velja tudi za jezove, ki so prav tako bili večinoma porušeni. Ob tem so bile izvedene regulacije, ki so Grosupeljščico marsikje speljale mimo poslopij mlinov in žag. Stare vodne poti so bile pri tem večinoma zasute. Pri edinem še delujočem mlinu v občini Grosuplje, ki se nahaja v Kožljevcu, pa sta še dandanes zgledno ohranjena tako poslopje kot tudi jez. Viri in literatura Adamič, F., 1972. Vodna kolesa, mlini, stope in žage. V: Adamič, F. (ur.). Zbornik občine Grosuplje, 4. Grosuplje, str. 295–308. Drobnič, A., 2014. Drobničeva mlin in žaga (osebni vir, 25. 4. 2014), Velika Stara vas. Müller, J., Kuhar, B., Peterlin, S., Miklič, J., 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Grosuplje, Krajevna skupnost Grosuplje, 208 str. Osebni arhiv Mihe Drobniča. Plut, D., 2000. Geografija vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 281 str. Štrubelj, L., 1998. Iz veje drevo. Zgodovina župnije Polica. Polica, Župnijski urad, 187 str. Wikipedia. Slika: Valvasor – Dvorec Brinje. URL: https://sl.m.wikipedia.org/wiki/ Slika:Valvasor_-_Dvorec_Brinje.jpg (Citirano 3. marec 2022). Zupančič, A., 2013. Zupančičev mlin (osebni vir, 31. 11. 2013), Kožljevec. Miha Drobnič, mag. prof. geog. in mag. prof. zgod. Kultura GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Naš občan Marcos Fink je prejel srebrni znak Republike Slovenije Za izjemne dosežke na področju glasbene poustvarjalnosti in neomajno predanost slovenski pesmi sta 21. februarja 2022 iz rok predsednika Pahorja prejela Marko Fink in njegova sestra Bernarda Fink Inzko srebrni red za zasluge. Svetovno znani basbaritonist Marcos Teodoro Fink se je leta 1950 rodil v Buenos Airesu v Argentini v slovenski družini, ki ima korenine v naših krajih. In prav iz svoje družine črpa naklonjenost slovenstvu, pa tudi veselje do petja in spoštovanje do umetnosti. Po osnovnem poklicu je inženir agronomije, vendar ga je ljubezen do petja pripeljala na pota opernega in koncertnega pevca. Uspehe je žel že v Argentini, se izpopolnil v Londonu in se zaposlil kot operni pevec v Salzburgu. Ko se je z družino naselil v naših krajih, v Gorenji vasi pri Polici, je prejel status samostojnega umetnika. Poslušalci so očarani nad njegovim Marcos Fink, fotografija s spleta. karizmatičnim basbaritonom in odrsko prezenco. Nastopa s številnimi znanimi orkestri v opernih hišah in koncertnih dvoranah po svetu. Občinstvo navdušuje s svojim čudovitim glasom in strastno predanostjo glasbi. V treh desetletjih poklicne glasbene kariere je sestavil zavidljiv poustvarjalni repertoar, v katerem so glasbena dela od baroka do sodobnosti, opere, oratoriji in njemu še posebej ljubi samospevi domačih in tujih skladateljev. Marcos Fink je posnel več kakor šestdeset zgoščenk v šestih jezikih, med njimi jih je skoraj polovica slovenskih. Posnetki na zgoščenkah, pri katerih je sodeloval, so prejeli več nagrad in priznanj, med njimi so nominacije za nagrado grammy (2006 in 2013), glasbeno nagrado britanskega BBC (2007) in druge. V zahvali ob prejemu srebrnega reda za zasluge je Marko Fink povedal, da mu je oče polagal na srce: »Veš, Marko, življenje ni praznik, je borba, tudi moli in delaj, bodi v kontaktu z onstranstvom. To mi kar uspeva. Mi umetniki moramo biti v kontaktu z duhovnim svetom, ki ga podoživimo in podajamo naprej.« Čestitamo! Marija Samec Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika V ponedeljek, 7. februarja 2022, smo si lahko ogledali spletno prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Ta se je pričela s slovensko himno in prazničnim nagovorom župana dr. Petra Verliča izpred Prešernove spominske sobe v kašči na Kopanju. »Smo na Kopanju, pred spominsko sobo dr. Franceta Prešerna. Kadarkoli pridem sem gor, se vedno sprašujem, če niso lepote teh okoliških gričev in zelena barva Radenskega polja v malem Francetu vzbudile željo po poeziji in ga napravile velikega poeta, ki se je zapisal nesmrtni slavi tako na Slovenskem kot tudi v svetovnem merilu,« nas je nagovoril župan. Dejal je, da so časi pandemije, ki so nam povzročili, da smo morali ostati doma, močno zarezali tudi v kulturo. Zaprta gledališča, opere, kulturne dvorane so močno zaznamovale naše običajno življenje. Tudi naša lepo obnovljena dvorana v Kulturnem domu Grosuplje je bolj ali manj samevala in še vedno čaka, da bo lahko v polnem številu sprejela svoje obiskovalce. »V tem optimizmu, da bo vendarle posijalo sonce, želim vsem vam, občanke in občani, lepo praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Iskrene čestitke! Srečno!« je svoj govor sklenil župan. Ob slovenskem kulturnem prazniku je prav, da se poklonimo slovenskemu jeziku, slovenski ustvarjalnosti, slovenskim vrednotam in velikim Slovencem, ki so snovali najrazličnejše kulturne stvaritve ter tako dvigovali duha Slovenkam in Slovencem, takrat in tudi še danes. Ko namreč počastimo njih in njihove stvaritve, spodbudimo tudi našo lastno kulturno naravnanost, ki se vzpostavi vselej, kadar se poglobimo v stvaritelj- 45 46 GROSUPELJSKI ODMEVI | Kultura Marec 2022 sko dediščino teh velikih prednikov. Kulturna naravnanost, to je vrednota za vse čase. To je nekaj, kar moramo zavestno gojiti v dobro vse družbe, ki si želi skladnih, urejenih medsebojnih odnosov, miru, veselja in vsesplošne izpolnjenosti. Ne vrag, le sosed bo mejak. Medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Vrednoti sta ključni za obstoj posameznika, skupnosti, naroda, sveta. In ni naključje, da kulturni praznik praznujemo na dan obletnice smrti Franceta Prešerna, ki je skozi poezijo slovenski jezik kultiviral in ga postavil na zemljevid evropskih jezikov. Če je za posameznika ključna zmožnost njegovega izražanja, pa je za usodo naroda ključna moč in kultura njegovega jezika. Prešeren ni le pisal v najvišjih pesniških oblikah, temveč je v svojih pesnitvah povzdigoval narodno zavednost in slovenskega duha. Materni jezik je spretno uporabil kot miroljubno orožje proti germanizaciji, ki je v takratnem času ogrožala preživetje slovenskega naroda in jezika. Materinščina je temelj našega klenega, pokončnega in ponosnega naroda, ki se vse do danes uspešno uveljavlja v veliki družini evropskih narodov. Na prireditvi, posvečeni prazniku slovenske kulture, smo se tako spomnili Franceta Prešerna, ki je svojo pot znanja in učenosti pričel prav v občini Grosu- plje, na Kopanju, kamor ga je kot 8-letnega fantiča sprejel očetov stric Jožef, ki je tu opravljal duhovniški poklic. Ta ga je pod kopanjsko lipo, ob kamniti mizi, naučil brati in pisati. Kasneje ga je vpisal v ribniško normalko, kjer se je prav hitro izkazal s svojo bistroumnostjo, ki ga je kasneje odpeljala v širni svet. Poklonili smo se tudi trem drugim velikim ustvarjalcem, ki so s svojimi deli močno zaznamovali slovenski literarni in kulturni prostor, vsi pa so tudi tesno povezani z našimi kraji. Zgodba o slovenskem jeziku se prične skoraj tristo let pred Prešernovim časom, s Primožem Trubarjem, rojenim v naši neposredni bližini, na Rašci, in krščenim v današnji občini Grosuplje, v Škocjanu. S prvima natisnjenima knjigama v slovenskem jeziku, Katekizmom in Abecednikom, je slovenščini in Slovencem postavil temelje, zato njegovo nesmrtnost oživlja prav vsaka knjiga, spisana in brana v slovenskem jeziku. Josip Jurčič, drugi otrok Pajžbarjevih z Muljave, je skoraj dopolnil pet let, ko je veliki pesnik Prešeren umrl. Do tega dne je od svojega deda slišal že mnogo zgodb o življenju in navadah slovenskega kmečkega človeka. Dasiravno se je brati in pisati naučil šele pri devetih, pa je za pero prijel že v dijaških letih in ga neumorno vihtel vse do svoje prezgo- dnje smrti. Ustvaril je bogato kulturno in pisno zapuščino, iz katere lahko črpamo znanje in navdih vsi sedanji in bodoči rodovi. V času največje Jurčičeve ustvarjalnosti se je leta 1868, ne daleč stran, v dobrepoljski dolini rodil Fran Jaklič, ki je s svojim pisanjem o kmečkem življenju in običajih nadaljeval Jurčičevo izročilo. Skozi učiteljski poklic, literarno ustvarjanje in politično delovanje se je goreče zavzemal za tradicionalne krščanske in narodne vrednote. Prisluhnili smo torej zgodbam, ki pripovedujejo o njihovih življenjih in o njihovih mogočnih delih, ki so dala močan pečat slovenskemu narodu. Ob zaigrani skladbi Po jezeru bliz' Triglava in recitaciji Od železne ceste pa smo si ogledali lepote naše občine ter naravne in kulturne znamenitosti občin Ivančne Gorice in Dobrepolje. Prireditev, ki jo je pripravila Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju z občinami Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, je povezovala Janja Ambrožič: »Ponosno ponesimo v svet sporočilo, da je slovenski jezik še kako živ in bo tak tudi ostal.« Te besede ob koncu prireditve je pospremilo še prelepo petje Ive in Maje Režek ter pesem Za Slovenijo živim. Prešernova proslava 8. februarja 2022 na Kopanju pod Prešernovo lipo Pohodniki, mimoidoči in nastopajoči smo se zbrali na Kopanju na nekoliko okrnjeni Prešernovi proslavi v organizaciji Univerze za tretje življenjsko obdobje Grosuplje (UTŽO), Zveze kulturnih društev Grosuplje (ZKD) in zavoda Turizem Grosuplje. Od leta 1945 dalje v Sloveniji praznujemo 8. februarja, na dan smrti našega pesnika Franceta Prešerna, slovenski kulturni praznik. UTŽO se mu je do pandemije vsako leto poklonila s pohodom in proslavo. Upamo, da se bodo zdravstvene razmere uredile in da se leta 2023 zopet srečano z neokrnjenim programom tu na Kopanju. Slavnostni nagovor je pripravil Franci Zorko, član UTŽO, pisatelj in fotograf. Osnovna misel njegovega govora je bila: »Optimistično kot je Prešeren zapisal: ''Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, jim mil'še zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi Jana Roštan Kultura bolj sloveče se glasile'', zrimo v prihodnost. Kadar nam je najtežje, vzemimo v roke Prešernove Poezije in preberimo verz ali dva, kot je na primer ta: ''… da bi od sladkote njega poezije izginil ves prepir, bile vesele viharjev jeznih mrzle domačije.'' Storimo vse, da se pesnikove besede uresničijo in uresničujejo vsak dan in uživajmo v lepoti kulture in sveta, ki nas obdaja.« Redkokdaj spregovorimo o ženskah, ki so se pojavljale v Prešernovem življenju. Letos mineva 180 let od rojstva Pre- GROSUPELJSKI ODMEVI | šernove hčerke Ernestine Jelovšek, šivilje in pisateljice. Zanimiv podatek je, da je umrla 3. decembra 1917, torej na dan, ko se je leta 1800 rodil njen oče France Prešeren. Ernestina Jelovšek je napisala pet črtic, tri so ostale v rokopisu, od tega dve v nemščini. V Ljubljanskem zvonu so objavili dve njeni črtici V samotni uri in Dan v Vrbi. Spomini na Prešerna pa so Ernestinino najpomembnejše delo, ki je nastalo na Dunaju, v nemščini. Očeta je v spominih opisovala, kot se ga je spo- Marec 2022 minjala sama in kot ji je o njem pripovedovala mati. Med postajami Ernestininega življenja in delovanja smo poslušali Prešernovo poezijo, ki so jo brali Dora Adamič, Kristina Oblak, Ivo Puhar in Franci Zorko. Nagovoril nas je tudi gostitelj častni kanonik in kopanjski župnik Janez Kebe. Na koncu smo še spontano, vendar ob izdatni pomoči zborovodkinje MePZ Grosuplje Gabrijele Cedilnik, zapeli Zdravljico. Marija Samec Otvoritev razstave ob 30. obletnici Olimpijskega komiteja Slovenije: Šport je praznik! V sredo, 16. februarja 2022, smo v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje odprli razstavo ob 30. obletnici Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, z naslovom Šport je praznik! Dogodka so se udeležili župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar, predsednik Zveze športnih organizacij Grosuplje Grega Rozina, vodja regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Grosuplje Andrej Cevc, član predsedstva Zveze športnih organizacij Grosuplje Uroš Perme, vodja strokovne službe pri Zvezi športnih organizacij Grosuplje Jernej Rojc, strokovni sodelavec pri Zvezi športnih organizacij Grosuplje Franc Vidmar, direktor Turizma Grosuplje Mihael Hočevar, direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Urška Emeršič, posebna gosta otvoritvenega dogodka sta bila olimpionik Miro Cerar in olimpijec Franc Škerlj. Spomnimo, telovadec Miro Cerar je osvojil tri medalje na olimpijskih igrah, od tega dva naslova olimpijskega prvaka, sedem medalj na svetovnih prvenstvih, od tega pet naslovov svetovnega prvaka, in petnajst medalj na evropskih prvenstvih, od tega devet naslovov evropskega prvaka. Kolesar Franc Škerlj pa je nastopil na poletnih olimpijskih igrah leta 1968 v Ciudad de Mexicu v kronometru na 100 km in osvojil 16. mesto. Zbrane ob odprtju razstave je pozdravil vodja strokovne službe pri ZŠO Grosuplje Jernej Rojc. Povedal je, da je bila razstava ob 30. obletnici Olimpijskega komiteja Slovenije prvič na ogled 23. septembra lani, ob državnem prazniku dnevu slovenskega športa, v Ljubljani, veseli pa smo, da si jo bomo sedaj lahko ogledali tudi v naši občini. Olimpionik Miro Cerar nas je nato popeljal skozi zgodovino ustanavljanja Olimpijskega komiteja Slovenije-Združenja športnih zvez, pri katerem je pomembno vlogo igral tudi sam. Slikovito in podrobno je orisal napore in prizadevanja ob ustanavljanju, umeščanju in priznavanju OKS-ZŠZ v takratnem mednarodnem okolju. Takrat sta se soočali ideji o novi organiziranosti športa v Sloveniji, ali bi imeli enotno osrednjo organizacijo ali dve ločeni, športno zvezo in nacionalni olimpijski komite. Zgledovali smo se po ostalem svetu in tudi glede na to, da smo 2-milijonski narod, smo se odločili, da ustanovimo eno športno organizacijo, ki se danes imenuje Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. »Skrb organizacije tako niso samo olimpijske igre, samo olimpijski športi, 47 48 GROSUPELJSKI ODMEVI | Kultura Marec 2022 enakovredni so jim tudi vsi ostali športi. In poleg teh vrhunskih rezultatov, ki smo jim priča tudi dandanes, in na katere smo ponosni, se moramo zavedati tudi pomembnosti področja, tako imenovanega športa za vse. Gre pravzaprav za podlago, temelj, in če pogledamo te rekreativne dejavnosti, kako smo bogati, od tekanja, kolesarjenja, hribolazenja itn., smo, čeprav majhen, v resnici velik narod. Smo športni narod,« je dejal. Sicer pa je bila, ko je Jugoslavija razpadla, velika skrb, kako za naše športnike poskrbeti, da se bodo lahko udeležili svetovnih tekmovanj. Zimske olimpijske igre so se bližale že leta 1992, tako smo imeli malo časa in zavedali smo se, da dokler nismo priznani in člani Mednarodnega olimpijskega komiteja, se ne moremo nadejati, da se bodo naši športnice in športniki ter tudi paraolimpijke in paraolimpijci lahko pojavili na teh tekmovanjih. V ta namen so bili storjeni veliki podvigi. Že kmalu je bil imenovan Iniciativni odbor za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije, ki mu je tudi predsedoval. 15. oktobra 1991 pa je bil nato s slavnostnim podpisom Slovenske olimpijske listine ustanovljen Olimpijski komite Slovenije in uspelo nam je doseči, da je 5. februarja 1992 postal tudi polnopravni član Mednarodnega olimpijskega komiteja. Slovenski športniki so se tako lahko še istega meseca udeležili zimskih olimpijskih iger v Albertvillu v Franciji in nato tudi poletnih olimpijskih iger v Barceloni, kjer smo osvojili tudi prva olimpijska odličja v samostojni državi. Zbrane ob odprtju razstave je nagovoril tudi župan dr. Peter Verlič. Kot je že večkrat povedal, smo ponosni, da smo po zaslugi našega olimpionika Mira Cerarja in olimpijca Franca Škerlja tudi malo olimpijska občina. Predhodnemu govorniku pa je dejal, da bi se moral lotiti pisanja knjige o svojem delu, da je Slovenija bila v tistih časih tako hitro priznana tudi v športnem smislu, da so lahko naši športniki na športnih tekmovanjih že tako kmalu ponosno nosili slovensko zastavo. Sicer pa, šport se začne v občini. »Vsak velik športnik je enkrat majhen prvošolček, ki pride v osnovno šolo, ki gleda po televiziji velikega Mira Cerarja, ki mu je vzor, in želi telovaditi ali pa kolesariti, igrati nogomet, košarko, veliko je teh športov. Naloga občine je, da poskuša zagotoviti čim boljše pogoje, kar zadeva infrastrukturo,« je de- jal. »In v občini Grosuplje smo v zadnjih 10 letih, kar se tiče infrastrukture, veliko napravili. Kvadratni metri športnih in rekreativnih površin rastejo, predvsem za te mlade nadebudne Grosupeljčanke in Grosupeljčane, ki bodo morda nekoč stali tudi na velikih odrih olimpijskih iger, svetovnih prvenstev.« Povedal je še, da smo uspešno sprejeli dva pomembna podrobna prostorska načrta za šport in rekreacijo, za ureditev mestnega parka Koščakov hrib in Športnega parka Brezje, tako da bomo šport in rekreacijo v naši občini lahko razvijali naprej. Olimpijskemu komiteju Slovenije je ob njegovi 30. obletnici iskreno čestital ter mu zaželel veliko uspeha tudi v prihodnje. Direktor občinske uprave mag. Dušan Hočevar je dodal, da bomo na Koščakovem hribu že letos uredili veliko otroško igrišče in konkretno trim stezo med zdravstvenim domom in hotelom Kongo. Že od nekdaj pa se z županom zavzemata, da se šport in rekreacija širita tudi na podeželje. Veliko športnih oz. otroških igrišč po naših vaseh in krajih smo že uredili, letos pa bosta zgrajeni še novi igrišči v Veliki Stari vasi in na Veliki Ilovi Gori, na mestu, kjer je nekoč stala šola. Zbrani so si nato ogledali razstavo, ki prikazuje kratek pregled nekaterih zgodovinskih okoliščin in dogodkov ter osebnosti, ki so pomembno prispevale k temu, da se danes uvrščamo med ene redkih narodov v svetu, ki so prepoznali vlogo športa pri ohranjanju svoje samobitnosti. Razstava je sicer nastala v sodelovanju med Fakulteto za šport, OKS-ZŠZ in Regijsko pisarno OKS-ZŠZ Grosuplje ter Zvezo športnih organizacij Grosuplje. Pripravil jo je dr. Ivan Čuk, redni profesor na Fakulteti za šport, premierno je bila predstavljena ob lanskem prazniku dneva slovenskega športa, 23. septembra, v predsedniški palači. V galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je bila na ogled do 28. 2. 2022, po gostovanju v Grosupljem pa bo svojo pot nadaljevala še v druge slovenske kraje ter jo sklenila na 27. TAFISA svetovnem kongresu, ki bo potekal med 8. in 12. junijem v Portorožu, najpomembnejšem in največjem mednarodnem dogodku s področja športa, kar jih je doslej gostila Slovenija. Jana Roštan, foto: Brane Petrovič Kultura GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Koncert Glasbene šole Grosuplje ob slovenskem kulturnem prazniku Na koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je zazvenel v sredo, 2. februarja 2022, v šolski dvorani, so bile že tradicionalno izvedene samo skladbe slovenskih skladateljev. S tem spodbujamo mlade generacije glasbenikov k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Učenke in učenci Glasbene šole Grosuplje so izvedli skladbe Hrabroslava Volariča, Davida Beoviča, Rada Simonitija, Josipa Pavčiča, Benjamina Ipavca, Blaža Puciharja, Vitje Avsca, Petra Tovornika ter Vilka in Slavka Avsenika. Na koncertu so se predstavili pevke in pevci Jan Pleterski, Lara Zabukovec, Teja Zaletelj in Marija Grandovec, hornist Izak Kadunc, pianistka Lučka Perme, flavtist- ka Sara Ratajec, harmonikar Mihej Škulj, klarinetist Filip Smrečnik, trobentač Nejc Viršek ter baritonist Nik Kastelic. Njihovo umetniško izvedbo sta s klavirsko spremljavo dopolnili Darja Brcar in Evelin Legović. Točke so odlično pripravili učiteljice in učitelji Polona Kopač Trontelj, Robert Petrič, Lovorka Nemeš Dular, Nikolina Kovač Juvan, Primož Kranjc in Mitja Dragolič. Helena Potočnik, za Glasbeno šolo Grosuplje Fotografije: Nikolina Kovač Juvan, Robert Petrič Koncert v spomin Romanu Gačniku, učitelju trobil na Glasbeni šoli Grosuplje “Kako si, soseda?” me je Roman praviloma prijazno nagovoril, kadar sva se srečala na šoli in izmenjala nekaj besed, ki so naredile dan lepši. Kot ta pozdrav dragega kolega pa pogrešam tudi – njegove ključe! V zborničnih vratih. Sodelavci smo vedeli, da jih je v vsakodnevnem hitenju precejkrat pozabil, že kje, največkrat pa tam, kjer smo se srečevali, torej v vratih naše zbornice. »Čigavi so tile ključi?« »Ah, verjetno so Romanovi!« Sedaj jih ni več … Sosed, pogrešam te. Viktorija Sodelavci, prijatelji in učenci smo se v torek, 15. februarja 2022, v Jakličevem domu na Vidmu s koncertom spomnili našega prezgodaj preminulega sodelavca, odličnega glasbenika in pedagoga ter prijatelja Romana Gačnika. Roman Gačnik Roman je bil poseben »patron«. Doštudiral je trobento, a je ni igral, rad je imel bariton, pa ga ni vadil. Odlično je igral harmoniko in klavir, a na naši šoli se je preživljal z učenjem kljunaste flavte in trobil ter s korepeticijami svojih učencev. Rad je zamujal. Bolje rečeno, ni zamujal, ampak se mu je zmeraj mudilo. Nikoli, prav nikoli se ni z nikomer hudo sporekel, ni kuhal zamer, še jezil se ni pogosto. Zase ni zahteval veliko, pravzaprav premalo, omare v svoji učilnici ni dočakal ... Pozabljal je note, pa saj smo to vedeli in imeli pripravljeno rezervo. Razdajal se je vsem in povsod, največ svojim učencem. Malokdo je opazil, še manj cenil. Njegov smeh je bil glasen in nalezljiv, dobra volja je kipela, kjerkoli se je pojavil. Kar naprej je potreboval kašno uslugo, a je bil zanjo iskreno hvaležen in se je znal odkupiti, če ne drugače z domačimi češnjami, s paradižnikom, tistim ta stare sorte, ki se več 49 50 GROSUPELJSKI ODMEVI | Kultura Marec 2022 ne dobi, pa s solato z domačega vrta. In s širokim nasmehom, ki zleze pod kožo. Ni ga med nami, ki bi ga zlahka pozabil. Nenadomestljiv v njegovem primeru ni fraza, ampak boleča realnost. Roman, težko nam je brez tebe. »Sem spet malo pozen, pa pozabil sem Porretov Concertino, daj pošlji mi ga. Veš kaj, raje ga kar sprintaj, prosim, pridem sproti iskat, pa še eno kavo mi skuhaj, no, če lahko, saj veš, brez mleka ...« Vem, Roman, vem, dobiš kavo in kopije so pripravljene že od zadnjič, sem si naredila zalogo. V bistvu imam na računalniku mapo z imenom Roman, za tvoje note, da jih ne iščem vsakič sproti … Roman, pusto in prazno je brez tebe. Nina V torek, 15. februarja 2022, v večernih urah, kmalu po koncertu Romanu v spomin, nas je v 84. letu življenja zapustil še sodelavec v pokoju, dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Grosuplje in učitelj trobil Franc Korbar – Cac. Iskreno sožalje vsem njegovim. Za Glasbeno Grosuplje pripravila Robert Petrič in Nina Kaufman Učitelji trobil GŠ Grosuplje, od leve Vladimir Škrlec, pokojna Franc Korbar Cac in Roman Gačnik, Robert Petrič Pustni nastop na Glasbeni šoli Grosuplje Pustni nastopi so na Glasbeni šoli Grosuplje že postali tradicija. Na matični enoti se je v sredo, 16. februarja 2022, kar trlo mask, nastopilo jih je šestindvajset! Tako zelo smo si končno želeli nastopiti v živo. Tigrčki, panterji, pajaci, gangsterji, čarovnice … so v prvem delu predstavili skladbe za klavir, citre, violino, flavto, violončelo, rog in pozavno. V drugem delu so maškare nastopile s klavirjem, harmoniko, trobento, fagotom in z violončelom, pridružila se jim je tudi solopevka. S skupnimi močmi smo odganjali zimo in korono. Uspelo nam je! Jasna Rojc, za Glasbeno šolo Grosuplje Fotografije: Robert Petrič Kultura / Društva GROSUPELJSKI ODMEVI | Razglednice Letni koncert Marec 2022 MePZ Grosuplje VABI k sodelovanju nove pevke in pevce. Omejitveni protikoronski ukrepi se sproščajo in MePZ Grosuplje (prej MePZ U3) začenja novo pevsko sezono. Zbor vodita zborovodkinja Gabrijela Cedilnik in korepetitor Primož Cedilnik. Radi bi osvežili in okrepili naše vrste, zato potrebujemo nove ženske in moške glasove. Radi in lepo pojete? Pridružite se nam, družbi prijetnih in veselih ljudi. Kulturni dom Grosuplje 9. april 2022 ob 19.00 Ženska vokalna skupina Brinke Za podrobne informacije pokličite predsednika zbora Mira Gaveza na telefon 041 352 760. Vaje imamo vsak torek, ob 10. uri, v Kulturnem domu Grosuplje. Naredite prvi korak, ostale bomo delali skupaj. Prisrčno vabljeni. Gosti: Moški pevski zbor Šmarje-Sap Glasbeni atlas Se še spomnite tistega 9. novembra izpred treh let, ko je, ob 20-letnici ŠK Groš, v Grosupljem odmeval glas skupin S.A.R.S, Mi2, Lumberjack in Zgrešeni primeri? Nestabilne razmere zadnjih let so nam onemogočile ponovitev tega koncerta, letos pa se nam je zopet nasmehnila sreča. Študentski klub Groš, ki pod svojim okriljem združuje študente in dijake občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, letos praznuje 23. obletnico delovanja in ob tem prirejamo večerni koncert z imenom Glasbeni atlas. Dogodek bo potekal v soboto, 23. aprila 2022, pod prireditvenim šotorom pri Gasilskem centru Grosuplje. Na koncertu bodo nastopile znane uveljavljene glasbene skupine ter sveže zasedbe. Na začetku večera bodo na Groš-ev oder stopile lokalne oz. manj uveljavljene glasbene skupine, med njimi tudi lokalna skupina Tommy and the Easy Peasies ter mlada zasedba Babooni, sledili pa jim bosta znani zasedbi Koala Voice in Joker Out. Za zaključek večera bo poskrbel mladi DJ Porth Nole. Karte so že v prodaji, na voljo so na spletni strani mojekarte.si ter na bencinskih servisih Petrol in OMV. Groševci pa si lahko cenejšo vstopnico zagotovite na uradnih urah, te se še vedno ostaja- jo v ustaljenih terminih, in sicer: v Grosupljem ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. V letošnje praznovanje ob obletnici delovanja Študentskega kluba Groš želimo vključiti tudi dobrodelnost, zato bomo od vsake prodane karte donirali 1 € Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje. Vse prav lepo povabimo k obisku koncerta in se vidimo na Glasbenem atlasu! facebook: Groš študentski klub nstagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK Groš 51 52 GROSUPELJSKI ODMEVI | Društva / Šport Marec 2022 Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Občino Grosuplje vabi na 6. DRŽAVNO RAZSTAVO IN OCENJEVANJE ŠUNKE V TESTU Razstava bo na ogled v petek, 18. marca 2022 med 15.00 in 18.00 uro, v prostorih Družbenega doma Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje. Podelitev priznanj s kulturnim programom bo v petek, 18. marca 2022 ob 18.00 uri. VLJUDNO VABLJENI! Članska ekipa Ženskega košarkarskega kluba Grosuplje drugič zapored na zaključni turnir pokala članic Začetek novega leta je zaradi epidemiološke slike povsod prinesel polno izzivov in tudi mi se jim nismo izognili. Trenerji vseh selekcij so se poleg poškodb igralk morali spopadati še z njihovo izolacijo in karantenami. V januarju so naša dekleta, od najmlajših do članic, v okrnjenih postavah odigrala samo devet tekem. Zato pa je bil zaradi prestavljenih tekem toliko bolj pester februar. Najbolj nestrpno smo čakali na četrtfinalno povratno tekmo pokala članic v domači dvorani. Naši ekipi je žreb za nasprotnice v četrtfinalu določil ekipo Pro-Bit Konjice. Na prvi tekmi, ki se je v decembru odigrala v Konjicah, so si naša dekleta priborila pomembno zmago s 16 točkami prednosti. Na povratni tekmi so bile sicer boljše Konjičanke, vendar pa so naša dekleta poskrbela, da razlika ni bila prevelika. Pred sezono postavljeni cilj, uvrstiti se na zaključni turnir, je bil dosežen že drugič zapored. Na zaključnem turnirju, ki je potekal 5. in 6. marca v ŠD Lukna v Mariboru, so naše članice boj za pokal končale v polfinalu, saj je bila favorizirana Cinkarna Celje premočan nasprotnik. Dekleta so polfinalno tekmo odlično odprla, saj so nasprotnice do prvih točk prišle šele v četrti minuti srečanja, povedla pa šele proti koncu prve četrtine. V nadaljevanju tekme so Celjanke držale vodstvo, vendar se naša dekleta niso predala. Z borbeno igro so se nasprotnicam na le 4 točke približala v začetku tretje četrtine in tako dala vedeti, da znajo tudi presenetiti. Na koncu je zmago s 75:60 slavila Cinkarna Celje, ki je nato v finalu premagala ekipo kranjskega Triglava. Na našo zaradi poškodb oslabljeno ekipo smo vseeno ponosni, saj je na parket stopilo le osem igralk. Dobro delo naše članske ekipe se pozna tudi na državnem prvenstvu, saj je prvi del tekmovanja zaključila na odličnem tretjem mestu. V marcu se po dveh letih veselimo tudi prvih tekem naših najmlajših deklic selekcije U11, ki pridno trenirajo pod taktirko Ane Hrbljan. Od svojih prvih razigranih košarkarskih korakov v septembru so zdaj pripravljene, da te korake prikažejo tudi pod koši proti vrstnicam iz drugih ekip naše domovine. Vse ljubitelje košarke vabimo, da naša dekleta po sprostitvi ukrepov zopet podprete s tribun. ŽKK Grosuplje Šport GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Nogometni klub Brinje vse bližje drugi ligi Štirje igralci kadetske ekipe, Aleks Ristić, Vid Hojč, Anel Islamagić in Andraž Miklič, so februarja dobili vpoklic na zbor reprezentance U17, ki je opravila sklop priprav v Poreču. Aleks Ristić in Vid Hojč sta skupaj z reprezentanco pilila formo tudi za prihajajoče kvalifikacije za evropsko prvenstvo in zaigrala proti izbrani vrsti Latvije, ki so jo naši premagali z rezultatom 5:3. Prve selekcije višjih letnikov in člani so že bili na tradicionalnih pripravah na novo sezono v Umagu, kamor se konec meseca odpravljajo tudi mlajše selekcije. Barve NK Brinje je okrepil vezist Matej Verstovšek, članom se je pridružil tudi krilni napadalec, 29-letni Ljubljančan Milan Đajić. »Pomembno je, da imamo ambiciozne nogometaše, ki si želijo napredka in si želijo zmagovati. Kakšni športniki pa bi bili, če bi tem fantom govorili, da je vseeno, če tekmo izgubiš ali dobiš? Seveda rezultat nikakor ni edino merilo uspešnosti nogometne šole, a vsekakor tudi ni zanemarljiv. Za zdaj lahko rečem, da smo tako z rezultatom kot tudi z razvojem igralcev zadovoljni. Vedno pa si postavljamo nove cilje v obeh segmentih in nikoli nismo zadovoljni z doseženim. Pred nami je še ogromno izzivov,« je povedal glavni trener Goran Markovič, ki je s člani po koncu jesenskega dela Uvrstitev v drugo ligo bi klub potisnila še stopničko višje v kakovosti in prepoznavnosti nogometne šole. trdno obstal na 1. mestu 3. slovenske nogometne lige zahod, njegovo moštvo pa postaja resen kandidat za napredovanje v 2. SNL. »Uvrstitev v drugo ligo je že dolgo naša tiha želja, ne pa tudi obsesija. V nogometu je tako, da težko kaj storiš čez noč, zadeve morajo dozoreti. Naša članska ekipa je že nekaj let v vrhu 3. SNL zahod. Po naravni poti prihaja trenutek, ko bomo dozoreli tudi za preboj med drugoligaše. V klubu bomo storili vse, da bo imela ekipa za naš nivo maksimalne pogoje za napad na prvo mesto.« Markovič izpostavi tudi mladost igralcev, saj so stari 20 let ali manj, »imamo Prihaja Grosuplje open 2022 Aprila bo grosupeljski šport ponovno zaznamoval dogodek, o katerem se glas vije po Sloveniji in čez njene meje. V športnem parku Brinje bodo izpeljali nogometni turnir za mlajše selekcije, ki ga je v časih pred korono zaznamovala tudi mednarodna udeležba. Tudi letos se ne bodo izneverili tradiciji, pravi trener Borut Kolarič. »Imamo že potrjene ekipe iz okoliških držav. Poleg tega bodo na turnirju sodelovale praktično vse velike slovenske nogometne šole, turnir U8 pa je namenjen predvsem za klube iz regije.« Turnir Grosuplje open je zasnovan tako, da je prijazen predvsem otrokom, zaradi hitrega poteka tekem in dogajanja na več prizoriščih hkrati pa tudi trenerjem, staršem in ostalim gledalcem. »Veliko število igrišč in omejeno število ekip omogočata, da ni dolgega čakanja ekstremno mlado in ambiciozno člansko moštvo. Ogromno fantov je igralo v naših mladinskih kategorijah.« Zagotovo bi bil preboj med drugoligaše pomemben dosežek in odskočna deska za vse ostale selekcije grosupeljske nogometne šole. »Na ta način namreč lahko ponudimo našim mladim igralcem naslednji korak v razvoju in čim prejšnje igranje na kakovostnem nivoju članskega nogometa.« Že zdaj so posamezne ekipe v odlični poziciji, mladinci in kadeti so v vrhu 1. SML, dobro kaže tudi starejšim dečkom, ki s prebijajo proti vrhu lestvice. Barbara Pance 53 54 GROSUPELJSKI ODMEVI | Šport Marec 2022 med tekmami, da vse ekipe odigrajo veliko število tekem in da turnir ne traja cel dan. Vse te stvari udeleženci cenijo in se radi vračajo nazaj v Grosuplje. Prijave za letošnji turnir so tako v enem tednu že polovično zasedene, zanimanja je ogromno,« vračanje v stare športne tirnice pozdravlja trener Kolarič. Tudi lani so kljub koroni uspeli spraviti pod streho odmevno srečanje, letos pa so vsi ukrepi odpadli. »Lani smo turnir prilagodili razmeram in uspeli izpeljati prijeten dogodek, ki so ga predvsem otroci zelo potrebovali. Letos spet ciljamo na maksimalno število ekip in pester spremljevalni program, tako da bo v primeru ugodnega vremena turnir nepozaben.« Sedem klubskih selekcij Obiskovalci stadiona bodo lahko letos opazili precej novosti in izboljšav. »Kar se infrastrukture tiče, nam je v zadnjem letu uspelo dodatno urediti glavno igrišče z naravno travo, dobili smo nove kontejnerje za garderobe in sanitarije, urejen je osrednji dvoriščni prostor kluba. Glede samega turnirja pa udeležencem pripravljamo nekaj prijetnih presenečenj,« Kolarič do začetka, 24. aprila, še ostaja skrivnosten. Na turnirju bo sodelovalo sedem klubskih selekcij, kar Igrišča bodo polno zasedena. pomeni približno 160 otrok iz NK Brinje. »Sam turnir je bil zasnovan predvsem v želji zagotoviti klubskim otrokom zabavno, tekmovalno in družabno izkušnjo. Za tak dober namen tudi nam odraslim ni težko priskočiti na pomoč pri organizaciji.« In prav starši so tisti, ki lahko dajo piko na i prireditvi z mednarodnim dometom. »Turnirja Grosuplje open ne bi mogli speljati brez pomoči in sodelovanja staršev. Gre za prevelik dogodek, da bi se ga lahko lotili izključno člani uprave kluba in trenerji. Delovni dan na turnirju je lahko tudi zabaven in zanimiv in ve- dno poizkušamo organizacijo prilagoditi tako, da tudi starši uživajo v dogodku.« Zato poleg tradicionalnega srečelova pripravljajo še kup zanimivosti. »Nekaj stvari je seveda odvisnih od vremena, bodo pa obiskovalci lahko preizkusili svoje znanje v nogometnih spretnostih, se ohladili z vodnimi igrami in posladkali z različnimi prigrizki,« pravi Borut, ki v imenu kluba vabi, da se večdnevnega nogometnega dogodka udeležite v čim večjem številu in podprete male grosupeljske nogometaše. Barbara Pance Razpisi in splošne objave GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Nasveti za večjo varnost motoristov Koristni napotki voznikom enoslednih motornih vozil. Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. Spomladi se po »zimskem spanju« na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neučakani sedejo na motor ob prvih sončnih žarkih, ko razmere na cesti še zdaleč niso idealne. Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskočite priprav. Zelo pomembno je, da lahko motor- no kolo vozijo le osebe, ki posedujejo veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije, saj lahko policisti v nasprotnem primeru na podlagi 23. člena ZPrCP opravijo zaseg motornega vozila. Vozniki motornih koles in mopedov! • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte. • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. • Ne pozabite na oblačila s ščitniki. • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih. • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik. • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Javno komunalno podjetje Grosuplje, d. o. o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje, vabi zainteresirane kandidate k prijavi na prosto delovno mesto: POGREBNIK-VZDRŽEVALEC POKOPALIŠČA - M/Ž Opis delovnega mesta: • izvajanje pogrebne dejavnosti, kot je organizacija in izvajanje pogrebnih slovesnosti, izvajanje storitev v zvezi s pokojnikom in prevozi s pogrebnim vozilom; • izvajanje pokopališke dejavnosti, kot so strojni in ročni izkop jam, vzdrževanje in urejanje pokopališč; • izvajanje dnevnega pregleda in priprave pogrebnega vozila, redno vzdrževanje in čiščenje vozila, skrb za pravočasno servisiranje in delovanje vozila, kot tudi opravila v zvezi s tehničnim pregledom in registracijo vozila; • izvajanje ostalih nalog procesa dela delovnega mesta, po nalogu nadrejenega delavca, ki ustrezajo zanju in strokovni usposobljenosti delavca. Zahteve: • stopnja izobrazbe - srednja poklicna oz. podobna izobrazba (izobrazba po Klasius: 140 srednja poklicna, 0520 Okolje (razen okoljevarstvene tehnologije podrobneje neopredeljeno); • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja. • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah. • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku). • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. Damjan Lenček, pomočnik načelnika • komunikacijske spretnosti in sposobnost pozitivnega odnosa do naročnikov in uporabnikov storitev; • poznavanje predpisov s področja dela; • vozniški izpit B kategorije; • zahtevane delovne izkušnje: 6 mesecev; • zaželeno je, da ima kandidat izpit za upravljanje strojev težke gradbene mehanizacije in vozniški izpit C kategorije. Nudimo razgibano in terensko delo na območju delovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, s stimulativno nagrado za opravljeno delo. Pogodbo o zaposlitvi z izbranim kandidatom se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s poskusnim delom dveh mesecev. Način prijave kandidatov: Kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti na: zaposlovanje@jkpg.si Za več informacij glede zaposlitve in delovnega mesta lahko zainteresirani kandidati pokličejo na tel. št. 01 788 89 11 in 031 646 888. 55 56 GROSUPELJSKI ODMEVI | Spomini in zahvale Marec 2022 V spomin LUČKA KOŠČAK, 26. 4. 1957 – 21. 1. 2022 » ...umetnik je človek, ki ljubi brezkončno, pa to še ni zadosti.« (J. Beuys) Še vedno ne morem prav dojeti, da smo se morali posloviti od Lučke Koščak, enkratne umetnice, dragocene prijateljice in srčne Ženske. Odšla je še polna veselja do življenja in načrtov za svojo ustvarjalno in življenjsko pot. O Lučki težko pišem v preteklem času. Ta ne ustreza Lučkini brezmejni radosti do življenja in ustvarjanja, njenemu iskrivemu značaju, njeni odprtosti, radovednosti, zanimanju za ljudi, njeni empatičnosti in radoživosti. Vsestranska umetnica, kozmopolitka, mati in babica je ena najbolj plemenitih in darežljivih oseb, kar sem jih kdaj poznala. Rojena leta 1957. Osnovno šolo obiskuje v Grosupljem, nato pedagoško gimnazijo v Ljubljani, kjer se kasneje vpiše na študij jezikov na Filozofski fakulteti. Še zelo mlada prvič postane mati in začne poučevati angleški jezik v Motovunu; kasneje poučuje v Ljubljani. Spozna, da ima veselje in talent za umetnost, pusti službo in se vpiše na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Po prvem letniku svoje umetniško šolanje nadaljuje in zaključi na École Supérieure d'Arts Visuels v Ženevi, kjer kasneje opravi še specializacijo iz kreativnosti na smeri tridimenzionalnega izražanja, in se tam tudi ustali. Odtlej je njeno življenje razpeto med Plešivico pri Grosupljem in Ženevo, delo pa jo vodi širom po svetu. Od leta 1988 razstavlja, sodeluje na delavnicah, organizira delavnice za odrasle in otroke. Delo in potovalna strast jo vodita na vse strani sveta, najraje pa se vrača v Indijo. Njeno življenje je v nenehnem gibanju med Slovenijo in Švico, med delom in družino, med biti hči ostarelih staršev in umetnico, med prostovoljstvom in umetniškim angažmajem. Je vsestranska umetnica, katere delo lahko zasledujemo po vsem svetu. Vsa Lučkina umetniška dela so nadvse komunikativna, saj lahko obstajajo in zaživijo samo v interakciji z gledalcem. Nastajajo in ostajajo v različnih kulturnih okoljih, zato je nujno, da imajo splošno človeške in občestvene značilnosti. Tudi zato ji je najbolj blizu javna plastika, ta najbolj izpolnjuje Lučkina umetniška hotenja. Namen javne plastike je biti v uporabo ljudem, da se je lahko dotaknejo, ob njej sedijo, čustvujejo, se igrajo, jo kakorkoli posvojijo. Ustvarja v glini, kamnu, betonu, ledu in drugih naravnih materialih. Je mojstrica modeliranja, portreta v kamnu in glini. Za svojo dušo izdeluje male skulpture, ki največkrat nimajo specifičnih portretnih lastnosti, še najbolj spominjajo na angele, meni pa vedno delujejo kot utelešenja Lučkine dobrote. Njeni Angeli ne poseljujejo samo zemlje, najdemo jih tudi na dalmatinskem morskem dnu, kjer v zelenilu morske vode spremljajo potapljače in mornarje. Tri monumentalne doprsne Angele podari Grosupljemu in sproži akcijo Grosuplje mesto kipov. Ob otvoritvi nove šole v Žalni, ki jo je tudi sama obiskovala, na klopi pred šolo naredi kipa sedečih deklice in dečka. Leta 2011, z razstavo v Mestni knjižnici Grosuplje, skuša svojo malo plastiko približati tudi slovenskim sokrajanom. Ni nenavadno, da se Lučka v devetdesetih aktivno vključi v prostovoljno humanitarno delo z begunci, saj ve, kako je biti tujka v neki deželi. V Ženevi pred stavbo ZN leta 1991 organizira protivojne proteste in se vključi v humanitarno delo z bosanskimi otroki in ženskami v Švici in Sloveniji. Visoki komisariat za begunce pri ZN jo leta 1997 pošlje kot opazovalko v Ruando. Aktivna je tudi v Združenju ženevskih Slovencev in piše za Ženevske novice. Leta 2014 se preseli nazaj na Plešivico, kar pa je zanjo le sprememba stalnega naslova. Njeno življenje se še nič ne umiri, saj je na vrhuncu svoje ustvarjalne moči, o čemer pričajo odmevne razstave in projekti, kot so na primer: Vešče, Galerija Krško, 2017, Podvodni angel, otok Lisac, Sveti Juraj, Hrvaška, 2018 in Bojevnica, Galerija Muzeja NOB Tržič, 2020. Nimam besed, ki bi povedale, kako bomo Lučko pogrešali - kot umetnico v svetu sodobnega kiparstva in kot ljubezni in veselja polno razdajajočo se Žensko. Manjkala bo sinovoma in vnukom, na katere je bila ponosna in vesela. Pogrešali jo bomo prijatelji in znanci, ki nas je oplazila svojo prekipevajočo veselo energijo. Ostane nam tolažba, da smo jo poznali, da nam je namenila svojo pozornost, prijateljstvo, ljubezen. Da je bil to dragocen, dober čas, in ta nam bo ostal za vedno. Mag. Breda Škrjanec Foto: © Tone Stojko, 2017 Leta 1996 sem v kiparski galeriji Latobia v Ljubljani srečala visokega gospoda v pražnji kmečki obleki in robustnih čevljih, ki si je pozorno ogledoval razstavljene skulpture. Zapletla sva se v pogovor in gospod je z občutkom za lepoto podajal svoja opažanja o razstavljenih delih. Skozi pogovor sva prišla do tega, da je njegova hčerka akademska kiparka Lučka Koščak ter da živi v Švici. Tako sem »srečala« kiparko prvič. Poleti 2021 sva se pogovarjali v Ljubljani, na petkovem protestu kolesarjev. Povedala mi je, da so ji zdravniki pred kratkim ugotovili raka. Ampak z njej lastnim optimizmom in vedrino je rekla, da se bolezni ne bo prepustila in da jo bo premagala. Takrat sem jo srečala zadnjič. Vmes se je zvrstilo veliko, zelo veliko dogodkov. Srečali sva se konec devetdesetih let na Kiparski razstavi v ljubljanskem Magistratu. Na teh razstavah je sodelovala kar nekaj zaporednih let in bila prejemnica ene od nagrad. Zbližali sva se ob pripravi njene razstave monumentalnih kipov Reminiscence v Ljubljani leta 2002. Lučka se je lotila projekta, ki se je zdel za žensko povsem neuresničljiv. Narediti velike kipe - visoke in široke 3 m ter debele 1,5 m - iz cementa! Dela se je GROSUPELJSKI ODMEVI | lotila v betonarni, kjer je na kovinsko konstrukcijo ročno nanašala beton z vezivi, plast za plastjo. Po mesecu dela so bili kipi razstavljeni na travniku pred Gruberjevo palačo v Ljubljani. Postavitev je posnel fotograf Tone Stojko, ki je avtorico zvesto spremljal celo njeno kariero. Kipi so bili deležni izredne pozornosti, saj do takrat v mestu še ni bilo monumentalne postavitve, ki bi hkrati izražala toliko eteričnosti in spokojnosti. Po razstavi so bili kipi preneseni v Grosuplje, kjer stojijo še danes. »Rada imam javne skulpture, ki se jih lahko vsak dotakne …«. V Mariboru na Vrbanskem platoju stojijo še trije monumentalni Angeli. Pred osnovno šolo v Žalni sedita deček in deklica v naravni velikosti, odlita v bron, in otroci posedajo ob obeh skulpturah. Eden njenih zadnjih kipov je Podvodni angel, ki so ga leta 2018 potopili v Svetem Juraju na Hrvaškem, ob otočku Lisac na globino 15 metrov. Na dnu so ga učvrstili v pokončnem položaju in tako ga sedaj lahko občudujejo le dobri potapljači. Ko sem zagledala to skulpturo, se mi je zdelo, da vidim Lučkin portret. Kiparka je razstavljala svoja dela od Evrope do Amerike in Kanade. Njene skulpture krasijo javne površine po Evropi. Veliko njenih kipov si je mogoče ogledati Tudi nas v kolektivu PŠ Žalna je dosegla žalostna novica o prezgodnjem odhodu naše sokrajanke in kiparke Lučke Koščak. Radi bi se ji zahvalili, ker je naši novozgrajeni šoli leta 2008 podarila bronasta kipca dveh otrok – dečka in deklice, ki nas vsak dan spremljata ob prihodu in odhodu iz šole. Lučka je bila ustvarjalna umetnica, ki je svoj pečat pustila tudi tako, da se je vedno Marec 2022 57 na internetu ter youtubu. Lučka Koščak je ustvarjala in živela intenzivno, v Sloveniji, v Švici, po Evropi in svetu. Med vojno se je vključila v humanitarne projekte in delala z bosanskimi otroki. V Švici se je posvečala ženskam - begunkam. Začela je delati za Visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Poslali so jo kot opazovalko v Ruando, kjer je videla, da večino sredstev porabijo za prostovoljce, za žrtve in nemočne pa ostane le drobiž. Zaradi tega spoznanja je to dejavnost, zelo razočarana, že po dveh mesecih opustila. Lučka je prirejala razstave, tečaje kiparstva, pogovore. Bila je urednica Ženevskih novic - glasila Združenja ženevskih Slovencev. Ljubila je potovanja in radovedno opazovala življenje, čudež stvarstva, kot je rada rekla. Lučka Koščak je bila poseben človek. Izžarevala je toplino, ljubezen in dobroto. Svojo pozitivno energijo je predajala naprej. Kot »angel« nam bo za vedno ostala v spominu. Kdor jo je poznal, je bil srečen človek, kajti takšnih ljudi, kot je bila Lučka, na svetu ni veliko. odzvala na povabilo naše šole in pripravila delavnice za starše ali otroke. Njen prispevek za šolo in kraj cenimo in smo ji hvaležni za njeno vsestransko umetniško delovanje. Lučka, naj te angeli, ki si jih tako rada upodabljala, spremljajo v večnosti. Počivaj v miru. Kolektiv podružnične šole Žalna Staša Kokot Vir: Google/Mapio.net Spomini in zahvale 58 GROSUPELJSKI ODMEVI | Spomini in zahvale Marec 2022 V 77. LETU SE JE POSLOVIL DR. MIHAEL GLAVAN, dolgoletni odgovorni urednik Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje ter Domoznanske zbirke Dr. Mihael Glavan je bil vsestransko ustvarjalna osebnost, z izjemno širino delovanja, ki ga je odlikovala tenkočutna skrb za slovenski jezik, literaturo in kulturo ter pripadnost domačemu prostoru. Sodi med najvidnejše strokovnjake in poznavalce na področju književnosti in zgodovine slovenske knjige. Poklicno pot je začel kot učitelj slovenskega in angleškega jezika na Grosupljem in v Stični ter jo nadaljeval kot profesor in ravnatelj stiške gimnazije. Deloval je tudi na Zavodu za šolstvo pri pripravi učnih načrtov za poučevanje slovenskega jezika in književnosti, bil avtor in urednik serije dokumentarnih filmov o slovenski književnosti ter soavtor učbenikov. Od leta 1983 pa do upokojitve v letu 2006 je bil predstojnik Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Po upokojitvi je z nezmanjšano energijo z vsem bogastvom svojega znanja in vedenja, zavzetosti in delavnosti nadaljeval s pisanjem, predavanji, urednikovanjem. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi društva Rastoča knjiga in pripravil odmevne razstave ter predavanja doma in v tujini. Eno od težišč Glavanovega uredniškega in literarno zgodovinskega dela od leta 2012 dalje je bila obsežna rokopisna zapuščina Edvarda Kocbeka. Bil je cenjen raziskovalec in izjemen strokovnjak na področju srednjeveške- ga in sodobnega rokopisnega gradiva. Kot urednik in pisec je s posebno skrbjo in predanostjo pripravljal faksimile slovenskega srednjeveškega slovstva (Brižinski spomeniki, Stiški rokopis) in monografije slovenskih avtorjev (Trubarja, Dalmatina, Prešerna, Gregorčiča, Jakliča, Jurčiča, Zorca, Finžgarja, Maistra idr.). Ob 1000-letnici Brižinskih spomenikov in ob pridružitvi Slovenije EU se je v našo kulturno zgodovino zapisal z odmevno razstavo Rojstni list slovenske kulture, na kateri so bili predstavljeni najpomembnejši slovenski knjižni spomeniki: Brižinski, Rateški, Stiški in Čedadski rokopis. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi Čopovo diplomo, nagrado Kalanovega sklada, red za zasluge za izjemen prispevek k promociji slovenske pisne dediščine doma in na tujem. Bil je tudi častni občan občine Ivančna Gorica. Dr. Mihael Glavan je bil vseskozi de- javen na raziskovalnem, založniškem, publicističnem, razstavnem, predavateljskem, bibliotekarskem ter tudi domoznanskem področju. Kot strokovnjak je poudarjal, da je naša področna gospodarska, politična in kulturna zgodovina s sočasnim delovanjem in pomembni posamezniki s svojimi dosežki del državne in nacionalne identitete. Ozaveščal nas je, da državni okvir lahko samo selektivno, včasih tudi pomanjkljivo, upošteva naše posebnosti, zato moramo za njihovo prepoznavanje, vrednotenje in ohranjanje dodatno skrbeti na lokalnem, področnem nivoju. Dr. Mihael Glavan je bil glavni urednik Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, ki ga je s posebno skrbjo in predanostjo urejal vse od leta 1990, ter Domoznanske zbirke, v kateri je izšlo enajst knjig, pri katerih je sodeloval kot urednik, pri dveh pa tudi kot avtor, in sicer z naslovoma Ivan Zorec ter Naš Jurčič. Sredi uredniškega dela in načrtov za izid 32. številke Zbornika in pripravami na novo knjigo v domoznanski zbirki o Tonetu in Francetu Kralj ga je doletela nenadna smrt. V našem spominu bo ostal kot ambasador slovenske literature in kulture v domačem prostoru in na tujem ter izjemen strokovnjak in odličen sodelavec. Mestna knjižnica Grosuplje Franc Korbar (30. 5. 1938–15. 2. 2022) – nekrolog V 84. letu starosti je umrl znani slovenski trobentač Franc Korbar, kralj trobente. Franc Korbar – Cac, skladatelj aranžer, pevec, trobentar in pedagog se je rodil 30. 5. 1938. Nadimek Cac se ga je prijel že v rosnih otroških letih, ko svojega imena Franc še ni znal izgovoriti. Glasbena pot Ljubljančana Franca Korbarja se je začela, ko je imel osem let. Najprej se je učil igranja na violino. Ob gledanju ameriških filmov pa se je navdušil za trobento. Po končani glasbeni šoli je začel kot trobentač sodelovati z različnimi plesnimi orkestri, imel je komaj 17 let, ko je že zaigral v plesnem orkestru ljubljanskega Tabora. V njem se je dobro znašel, saj z bra- njem not ni imel težav. Študij je sicer posvetil glasbi, a je postal tudi absolvent na pravni fakulteti. Glasbeno pot je začel pri Veselih planšarjih, nadaljeval jo je s Slovenskim instrumentalnim kvintetom. Leta 1968 je s svojim ansamblom uglasbil nam vsem poznan valček DOMOVINA na besedilo slovenskega pesnika Simona Jenka. Zagotovo je to ena najlepših domovinskih pesmi. Leta 1997 je postal ravnatelj Glasbene šole Grosuplje, kjer je že od leta Spomini in zahvale GROSUPELJSKI ODMEVI | 1989 poučeval trobila. Uvedel je pouk oboe, citer, orgel, diatonične harmonike, violine, čela ter z nakupom večjega števila godal spodbudil širitev godalnega oddelka. To je pripomoglo k temu, da je leta 1998 šola končno dobila godalni orkester, ki ga je vodil Edvard Adamič. V šolskem letu 1997/98 je bil ustanovljen tudi big band, ki ga je vodil Braco J. Doblekar. Pihalni orkester šole je prevzel Vladimir Škrlec. V predšolski glasbeni vzgoji so začeli po- učevati Orffov inštrumentarij, kasneje (leta 2000) pa je Glasbena šola Grosuplje že organizirala 5. državno srečanje Orffovih skupin iz Slovenije. Ravnateljeval je do leta 2006. Ko se je upokojil, je napisal učbenik za trobento ter tri albume pesmi za trobila in klavir, dragocene priročnike za poučevanje mladih glasbenikov v glasbenih šolah. Franc Korbar je ustvaril preko 500 avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glas- Marec 2022 bene priredbe za različne orkestre, do zadnjega pa je bil član veteranske pihalne godbe Vevče, v kateri pa ni igral trobente, ampak bariton. Utihnila je njegova trobenta in njegov žametni glas nas ne bo več razveseljeval. Ostal pa bo v našem spominu kot glasbenik, pevec in pedagog, ki je usmeril na glasbeno pot marsikaterega mladega glasbeno nadarjenega Grosupeljčana. Marija Samec Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama, za vse življenje. (Tone Pavček) ZAHVALA Spomini in zahvale Poslovila se je naša draga mama, babica, prababica in tašča DANIJELA - DANICA HUČ (27. 7. 1927–15. 2. 2022) iz Gajnič. Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, vsem duhovnikom za večletno oskrbo, župniku dr. Bojanu Korošaku za ganljiv pogreb in sv. mašo, vsemu osebju iz Doma starejših občanov Ljubljana - Šiška za oskrbo, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti v slovo. Bila je zlata mama! Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami v trenutkih žalosti. Mami, pogrešali te bomo. Žalujoče hčerke Slavica, Darinka in Nevenka z družinami ter Cvetkini otroci Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... (M. Kačič) Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA V tiho večnost je odšel naš ljubljeni mož, oči, brat, dedek in pradedek Zapustil nas je sodelavec v pokoju, glasbenik, učitelj trobil in dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Grosuplje FRANC KORBAR – CAC. Dragi Cac, počivaj v miru. Ohranili te bomo v lepem spominu. Sodelavke in sodelavci Glasbene šole Grosuplje JANEZ BOH (21. 5. 1932–7. 3. 2022) iz Grosupljega. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjeno cvetje in sveče, darove za svete maše in darove za cerkev. Zahvaljujemo se g. župniku Martinu Golobu za pristen in lepo opravljen poslovilen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi JKP Grosuplje. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi ga bomo zelo pogrešali. Žalujoči vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Kje si, ata naš, kje je mili tvoj obraz, kje sedaj so roke tvoje, ki tako skrbele so za nas. ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš ata JOŽE TRTNIK ZAHVALA Ob smrti (28. 1. 1932–9. 1. 2022) iz Dolenje vasi LOJZA KRISTANA, 31. 1. 1933–7. 2. 2022, iz Grosupljega Hvala vsem, ki ste pripomogli k lepemu slovesu na troščinskem pokopališču. Hvala vaščanom Dolenje vasi in vsem ostalim, ki ste darovali za sv. maše, hvala za sveče, molitve in vse besede sožalja. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in tople besede ter za vse darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Martinu Golobu za lepo opravljen obred, pevcem in Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje. Vsi njegovi 59 60 GROSUPELJSKI ODMEVI | Marec 2022 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V 79. letu se je od nas za vedno poslovil dragi mož in oče ŠTEFAN MEŽNARIČ. Iskreno se zahvaljujemo vsem , ki ste bili v teh težkih trenutkih v mislih z nami, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo opravljen poslovilni obred, gospodu Marku Gašperšiču za prečudovito igranje na orgle pri sveti maši, JKP Grosuplje in pevcem za lepo odpete pesmi. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot k večnemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Spomini in zahvale Vsak tiho zori počasi in z leti, a komor že greš, vse poti je treba na novo začeti. (Tone Pavček) ZAHVALA Od nas se je tiho poslovila naša draga mama, žena, tašča, babica, prababica, sestra in teta TEREZIJA KADUNC, roj. Urbinc (25. 11. 1940–6. 2. 2022) iz Grosupljega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Najlepša hvala gospodu župniku Martinu Golobu za lepo opravljeno pogrebno sveto mašo, gospodu Antonu Adamiču za celotno organizacijo pogrebne slovesnosti, pevcem za občuteno zapete pesmi, zdravnici dr. Mateji Kokalj Kokot, patronažni sestri Andreji in ekipi mobilne paliativne enote Onkološkega inštituta za vso podporo in pomoč v zadnjih tednih maminega življenja ter članom PGD Grosuplje, PGD Ponova vas in članom KZA za podporo in spoštljivo slovo od mame. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil. (2 Tim 4,7) ZAHVALA ZAHVALA V 89. letu življenja je h Gospodu odšel naš ljubljeni ob izgubi dragega moža, očeta, strica in svaka ALOJZIJ HRIBAR (6 .8. 1933–4. 2. 2022) iz Jurčičeve poti 9, Grosuplje. FRANCA MAKSIMILJANA HRIBARJA Ob njegovi boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču Resje v Grosupljem, zanj darovali sveče, cvetje in darove za svete maše ter izrekli sožalje. Hvala osebju DSO Grosuplje za njegovo oskrbo v zadnjih mesecih. Hvala gospodu župniku Martinu Golobu za podelitev zakramentov tik pred smrtjo, za globoko doživet obred in sveto mašo. Hvala tudi pevcem za ganljivo zapete pesmi, gospodu Adamiču za organizacijo pogreba. Tolaži nas misel, da sta z ženo Marijo ponovno združena v Gospodu. Ob smrti dragega moža se želim za prijaznost in pomoč zahvaliti osebju Doma starejših občanov Grosuplje, Nevenki Plut za nesebično pomoč in nasvete, svakinji in nečakoma za vso pomoč in podporo, gospodu župniku Martinu Golobu, pevcem in vaščanom Gatine za dostojanstven in lepo organiziran pogreb, lepo zaigrano Tišino, posebna zahvala tudi gospodu Tonetu Adamiču za vso oporo in organizacijo pogreba in Juretu Lampretu za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga z ljubeznijo pospremili na zadnji poti. Zahvaliti se želim vsem za darovane sveče in izrečena sožalja. Žalujoči: sinova Roman z ženo Mojco in Matej z ženo Renato ter vnuki Anamari, Samo, Jure, Grega, Matic in Tine (15. 5. 1934–6. 2. 2022) Žena Marija Pavčič Hribar Spomini in zahvale GROSUPELJSKI ODMEVI | Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za večno ostal. Marec 2022 Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ni te na polju več, ne med meglicami, ni te več v šumotu voda niti vej, ni te nikjer več, kjer bila si prej. (Oton Župančič) ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in sestre ZAHVALA V 89. letu se je poslovila MARA KOŠČAK, ROJ. ŽITNIK, LOJZKE JEREB s Partizanske ceste 4, Grosuplje. (22. 8. 1931–28. 1. 2022) iz Velikega Mlačevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskrena hvala gospodu župniku Andreju Šinku za ganljiv obred in pogrebno mašo, pevcem Samorastnik za lepo odpete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. Adamiču za organizacijo pogreba. Najlepša hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Od nje smo se poslovili v najožjem družinskem krogu dne 2. februarja 2022 na pokopališču Resje na Grosupljem. Zahvaljujemo se dr. Marku Virantu za vso zdravstveno pomoč. Hvala patronažni službi ZD Grosuplje, še posebej gospema Branki Genorio in Maji Erjavec. Hvala ekipi PGD Grosuplje za poskus oživljanja z defibrilatorjem. Hvaležni smo vsem, ki ste našo Maro obiskovali v času bolezni in ji namenili vzpodbudne besede. Hvala Samorastnikom iz Žalne za lepo petje. Najlepša hvala za izraze sožalja in darovane sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše in zanjo molili. Hvala za obiske na njenem grobu in za svečke, ki jih na grobu prižigate. Žalujoči: mož Janez, sin Janez z ženo Nino in vnuka Jaka in Miha ter drugo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami 1939-2002 SONJE DROBNIČ (14. 6. 1953-25. 1. 2022) iz Spodnje Slivnice 125 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da smo se od nje poslovili z ljubeznijo in spoštovanjem. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče ter darove za sv. maše in cerkev. Hvala tudi gospodu župniku Martinu Golobu za lepo opravljen obred. Mami, ustvarjaj še naprej nekje nad mavrico. Vsi njeni 1972-2013 Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Vinku Skubicu, po domače Bubnovemu Cenetu, in Danetu Skubicu Spomladi mineva 20 in 9 let, od kar sta nas Cene in Dane nepričakovano zapustila. Hvala vsem, ki ju v mislih in srcih ohranjate v lepem spominu, obiskujete njun grob in prižigate svečke. Vsi njuni 61 62 GROSUPELJSKI ODMEVI | Oglasi Marec 2022 Vaša zelena tiskarna. OBLIKOVANJE OFFSET TISK DIGITALNI TISK DODELAVA Pokličite nas: 08 385 04 81 | info@partnergraf.si PARTNER GRAF zelena tiskarna d.o.o. | Gasilska cesta 3 | 1290 Grosuplje ST A PO PU 10 PO % % TA 10 PUS 051/222-833 IZ ZAPRAŠENEGA KOTA V KOTIČEK ZA PONOVNO UPORABO Imate doma še delujoč aparat, ki ga ne uporabljate več? Prinesite ga v kotiček za ponovno uporabo, kjer ga bomo pripravili za novega lastnika. POIŠČITE KOTIČEK V SVOJI BLIŽINI! OBČINA IVANČNA GORICA: CERO Špaja dolina ST PARTNERJI PROJEKTA ZEOS.SI LIFE18 GIE/SI/000008 LIFE SPODBUJAMO E-KROŽNO % PO PU Oglas vsebuje 4 kupone za 10% popust ob enkratnem naročilu. Popusti se ne seštevajo. KROZNO.ZEOS.SI 10 % ST 10 PU PO Pice iz krušne peči Solate Sladice Testenine Jedi po naročilu Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Preventivni pregledi BREDENT SKY implantati in posveti Nevidni ortodontski aparat Konzervativa INVISALIGN Protetika Ortopansko slikanje zob Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 25 let Oglasi GROSUPELJSKI ODMEVI | www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 10. 3. do 18. 4. 2022 Že diši po pomladi, kajne? izbrano iz kataloga ugodnosti RESVERATROL 150 MG DOMAČA ZELIŠČNA GRENČICA OBLIŽI MASTER AID QUADRA 3D Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Medicinski pripomoček Prehransko dopolnilo s suhim izvlečkom japonskega dresnika v obliki kapsul, 60 kapsul. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. redna cena: 17,18 cena s Kartico zvestobe 3 POPUST: 20 % DNEVNA KREMA Dnevna krema z vitaminoma C in E je namenjena vsakodnevni negi kože obraza in vratu. 50 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. redna cena: 5,39 cena s Kartico zvestobe € 4,31 € 10,54 € 2 POPUST: 20 % DR. BÖHM® MAGNESIUM SPORT® ŠUMEČE TABLETE Prehransko dopolnilo z magnezijem, kalijem in vitaminom C. 40 šumečih tablet. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe 1 POPUST: 20 % 9,03 € Obliži za deklice in dečke so iz barvane netkane tkanine s polimeri, ki ustvarjajo vizualni in otipljivi »3D-učinek«. 10 obližev 7.8 x 2 cm in 10 obližev 7.8 x 2.6 cm. redna cena: 1,73 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 13,18 € cena s Kartico zvestobe € 13,74 € Prehransko dopolnilo z vodno-etanolnimi izvlečki zelišč. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana, 220 g. 1,38 € 1 POPUST: 20 % VESCIN GEL Gel za nego utrujenih in težkih nog, z escinom in mentolom, 150 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. redna cena: 9,80 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 30 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 7,84 € 2 na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 10. 3. do 18. 4. 2022 oz. do prodaje zalog. POPUST: 20 % Marec 2022 63 DATUM/URA Četrtek, 17. 3. ob 17. uri DOGODEK Malo mešano slovensko - bralni študijski krožek LOKACIJA Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 18. 3. ob 15. uri 6. državna razstava in ocenjevanje šunke v testu Družbeni dom Grosuplje Sobota, 19. 3. ob 15. uri ODBOJKA: ATK Grosuplje - SIP Šempeter (1/4 finala državnega prvenstva) KOŠARKA - moški: Grosuplje - Bistrica (3. liga - vzhod – 21. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Športna dvorana Brinje Grosuplje Sobota, 19. 3. ob 18. uri Ponedeljek, 21. 3. ob 18. uri Literarno-glasbeni dogodek ob svetovnem dnevu poezije Mestna knjižnica Grosuplje na prvi pomladanski dan Sreda, 23. 3. ob 19. uri Koncert solistov Glasbene šole Grosuplje KOŠARKA - ženske: Grosuplje - Cinkarna Celje (1. liga – 21. krog) Otroški abonma, Dragutin Kette: ŠIVILJA IN ŠKARIJCE, predstava za otroke 3+ Sreda, 23. 3. ob 21. uri Četrtek, 24. 3. ob 17. in 18. uri Sobota, 26. 3. ob 10. uri MINIBUS VESELJA in DELAVNICE URBANIH ŠPORTOV (v okviru otvoritve prenovljenega Skate parka) Sobota, 26. 3. ob 15. uri NOGOMET: Brinje Grosuplje - Tinex Šenčur (3. liga - zahod – 17. krog) Sobota, 26. 3. ob 18. uri KOŠARKA - ženske: Grosuplje - Triglav (1. liga – 22. krog) Ponedeljek, 28. 3. ob 19. uri Torek, 29. 3. ob 18. uri Koncert učiteljev Glasbene šole Grosuplje Poet, zapoj ljudem! - literarni večer domačijske poezije Aleš Novak in Uroš Kuzman: MALI OTROCI, VELIKI PROBLEMI, stand up komedija Četrtek, 31. 3. ob 20. uri Glasbena šola Grosuplje Športna dvorana Brinje Grosuplje Kulturni dom Grosuplje Športni park Brinje Grosuplje Gledališče Lalanit, ZKD Grosuplje Občina Grosuplje (projekt URBACT Playful Paradigm), Urban Roof organizacija SitiTeater, ZKD Grosuplje Kulturni dom Grosuplje KD Teater IN OŠ LA Grosuplje, ZKD Grosuplje ROKOMET: Grosuplje - Rudar (1.B liga – 21. krog) Sobota, 2. 4. ob 7. uri OČISTIMO GROSUPLJE 2022 Nedelja, 3. 4. ob 14. uri Žegnanje starodobnih vozil Nedelja, 3. 4. ob 19. uri Komedija: "Daj obleci se že enkrat!" Gasilski dom Polica Sreda, 6. 4. ob 10. uri Odprtje razstave velikonočnih jedi in izdelkov - Društvo podeželskih žena Sončnica Mestna knjižnica Grosuplje Četrtek, 7. 4. ob 13. uri Četrtek, 7. 4. ob 17. uri »IZ PRAKSE ZA PRAKSO«, z Andrejko Grlić, dolgoletno glavno tržno inšpektorico Pravljična ura - Sončen pozdrav pomladi Sobota, 9. 4. ob 10. uri MINIBUS VESELJA Sobota, 9. 4. ob 18. uri KOŠARKA - ženske: Grosuplje - Pro-Bit Konjice (1. liga – 25. krog) RAZGLEDNICE, letni koncert ŽVS Brinke z gosti MPZ Šmarje - Sap NOGOMET: Brinje Grosuplje - Slovan (3. liga - zahod – 20. krog) Spletna računalniška delavnica »GOOGLE ORODJA« Pravljična ura - Knjiga - moja prijateljica za vse življenje BIG BAND GROSUPLJE IN UROŠ PERIĆ, koncert glasbe Raya Charlesa Petek, 22. 4. ob 19.30. uri ŽKK Grosuplje Kulturni dom Grosuplje Petek, 1. 4. ob 20.30. uri Četrtek, 21. 4. ob 10. uri Četrtek, 21. 4. ob 17. uri Mešani pevski zbor Grosuplje, Ženski pevski zbor Harmonija Ivančna Gorica in Mestna knjižnica Grosuplje Glasbena šola Grosuplje Glasbena šola Grosuplje KD sv. Mihaela Gledališče Hiška: MEDVEDEK PU, premiera otroške igre Sobota, 16. 4. ob 16. uri KK Grosuplje Nogometni stadion Brinje Grosuplje Športna dvorana Brinje Grosuplje Glasbena šola Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Petek, 1. 4. ob 19. uri Sobota, 9. 4. ob 19. uri ORGANIZATOR Petra Ljubič Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje Odbojkarsko društvo Flip Flop Športna dvorana Brinje Grosuplje Vse krajevne skupnosti v občini Grosuplje Pri cerkvi sv. Mihaela Grosuplje NK Brinje - Grosuplje ŽKK Grosuplje RK Grosuplje Občina Grosuplje, Turizem Grosuplje, JKPG Jeep Club Ljubljana Gledališče Vidovo, Kulturno društvo Vidovo Mestna knjižnica Grosuplje in Društvo podeželskih žena Sončnica Grosuplje Dom obrtnikov Grosuplje OOZ Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Šolsko igrišče pred OŠ Šmarje - Sap Športna dvorana Brinje Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Občina Grosuplje (projekt URBACT Playful Paradigm) Kulturni dom Grosuplje Nogometni stadion Brinje Grosuplje Dom obrtnikov Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje Kulturni dom Grosuplje ŽKK Grosuplje KD Šentjurski oktet, ZKD Grosuplje NK Brinje - Grosuplje OOZ Grosuplje Mestna knjižnica Grosuplje KD Big Band Grosuplje, ZKD Grosuplje Petek, 22. 4. ob 20.30. uri ROKOMET: Grosuplje - Brežice (1.B liga – 23. krog) Sobota, 23. 4. ob 18. uri KOŠARKA - ženske: Grosuplje - Akson Ilirija (1. liga – 28. krog) Športna dvorana Brinje Grosuplje Športna dvorana Brinje Grosuplje Četrtek, 28. 4. ob 7. uri KRVODAJALSKA AKCIJA Družbeni dom Grosuplje Rdeči križ Slovenije OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE Sobota, 30. 4. ob 16. uri NOGOMET: Brinje Grosuplje - Postojna (3. liga - zahod – 22. krog) Nogometni stadion Brinje Grosuplje NK Brinje - Grosuplje RK Grosuplje ŽKK Grosuplje