| 700 |
| 61/4 | GEODETSKI VESTNIK  
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y dolenjski geodeti v romUniji
Melita Rataj
V zadnjem tednu maja smo se dolenjski geodeti podali na pot v deželo z razgibano, velikokrat tragično 
zgodovino, vendar s popolno duhovno enotnostjo prebivalcev, kar že stoletja občudujejo vsi njeni obi-
skovalci. Nič ni tako globoko zaznamovalo Romunije kot mit o srednjeveškem vladarju grofu Drakuli. 
Grozovite zgodbe o njegovi krutosti in nesmrtnosti, poznane iz knjig in filmov, so polne norega prazno-
verja. Domačini ga namreč še danes slavijo kot domoljuba in velikega junaka, ki jih je varoval pred Turki. 
Romunija pa premore še veliko več junaških legend, ima čudovita starodavna mesta, pravljične srednjeveške 
gradove v Transilvaniji ter pravoslavne samostane v Moldaviji. Radovednost vsakega popotnika budijo 
na trenutke že prav mistični prizori, ki so prava paša za oči. Popotnik se kar naenkrat gleda iz oči v oči z 
daljno preteklostjo. Težko bi še kje v Evropi našli kljub dramatičnim dogodkom in spremembam skozi 
več stoletij tako nedotaknjeno deželo. Z neokrnjenimi gozdovi Karpatov na eni strani in neskončnimi 
žitnimi polji na drugi je dežela lep primer raznovrstnosti in pestrosti, ki jo je mogoče zaslediti v njihovi 
kulturi, umetnosti in kulinariki. 
V poznih večernih urah smo se iz Novega mesta z udobnim turističnim avtobusom odpeljali proti Ma-
džarski, tam mimo Blatnega jezera in Budimpešte do romunske meje. V dopoldanskih urah smo prispeli 
v Romunijo, natančneje v Oradeo – mesto, imenovano ‚vrata Romunije‘, s palačo oziroma citadelo s 
kar 365 okni, baročno katedralo, pravoslavno »lunino« cerkvijo … Mesto, ki te prevzame s svojo ure-
jenostjo, tako da si zaželiš samo posedati na osrednjem trgu in opazovati pisano mimoidočo množico. 
Sledilo je nadaljevanje poti v Cluj Napoco ter ogled prestolnice Transilvanije z gradovi, utrdbami, parki 
in botaničnimi vrtovi. Večer smo sklenili v prijetni notranjosti njihovih lokalov.
Po zajtrku smo se odpravili v Turdo, kjer smo si privoščili atraktiven in poučen ogledal rudnika kamene 
soli. Nato nas je pot vodila do Sighisoare, mesta, ki je pravi biser Transilvanije ter s svojo citadelo, urnim 
stolpom, cerkvico na griču, obzidjem … za mnoge najbolj romantično mesto Romunije. In zanimivi-
mi, kar malo skrivnostnimi hišami, med katerimi je tudi rojstna hiša Vlada Tepeša – transilvanskega 
grofa Drakule. Za grofa so pravili, da je željan krvi, in ker je imel na plašču izrezanega zmaja, mu je to 
prineslo vzdevek Dracul – hudič. Po krajših ogledih smo nadaljevali proti Sibiuu, mestu, ki slovi po 
številnih slikovitih trgih, muzeju domače obrti, katoliški in evangeličanski cerkvi … Večer smo zaključili 
v prijetni restavraciji, kjer so nas zabavali njihovi folklorni plesalci, po odhodu proti hotelu pa močno 
zmočil romunski dež.
Zadnji dan smo nadaljevali proti Hunedoari, ki je industrijski kraj z nekdaj največjo železarno v državi. 
Njegova posebnost je največji grad v Romuniji, kjer je živel Matija Korvin in kjer je bil grof Drakula 
sedem let zaprt. Grad je iz 14. stoletja in je zgrajen v gotskem slogu. Nadaljevali smo proti Aradu. To je 
znano vinorodno območje, poznano predvsem po rdečih vinih. Ustavili smo se v enem izmed tamkaj-
šnjih vinotočev, kjer smo si privoščili degustacijo in dobro kosilo. Iz vinotoča smo odhajali že kar dobre 
| 701 |
| 61/4 |GEODETSKI VESTNIK 
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Yvolje, tako da je pot skozi Madžarsko proti Sloveniji minila v zelo dobrem vzdušju. Žejo smo si tešili z 
dolenjskim posebnežem in se do doma pošteno nasmejali. 
Poleg uradnega vodiča, ki nam je celoten izlet izčrpno podajal podatke o takšnih in drugačnih zanimi-
vostih Romunije, se moram še posebno zahvaliti našemu članu Janezu Slaku. Skrbel je za strokovno plat 
izleta ter nas s svojim zanimivim pripovedovanjem navduševal s podrobnostmi in anekdotami, ki ga 
spremljajo pri zbiranju arhivskega gradiva o geodetskih instrumentih in drugi opremi. Predstavil nam je 
tudi nastajanje letos izdane knjige Geodetski instrumenti in oprema na Slovenskem.
V Romunijo smo se odpravili z različnimi mnenji in zadržki. Dežela nas je presenetila s svojimi ureje-
nimi mesti, zeleno pokrajino in gostoljubnostjo. Tako da le na pot – čakajo vas pozitivna presenečenja.
 
 
Zapisala: Melita Rataj
Foto: udeleženci izleta 
| 702 |
| 61/4 | GEODETSKI VESTNIK  
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y
Planinski iZlet Članov lgd na otok lastovo
Janez Dotti
Kot vsako leto smo se tudi letos člani Ljubljanskega geodetskega društva odpravili na pohodniški planinski 
izlet na jadranski otok. Tokrat smo si za cilj izbrali Lastovo. Izlet je v nadaljevanju predstavljen z opisom 
dogajanja po dnevih in s fotografijami, ki govorijo več kot besede.
 
Slika 1: Utrinek s trajekta. Foto: Muck. Slika 2: Duhovni utrinek s pohoda. Foto: Muck.
1. dan – 22. 9. 2017:
 — odhod ob 1.00 z Dolgega mosta – 49 udeležencev,
 — ob 8.00 prihod v Split in prosti čas do odhoda trajekta ob 10.15 za Korčulo (Vela Luka),
 — ob 13.00 prihod v Velo Luko in odhod trajekta na Lastovo ob 13.45,
 — prihod v naselje Ubli na Lastovem ob 15.30,
 — prevoz s kombiji do tri kilometre oddaljenega hotela v Pasadurju,
 — po prihodu v hotel prosti čas za kopanje (plaža čez cesto, povezana z majhnim mostičkom čez 
kanal, ki povezuje dva zaliva) ali samostojne oglede,
 — večerja v hotelu ob 19.00.
2. dan – 23. 9. 2017:
 — že ob 7.00 vzpon na najvišji vrh Lastova – Hum (417 m) po dveh smereh s približno polovico 
udeležencev na vsaki:
 — prva smer: peš od hotela ob morju ter naprej po kolovozu in kozji stezi do vrha,
 — druga smer: prevoz s kombijem do Ublija in vzpon po cesti do vrha;
 — zaradi sončnega vremena brez oblačka na vrhu izreden pogled na okoliško lastovsko otočje – 
Korčulo, Vis, Biševo in Palagružo,
| 703 |
| 61/4 |GEODETSKI VESTNIK 
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y — vrnitev do hotela (prva skupina) oziroma izlet do naselja Lastovo in plovba z ladjico v dveh skupi-
nah na otoček Saplun (oddaljen približno uro od Pasadurja oziroma pol ure od naselja Lastovo),
 — na otočku kopanje in ribji piknik,
 — vrnitev z ladjico v hotel in večerja z nastopom domače moške klape – okteta,
 — oba večera je bila večerja postrežena na krasni terasi hotela,
 
Slika 3: Sladki utrinek s pohoda. Foto: Muck. Slika 4: Zgodovinski utrinek s pohoda. Foto: Muck.
3. dan – 24. 8. 2017:
 — ob 6.00 odhod s kombiji do trajektnega pristanišča Ubli,
 — ob 7.00 odhod katamarana v Split,
 — ob 10.15 prihod v Split in prosto do odhoda ob 12.00,
 — vožnja do etno vasi Pakovo selo (nad slapovi reke Krke),
 — dobrodošlica z višnjevačo, ogled posestva – predvsem obnovljene hiše, kako so nekoč živeli, 
pokušina drniškega pršuta in kosilo v njihovi restavraciji,
 — po kosilu odhod proti domu in prihod na Dolgi most ob 22.00.
| 704 |
| 61/4 | GEODETSKI VESTNIK  
DR
UŠ
TV
EN
E D
EJA
VN
OS
TI 
 |  
AC
TIV
ITI
ES
 O
F T
HE
 PR
OF
ES
SIO
NA
L S
OC
IET
Y
Slika 5: Čudoviti utrinek s pohoda. Foto: Muck.
 
Slika 6: Etnografski utrinek s pohoda. Foto: Muck. Slika 7: Prijateljski utrinek s pohoda. Foto: Muck.
Se vidimo naslednje leto na naslednjem jadranskem otoku!
Zapisal: Janez Dotti, za Ljubljansko geodetsko društvo
e-naslov: pismo@lgd.si
Foto: Miha Muck, za Ljubljansko geodetsko društvo
e-naslov: lija.milos@gmail.com