Leto X., St. 35. PoStnina platana v gotovim. V Ljubljani, 30. avgusta 1023 V organizaciji j« mot, kolikor moti — toliko pravic« AM5TERPAM t čatrtak. * * j-- OredniStvo in oprava: Ljubljana, šalenborgova ulica St. 6/11. Glasilo Strokovne komisije za g— —■1 . ——a————■ K rudarski stavki. \ »tev. 1 om, -. celoletna ' t«'** ' ’ane iw#* .« para. Oglasi po dogovoru. Dopisi morajo biti franklrani In podpisani, ter opremljeni s žtamp. dotične organizacija. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. odbor GDSJ.) Trbovlje, dne 20. avgusta 1923. Že mesec dni se bije v rudarskih revirjih Trboveljske družbe srdita borba mod dolom in kapitalom. Vkljub temu, da je stavkovno vodstvo že v začetku boja v številkah pojasnilo dejanski položaj, čutimo in vidimo, da ga nevtralna javnost še danes ne pozna. Zato je potrebno, da povemo še enkrat točno in jasno zakaj se rudarji borimo? Predvsem za povišanje minimalnih plač. da izboljšamo položaj tistega delavstva, ki ni zaposleno pri akordnem delu. Takega delavstva je po priznanju družbe (prim. Slov. Narod« z dne 2. avgusta) okrog 50 odstotkov, — torej polovica vsega delavstva. V resnici pa je takega delavstva še več. Koliko znašajo te minimalne plače dosedaj? Po navedbah družbe od 3200 do 4200 na mesec, — po navedbah rudarjev pa celo le 2400 do 3600 K. (Družba računa povprečno in ne vpošteva vsled tega najslabših slučajev!) Gre torej za izboljšnaje v resnici neznosnih mezdnih razmer! Družba se izgovarja na akorde. Kaj pa je z akordi? Tu je treba odgovoriti, da 50 odstotkov delavstva nima akordnih plač. A tudi akordne plače niso tako visoke, kakor se navadno misli. Družba samo navaja, da znašajo povprečne rudarske mezde (ako se akordi vpoštevajo) v njenih rudnikih t>d 3300 do 6680 na mesec. Ako dobi akordni delavec pri posebno ugodnih mezdnih razmerah morda včasih tudi mezde nad zgoraj navedeno povprečno izmero, dobi pa drugič toliko manj. Vkljub izredno težkemu delu torej povprečne delavske mezde niti v akordu ne dosegajo plač drugih industrijskih kategorij. Družba hoče dokazati neutemeljenost delavskih zahtev s tem. da trdi, da so dosegle sedanje delavske plače, ako jih preračunamo v zlato, že predvojno višino. Kakšno je razmerje med sedanjimi in predvojnimi plačami? Tu je treba vedeti najprej, da pome-njajo že predvojne plače nežuveno izkoriščanje trboveljskega delavstva. — 'Tedenske plače, (v oklepajih so zneski v zlatih dinarjih) so bile v posameznih deželah naslednje: Siv. Klerika Trbovlje temtija Franclja KugJtja i I plača dinarjev na teden 10-24 36-38 36-45 45-54 72-150 V Trbovljah so bile plače torej vedno skrajno slabe Ln so krile v nekaterih kategorijah komaj najnujnejše •‘-troske za preživljanje. fTi vsem tem ni družba za delav-s e potrebščine nič investirala, — niti za primerna stanovanja ni skrbela. — ° snovanjih 8 kuhinjo in eno ^ v koja se tlačijo v Trbovljah delavske rodbine, si more vstvariti svojo sodbo le tisti, ki je vse to .videl. Pri vsem lem so šli ogromni dobički v tujino, na Dunaj in dalje. • Tako je bogatela tujina na račun delavstva v slovenskih revirjih. Družba, ki se sklicuje na predvojne razmere, meni, naj bi bilo Uidi v bodoče tako. V io svrho se je tuji kapital spretno maskiral z maskami domačih pomagačev . Čeprav so torej predvojne razmere le slab dokaz — vendar je tudi (a dokaz skozi in skozi pogrešen. Vrednost zlata se meri danes po kupni moči dolarja. V Ameriki se da danes kupiti ista množina, ki je stala pred vojno 100 dolarjev — komaj za 156 dolarjev! Plače so se v Ameriki napram predvojnim plačam tudi temu primerno povišale. Tudi ako se preračunajo naše sedanje plače po kurzu v zlato, ne moremo s tem denarjem tega kupiti, kar smo kupili pred vojno. Pred vojno je bilo naše stanje slabo, danes bi bilo pri takozvani zlati pariteti, ki nam jo družba ponuja, šc slabše. Družba ugovarja, da ji je gospodarsko nemogoče, da bi vpoševala delavsko mezdno spomenico. Številke pa govore, da ni tako. Za leto 1922 izkazuje bilanca Trboveljske premogokopne družbe 16 milijonov dobička. Od tega se je dalo 12.5 milijonov lansko leto delničarjem kol dividendo, to je 50 odstotkov delniškega kapitala. V resnici pa so dobički znatno višji. Ogromne investicije, ki jih je napravila družba zadnja leta so se krile po večini iz tekočega. — Bilanca, kakor jo družba objavlja, ne izkazuje niti približno dejanskih dobičkov in je sestavljena tako da ekrbno prikriva vs.i podatke. iz kojih bi se moglo sklepati pravo stanje stvari. Iz gotovih podatkov smo prisiljeni delati šele sklepe, ki pa govore prepričevalno zato, da bi mogla družba svojemu delavstvu plače prav znatno povišati. Povišek, kakor je naveden v mezdni spomenici delavstva, znaša v skupnem iznosu 35 milijonov dinarjev . Ta svota izgleda velika. Ako pa pomislimo, da je vredna dnevna produkcija premoga v trboveljskih rudnikih 1.2 milijonov, letna pa 360 milijonov dinarjev, potem ta svota ni znatna. Tudi primerjava med vrednostjo produkcije, ki znaša dnevno 1.2 milijona dinarjev in višino plač, ki ne znaša dnevno niti pol milijona dinarjev, kaže, da so poviški mogoči. Družba prideluje večino jamskih potrebščin v lastni režiji. Zato upravičeno sodimo, da gre ogromni del zneska <00.000 dinarjev na dan za akcijonarje in banke, ki pri vsem tem ne smatrajo niti za potrebno, da bi ta denar v revirju investirali, da bi gradili ž njim 'nova in lepša stanovanja za delavce. Iz vseh teh razlogov je mezdno gibanje trboveljskih rudarjev gotovo go spodarsko. ne politično gibanje. Vse delavstvo v revirjih je stopilo v stavko. Vse stranke, razen socialistične, sodelujejo tudi v stavkovnem odboru. Rudarji socialisti pa so s stavko solidarni in vztrajajo in bodo vztrajali v boju, ravnajoč se po navodilih stavkovnega vodstva in smatrajo za potrebno, da v tem trenotku to ja cm o povedo. Oni v stavkovnem odboru le zato niso sodelovali, ker se jim je godila iu se jim godi od strani organizacije, ki stavko vodi, ponovno težka krivica. Glas naših deloma od borbe osive lih zaupnikov, od kojih so prebili nekateri nad 20 stavk v revirjih, bi lahko s pridom usmerjal mlajše sile v premišljeno borbo, ki je ravno tako potrebna, kakor sveži polet mladih sil. A zato je treba prej nehati s sumničenji in krivičnimi podtikanji. Z bolestjo opažamo, kako se spušča v Trbovlje tolpa hijen, ki hočejo izkoriščati gospodarsko borbo rudarjev za politiko meščanskih strank. Odposlanci meščanskih strank igrajo v Trbovljah vneto vlogo zagovornikov delavstva, medtem, ko sedijo drugi odposlanci istih strank v upravnem svetu Trboveljske družbe. Na to dvoličnost je freba pokazati, čeprav ostajamo pri svojem stališču, da se mezdni boji ne smejo politično izrabljati. \li vemo, da mezdni boji tudi niso prava sredstva za politični boj. Stavke političnega mišljenja in prepričanja ne morejo in ne smejo spreminjati. Želimo pa, da bi imel ta skupen nastop v boju za posledico, da bo prišlo razredno zavedno delavstvo za korak bližje zopetnemu edinstvu. To Ivo tem lažje mogoče, ker bo trdost boja poučila tudi tiste, ki posegajo prvič kot zaupniki v resen boj, v kakorš-nem so stali nekateri naši zaupniki že do dvajsetkrat, da je med hotenjem, pravico in dosegljivim ciljem vedno vrsta zaprek, preko katerih je treba izvojevati po načrtu pot. Morda pride čas, ko bodo kipeče mlade sile bogatejše skušnje starosti pravičneje cenile in ko se bodo obojestranske sile med seboj izpopolnjevale. Vse kar pripravlja temu razvoju pot, bo rodilo za delavstvo bogate sadove in pomenja že samo na sebi zmago. Da pa bo ta razvoj mogoč, morajo pokazati socialistični rudarji, da znajo postaviti ob uri boja na bojišče svojega moža. Bitka se bliža odločilni fazi. Nervoznost, s katero skuša stavko zadnje dni družba zlomiti, nam kaže bolj, kakor vse drugo, kako neprijetna ji stavka postaja. Družbini letaki to zanikujejo, a govore tudi s tem. Na družbine letake odgovarjamo mi socialisti: Kdor hoče mir, naj gre na pogajanja! Zlomiti se ne damo! Resna In otrotja mezdna politika. <”o sklepu Strokovne komisije so poselili v pondeljek, dne 13. avgusta t. 1. trije odposlanci Strokovne komisije Jesenice, da prouče še od svoje strani položaj, ki je nastal ob priliki zadnjega mezdnega gibanja v tamošnji kovinarski organizaciji. Delegati so prisostvovali skupni seji odborov kovinarskih organizacij na Javorniku, Dobravi in na Savi. Že na tej seji se je jasno videlo, da se podružnici na Javorniku in Dobravi že od prvega početka nista nameravali ločiti od Osr. društva kovinarjev. Dobili smo vtis, da se celo odbor na Savi dobro zaveda, kak zločin bi napravili listi, ki bi razbili dosedanjo enotno kovinarsko organizacijo v podjetjih K. I. D. Mi ne maramo delati nikomur krivice in bomo radi popravili, ako smo o kom kaj napačnega zapisali. Mi pa tudi dvojne in neiskrene igre ne bomo trpeli. Zato moramo prositi, da zavzame savski odbor svoje stališče do politike s. Koširja na Jesenicah, ki je dejal na javnem shodu, ki se je vršil na večer istega dne na Savi. Med mezdno taktiko Osrednjega društva kovinarjev in med amsterdamsko smerjo sploh, in med nami je nepremostljiva načelna razlika. Mi moramo iti zato svojo pot, ker zastopamo v strokovnem pokretu dve različni smeri. Delegat Strokovne komisije je pripomnil: če bi bilo res tako, potem bi morali iti res narazen! Vseeno pa je še vprašanje, ali naj se cepimo ravno ob priliki mezdnih gibanj, kar vendar ne more koristiti nikomur drugemu, kakor podjetniku. Nato je odgovoril s. Košir: Ravno ob priliki mezdnih gibanj moramo narazen! Zakaj vi ste v mezdni politiki za reformistično taktiko, mi pa za revolucionarno. Mi smo že večkrat pojasnjevali, da je trditev s. Koširja ena tistih navadnih neresnic in izmišljotin, na koje hočejo graditi neodvisni svoje organizacije. Predno pa skusimo vnovič dokazati, da je tako, stavimo na odbor na Savi javno vprašanje, zakaj ne nastopi proti takim trditvam s. Koširja. Ako hoče, da mu zaupamo, potem naj javno pove, da se ne strinja s tistimi, ki trde na javnih shodih odkrito in jasno: Mi se moramo razbiti in sicer rav- no ob priliki mezdnih gibanj! Da se ne strinja s tistimi, ki trde: Mi nočemo ostati pri dosedanji organizaciji, ker se idejno ž njo ne strinjamo! — če kdo tako govori — potem tudi nam ni mogoče odgovoriti na to drugače, da rečemo: Kdor tako misli ta naj gre, saj čaka v naših vrstah itak le trenotka, ko bo mislil, da nas najlažje razbije. Kakor se zavedamo težkih posledic cepljenja, tako vemo, da je nemogoče prenašati dalje sedanje neznosno stanje, ko imamo navidez enotno organizacijo, v resnici imamo v tej organizaciji člane, ki javno trde, da se s smerjo, ki jo zastopa organizacija ne strinjajo in da morajo organizacijo ob prvi ugodni priliki razbiti oziroma /odcepiti od Osrednjega društva. Savski odbor mora v najkrajšem času z dejanji dokazati, da ne spada med razdiralne sile, kojih odkrit zagovornik je s. Košir. Zdaj pa k stvari sami. Sodr. Košir pravi: amsterdamska taktika je reformistična, on pa je za revolucionarno taktiko. Na to moramo z vsem povdarkom povedati, da se sodr. Košir moti. Amsterdam ni za takozvano reformistično smer v strokovnem gibanju, pač pa zahtevajo strokovne organizacije amsterdamske smeri, da se vodijo mezdna gibanja resno in ne otročje. Če je tu kako nasprotje, potem je tu nasprotje med resno in otročjo mezdno politiko. S. Košir nam je očital, da smo reformisti, ker smo v tem trenotku proti generalnemu štrajku — kakor pravi — trozveze rudarjev, kovinarjev in železničarjev. Proti takemu eksperimentu smo v sedanjem položaju res. Ne bomo navajali razlogov za naše stališče. Tudi če tega ne storimo, nam bo vsak resen človek pritrdil, ako pravimo: To bi ne bila revolucionarna politika, ampak otročja. Verovati hočemo, da je le otročja, če tudi bi najhujši izdajalec delavskega gibanja ne mogel biti za delavstvo slabši kažipot. Da ste to dve mezdni politiki, to radi verjamemo. Ni pa nobenega razloga, da bi se moglo imenovati našo smer v strokovni politiki reformistično. Draginja in življenjske potrebe meseca avgusta 1923. Eksistenčni minimum za mesec avgust 1923 za 5-člansko družino (mož, žena in 3 otroci, stari 12 let, 7 let in 1% leto): Mesečna Za enoto Skupaj predmet potreba Din Din moka 0 15 kg 7-75 116-25 moka za kuho 10 » 725 7250 moka krušna 10 » 625 65- koruza 20 » 3 25 65- krompir 70 > 1 75 122-50 fižol 3 » 6 — 18-— meso 1. vrste 11 » 26- 286- meso 2. vrste 10 » 25‘- 250-- mast 3 » 43'- 129 - soi 1 » 4 — 4 — olje 15 I 28 — 42-- riž 1. vrste 25 kg 13-— 3250 riž 2. vrste 23 » 11 — 2750 sladkor, kocke 2 25'- 50‘— sladkor kristalni 2 » 24'- 48-— predmet Mesečna Za enoto Skupaj potreba Din Din kava Santos 0-7 kg 60- 42-- kava Rio 07 » 40- 28-- frank 01 » 20 — 260 milo 1 » 19 — 19 kisova kislina 01 » 1-50 0-75 čaj 01 » 75 — 7-50 mleko 20 1 4-- 80- rum 05 1 32 — 16' — drva 1 ms 200 200-— premog 4 q 41-25 165- — Čevlji pol para 300 — 150-— kamgarn 1 m 300- 300 — ševiot 1 m 160-— 160*— malinos 2 m 20 — 40*— skupaj . . 2539 41 Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska 32% za težkega delavca, 25% za ženo, 20% za otroka nad 12 let, 17% za otroka v šolski dobi, 8% za malega otroka. Pri samcih-, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70%. NaSe organizacije. Reformistično je strokovno gibanje v tistih deželah, kjer se smatra strokovno gibanje samo sebi za namen in kjer sindikati ne širijo in ne utrjajo revolucio-narao-razredne zavesti, da je treba za končne uspehe na strokovnem polju — preuroabe družabnega reda. Eno mora o našem strokovnem gibanju resno trditi, da te zavesti nismo gojiti'? Kdo more trditi kaj takega o amsterdamski strokovni internacionali, ki je stala vedno na Vem revolucionarnem stališču in ravno zato ni mogla pritegniti nase reformističnih amerikanskih sindikatov? Res pa je, da se s štrajki in strokovnimi organizacijami ue delajo neposredno revolucije. Praktično delo strokovnih organizacij je pa naj ga vrši Svetek ali Košir —- delo za zboljšanje gmotnega položaja delavcev. To delo je, če Košir hoče, res reformistično, je delo za delno izboljšanje, za delno reformo našega položaja. A ko bi to ne bito, bi moglo biti samo še otročje. Samo boj radi boja, kjer bi bilo povzročitelju boja vseeno, kdo bo v tem boju tepen, ‘ali mi ali kapitalisti — ue more biti resen. Zu tako taktiko mi res nismo. Mi Dohodnina od mssd. Meseca aprila t. 1. smo prinesli glede dohodnine od mezd več člankov in natančne tabele, po katerih se je ugotavljal dohodnini podvrženi del službenih prejemkov delavstva in uslužbencev vobče ter odmerjal davek. Te tabele veljajo za davčno leto 1922, za katero se je davek ravno takrat odmerjal ozir. se v mnogih primerih še vedno odmerja, ker so davčna oblastva z odmero več ali manj v za-stanku. Zn leto 1923 so dobila davčna oblastva nalog, naj z odmero dohodnine Podlistek. Navodila delav. zaupnikom. (Po Robert Dannebergovi knjigi »Der Vertrauensmann« sestavil Dr. C. J.) 2. Krajevna organizacija. Predpogoj in podlaga resnično krepki in zdravi delavski organizaciji je krajevna organizacija. Vedno znova ponavljamo izrek Karla Marksa, da bo osvoboditev proletariata delo njega samega. Smisel tega izreka obstoji v tem, da morajo široke množice delavstva same dejansko sodelovati pri delu za uresničitev svojih ciljev. V delavski organizaciji mora veljati načelo najpopolnejše enakosti, oziroma z drugimi besedami: najširša demokracija. (Le-ta pa more priti do čim popolnejšega izraza edinole v krajevni organizaciji, kajti le v krajevni organizaciji more vsak posamezen delavec oselmo in neposredno sodelovati in po svojih močeh pospeševati delavski pokret. Vse druge organizacije, na primer okrožne, bomo imeli pri svojih akcijah pred očmi vedno uspeh ali neuspeh. Ce misli začeli Košir delati drugače, potem prihaja res z novo, z otročjo mezdno politiko, za katero pa mi nikdar ne bomo. V tem slučaju je med nami res nepremostljivo nasprotje. Nam brani naša vest in naše poštenje, da bi se z usodo delavstva cinično igrali. Zato povemo, da take igre ne bomo dopuščali, in da bomo zahtevali od vsakega, ki jo hoče igrati, naj gre svojo pot. Ta bo čutil tudi posledice take politike. Ali pa se bo pokazalo, da tisti, ki imajo to politiko na jeziku, v dejanjih ue bodo taki, kakor so v besedah. Ali pa se bo pokazalo, da so revolucionarji v frazah, v dejanjih pa najstrahopetnej-ši opurtunisti, ali če hočete — reformisti. Potem pa jih bomo morali vprašati: Zakaj ste nas šli potem razbijat, ako so bile vaše besede o nepremostljivih razlikah med nami — le prosta laž? Zakaj nam ne podaste roke za iskreno edinstvo? Zakaj ne napravite že konca s to igro, ki grozi razbiti vse. kar je delavstvo s trudom zgradilo? za delavce in privatne uslužbence vobče čakajo, dokler ne pride novi finančni zakon. Odmera se bo vršila za tekoče leto na veliko bolj enostaven način, kar moramo samo toplo pozdravljati. Poleg tega se bo davčna lestvica pri nižjih slojih, torej zlasti tudi pri delavstvu znižala, kar je gotovo pravično. Tudi ek-sistenčui minimum bo višji. Kakor hitro izide finančni zakon, bomo nove naredbe glede dohodnine, kolikor se tičejo delavstva in privatnih uslužbencev takoj objavili, da bodo mogli naši bralci predpis davka tudi sanii kontrolirati. pokrajinske ali celo državne, pa ne morejo računati na neposredno osebno udeležbo in sodelovanje delavstva, temveč se morajo posluževati samo odposlancev ali delegatov, ki jih posamezne krajevne organizacije odpošiljajo na njihove konference, skupščine in kongrese. V delavskem pokretu bo veljala tem popolnejša demokracija, čim več krepkih in delavnih krajevnih organizacij bomo imeli. Za zdrav in soliden delavski pokret je torej potrebno, da se število krajevnih organizacij čim bolj pomnoži in da se posamezne krajevne organizacije čimbolj okrepe in da razvijejo vsestransko delovanje. Zato je važna dolžnost delavskih zaupnikov, da v vseh večjih in manjših krajih in tudi najmanjših občinah, kjer se nahaja recimo vsaj deset zavednih delavcev, s pomočjo osrednjih delavskih organizacij ustanove lastne krajevne organizacije. Izkušnja kaže, da ustanvitev nore krajevne organizacije navadno ne po vzroča posebnih težav. V hipnem navdušenju za delavsko stvar so nastajale kar čez noč nove krajevne organizacije, Strokovna komisija. Nabiralne pole za stavkovni sklad. Vse organizacije in podružnice osrednjih društev prosimo, da takoj odpošljejo ostale nabiralne pole na Strokov no komisijo za Slovenijo v Ljubljani, da jih priobčimo. Oue podružnice, ki so vposlale denar na čekovni urad, a niso vrnile nabiralnih pol, prosimo, da to takoj store. Kovinarska stroka. .feseniškim kovinarjem! V kovinarski organizaciji na Jesenicah so že dalje časa na delu temne sile, ki skušajo spraviti kovinarsko organizacijo v ono nesrečo, v kateri se nahajajo železničarji in še nekatere druge stroke. To se je posebno jasno videlo .ob priliki zadnjih mezdnih gibanj. Kljub temu, da mezdno gibanje ni bilo zaključeno in se je centrala z vsemi močmi trudila jeseniškemu delavstvu čim več izbojevali, veuuar so ji ti elemeiti padli v hrbet, jo blatili v javnosti iu hujskali članstvo, in vse to ravno v času, ko je bil složen in discipliniran nastop najbolj potreben. Vse to delajo ti ljudje v napačnem mnenju, da bo delavstvo vse bolj revolucionarno čim slabše se mu bo godilo. Zato so hoteli imeti stavko za vsako ceno, če delavstvo v njej zmaga ali propade. Centrala kovinarjev se pa zaveda svoje težke odgovornosti in ne sme uganjati pustolovščin, zlasti, ker žrtve takih skokov ne zadenejo le mož, temveč tudi žene in nedolžno deco. Ker centrala na ta pota ni hotela iti in ker je uravnala svojo taktiko tako, da doseže čim večji uspeh s čim manjšimi žrtvami, zato so ti zaslepljenci ali prodanci hujskali, da se centrali več ue obračuna. Odbor podružnice je to tudi res sklenil in še ni obračunal vkljub temu. da ga je centralni odbor pozval naj v treh dneh obračuna. Tako ne more iti več dalje. Ne more in ne sme, ker bo sicer prišla tudi nad kovinarje taka nesreča kot je prišla nad železničarje. ki so štele po sto in še več članov. Hipno navdušenje pa je zgorelo kakor slama in marsikatera taka nova organizacija ni pokazala nobene življenjske sile. Veliko težje, kakor organizacij > ustanoviti, jo je vzdrževati pri živahnem delovanju. Zato naj se pri ustanavljanju organizacij ne gleda toliko na to, da bi pristopilo kar največje število članov, temveč da se organiziraj j delavci, ki s svojo resnostjo in zavednostjo dajejo jamstvo, da bo organiza-cja tudi živela in se razvijala. Taka delavna, čeprav majhna organizacija bo kmalu pokazala svojo privlačno silo tudi na druge manj zavedne delavce, da se ji bodo začeli približevati in se zanjo zanimati. Moč krajevne organizacije ne obstoji toliko v njenem številu kakor v njeni delavnosti. Organizacija, ki ne dela drugega, kalcor da k večjemu pobira članarino in da voli svoje delegate za konference in kongrese, nikakor ne izvršuje svojega namena. Ni sicer treba, da bi taka majhna organizacija sklicevala javne shode in bi bilo včasih mogoče celo škodljivo, na primer v krajih, kjer so v veliki pre- Da prepreči tako nesrečo, je centralni odbor sklenil z vso energijo čuvati enotnost organizacije. Sklenil je: 1. Ker odbor podružnice na Jesenicah noče obračunati in to proti volji ogromne večine članstva, zato je centralni odbor sklenil razpustiti odbor, ter imenovati začasni odbor, ki ima nalogo v osmih tednih sklicati izredni občni zbor podružnice, kjer si bo članstvo izvolilo tak odbor, ki mu zaupa in ki bo vršil tudi napram celotni organizaciji svoje dolžnosti. V ta začasni odbor so imenovani naslednji sodrugi: France Burnik, Jurij Jeram, Ivan Dagarin, Joško Stražišar, Marija Mlakarjeva, Ivan Beguš. Vi kovinarji, ki ste dosedaj znali očuvati organizacijo enotno, napnite vse sile, da obdržite to enotnost še nadalje! Pomagajte centralnemu in začasnemu odboru, napraviti red, da bo med delavstvom zavladala zopet sloga in edinost. Naj živi enotna kovinarska organizacija! Naj. živi sloga in edinstvo delavnega ljudstva! Ob tla z izdajalci in razdirači delavske enotnosti! Živelo Osrednje društvo kovinarjev! Živela kovinarska internacionala! Kontrola blagajne. Na poročilo .centralne uprave, ki hi se imela vršiti dne 5. avgusta t. 1. nam je sodr. Vinko Ambrožič sporočil, da se, mu je pripetila 4. avgusta nezgoda, radi katere ni mogel izvršiti kontrole. Centralno tajništvo OOK. Usnjarska stroka. Mezdno gibanje usnjarjev končano. Dne 1. maja t. 1. je vložilo Osrednje društvo usnjarjev v Mariboru pri Zvezi industrijcev« v Ljubljani spomenico za 40 odstotno povišanje delavskih plač. Ker Zveza industrijcev na večkratne urgence od strani osred. društva ni reagirala, se je odstopilo spomenico Inšpekciji dela v Ljubljani v moči protidelavske struje, tamkajšnja delavska organizacija pa nima med člani spretnih in vajenih govornikov, ki bi lahko uspešno zavračali zavijanja in demagogijo nasprotnikov. Vsak tudi navidezen neuspeh na shodu pa oplaši omahljivce in vzbuja nove dvomljivce. Nujno potrebno pa je za vsako Krajevno organizacijo, da prireja čim pogosteje redne sestanke svojih članov in da se na teh sestankih vrši prost razgovor o aktualnih krajevnih, gospodarskih ali socijalnih zadevah in drugih vprašanjih javnega življenja. Marsikatera snov za razgovor se bo muogo-krat dala dobiti iz delavskega časopisja, ki vrši najvažnejšo propagandno v logo v delavskem gibanju in je torej z vsemi silami delati na to, da se dobi zanj čim več naročnikov. Na takih sestankih naj tudi poročajo delegati, ki so se v imenu krajevne organizacije udeležili delavske konference ali kongresa, o razpravah, ki so se vršile na teh zborovanjih in o storjenih sklepih. S tem se ho znatno pospeševala enotnost mišljenja med organiziranim delavstvom. Taki pogosti redni sestanki znatno Primerjalne tabele delavskih plač. Razmerje plač v posameznih državah. (Sestavljeno na podlagi podatkov iz »Internationale Rundschau der Arbeit«, marec 1923.) A. Pred vojno. (Tedenski zaslužki v zlatih dinarjih.) Tiskarji Kovinarji Rudarji Zidarji, tesarji (SMja) talija Franciji Anglija Dinslu S«. Anar. J. Ifc. lutr. od do 40 43 46 49 56 108 126 79 od do 13- -29 37- -50 22-54 35 73- -108 124 72 od do 10- -24 16 38 35-45 45-55 72- -156 132 87 od do 13 -34 32- -54 33-51 45-52 83- -170 145 82 Slovraija talija Tiskarji 19-22 8-9 Kovinarji 11—24 9—10 Rudarji 12-23*) 9-10 Zidarji, tesarji 10—20 11—12 B. Po vojni. (V prvi polovici leta 1923.) (Tedenski zaslužki v zlatih dinarjih.) Francija 37-52 Anglija Danska 100 90-120 50-72 92 67-90 110 62-82 100 Se*. S ser. 155-195 155-190 200-280 Jot. Afrika Avstralija 200 130 200 125 240 130 * Povprečni zaslužki pri akordnem delu. Minimalne plače: dosedaj 10—12, glasom zahtev v stavki se nahajajočih delavcev 13—18. C. Zlata valuta in povprečna cena živil. Kar je stalo 1. 1913 — 100 dolarjev, je stalo v Severni Ameriki, koje valuta je po vojni merilo za vrednost zlata: Leta 1919 — 211, leta 1921 — 148. Leta 1920 - 239, (pta 1922 — 156. Zato je treba predvojne plače povprečno- z 1.5 pomnožiti, ako hočemo predvojne in sedanje plače primerjati. Seveda tako dobljeni rezultati niso točni, ker je vrednost zlata v posameznih državah različna. Točnejšo sliko o gibanju realnih plač dajejo indeksne številke. razpis. Inšpekcija dela je razpisala pogajanja za 4. julija; na ta pogajanja pa je prišel zastopnik Zveze industrijcev g. dr. Golia brez polnomočja, češ, da ni imel časa sklicati seje podjetnikov. Pri tej razpravi se je konštatiralo le to, da se je draginja od zadnjega poviška, to je od 8. marca i. 1. do 30. junija, zvišala za 12 odstotkov. Zastopnik Zveze industrijcev je obljubil, da skliče v najkrajšem času sejo podjetuikov, pri kateri se bo razpravljalo o povišku. A trajalo je celili pet tednov, tako da so o tem povišku sklepali gospodje še-le 9. avgusta. Vse druge tvrdke so priznale 10 odstotni povišek, le skralii-rana tvrdka Mally v Tržiču, ki že celo vrsto let z.vrača vsa bremena kriz in stagnacij na delavska ramena, tudi sedaj povišku ni pristala. Nadalje niso priznale poviška tvrdke: Viljem Freund in Herman Bcrg v Mariboru. Pri poznejši intervenciji zaupnikov so se podjetja še enkrat odločno izrekla proti povišku. Dvomimo pa, če bo trdovratna zadržanje teh podjetij doneslo tudi dobre uspehe. Konštatirati morama samo to, da so gospodje v času najboljše konjunkture pogajanja zavlačevali, danes pa nam ne priznajo niti tega borega poviška, kljub temu, da se zanj borimo že tri mesece in pol. Sodrugi, sami veste kje leži krivda: kakršna moč, takšen uspeh; kolikor moči, toliko pravic. Monopolska stroka. Iz tobačne tovarne. V pondeljek, dne 27. t. m. je sprejel g. inšpektor dr. Lotrič v navzočnosti ravnateljstva delavske zaupnike iz tobačne tovarne. G. inšpektor je obširno pojasnil v kakem stanju se nahaja vprašanje povišanja naših mezd. — Dobili smo zagotovilo, da bodo imela naša prizadevanja končno vendar nekaj uspeha in da imamo pričakovati v doglejlnem času precejšnjega izboljšanja naših plač. Iz njegovih pojasnil smo razvideli, kako težko je v državnih in napol državnih obratih urejevati mezdna vprašanja. — Vsi predlogi morajo ili čez sto instanc, razven tega pa se mora najti med posameznimi tovarnami potrebno soglasje v predlogih. Vendar smo dobili utis, da se bliža ta dolga pot vendar enkrat svojemu koncu. Zaupniki so podali protest radi skrčenja rodbinskih doklad. — Gosi), inšpektor je opozarjal, da se temu ni bilo mogoče več izogniti, ker finančna kontrola že celo leto zahteva, da se mora tozadevno v vsej državi enotno postopati. Upa pa. da se l>o to manj težko čutilo, ko pride regulacija plač, Iti bo znatno višja, kakor je izguba, ki jo ima delavstvo vsled skrčenja teh doklad. G. ravnatelj je sprožil vprašanje začasnega nadurnega dela. Delavski zaupniki so vprašali, kako da je mogoče sploh na to misliti, ko tovarna radi 'pomanjkanja dela delavce odpušča. G. ravnatelj je dejal, da je bilo preveč delavk pri ročnem izdelovanju smod k, da je pa za cigarete često več pospešujejo med člani čut skupnosti in solidarnosti, vzbujajo razredno zavest in privajajo vedno nove člane v vrste organiziranega delavstva. Pri tem pa moramo omeniti eno največjih neprilik, ki pri nas zelo ovira razvoj delavskih organizacij. Delavstvo ne razpolaga z bogatimi denarnimi sredstvi in si navadno ne more preskrbeti primernih prostorov za svoje organizacijo. Pomanjkanje primernega lokalu je pogosto vzrok, da delavske organizacije hirajo ali se vsaj ne morejo razvijati. Pripraven lokal, kamor delavci radi zahajajo, izredno olajšuje organi-začno delo. Ker delavstvo navadno nima svojih lastnih lokalov, morajo iskati strehe v privatnih hišah ali pa v S0-stilnali. Alkohol pa je slab delavski tovariš. Ubija smisel za resen razgovor in vzbuja prepirljivost. Poleg tega je gostilna javen prostor, kamor ima vsakdo pristop in tako zaroorejo tudi nepoklicani ljudje motiti razgovore. — Vendar je v sedanjih razmerah marši kje nemogoče dobiti drug prostor nego v gostilni. Vedno pa morajo organizacijo j'vi izbiri prostora gledati na to. ia je delavcem pri rokah in dn tja naročil, kakor jih more tovarna zmagovati. Zato bo prišlo v tovarno tudi nekaj novih strojev za izdelovanje cigaret, ki so že naročeni. Ko bodo ti stroji prišli, seveda ne bo treba misliti na kako nadurno delo. To bi prišlo le za ta čas v poštev, dokler naročenih strojev še ni. Delavski zaupniki so obljubili, da bodo to zadevo proučili in se posvetovali o tem z delavstvom. Že v naprej morajo reči, da bi se morali trajni vpeljavi nadurnega dela odločno upreti. Začasno, dokler stroji ne pridejo, bi se dalo o tem moi’da govoriti. — Vendar pa se mora v tem slučaju nadurno delo bolje nagraditi, kakor do-sedaj. Zahvala, Podpisana se toplo zahvaljujem tobačnim delavcem in delavkam v Ljubljani za nabrani znesek Din. 350.—, ki so mi ga kol podporo darovali ob priliki smrti mojega moža. — Marija Borštnik. Rudarska stroka. Resnica. Glas Svobode-; piše, da je dejal s. Krušič ua seji rudarskih zaupnikov, da je imela Trboveljska družba prav, ko je odtegnila delavstvu 8 plavili. Ta trditev je navadno zavijanje. S. Krušič je dejal, da naj bo stavkovni odbor v bodoče previden in naj vpošte-va pri napovedi stavke potrebne formalnosti, ki bi družbi tako postopanje onemogočile. Napad, ki dela v trenutku odločilnega boja, v ko je m vršimo svojo dolžnost, težko krivico našim predstavnikom v Trbovljah, žigosamo kot zločin proti solidarnosti delavskega gibanja in te stavke. Ta napad pa obenem dokazuje, zakaj nam ni mogoče sodelovati v stavkovnem odboru. Kemična stroka. Medvode-Goričane. Vsem članom »Osr. društva kemičnih delavcev«- podr. Medvode-Goričane naznanjamo, da se bo vršil občni zl>or podružn. v nedeljo, dne 2. septembra ob 3. uri popoldne v prostorih g. R. Potiska v Medvodah. — Dolžnost članov je, da se občnega zbora udeleže. — Predsednik. Vestnik „Svobode*<. DTE šiška-Ljiibljuna priredi v nedeljo v Borovnici javni telovadni nastop, ki bo spojen z vrtno veselico ua vrtu g. Fortune. Vlak odhaja iz Ljubljane ob pol 3. uri popoldne in se vrača iz Borovnice ob 10. uri zvečer. Vožnja je {»o južiii žeiezuici polovična. Izkaznice za polovično vožnjo izdaja osrednje tajništvo »Svobode v Ljubljani, Zidovska ulica, in Sii’oko\ ua komisija. DTE v Zagorju ob Savi. Tukajšnja telovadna enota '»Svobode« je priredila v nedeljo 19. t. m. 1923 pešizlet na bližnje razvaline starodavnega gradu Gamberk. Ob pol 2. uri smo odkorakali od zbirališča po lepi gozdnati soteski proti navedenemu gradu, kjer so izletniki z velikim zanimanjem ogledovali to nekdaj tako močno stavbo, ki pa je danes že skoraj popolnoma razpadla. — Po kratkem odmoru smo se pa po- radi zahajajo, če se že mora iti v gostilno, pa je treba doseči vsaj to, da se dobi ločena soba, kjer so delavci sami med sabo in nimajo nevabljeni gosti dostopa. Razvoj in napredek vsake krajevne organizacije je pa tudi odvisen od delavnosti in sposobnosti njenega odbora. Delavski zaupniki, ki so poklicani. da vodijo krajevne organizacoije, naj se vedno zavedajo, da je odbor ta-korekoc duša organizacije. Ako organizacija dobro uspeva, je to v prvi vrsti zasluga odborova, ako pa organizacija uira, je pa tudi v prvi vx-sti njegova krivda. Agilen vstrajen odbor bo tudi v neugodnih razmerah dosegel vsaj to, da organizacija ne ho nazadovala. Eno prednost ima delavstvo, zlasti industrijsko, pred vsemi drugimi sloji, namreč razmeroma najbolj razvit smisel '/.n organizacijo. Poziv na organizacijo bo med delavstvom nedvomno za-dobival čimdalje večji odmev in z vstrajnim podrobnim delom se bodo sčasoma dale ustanoviti v krajevnih organizacijah nepremagljive trdnjave in neporušljiva oporišča delavskega pokreta. . ' ■ dali na bližnji travnik, kjer je imela naša mladina vežbe novih prostih vaj, kar je vse navzoče zelo navdušilo za telesno vzgojo mladine. Po vežbanju se je razvila prav živa zabava. Proti večeru smo se z veselim srcem in z glasnim prepevanjem pesmi podali domov. Vsem ostalim sodružuim enotam svetujemo, da sedaj v lepem jesenskem času ravno tako prirejajo kratke zlete v naravo in s tem naše sodruge izvlečejo iz zaduhlih gostilen v prosto naravo in jih tako okrepijo za nove borbe. One telovadne enote, ki rabijo za nove skupne vaje članic kroge, naj jih naročijo pri Zvezi DTE. Posamezen krog stane 6 Din. fstotako naj se obračajo enote na Zvezo glede članskih in članičnih telovadnih krojev. Vprašalne pole. Ponovno poživljamo vse enote, da takoj izpolnijo vprašalne pole in jih pošljejo na Zvezo. Vse podružnice »Svobode« poživljamo, da naznanijo centrali vse vrste odsekov, če kateri obstoja pri podružnici, da lahko ugotovimo natančno število odsekov za izredni delegacijslti zbor in za ustanovitev posameznih podzvez. — Gentralni odbor »Svobode«. U. D. R. Priprave za 111. vsedelavski zlet * Ljubljani in U. D. R. Od merodajne strani smo zvedeli, da prične v najkrajšem času poslovati pripravljalni odbor za prireditev lil. vsedelavskega /leta 1. 1924. Ker se tega zleta udeleši tudi UDR, opozarjamo vse tiste sodni ge po raznih industrijskih krajih, ki so se pričeli pripravljati za ustanovitev edinic UDR. da se požurijo; treba je, da zimski čas kar najbolj izrabimo. — Na zletu nastopijo čete UDR s posebnimi vajami. Da bo pa vaje mogoče čim precizneje izvajati, je potreba večmesečnih vežb. — Zato ne zamudite ugodne prilike in pričnite takoj z delom. Na tiste zamudnike, ki se oodo fpomnili šele mesec pred izletom ter Razgled Tedenski pregled. Ljubljana, 28. avgusta J 923. Kakor običajno ob nastopu novih vlad, je dal tudi novi predsednik Zedinjenih držav ameriških izjavo, v kateri je očrtal smernice svoje bodoče politike. Predsednik Coolidge je izjavil v svojem govoru v .beli hiši (prestolici predsednika Zedinjenih držav ameriških), da je po njegovem mnenju edino pravilna politika: izolacija napram Evropi in da bi vsako vmešavanje Amerike v evropske zadeve le škodilo ameriškim interesom. Gotova dejstva so potrdita resničnost tega mnenja in pravilnost te politike. Ameriški opazovalci v Evropi niso mogli najti nikakih razlogov, da bi Amerika opustila politiko pokojnega predsednika Hardinga. Novi predsednik sicer iskreno želi, da se vsa sporna vprašanja v Ameriki povoljno in čim preje rešijo. Zlasti je za to, da se že skoraj uredi reparacijski problem. Ne strinja se pa z dosedanjimi predlogi velesil ki skušajo gospodarsko zasužnjiti posamezne države in male države sploh. Razmerje med Anglijo in .laponsko se je hudo poostrilo. Spor pa ni samo tajen, ne tiče se le diplomacije, temveč je potom časopisja prodrl v javnost. Iz rasopisnih poročil doznava šiijša javnost, ker je že davno znano onim, ki so se za to zanimali, da snujeta Amerika in Anglija zvezo, v zmislu katere naj bi zabile močan obroč okrog Japonske. V tem tiči vzrok spora med Anglijo in Japonsko na eni in med Ameriko in Japonsko na drugi strani. O sovražnosti med zadnjima državama smo na tem mestu že opetovano poročali. Svoj napadalni načrt proti Japonski namerava Anglija in Amerika udejstviti s pomočjo vojne mornarice. Amerika že gradi v Tihem oceanu dve veliki vojni luki, dočim se Anglija utrjuje na jugu v Indiji. Ako se Anglo-američanom posreči ta obroč skovati, bo Japonska v zelo težavnem položaju; na zapad, vztok in jug ji zapirajo razmah nepri-jateljske države, na sever pa neugodne zemljepisne in 1 podnebne razmere. Španija se zadnje čase razburja iu bodo hoteli tudi nastopiti, se upravni odbor ne bo oziral. Vsaj enkrat v let i mora biti dana možnost, da preštejemo vse naše vrste, da preizkusimo disciplino in da se uverimo o zanesljivosti naše armade. Ob času vsedelavsker-a /leta je najlepša prilika, da skupno z ostalim proletariatom manifestiramo, ter obenem pokažemo prijateljem in soražnikom našo ustvarjajočo silo. Zato sodrugi zaupniki na delo, časa je dovolj za izvežbanje naše armado. Obenem pa se pripravimo na proslavo Prvega Maja, da že tu pokažemo sadove našega dela. * Vaditeljski tečaj za Ljubljano. Nadaljevanje tečaja se vrši v četrtek v Sp. Šiški v Zadružnemu domu. Pričetek tečaja točno ob 8. uri. Zlet v Pekel pri Borovnici, šišenska četa edinice Marks-Ljubljana priredi v nedeljo 2. 9. izlet v krojih v Pekel. Odhod z jutranjim vlakom. Tozadevni sestanek in vežbe se vrše v soboto ob pol 8. uri na določenem mestu. Zagorje. Tiskovine so gotove in se dobe pri blagajniku. Vaditeljski tečaj se i.io pričel pri vas v najkrajšem času in sicer specielno za rudarske revirje. V tečaj, ki se vrši v Ljubljani ni potreba pošiljati nikogar. —- Načelstvo UDR. Administrativno upravljanje edinic. Vsaka pristopna izjava se pošlje, kakor do sedaj na upravni odbor s to izjemo, da odsedaj naprej ni potreba prepisovati pristopnih izjav, temveč pošlje upravni odbor za vsakega sprejetega člana članski evidenčni list, katerega votli potem edinica dalje. Na ta načiu ima centrala, kakor tudi vsaka edinica najboljši pregled. Mesečna poročila se delajo v dvojnem izvodu, tako, da ostane en izvod vedno pri edinici v svrho kontrole. --Mesečna poročila je pošiljati vedno redno najkasneje do vsacega 8. za na-jnj. Izpolnjena morajo biti z vso natančnostjo in v vseh rubrikah po svetu. oborožuje, ker so jeli rogoviliti Maro-kanci, ki se hočejo osvoboditi katoliškega španskega jarma. Španci in Italijani so si po plemenu in vojnih neuspehih precej enaki. Iz tega lahko sklepamo na uspehe^ nove španske vojne operacije. Očividno jim bodo borbe z Marokanci težje nego z biki v seviljski areni. Pred nekaj dnevi je slavila Moskva zgodovinski dogodek. Dne 19. avgusta je bila tu otvorjena prva poljedelska razstava sovjetske Rusije. Otvoritve se je udeležilo nad 20.000 delavcev, katerim so govorili Čičerin, Krasili in Ri-kov o važnosti poljedelstva. Omenjali so, kako je pred vojno Rusija slovela kot žitnica, ki je zalagala s tem blagom večino Evrope. Otvoritvi razstave s, prisostvovali tudi zastopniki tujih držav. med njimi Turki in Kitajci. * Med Francijo in Nemčijo prihaja do zbliževanja. Zadnji govor novega državnega kanclerja Stresemanna je napravil splošno zelo ugoden vtis. Sicer se je kancelar v svojem govoru previdno umikal določnim izjavam, vendar pa je jasno, da ima nemška vlada dobro voljo poravnati se s Francijo. Streseman-nov govor je ugodno vplival tudi na politične kroge ostalih evropskih držav. Vse to pa je ugodno vplivalo tudi na razmerje med Francijo in Anglijo. Te dni se sestaneta angleški in francoski ministrski predsednik, ki se bosta posvetovala o položaju, ki je nastal sedaj. Angleški predlogi glede reparacij-skega vprašanja so: da se v Evropi razmere ustalijo in urede. ker je to neobhodno potrebno za mednarodno trgovino, da plača Nemčija čimprej in kar največjo vsoto na račun reparacij in da se reparacije zajamčijo s kontrolo nad nemškimi financami. Bavarci pripravljajo nov državni prevrat. To pot so se združili krščanski sorinlisti z nemško ljudsko stranko. Prevratniki so označili za cilj svoje akcije . diktaturo treh mož«. Jasno pa je. da so v vseh teh gibanjih monarhisti, predvsem pristaši Habsburžanov. Angorska vlada je po tolikih za-pletljajih koučno odobrila lozansko mirovno pogodbo, s katero so Grki konc-noveJjavno sramotno pogoreli. * V Jugoslaviji stavkajo rudarji v Trbovljah, mlinarji v Zagrebli in mornarji na Jadranu. Stavke se vlečejo radi nerazumevanja delavskih teženj in potreb s strani podjetnikov. Ob tej priliki naj vstavimo par besed o rudarski stavki na Češkoslovaškem. Stavka se tudi vleče in vleče. Z ozirom na dvig češkoslovaške valute hočejo podjetja nameščencem zni/a'i plače. Z načinom tega zniževanja pa se delavstvo ne strinja, radi česar ne pride do sporazuma s podjetniki. * Radiču njegova akcija v inozemst\ i ni uspela. Londonski državniki ga sploh ne marajo sprejemati. Doma pa se v njegovi stranki krha. V Ameriki deluje proti njemu poslanec Kežroa"., ki ga je tja poslal sam Radič, da bi propagiral njegove misli. Katoliški shod je v Ljubljano privlekel mnogo občinstva, kar nam dokazuje, da klerikalizem še ni mrtev, da pa razpolaga za enkat z duševno manj vrednim materialom. Razno. Kje je denar?? V našem uredništvu se je zglasila ga. Frančiška Regitnik z Javornika, ki nas je vprašala, kje je shranjen denai’, kalerega se je zbiralo med kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi za zaprte mladeniče z Jesenic. Njen sin Fr. Regitnik je prišel tudi v zapor kot politični osumljenec, vendar do sedaj ni prejel niti vinarja od zbranega denarja, čeravno bi ga nujno potreboval, k^r je v zaporu zelo slaba hrana. Mi pripominjamo, da nobeni naših central ta denar ni bil izročen, ker bi sicer vsaka uaša centrala smatrala za svojo moralno dolžnost, nemudoma oddati ta denar stariSem zaprtih mladeničev. Opozarjamo tiste, ki imajo v posesti zbrani denar, da ga takoj in brezpogojno izroče prizadetim starišem, ker bomo sicer prisiljeni, da jih javno razkrinkamo. Bolne duše. Prečital sem zadnjo i Proletarsko Mladino«, in reči moram, da toliko podlih laži in podtikanj niti v klerikalnih listih ni nagromadeno kot jih je v tem, mladini namenjenem časopisu. — Med mnogimi lažmi je zlasti ena, ki človeku kar sapo zapre, če pomisli, v kakšen moralen propad tira ta list svoje mlade čitatelje. Tam stoji zapisana dobesedno tale trditev: Na celjskem kongresu socialpatriotov vseli struj in kalibrov je govoril Eržen, da je naš list Prol. Mladina« komunistično glasilo, in da ga je treba radi tega uničiti s pomočjo > Zakona o zaščiti države.« — Bil sem na tem kongresu navzoč od kraja do konca in sem pripravljen vsako uro pričati in dokazati, da s. Eržen o »Prol. Mladini« in o »Zakonu o zaščiti države« sploh ni govoril. — Trditev je od prve do zadnje besede prosto zlagana in pozivam s. Eržena, da toži urednika tega lista radi časti-kraje. Vse poštene sodruge pa poživljam, naj gredo energično na delo, da spasimo mladino iz krempljev teh propadlih blodnih duš. Na gnoj s takim listom, ki zastruplja srca tiste mladine, ki je edini up zatiranega proletariata. Stariši čuvajte svojo mladino pred moralno propastjo!!! — T. Jeseniški mladeniči, ki se nahajajo v ljubljanskih zaporih v preiskavi, so poslali tajniku Osred. društva kovinarjev pismo, v katerem prosijo, da bi jim kovinarska organizacija preskrbela zagovornika. Osred. društvo kovinarjev žalibog tej prošnji ne bo moglo ugoditi, ker bi sicer dobila politična oblast vzrok za razpustitev organizacije pod pretvezo, da se je vmešavala v politične zadeve in da je s tem prekoračila svoj delokrog. Da se pa sodrugom vseeno preskrbi zagovornika, se je v Ljubljani zbral tričlanski komite, ki bo zbral prostovoljne prispevke in bo ž njimi najel in plačal zagovornika. Vse so- V Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) druge prosimo, naj pomagajo zbirati prostovljne prispevke, katere naj pošiljajo na naslov: Jože Berdajs, Selenbur- gova ul. ti. n. Vsi prispevki bodo v ;;>De-laveu« objavljeni. — Komite za podporo zaprtim mladeničem z Jesenic. Opozarjamo interesente in čitatelje na paviljon 1*' štev. 180 na ljubljanskem velesejmu, na katerem bo imela »Prod. zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev itd.« razstavljene svoje lastne izdelke. Zadruga se je tudi lansko leto udeležila razstave v skromnem obsegu in bo imela letos mnogo večje razstavljal-ne prostore; tudi je razstava zelo bogata na ličnih in bogatih izdelkih. Vsekakor bo razstava pokazala lep napredek od lanskega leta in upamo, da bo drugo leto razstavni prostor še bolj razširjen; tehnična izvršitev izdelkov pa daje mladi zadrugi najlepše spričevalo. Opozarjamo delavstvo naj obišče na velesejmu predvsem imenovani paviljon in si tam izdelke delavske zadruge dobro ogleda. Delavsko gibanje. == Strokovne organizacije po industrijskih panogah. Švedska Delavska zveza, ki ima 33 unij s 3999 krajevnimi podružnicami in 300.221 člani, je krenila na pot industrijskega unionizma. Strokovne organizacije klobučarjev, če-pičarjev in krznarjev so se že združile v eno celoto; ravno tako so se združili peki, sladščičarji in mesarski delavci v indusrijskih organizacijah živilskih delavcev. Tudi v Švici se združujejo v industrijskih strok, organizacijah. Unije krojaških in usnjarskih delavcev so se združile v eno samo organizacijo. Vsi delavci, ki izdelujejo obleke, klobuke, čepice, čevlje, rokavice, nogavice in sploh vse, kar spada k oblačilu, pokrivalu in obuvalu ter oni, ki izdelujejo sedla in druge izdelke iz usnja, so zdaj organizirani v eni sami uniji, katera šteje preko 8000 članov. Unija ima sedaj en sam odbor, eno blagajno in eno samo glasilo. Stroški so se znižali, stavkovni fond pa je narasel. = Program avstralske Delavske stranke. Delavska stranka Avstralije se je na svoji letni konferenci zadnji mesec ponovno in soglasno izrekla za socializiranje industrij, produkcije distribucije in menjave. Program stranke se glasi: Socializiranje industrij, produkcije, distribucije in( menjave se ima doseči s sledečimi sredstvi: Ustavna osvojitev industrijskega in parlamentarnega ustroja dežele. Organiziranje delavcev po industrijah. Podržav-Ijenje vseh denarnih zavodov in glavnih industrij. Poobčinjenje vseh tistih javnih naprav, ki so zrele za ta korak, in kjer morejo na ta način služiti ljudstvu. Vlado socializiranih industrij vrše odbori, v katerih imajo delavci dotič-nih industrij in občin polnopravno predstavništvo. V7oljeni vrhovni ekonomski svet za vse socializirane industrije. Ustanovitev birojev za delavska raziskovanja in informacije ter delavskih vzgojnih zavodov, v katerih se imajo delavci vaditi v upravljanju socializiranih industrij. Posredovanje dela. Pod to rubriko bomo priobčevali stalno izkaze borze dela o delovnih ponudbah in o povpraševanju po delu. Na to rubriko opozarjamo vse sodruge, zlasti pa odbore naših strokovnih podružnic, ki so poklicani, da gredo, — sledeč lepi tradiciji strokovnih organizacij, — svojim članom tudi v tem pogledu na roko. Mi mislimo, da je naloga strokovnih organizacij, da sodelujejo še tesneje " borzami dela. Te uradne posredovalnice poslujejo le v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti. Delavstvo izven teh središč se ne more posluževati teh naprav brez velikih stroškov. Zate svetujemo, naj se obračajo v teh krajih vsi, ki iSčejo dela na krajevne odbore svojih strokovnih podružnic. Tam naj izpolnijo prijavo, kakor je predpisana za borze dela. Strokovne podružnice naj pošiljajo tako izpolnjene prijave upravi »Delavca«, ki jih bo objavljala sumarično (brezplačno) v rubriki »Posredovanje dela«. Izdajatelj: Franc Svetek. V slučaju uspelih posredovanj potom lista, se bo pobirala od uprave »Delavca« določena oglasna taksa od delojemalcev. Kazven tega se bodo dajale te prijave za delo na razpolago ljubljanski krajevni borzi dela, ki bo poskrbela za nadaljne potrebne stike z delojemalci. ♦ P«roiik: Pri vseh >Državnih Borzah Dela< v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 19. do 25. avgusta 1923 dela 2t>4 moških in 90 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 241. Promet od 1. januarja do 25. avgusta 1923 izkazuje 33.437 strank in sicer 15.294 delodajalcev in 18.143 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 10.347. Dela iščejo: Viničarji, kovači, stavbni in strojni ključavničarji, železo-strugarji, mizarji, zidarji, elektromonterji, krojači, tesarji, peki mlinarji, sedlarji, trgovski sotrud-niki, knjigovezi, vrtnarji, laborant, na- takarice, vzgojiteljice, pisarniške moči, vajenci, vajenke. V delo se sprejmejo: Gozdni delavci, drvarji, livarji, opekarski delavci, mizarji, čevljarji, zidarji, pletarji, slikarji, kolarji, pleskarji, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajeufli. Iskre. Stara resnica je, da cene vedno galopirajo na konju, delavske mezde pa lezejo po bergljah daleč za cenami. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik iz Leš: Tudi Vaš dopis- priobčimo, ko pride na vrsto. Veseli nas. da sodelujete, le potrpljenja je treba, ker je list majhen in je treba, da ugodimo vsem čitateljem. Dopisnik iz Ptuja: Vaš cenjeni dopis o postopanju v poslovalnici O. U. Z. D. prejeli in prosimo, da potrpite do prihodnje številke z ozirom na številno dopise, ki jih moramo priobčevati po vratnem redu. Osrednje diužtvo kemičnih delavcev in sorodnih strok na slov. ozemlju je sprejelo od letnega računskega zaključka t. j. od 31. marca t. I. dalje, mesečne obračune od sledečih skupin kem. delavcev. Skupina april maj junij julij Din P Din P Din P Din p Mojstrana 1010 64 824 28 894 08 2194 Moste 1065 10 857 98 913 50 2274 34 Medvode 527 60 265 76 340 12 567 Ljubljana tov. pap. izd' .... 232 90 186 32 186 37 409 50 Ootovlje 164 80 113 65 172 334 85 Prevalje 246 — 101 50 333 70 389 Zagorje 392 — 384 87 198 10 846 sn Sladki vrh 943 55 696 04 665 36 Vevče Store 418 15 359 36 343 89 r_ _ 159 26 67 76 152 83 Ruše april in maj 3811 33 14-7 54 Hrastnik kem. tov 446 28 maj in junij 186 — ___ Liboje Maribor 672 92 532 54 aprii in maj 725 30 Pečovnik 220 20 Radeče 272 19 Hrastnik steki 620 , Zidani most april in maj 158 Ljubljana kol. tov Ljubljana tov. za lep MajSperg 96 143 — — — 69 1224 12 70 1554 75 | 7630 91 9085 19 7089 28 8570 14 Ostalo bo razvidno v prihodnji štev. »Delavca«. Livarji! Livarii! Samostojnega, če ie mogoče neporočenega livarja sprejme pod ugodnimi pogoji tovarna strojev, tehničnih izdelkov, kovinske robe Henrik Stolz sinovi, Kula. Prilika! Prilika! Pozor strojarji! Iščem strojarja, kateri je sposoben za strojenje kož. Plača po dogovoru, nastop službe takoj pri Živku Tišanoviču, Tuzla Bosna ISfemo za takoj dva spretna strojna falcer ja (Maschinenfalcer) za krom-usnje proti dobremu plafllll. Ponudbe naj se pošiljajo na tovarno usnja v Radečah pri Zidanem mostu. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin-