Listek.                                                                 125
in Jakoba   Aljaša   kvintet   z   bariton-solom   »Občutki«   — prijetna,   zmerno-sentimentalna skladba,  ki bo moškim zborom za pevske večere in lahke koncerte dobro došla.
A. D. Slavjanski Agrenjev se je pomudil na svojem — baje zadnjem — potovanju po Evropi tudi v Ljubljani in je priredil s svojim slavnoznauim zborom dva koncerta, prvega v gledališči, druzega v veliki dvorani filharmoniškega društva (dne" 12. in 13. prosinca t. 1.). Sestava zbora se toliko razločuje od prejšnje, da je g. Slavjanski ženske popolnoma nadomestil z dečki. To daje višjima glasoma nekako rezkost, škoduje pa lehkoti in čistoti petja v višini, posebno pri samospevih. Glavne vrline pa so ostale, te so: enakomerno zastavljanje in izgovarjanje, rahli piano, dovršeno stopnjevanje in popuščanje, pred vsemi pa nepopisna miloba in tožna veselost ruske narodue pesmi. Za lokalno naslado je gospod Slavjanski pridejal zbore ,,Liepa naša domovina!«, »Hej rojaki!«  in Jenkov  »Naprej«, z ruskim naslovom  »Mi družno  na  vragov«.                     K.
Knjige Matice hrvaške za leto 1894. »Matica hrvatska« je razveselila letos svoje članove z le-tem bogatim književnim   darom:
1.) Slike iz občega zemljepisa. Napisao dr. Ivan Hoic. Knjiga četvrta. Evropa: Pirenejski poluotok (Spanjolska ; Portugalska). Apeninski poluotok (Italija). Balkanski poluotok (Grčka: Turška). Rumunjska. Sa 97 slika i tri zemljepisne karte. Na-gradjeno iz zaklade grofa Iv. Nep. Draškoviča za godinu 1893. Zagreb. I894. Knjiga obseza 430 stranij velike 8b. Najpreje podaje pisatelj občenito sliko vsacega poluotoka ; n. pr. pri apeninskem polotoku opisuje kulturno znamenitost Italije, ležo italskega polotoka, njegov pomorski značaj in končno meje, veličino in število stanovalcev. Potem govori o horizontalni in vertikalni izobrazbi in pa o materijalni kulturi. Tako razpravlja o Italiji pod tem poglavjem zanimljive točke o malariji, o neznosnih agrarnih razmerah v Siciliji, ki so prouzročile lani tolike nemire, o čudni prikazni, da je v Italiji toliko siromakov poleg velikih bogatašev itd. V zaglavju »Žiteljstvo« nam predočuje postanek italijanskega naroda, njegov značaj, posledice historijskega razvitka. Končno opisuje najznamenitejša mesta. — Jednako se slikajo vse one države, katere obseza ta zvezek obširnega dela. Mnogobrojne slike kitijo krasno delo, ki je spisano v tako prijetnem jeziku, da ti je prava slast  citati to knjigo.
2.) Poviest srednjega vieka. Po najboljim piscima izradio Franjo Valla. Treči dio. Od druge polovine jedanaestoga vieka do godine 1453. Prvi zvezale. Zagreb 1894. 8°. — V tej knjigi opisuje g. pisec zgodovino borbe med cerkvijo in nemškim cesarstvom (do leta 1250.), križarske vojne na iztoku in zapadu (do leta 1276.), posledice križarskih vojen, o prosveti v 12. in 13. veku. V tem zvezku se popisuje tudi tekmovanje Francozov in Angležev, ki se je završilo s stoletno vojno. (1453.) Knjiga obseza 390 stranij. Njene prednosti in pomanjkljivosti so iste, katere smo že lani omeuili. Želeli bi posebno preglednejše razdelbe.
3.) Milivoj Srepel. Ruski pripovjedači. Nagradjeno iz zaklade Adolfa Veber-Tkalčevica za god. 1893. — 8°. 319 str. — Po občnem pregledu, v katerem se riše na kratko značaj in razdelitev ruske književnosti, navaja najznamenitejši podatki o ruski književnosti do Puškina in o glavnih zastopnikih od Puškina do naših dnij, govori pisatelj o ruskem romanu in razpravlja o knjigi Vogue"-ovi »Le roman russe« in prehaja v tretjem poglavju na prikazovanje ruskega realizma. — Končno opisuje in ocenjuje pisatelj te-le pripovedovalce: Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Ivana Aleksandroviča Gončarova, Ivana Sergejeviča Turgenjeva, Fedora Mihajloviča Dostojevskega, Mihajla Evgrafoviča Sal-tykova-Ščedriua, Vsevoloda Mihajloviča Garšina in Leva Nikolajeviča Tolstega.   —
4.) Novak Vjenceslav.  Podgorka.   Slika iz hrvatskoga primorja.  8°.   184 str.
5.) Sandor-Gjalski Ksaver.  Male pripoviesti.  Svezak prvi.2  8°.  27  str.
126
Listek.
6.) Dr. A. Tresič-Pavičič. Ljutovid posavski. Tragedija u pet činova. Po osnovi dr. Fr.  Markoviča.  8°.   195.  str.
7.) Ivau S. Turgeujev. Izabrane pripoviesti. Svezak drugi. — Proljetne vode, Asja, Prva ljubav, Gospodin sa sivim naočarima, Očajuik. Preveo Josip Miškatovič. — 333 str. Ta drugi zvezek je nadaljevanje Turgenjevovih povestij, katere izdaja »Matica hrvatska« v   »Slavenski  knjižnici«.
8.) Mirko Bogovid. Pjesnička djela. Svezak drugi. Pripoviesti. 8°. 345 str. Lani je ponudila »Matica« svojim čitateljem dve tragediji pokojnega pisca. Letos evo jim je podala osem njegovih povestij. Za tisek jih je priredil g. Milivoj Srepel ter jih opremil s kratkim uvodom. Povesti so zajete večinoma iz hrvatske prošlosti ter so imele v svojem času velik uspeh zaradi rodoljubne tendence.
9.) Josip Evgen Tomič. Za kralja — za dom. Historička pripoviest iz XVIII. vieka. Dio prvi (Pretorijanac).  8°.  451   str.
V zbirki prevodov grških in rimskih klasikov je izšel prevod Platonovega Fajdra:
IO.) Platonov Phaidros. Preveo, uvod i bilježke napisao Franjo Petračič. 8°. 104 str.;  v knjižnici za klasično starino pa druga knjiga,  kateri je vsebina:
u.) Rimska satira. Napisao Milivoj Srepel. 8°. 128 str. Nagradjeno iz zaklade grofa Ivana Nep. Draškovica za godinu 1892. Uvod govori o narodnih igrah, iz katerih je potekla književna satira. Potem razpravlja o Luciliju, Horaciju, Perziju in Juvenalu, in na koncu so pridejani kot primeri prevodi po jedne Horacijeve, Perzijeve in Juve-nalove satire.
O  nekaterih Matičinih knjigah  prinesemo svoj   čas še natančnejšo oceno.
R. P.
Hrvatski ilustrovani leposlovni listi. Ako bi bilo število leposlovnih listov verno ogledalo zdravega kulturnega napredka, mogli bi se Hrvati ponašati z relativno velikim številom glasil, namenjenih zabavi, ali pa zabavi in pouku in naposled zabavi, pouku in umetnosti. V resnici pa se v majhnem narodu samo cepijo sile, ki bi jedva skupno mogle proizvesti kaj popolnoma dovršenega. Kar pa je celo znamenje patološke prirode, je to, da se listi in književniki dele" po političnih nazorih v različne tabore. Razveii drugih glasil ki se pečajo bolj s političnimi in društvenimi vedami poleg leposlovja,  izhajajo med Hrvati  ti-le leposlovni   ilustrovani listi:
I.) Vi en a c zabavi i pouči, izhaja vsako soboto na dveh polah vel. 40. To je najstarejši sedanjih leposlovnih listov, kajti letos je nastopil 27. leto. Urednik mu je prof. J. Pasarič. Ta list si je vedel dolgo vrsto let ohraniti dobro ime, ker so bili v kolu njegovih sotrudnikov najpriznanejši beletristi. Poleg tega pa je vedno negoval tudi popularno znanstvo, posebno pa še one stroke znanstva, ki so v bližji dotiki z lepo knjigo, torej estetiko, književno in domačo zgodovino. Vse kaže, da se bode tudi letošnji tečaj vredno pridružil dosedanjim. Prva številka obseza poleg pesniške in pripovedne tvarine članek iz peresa Ksavera Šandor-Gjalskega o umetniški izložbi v Zagrebu. Na ta članek se nanašata reprodukciji dveh slik Vlaha Bukovca, glasovitega slikarja, katerima je predmet izbran iz del Gunduličevih. V drugi številki pa prinaša začetek prevoda znamenitega dela Tainejevega o filozofiji umetnosti. — Listek se ozira cesto tudi na pojave slovenske  knjige.
2.)  Dom i sviet,   Ilustrovani (sic!) list.    Izhaja dvakrat na mesec.    Folio Ureja ga glavni sotrudnik Kokotovic.    V prvem broju   nahajamo   samo pripovedne   spise in poleg tega  »Listek«, ki ne govori samo o književnih stvareh,  nego po  primeru   »Leip-ziger illustrierte Zeitung«   obseza beležke najrazličnejše   vsebine.    Izmed osem spisov  sta originalna samo  dva,   namreč   povest  Juraja   Carica    »Obitelj   kapetana Opoviča«   iz  du-