Ne zlorabljajmo prostora!
Smotrna izraba prostora je za našo občino še kako pomembna, še posebno zato, ker že leta dolgo poudarjamo, kako veliko boga-stvo je za nas ta prostor. Težko bi verjeli, da tega nismo vedeli že pred desetletji.ko smo dopustili, da je vsak ravnal z njim po svoje.
Ta samovolja, oziroma premajhna pozor-nost smotrni rabi prostora v preteklih letih pomeni zdaj za občino veliko obremenitev. Ogromno število črnih gradenj, posejanih pravzaprav po vsej občini, je v številnih pri-merih brez komunalne infrastrukture. Naj-bolj drastičen primer za to je Rakova jelša, ki je komunalno neopremljena, kar pomeni, da na tem območju lahko nekega dne izbruhne nalezljiva bolezen, ki bo ogrozila tudi prebi-valce drugih območij. Za komunalno opre-mo tega dela občine bi potrebovali nekajkrat po sto milijonov dinarjev, ki jih že zdaj ni mogoče nikjer dobiti in, glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, ga bo tudi v bodoče težko dobiti.
V zadnjem času so nadzor nad črnimi gradnfami in tudi sankcije doslednejši in za-to tudi ^stanje malo boljše, vendar povsem zajeziti razmetavanja s prostorom še do zdaj
nismo uspeli. Preprodaja zemljišč se nada-Ijuje in s tem se §eveda nadaljujejo tudi mož-nosti za nadaljnje zidanje na črno.
V generalnem urbanističnem planu je v naši občini predvidenih 529 hektarov povr-šin za gradnjo stanovanj, 113 hektarov za gradnjo proizvodnih, servisnih in skladišč-nih objektov, 55 hektarov za šolstvo, inštitu-te in zdravstvo, 11 hektarov pa za mestne javne službe in naprave.
Danes imamo v občini 159 stanovanjskih zazidalnih otokov s skupno površino 1.172 hektara, za 39 zazidalnih otokov morajo biti narejeni zazidalni načrti, 12 zazidalnih oto-kov, ki so namenjeni industriji s skupno po-vršino 56 hektarov se ureja samo z lokacij-sko dokumentacijo, 10 zazidalnih otokov s skupno površino 50,5 hektara pa je name-njenih za gradnjo počitniških hiš za dva taka otoka je potreben zazidalni načrt.
Sedanje usmeritve ravnanja s prostorom so zelo jasne, saj precej dobro vemo, kaj bi v občini radi imeli. Tako so industrijske cone med pomembnimi območji občine, saj bo gospodarstvo doprineslo k razvitosti občine, vendar pa bomo morali poleg tega graditi tudi stanovanja. še posebno »zanimiva« je za gradnjo postala občina po sprejetju inter-vencijskega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč, ki naših sedanjih stanovanjskih na-črtov skoraj ne prizadene. V dveh Ijubljan-
skih občinah je stanje precej drugačno, zato si bodo morale poiskati prostor za zidavo pri nas. Zato je še bolj pomembno, kako bomo s prostorom ravnali res gospodarno.
Kako pa je s komunalo in cestami? Na
, območju Viča je skupno 950 kilometrov cest
od tega 95 kilometrov magistralnih, 39 kilo-
metrov regionalnih in 458 kilometrov magi-
Naša 'občina se razteza na 54.357 hektarih, medtem ko je po generalnem urbanističnem planu mestno območje na 6.417 hektarih - mestno območje vseh petih Ijubljanskih občin pa meri j 7.716 hektarov.
stralnih, 39 kilometrov regionalnih in 458 ' kilometrov lokalnih, poleg tega pa imamo še 358 kilometrov krajevnih poti.
Od skupno 76.372 prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo iz centralnega mestnega siste-ma 56.000 Ijudi, preko 18.000 prebivaicev dobiva pitno vodo iz lokalnih vodovodov in kar 73 lokalnih vodovodov v naši občini je v zelo slabem stanju. Pomanjkljiv kanalizacij-ski sistem pa ogroža tudi tisto pitno vodo, ki teče po manj dotrajani napeljavi.
Marsikaj bi morali še narediti, vendar bo v
prihodnje to težko, saj denarja za komunal-no opremljanje ni. Vsi nenadzorovani in ne-premišljeni posegi v prostor torej prinašajo še več težav in stroškov, 6e že pri zlorablja-nju prostora pozabimo, da je to naše največ-je bogastvo.                  _..: