SLOVENSKI TEDNIK ¡fto - Año VI. No. 293 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Cena 10 cent. Uredništvo in upravniátvo °alle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18 Buenos Aires, 16 marca 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo # o o TARIFA SEDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1651 Slovensko petje na radio ^bor Slovenskega prosvetnega društva I. je v nedeljo prvikrat nastopil na radio ter se s te,n predstavil naši širši javnosti. Ni treba povijati, da je to velikega pomena za našo najino. Slovensko prosvetno društvo je ponovno dodalo, da se ustrajno bori za dosego svojega Cl'.ia. Vsega priznanja so vredni pijonirji, ki mnogim zaprekam odločno ustrajajo na Vv°jih mestih. To pa naj bo obenem tudi jasen ('°kaz vsem Slovencem, da se da na svetu vse če ne manjka volje in poguma. 2bor SPD. I. je dostojno nastopil, ne samo »«d Slovensko, temveč tudi pred Jugoslovan-sk°> ter Slovansko in Argentinsko javnostjo, i ^bor ima za seboj šest dolgih let neumorne-'a učenja in nič ne pretiravamo, če rečemo, je danes ne samo med Slovenci temveč sploh Slovani v Južni Ameriki brez konkuren-tembolj če vzamemo v poštev, da so pevci s Pevovodjem vred v privatnem življenju le Vdni poklicni delavci. In to pravzaprav je ^ro SPD. T., dvigniti ljudstvo v splošnem do ^ozavesti, dostojne kulturne in gospodarske SVje. Koliko truda je žrtvoval pevovodja Trebše, Je dvignil zbor na današnjo višino in tudi ')eVcem je treba vsega priznanja, da so se zadali uspeha po dolgoletnem trudu. ^etjc je umetnost ter izraz stopnje topogled-^ izobrazbe. Večina ljudi je na svetu, ki kar-znajo, izrabljajo le v svoje zasebne ko-'«ti. Tako imamo tudi svetovnpznane pevce, ki ^ za svoje petje pretirano plačani in zato tudi Ill's° v javnem pogledu nič drugega kot navad-obrtniki svojega poklica, ki s svojo pevsko Možnostjo tekmujejo za čimveč j i zaslužek. Ki pa tako zbor SPD. I., ki so pevci iz ljud-liiVa» pojejo za ljudstvo ter predstavljajo res-lS»o izobrazbo svojega naroda v splošnem. Tn e(lnjič kakoršnikoli materjalni dohodki gre-(| v društveno blagajno za naše skupne ko-^ti, Zmoremo drugače kakor priporočati naš ,)pvski zbor v posnemanje. S tem ne mislimo da bomo sedaj kar vsi peli temveč bi sa-0 radi kolikormogoče vsem dokazali, da se Slovenci lahko dvignemo na kulturno in da V »ni Mjii rekla, bi ne šel nastopat na radio temveč bi se skvakal kjerkoli. Ker pa so bili vrli fantje po dolgem šestletnem trudu gotovi, da lahko stopijo dostojno s svojo pevsko zmožnstjo tudi pred druge narode, da si, ko bodo poslušali njih petje, ne bo nihče mašil ušes, so slednjič nastopili in tako ponosno ter samozavestno pred stavili svoj narod pred drugimi narodi. Z nastopom pevskega zbora pred širšo javnostjo je napravilo SPD. I. pomembno gesto v svojem javnem delovanju. Einak uspeh bi bilo želeti tudi na dramatičnem polju in smo prepričani, da bi se tudi v tej potezi veliko doseglo, če bi se delalo na to in našlo pravilnega razumevanja. Toplo pa priporočamo članstvu na srce, da bi polagoma pričelo misliti tudi na svoj lastni dom. Prevladuje naj zavest, da se da vse doseči, samo če se hoče in se na to dela. Če je enakega mnenja še kako drugo društvo bi bilo najbolje, da bi se o tem skupno razmišljalo. Dela je za vseh dovolj, ki čutijo potrebo po kulturni in gospodarski neodvisnosti. ' " eosPodarsko stopnjo, vsaj v višino drugih naro-Če se za to potrudimo. Proč z nazori hlap- evske ponižnosti. Godrnjati čez slabe čase s prekrižanimi roka-1 llp koristi ničesar. Treba je zavihati rokave, toiti v roke in se lotiti dela, kakor na kul-^fti tako tudi na gospodarskem polju. ^Razumljivo se nam zdi, da naše ljudstvo ^ ^ pričakuje pomoči od povsod drugod ^ 0r od samih sebe. Mnogi se tudi sramu je-l fv°Jega porekla in mislijo celo, da so s tem < N več kot so vresnici in vendar je neizpod-lik'U> <*e^stvo' človek samo toliko velja ko-zna, pa naj bo kakoršnegakoli naroda. e bi se zbor SPD. I. sramoval svojega po- ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER PQSETI HITLERJA Kot so vsi dosedanji razorožitveni načrti na kopnem in na morju, propali, tako je frakasi-ralo tudi oboroževanje v zraku. Brezdvoma predstavlja največjo zračno sile francoslco-ruska zveza, tembolj liér je ta zveza bazirana na precej trdnem temelju medtem ko razne pogodbe drugih držav nimajo stanovitnosti. Zdi se, da so v Londonu zelo neprevidno izdali "belo knjigo", ki opisuje, da se mora Anglija radi Nemčije bolje oborožiti. S tem v zvezi odpotuje angleški zunanji minister John Simon v Berlin obiskati Hitlerja. Jasno je, da bo skušal razburjeno rfemško javnost po' .iriti, ker Nemci zelo odločno odgovarjajo, da ne zahtevajo nič več kot imajo drugi narodi. Angleška diplomacija spretno ugotavlja, da po vsej EVropi ne vladajo enaka problematična vprašanja ter namiguje na francosko-ru-sko zvezo, Malo antanto in baltiške države, ki od slednjih ne bo Nemčija mogla pričakovati nobenih "koristi" če ne bo v dobrih odnoša-jili z Ajiglijo, ki ima pri teh državah precej kredita. S tem hočejo angleški diplomatje dokazati, da se Nemčiji nikakor ne splača preveč razburjati radi "bele knjige". Zunanji ministri baltiških držav so izjavili, so dobro prečitali Hitlerjevo knjigo "Moj boj", ki opisuje kako se bo Nemčija raztegnili' do Črnega morja — in da bodo za vsako ceno čuvali interese svojih držav. Tudi so gotovi, da se v vsakem slučaju nevarnosti lahko zanesejo na Rusijo, brez ozira politične tendence. Brezdvoma ima francosko-ruska alianca ne sa- mo velik gospodarski vpliv v Evroji temveč tudi političen česar mora kakor Anglija tudi Nemčija vpoštevati. Vodja sovjetskega tiska Radek piše, da bi bilo zelo nespametno od strani Anglije, če bi skušala podpirati Nemčijo v svojih militaristič-nih načrtih. S tem hoče opozoriti angleškega zunanjega ministra naj bo previden z dogovori v Berlinu. Potem ko bodo končani dogovori v Berlinu bo odpotoval angleški kapitan Eden v Moskvo, da bo razložil sovjetski vladi kaj misli Nemčija oziroma nje fašistični vodja Hitler. Rusija zelo odločno nastopa v zunanji politiki. Izjavila je, da bo v interesu miru svojo armado še povečala, čeprav je ena najmogočnejših na svetu. Anglija bo skušala zbližati Rusijo in Nemčijo, vendar kot smo že prej omenili. Sovjeti ne bodo dovolili, da bi Nemčija segala po ozemlju, ki ni njeno. Ta zunanjepolitični nastop Rusije je zadobil zelo simpatičen odmev v manjših državah, predvsem slovanskih ki so v neprestanem strahu pred fašističnimi težnjami velesil. DVE LETI VOJAŠKE SLUŽBE Francoski ministerski predsednik Flandin je pripravil načrt, ki dokazuje potreba dve leti vojaške službe. Ni še gotovo, če se bo ta načrt tudi odobril. Vse kakor pa nam je to jasen dokaz, da Francija polaga vedno več pažnje vojski in da bodo isto delale tudi druge države. V takem strcmljc-nju evropskih narodnih voditeljev nikakor ne-m'premo pričakovati lepše bodočnosti. Prej ali slej mora priti do vojne, do krvavega klanja kalcoršnega še ni beležila zgodovina. In to liaj bo stremljenje današnje civilizacije? ITALIJA ŠE VEDNO UVAŽA ČETE V AFRIKO Vkljub temu, da se govori o nekem nevrtal-nem pasu med Abesinijo in italijansko kolonijo s čemer bi bila odstranjena vojna nevarnost, se Italija sistematično pripravlja za vojno v Afriki. Italija neprestano uvaža vojaštvo, mater jal ir munición v Afriko. Nikakor nemoremo verjeti, da dela vse to le za špas, ker je združeno s prevelikimi stroški. Kot doznavamo so odšli pod orožje tudi tisti naši mladeniči, ki ne spadajo v armade, ki jih je Mussolini mobiliziral, kar pomeni, da ima z našimi fanti "duee" izvanredne namene. Če je to res, se bomo natančneje informirali ter napravili vse, da se pred celim svetom razkrinkajo nesramni Mussolinijevi nameni z našim narodom. REVOLUCIJA V GRČIJI Revolucija v Grčiji je frakasirala. Kot pravi vodja revolucije Venizelos, se zato ni dosegel revolucionarni namen, ker je bila vojska odločno na strani vlade, česar ni bilo pričakovati. Monarhisti so se s porazom revolucije zelo ojunačili ter se govori o ponovni restavraciji grške monarhije. OKNO V SVET Turiii. - - Ilazíi e industri je "ter del a vsici sindikati so zbrali iiOO-tisoč lir za brezposelne turin-tkega; okraja. Za vojno y Afriki inva vlada dovolj denarja, {•rezp¿>seiri p,a naj umirajo gladu, ali pa naj Jim pomaga kdor hoče. Zares lepa páfluja. Beograd. - - Jugoslovanska vlada je dovolila p;ivratek vseh Madžarov, lci so bili izgnani ob času umora Jugoslovanskega kralja. Dunrij. — Anton Rintelen, bivši polnomočni •i> i d'üi er pri italijanski yladi, ki je osumljen sor delovanj. pr¡, umoru Dollfussa, ga je te dni dunajska vlada obsodila na prisilno delo do srni; i. to se pravi tla.smrti svoje vlade. Sofif/. •— Sodišče je obsodilo na smrt štiri macedonce, ki so ,se politično vdejstvovali proti oblestejn.... Asüw»ón^Caraguay. V pristanišče Casado je prispelo večje število., žensk. z .otroci kot ubežniki'/iz. ozemlja kjer še bojujeta Bolivija i ! Par.aguay. .Begunci pripovedujejo o velikem trpljenju, kj so ga deležni. MARKSISTIČNI. GOSPODARSKI IN POLITIČNI KURZ V MOSKVI V juliju se bo vršil v. Moskvi, zgodovinski, politični in gospodarski kurz marksistične ideologije, ki ima namen pokazati današnjo moderno Rusijo. Na to razpravljanje so vabljeni vsi študentje vešČi angleščkega jezika in kot se pričakuje jih bo največ prišlo iz Sev. Amerike. Prisostvoval bo" kot vodja Sovjetske Univerze profesor Pinkevič, ameriško Univerzo Co-lumbijof pa bo zastopal, profesor Gounts. Kot poročajo, nimajo namena Sovjeti delati s tem nikake komunistične propagande temveč .samo dokazati ukaželjnim študentom, iz inozemstva doktrine svojega sistema. MEDNARODNA POLITIKA VBJLEKAPITA LIZMA Po zadnjih vesteh sklepamo, da. se pripravlja silen blok kapitalističnih držav proti Sovjetski Rusiji. Nemčija usmerja svojo zunanjo politiko tako, da hoče nekako prisiliti Francijo od zveze z Rusijo. Zbrati bi morala med Rusijo ali Anglijo. Podonavske države ter Balkan so že tako pod vplivom Nemčije, Francije, Italije in Va tikana ki tudi dela z vso silo proti "brezbožni" Rusiji. Če pretrga še Francija zveze z Rusijo, zadaj je Japonska in pohod se lahko prične. To bi bila rel kolosalna poteza evropskega velckapitaüzma. Na eni strani bi podjarmili Afriko kjer je že pričela Italija s svojimi pripravami s popolnim priznanjem ostalih velesil, na drugi strani bi se lotili pa Rusije, ki bi bil seveda mnogo bolj trd oreh zato pa bi ;se proti njej 2 združenimi močmi koncentrirali. I 'I 2UB0SDRAVNICA | Dra. Samoi'ovic de Falicov | I in ¿¿LSI FALICOV I ♦ Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure ♦ ♦ DONATO ALVAREZ 2181 | Ü. T. 59 - 1723 I I Trelles 2534 ¿ Po mnenju evropskega velekapitalizma bi Rusija kot taka ne bila nevarna, ampak za njen sistem se bolj in bolj ogrevajo tudi drugi narodi in to je tisto kar jim spodmika tla. Evropski magnati pa se nimajo namena tako brez moči zavaliti kot so se Ruski. Zato pa se morajo mednarodnj z vezat i ter zadobiti oblast nad celim svetom. Vidimo pa tu|i clrugi napis ki se jasno olišči čez ves svet : in Čitrmo: Narodi, delavci vseh dežel, združite se! To je današnja prehodna borba iz starega zarjavelega sistema v novega boljšega. čimveč izobrazbe in gospodarske neodvisnosti ter pravega socialnega čuta bo med nami, tempreje bomo dosegli človeka vredno življenje. Mestna, krosika SMRTNA NESREČA MLADE ŽENSKE PRI EKSPLOZIJI SIFONA V pondeljek dopoldne'se je zgodila v ulici Venezuela" 782 teška nesreča, ki je zalitevala življenje mlade ženske katero je komaj začela, 17 letna Cecilija 6eyr poročena Martinovič. I-menovana je pripravljala kosilo in med drugimi Tečmi vzela iz ledenice en sifon z namenom, da ga postavi na mizo, pri tem pa je tako nesrečno z njim zadela ob rob mize, da se je razpočil. Drobci stekla so se z vso silo razleteli po sobi, eden od njih je priletel nesrečni Ceciliji v vrat in ji povzročil globoko rano. Brez izgube čase so jo prepeljali v bolnišnico a je že med potom izdihnila vsled izgube krvi. NAPADLA STA JO Na policijskem oddeluku 41, se je predstavila 22 letna Maria Vázquez in javila, da sta prejšnjega dne vdrla na njen dom v ulici Deseado 3354 neki Domingo Albirosa in G. Punzi katerih eden je im,el v roki nož, z namenom, da jo onečastijo, ker se jima ni hotela udati sta jo dejanski napadla in ji prizadejala vec udarcev in jo ranila na obrazu. Na podlagi njene obtožbe so oblasti prijele enega od surove-žov, Albirosa, medtem ko drugega pridno zasledujejo. VRŽE JI NEKI RAZJEDAJOČI STRUP V OBRAZ NAKAR SE USTRELI V ulici Constituyentes 5366, se je v torek dogodila žalostna drama katere povzročitelj je moral biti gotovo omejenega uma, sicer bi drugače ne bil zmožen izvršiti kaj podobnega. Simon Mejkictein je imel razen žene, ljubav-no razmerje s Marijo Hericlial. Omenjenega dne se je odpravil v hišo kjer je bila ona na hrani in po izmenjavi nekaj besed med njima naglo segel v žep, izvlekel iz njega stekleniČi-co tekočine in jo vrgel Mariji v braz, ta je začela na ves glas vpiti na pomoč in stekla na ulico kjer, so ji ljudje nudili prvo pomoč in jo nato prepeljali v bolnišnico. Tekočina, ki je bila razkrojevalni strup, je dosegla tudi zraven nič hudega slutečo Katalino Kuja in dva njena otročička od 21 in 1 mesec starih in jih močno ožgala. Videvši učinek svojega strašnega dela je Simon stekel na konec hiše kjer si je pognal v glavo kroglo in revolverja in na mestu izdihnil. Marija se nahaja v obupnem stanju v bolnišnici kjer imajo zdravniki malo upanja, da ozdravi in če tudi bi, bo ostala celo življenje z spačenim obramzom. GOBERNADOR ODSTAVLJEN Buenosajreški gobernador Martínez de Hoz, ki je hotel biti kot nekak diktator brez ozira na federalno vlado, je bil te dni odstavljen in je njegovo mesto zasedel podgobernador. DELAVSKO UDRUŽENJE Confederación general del trabajo je dosegel kontrolo nad delodajalci ter v tem pogledu nadzoruje delavnice. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES 25 DE MAYO 149-59 PREDSTAVNIK ZA CELO JUŽNO AMERIKO: PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE POŠTANSKE ŠTEDIGNICE ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE BANCO DI ROMA - GENOVA POŠLJITE VAŠA DENARNA NAKAZILA V STARI KRAJ, SAMO TEM SIGURNIM POTOM. Brzojavno Z avijonom Z pošto Naše uradne ure: od 8y2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOST! POVERJENJE! ARGENTINSKE VESTI DRUŠTVEN! IZ PUSTNE PRIREDITVE Kot ponavadi so se zbori: oktet, mešan zbor i" moški zbor Slovenskega prosvetnega društva, uobro odrezali. Nekaj točk se je na zahtevo občinstva ponavljalo. Nepričakovano dobro pa je zapel novoustanovljeni zbor iz Villa Devoto dve pesmi, "Hej rojaki" in "Sijaj, sijaj solnčice", če u|.'vštevamo, da so to pot prvikrat nastopili. Posebno prva pesem je ugajala občinstvu, da se je morala na zahtevo ponoviti. Nikakoršnega dvoma ni, da je zbor na potu napredka ter ga kaj kmalu z veseljem ponovno pričakujemo v naši javnosti. Tudi kupleti, ki jih je izvajal naš stari humorist Kurinčič so občinstvu uga jali i.',i jih je moral ponavljati. Burka "Čevljar v bolnišnici" je izzvala obilo sm;elia. Igralci so bili tipično zadeti, pač pa na mnogih mestih ni bilo pravilno predstavljeno. Najbolje sta pogodila svoje vloge čevljar in berač. Zagrinjalo je padlo prezgodaj kar je napravilo zelo nejevoljen konec. Udeležba je bila naravnost slaba. Neverno kaj je temu vzrok ker kot smo slišali so bile tudi druge prireditve slabo obiskane. Če bi znali Slovenci tako ceniti lastno kulturo kot jo znajo drugi narodi bi morale biti naše prireditve polnoštevilno obiskane. Tako pa se opaža na vseh koncih in krajih malobriž- nost, ki jo nikakor nimamo namena božati. ** * Slišali smo, da se je tisti večer prodajal čop v kolehjalesu po šesdeset centavov in da je bi-, lo tam polno Slovencev in razumljivo tudi Slovenk. Pa bo kdo rekel, da ni denarja. O denarja je dovolj samo razuma je pri nekaterih tako malo, da dela prizadete naravnost smešne in pomilovanja vredne obenem. Rojaki in rojakinje! Kar hodite vašo pot naprej, če se vam zdi da ima koristen konec. Ko boste imeli otroke, vodite jih po poteh, na katerih bodo že majhni zadobili pečat neresnosti. Samo potem molčite in ne skušajte zavaliti krivdo nanje, kot niso vaše matere in vaši očetje krivi, da neznaste najti pravilne poti, tako tudi naši zanamci nebodo krivi, če se jim bo le še slabše godilo kakor nam. Jan Kacin. Radio irra -Jutri v nedeljo med 14 in 15 uro bo pel na R Si 10 Callao, radio zbor Slovenskega prosvetnega društva I. Pevske točke se bodo sproti objavljale v argentinskem in slovenskem jeziku potom radia. 7 OBČNI ZBOR SPD. L Članstvu Slovenskega prosvetnega društva I. v.aznan^Eio, da se bo vršil v nedeljo 24. t. m. ob 5 uri popoldne 7 redni občni zbor. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Poročilo gospodarja. 6. Poročilo načelnikov posameznih odsekov. 7. Poročilo revizorjev. 8. Slučajnosti. 9. Izvolitev novega odbora. V slučaju, nezadostne udeležbe članov se vrši občni zbor eno uro pozneje ob vsakem številu članstva. Ker je od novoizvoljenega odbora odvisen naš nadailjni napredek, apeliramo v interesu vsegčV članstva, da se občnega zbora udeleži, ter si izbere iz svoje srede ljudi, ki bodo sposobni in delavni, da bodo gotovo jamstvo kulturnega in gospodarskega napredka. Sa odbor: podtajnik F. Kovač. VINSKA TRGATEV Dne 7. aprila ob 5 uri pop. Vinska trgatev v Slovenskem prosvetnem društvu, Añasco 2322. Na znanje Za kakršnokoli pojasnilo glede slovenskega petja na radio obrnite se na uredništvo Slovenskega tednika. SESTANEK .saezjrs DOMAČE VESTI Smrtna kosa V cvetu let je 25 februarja umrla stara komaj 27 let Ivanka Lazar doma. iz GojaČ pri črničah. Sedem mesecev se je naliajaln v bolnišnici Alvear potem pa je bila premeščena v bolnišnico G ra l Rodríguez v .-provinci ji Buenos Aires kjer je po enem mesecu zatisnila oči. V Argentinijo je prišla pred sedmimi leti polna upanja, da se bo nekoč vrnila .-: prihranki. Usoda pa je odločila drugače in ji je predčasno pretrgala nit življenja. V domovini zapušča póírete starše in dve sestri. Bodi ji lahka tuja žemljica, preostalim pa naše naiskrenejše sožalje. Jutri, v nedeljo 17 t. m. ob 4 uri popoldne članski sestanek SPD. I. niso mogli udeležiti prireditve na pustno nedeljo in so želeli, da se prireditev ponovi, kakor tudi onim, ki so redni obiskovalci naših kulturnih prireditev. Kdor se hoče iz srca nasmejati naj ne zamudi te lepe prilike, ker bi mu bilo gotovo žal. Prireditev se vrši ob vsakem, vremenu. Na številno udeležbo vljudno val/ Odbor. V soboto dne 9 marca sta si obljubila zvestobo do groba naša vrla člana Slovenskega prosvetnega društva I. in naročnika Slovenskega tednika, Leopold Škrbee in Viktorija Besednjak. Ravno .isti dan .sta se poročila tudi Maks Bizjak in Leopolda Mučič, ki sta- člana društva '•Tabor", . . " Svadba se je vršila v prostorih, društva "Tabor" ob veliki vdeležbi povabljenih. Zbor SPD. I. je zapel nekaj ¿pesmi, godba "Tabora" pa je skrbela za vesele'kpmade tako da je vladalo vsestransko razpoloženje. Bilo srečno! Cesfilamo "Dekle med rožami" je skomponiral pevovodja SPD. I. tov. Trebše, ter je bilo kot prva pesem izvajana v . nedeljo, z velikim uspehom na radio R. S. 10. Callao. Kdo ve sedanje bivališče gospodično CUAN KLEMENTINE, se naproša, da sporoči nje natančni naslov ali pa, da se sama prijavi osebno ali pismeno g. Franc Laknerju, Jugoslovanski oddelek, Banco Germánico, Av. L. N. Alem 150, Buenos Aires, ali pa pri istem gospodu v ulici Warnes 2215|II radi sporočitve važnih vesti zanjo iz Starega kraja. Omenjena gospodična je rodom iz Bilj pri Gorici. IZ CORDOBE Delavsko kultnrno društvo "Iskra" v Cor-dobi vabi vse naše izseljence za ponovitev zadnje prireditve, ki se bo vršila v soboto dne ' 23. t. m. v Ukrajinski dvorani ulica 82 št. 1533, barrio Inglés. Spored isti kot v zadnje. Zače-| tek točno ob 21. uri. Po vzporedu šaljiva pošta, prosta zabava s Mečkanjem do zore. Svira društveni tambu-raški odsek. Za moške vstopnina ponavadi, zenske in redni člani imajo prost vstop. Upamo, da s tem ustrežemo vsem onim. ki se ČE S AUPATE VSE VAŠE BAKÓNE OPEE ACIJE IT A anco SIMENSE! ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1800 !/ ft I 7 ZATO KER, potom BANCO H0LAÑDES lahko nakažete Vira družini denar VARNO,HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NÁJBÓL1ÍE OBRESTI. ZATO mm, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozni karte za naj-, boljše in najhiirejž;? parnike,rpo. najnižjih, QE^AH. . , Pridiio osebna ali p", nam pišite — da s«; boste ppspričftli/ Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do, 12.3p>: ..nm i- f. i. J STRAN 4 SLOVSLI TEDNIK No. 293 IZ ROSARIO V soboto dne 2 marca sta si prisegla zvestobo do groba naš rojak in rojakinja, redna člana SDD. Triglav tov. Bošič Ivan in tova-rišica Maurič Viktorija. Novoporočencema želimo obilo sreče in zadovoljstva. Tajnik SDD. Triglav. POZOR ROJAKI Na belo nedeljo dne 28 aprila bo imelo prireditev Slovensko prosvetno društvo I. v dvorani XX Settembre, ul. Alsina 2832. Državna knjižnica "Biblioteca Nacional" nas naproša, da naj sporočimo, da naj vsi, ki posedujejo kake važne rokopise, posebno javnoznanih ljudi, naj bi jih poslali državni knjižnici. Za Biblioteco Nacional so taki manuskripti velike važnosti, do-čim morda za dotičnega nimajo nobene vrednosti in jih sčasoma celo izgubijo. Kdor ima nerabne šolske knjige naj jih tudi odda Biblioteki Nacional, ker jih ona potem razdeli med uboge šolarje. Naslov je: Biblioteca Nacional, México 564, Unenos Aires. Na znanje rojakom V vzgojevališču "Lipa" v Villa Madero CGBA, se bode tudi za v bodoče podučevalo, razen razredne šole, petja, slovenščine in vero-nauka, tudi vijolin in glasovir; za deklice pa tudi ročno delo, štikanje na stroj in na roke v belo ter v barvah. Ročna dela bo vodila g. profesorica Ljudmila Jerič. Kurz za vijolin in glasovir pa g. profesorji iz glavnega zavoda De Andrea. Ker se bode do 1 maja zavod povečal, bomo z istim dnem odprli tudi oddelek za deklice naše narodnosti. S tem smo izpopolnili željo dati širšo izobrazbo našemu naraščaju. Benedikt Gomišček, voditelj. CERKVENA SLUŽBA BOŽJA NA PATERNALU Izseljeniški duhovnik g. Josip Kastelic nam sporoča, da bo od sedaj vsako nedeljo na Ava-log 250 ob 10 sv. maša popoldne ob štirih pa li-tanije z blagoslovom. Na praznik sv. Jožefa sv. maša s slovenskim, petjem kot po navadi. Popoldne litanije z blagoslovam. POVRATEK V DOMOVINO Danes je odpotoval v domovino selezjanski duhovnik g. Anton Jaksa, ki je bil stalni naročnik Slovenskega tednika. Želimo mu prijetno vožnjo ter srečno bivanje v domovini. SMRTNA KOSA Vsled operacije je 13 marca umrl v bolnišnici Alvear, Josip Simčič, podomače Kalin, doma iz Gorenje Vrtojbe, star 54 let. V Argentini je bival šest let in je imel edino željo, da bi še enkrat živel v krogu svoje družine, žene in petih otrok. Smrt mu je prekrižala njegove posljednje nade. Pogreb pokojnika se je vršil 14 marca na pokopališče Chacarita. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše naiskrenejse sožalje. Jan Kacin: PO CORDOBI JBilo jo že toma ko smo prispeli v Cordobo. Na večerjo nas je povabil Ciril Kovači«-, ki jo doma iz sv. Lucije pri Tolminu, njegova žena pa iz Cerkna. Imata dvoje otrok in lastno lično liišo. Na mizo so prišle okusne pečeno raco. Zame je bilí! to posebnost ker nisem še nikoli prej v življenju, okušal račje pečenke. Pripomniti moram, da tudi kokošjega mesa nisem jedel doma nikoli, dasi smo imeli kokoši, ker jo bil oče mnenja, da je kokoš lo za otročnice in kvečjemu za ženski razvajen želodec. Tu seveda pa sem nekajkrat že prelomil ta očetova načela. Seveda so bile naše matere včasih potrebne kakega pribolj.ška, če računamo po številu o-tiok ki so jim dale življenje, — vsaj jaz imam lepo število bratov in sester. Torej, da pridemo nazaj k stvari, pri rojaku Kova-čiču smo so izvrstno zabavali. Poskušali smo tudi nekatere pesmi zapeti, da si jaz nisem tako strašno slab pevec, nisem imel ta večer nobenega glasu. Omeniti moramo, da je Kovačič izvrsten jevec, ki si upa brez muzikaličnega znanja poučevati petje ter ga dovolj gotovo izvajati na tamošnjem slovenskem odru. Skoro nekoliko v rožicah smo se poslovili dokaj pozno od gostoljubne Kovačičeve družine. Drugi dan smo obiskali Gregoriča Andreja predsednika društva "Iskra", oziroma njegovo ženo, ker je on že zgodaj odšel na delo nekam ven v provinco. Oba sta menda doma iz Prvačine na Goriškem in imata gotovo v Cordobi najlepšo hišo izmed Slovencev. Simpatična gospa nas je hitela postreči. Nismo imeli časa se dolgo muditi. Odpravili smo se dalje ter obiskali hišo Regine. Bila je sama doma s sinom, mož je bil na delu. Postregla nas je kar je ravno mogla dobiti hitro pri rokah in v naslednjem smo se že zglasili na stanovanju Goršeta, ki če se ne-motlm je doma iz metliškega okraja v Jugoslaviji in si je ravno te dni zidal lastno hišo. Sporočil sem mu -./SI—.P'--.rtT-«|->l - samo, kot sem že prej naznanil, da pridem zvečer o i skati njih društvo. Gorse namreč je predsednik 0 pcrnega društva "Ljubljana" v Cordobi. Popoldne smo obiskali zoološki vrt, ki je nekaj le- posebnega, ne zaradi vrste živali, temveč zaradi ^ ;e. Zverinski vrt v Cordobi je velikanski jarek. kdo ve na kakšen nadnaVavni način je nastal. Ves J rok je poraščen visokih dreves in raznega tropične^ ter drugega grmovja. Na obeh straneh so lepo N ^ ne celice za posamezne vrste živali. Po sredi p ograje za raznovrstne živali, ki ne spadajo v brloga To je prav res pravi tipični zverinjak v sredi agr kulturnega polja, v večjem pomenu besede. Delal se jo že mrak, ko smo zapuščali zoolo ški vrt, afsk° komaj smo se mimogrede še vlovili na fotogr. ploščo. , Odpravljali smo se počasi proti mestu. Medp° ^ smo videli kako so na prostih odrih "gauclioti P stavljali radovednim turistom svoje umetnosti. ^ Pri Karlu Gregoriču smo imeli poslovilni v Zbranih je bilo lepo število odbornikov in članov Stva "Iskra"'. Komaj smo prišli malo v razpolože^ sem se moral ločiti, ker kot sem že prej omenil, 31 ^ imel napovedan sestanek za ta večer v Podpor ^ društvu "Ljubljana". Cas mi je bil pač tako pi¿10 merjen, da nikakor nisem mogel vse tako napra^ kakor bi bil rad. Da sem na vso moč hitel sem l,r' ^ za celo uro pozneje na sestanek kot sem napove odborm" v»"" ,f a» razu- kar upam, da so mi v danih okoliščinah oprostili. Povedati moram, da sem obiskal Cordobo brez ^ prej določenega programa. Vedno je moj name», kjerkoli sem, skušam po mojem prepričanju ter ^ lnevanjtt koristiti naši skupnosti. Vedel sem žc prej, da med našimi društvi v Cordobi ne vlada j boljše soglasje, kakor, bodi mimogrede povedano, ^ d v Es. Airesu ne. V nemalo zadrego pa sem prl ' ko niti saín nisem vedel kedaj sem postal kot »e razsodnik med društvom "Iskra" in "Ljubljana". (Dalje prihodnji1) O D o o D o o D o o D o o a o ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA Joyería FEDER ustanovljena lei;a 1907 AV. SAN MARTIN 2591 U. T. 59, Paternal 0442 Zraven Banco Popular Argentino n o Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje CKbTUlS-iRROMPIBUS NOVOPOROČENCI: Hočemo sodelovati pri sreči. Ni večjega veselja na svetu, kot biti povzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega. POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO OD $ 12 DALJE S OBIŠČITE NAS S PREDSTAVO TEGA OGLASA PRODA SE radi selitve dobro znana slovenska gostilna in trgovina, Trelles 1167. w 8 o M OE NAPRAVIMO 10°/„ POPUSTA ENO DARILO BO VAŠE VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH 5 I IOE I0E70I aoi 301 8 IOS* M I a d i n s k ZA NAŠE MALE V slovenskem vzgojevališču "Lipa" naš 'Dali rod, drage volje sliši lepe pravljice in po-Ve*ti. Kadar jim voditelj pripoveduje kaj ta- bi se vsaka muha slišala leteti po zraku. Upam torej da bodejo tudi drugi prija-teljcki raztreseni okrog po Argentini zanimi-Vo čitali našo novo povest. Tudi za odrastle ne k°de brez užitka. Prosim pa, da kjer otroci ne 2"ajo citati, da jim bodete pa pripovedovali. r°fej k povesti: živela sta nekoč dva brata: eden bogat, dru-81 ubožen. Nekega večera, ubožnejši brat, ki imel skorjice kruha za pod zob, se je odlo-'''l obiskati bogatega brata in .ga prositi za usmiljenje kaj miloščine. Ker se pa to zgodilo prvič, ga bogati brat nič kaj dobre V°1 je ne sprejme. In tako se je pripetilo, ko ga je videl priha-lati mu je z okna zaklical: Obljubimi kar ti zaukažem, in ti dam najlep-Sf' šunko, ki visi v dimniku! Obljubim, je dodal ubogi brat. I'otem prav; tu imaš šunko in pojdi k vra-v pekel. Obljuba dolg dela, je pomislil ubogi, grem v l'ekel, da vidim hudiča. Dolgo je hodil črez hrib in log, ko je končno ^ečal ob poti starčka z dolgo, dolgo brado. Dober večer vam Bog daj, je pozdravil mladič starčka. Bog daj; odgovori starček. Kam pa greš ob tpj pozni uri? V peklensko hišo, ki ji pravijo pekel; le ^ vem če grem po pravi poti. Da, da; tamle pri tretji hiši v podzemlju so ^klenska vrata. Kadar vstopiš, ti pridejo naproti hudički in te bodo silili da jim prodaš Hl¡nko. Ampak ne daj je za denar. Zahtevaj ^lin, ki leži na mizi za vratmi. Potem se vrni z°Pet k meni in ti bom povedal, kaj ti je po-5e-ti ž njim. Ubogi mladenič, res potrka na peklenska V)'ata. Ko vstopi ga obkolijo hudički iz vseh Bili so veliki in mali; šiloma so hoteli 1 denarjem odkupiti šunko, pa jim reče: Hotel sem nocoj pogostiti se ž njo v krogu 'n°je družinice. Ampak ker ga že tako želi ga ... edino v zameno za vaš mlin, ki ga ln'ate na mizi, tam za vrati, hudički, katerim je bil mlinček dražji kot se počnejo prepirati z mladeničem, ho-e napraviti kupijo le njim v dobro. A ubož-ek je le ostal pri zahtevi na mlin. končno so se dali od mladeniča vendar pretvoriti, in mu izročili mlin. Poslovivši se od pekla stopi v starčkovo ko-fc;(!o in poprosi za nasvet, kot mu je bil ob-'•í'ibii, kaj in kako ravnati z mlinom. ^a mu reče: nesi ga domov, in česar ga ^oš 1>0Prosil, takoj ti bo dal. Prečen bratec gre z mlinom veselo domov. *# * Karajoč ga sprejme žena: "lačna sem in od avi te ni bilo nazaj. Niti koščka kruha še ni-^ okusila." .. Prinašam veliko več kot košček kruha", 0(lgovori mož. "Dolgo sem se danes mudil a ll<> zastonj; tu prinašam čudežni mlin." Komaj je bil postavljen na mizo, že se je tá, 'a od sebe pogrnila s prekrasno preprogo. i oddelek Na željo je bruhal iz sebe vse kar mu je bilo ukazano. Začudena žena se križa — vsakokrat ko kaj novega bruhne na mizo. In tako se je zgodilo, da je berač v nekaj dneh, pripravil imenitno gostijo, na katero so bili povabljeni, prijatelji in tudi bogati brat. Začuden nad takim razkošjem ga je objela radovednost: "Ampak nisi li prosil miloščine pred nekaj dnevi in si bil pri meni na sveti večer. Od kod vsa ta obilnost, kje si vdobil?" "Za nekimi vrati"... odgovori drugi. Povem le tebi a nobenemu ne pravi. In tako je bratu odkril zgodbo o skrivnostnem mlinu. Bogatega brata je zavzelo poželenje po čudodelnem mlinu in ga hoče kupiti. Berač se da nazadnje pregovoriti, pa sta se pobotala da mu izroči mlinček ob trgatvi za tristo zlatih denarjev. Do takrat bom imel časa na razpolago da si nabavim bogastva za celo življenje, je pomislil nekdanji berač. Ob trgatvi je šel mlinček v bratovo hišo. Ker pa ta ni znal pravega poveljevalnega izreka nad mlinom je nekega dne začel bruhati ogenj in upepelil vse premoženje. Do konca ubožen gre k bratu. Ta ga je sprejel z usmiljenjem, pa bratsko delil dobrote vdobljene po čudodelnem mlinu. G. B. Iz šole. Učitelj: Miško Smuk, kaj je tvoj oče? Miško: Mrtev, gospod učitelj. Učitelj: In kaj je bil prej ? Miško: Živ, gospod učitelj. Učitelj: Koštrun. Miško: Smo ga imeli, pa je poginil. SLADOLED IN NJEGOVE POSLEDIOE V tem letnem času predno se človek odloči zavžiti kak sladoled je najbolje, da prej šteje do sto, ker je mogoče, da se v notranjosti še premisli. Je toliko slučajev zastrupljenja s sladoledom, da človeka upravičeno prestraši misel, da bi lahko umrl pa čeprav šele potem ko se je nasladil s mrzlim sladoledom. Policijski stražnik, Dudecindo Diaz je v četrtek čutil tako hudo vročino, da se mu je dozdevalo, da mora biti toplomer najmanj 50 stopinj nad ničlo. Ne vedoč kako bi se ohladil se je odločil, da zavžije 10 ctvs. sladoleda, vstopil je v mlekarno, ki se nahaja v ulici Treinta y Tres in S. Juan ter je zadovoljil svoji želji. Komaj pa je prišel po zavži-tem sladoledu spet na ulico, je začutil v želodcu hude bolečine. Neki njegov kolega, ki je opazil, da mu je slabo ga je nemudoma dal prepeljati v bolnišnico kjer so ga že v nekaj trenutkih spravili izven nevarnosti. Oblasti javne varnosti vršijo tozadevno preiskavo, da doženejo kaj je vseboval zavžiti sladoled, ki bi lahko spravil v nesrečo še mnogo drugih ljudi. Nemški pisatelj Hermann Gaucli je spisal knjigo, nazvano "Iz cvetličnega vrta preiskave ras". Vladni cenzor pa je knjigo zaplenil, ker se v njej trdi, da so Italijani in drugi prebivalci ob Sredozemskem morju napol opice. Hitler vendar ne more dovoliti, da bi se soseda Mussoliuija javno imenovalo napol opico. * Tat je rekel umetniku, ki je izborno igral klavir: — Da, mi smo mi, ki mamo dolge prste. * * * Če roka roko umiva, ostaneta ponavadi obe umazani. Ali znaš aitati? Potem imaš v rokah zlati ključ do vseh človeških znanosti in vednosti! Samo znati je treba s tem dragocenim ključem prav ravnati in druga za drugo se Ti Bodo odpirala vrata v človeške vede in umetnosti. Edina slovenska splošno kulturna in družinska izseljenska revija Duhovno življenje Te želi voditi po skrivnostnem duhovnem kraljestvu lepega, dobrega in resničnega in Ti služiti. Duhovno življenje ne prinaša nobenih malopomembnih dnevnih vesti aU malenkostnih domačih in tujih sporov, pač pa Ti nudi celo vrsto odUčnili znanstvenih in leposlovnih sestavkov, ki bo jih prvi slovenski umetniki in znanstveniki napisali nalašč zanj. Duhovno življenje je prava, IZSELJENSKA LJUDSKA VISOKA gOLA. Ni vseeno, Že je odlična in edina SLOVENSKA bereš ali ne. Nespametno je omalovaževati odlične misli, ugotovitve in navodila, ki so jili nalašč za Te napisaU najboljši Slovenci! IzobrazuJ se! Kdor danes ne napreduje, nazaduje! Malokomu pa je temeljita in resnična izobrazba bolj potrebna kakor slovenskemu izseljencu, preproatemu in ubogemu sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleč iz domačih krajev in stoji pred neverjetno težko nalogo, da se uveljavi v bogatem, širnem in sovražnem tujem svetu. Naroči si Duhovno življenje! Naročnina petih papirnatih pesov za revijo, ki izhaja tedensko na najmanj 32 straneh, je neverjetno nizka. Piši po številko na ogled in jo boš dobil popolnoma brezplačno! če bi ti list ne bil vše«, ga spravi nazajv kuverto, napiši nanjo "rehusado" in jo brez stroškov (brez nove znamke) vrzi v poštni nabiralnik, in stvar je urejena. Ce bi Ti bil lifJt všeč, pa je treba seveda čimprej nakazati naročnine na način, kakor je na ovitku vsake številke posebej razložen. Uprava Duhovnega življenja, Avalos 250, Buenos Aires, Rep. Argentina. Í Dekliška Greda Frederic Boutet: LJUBEZEN IN NAČELA Z osemindvajsetimi leti je prevzel Louis Dubourg po svojem očetu vodstvo tovarn v Puteau in se oženil. Bil je takrat čeden fant sigurnega nastopa, športne zunanjosti in energičnega, orlovskega obraza. Energija je bila sploh v njegovih o-čeh najvažnejša lastnost modernega človeka in gojil jo je v sebi s tem večjo vnemo, ker je imel v svojem življenju trenutne slabosti, ner-gavosti in romantične občutljivosti, ki so mu šle na živce. Premagoval jih je vztrajno in jim kljuboval s ponosno žilavostjo. Bil je vesten dečko, ki se je z enako vnemo učil in gojil sport. Ko je doraščal, ni zapadel nobeni vrtoglavi izkušnjavi in bil je zelo dober učenec na Ecole centrale. Zdaj je prevzel po očetu tovarne in se oženil. To je bilo pravilno nadaljevanje serioznega življenja, podvrženega krepki volji. Skrbno je izbiral ženo, ki naj bi bila dostojna deliti z njim to vzorno življenje. "Sem dobro vzgojen, omikan in izobražen, si je mislil brez domišljavosti in lažne skromnosti — moj položaj je sijajen in neodvisen, zvest in zanesljiv mož bom, potrebujem družico, ki bi bila vredna teli vrlin in ki bi razumela srečo skupnega življenja z menoj. Izbral si je Alico Blanehardovo in k sreči je lahko združil svoja načela z globokimi čustvi zaljubljenosti. Vitko mlado dekle rušili las in črnih oči, sladkega, odkritega obraza, mu je bilo res izredno všeč; vedel je, da je resna, že po naravi požrtvovalna in vdana, in tako je upal, da mu bo prava družica. Srce in razum sta soglašala. Zasnubil jo je. Alice je vsa srečna pritrdila. Prvo resnejše nesoglasje — a Ludo vik se ni zavedal, da gre za resno nesoglasje — se je pripetilo nekaj mesecev po poroki. Nekega večera, ko se je vračal domov k večerji, mu je prihitela Alice v predsobo naproti. — Dober večer, dragec — je zaklicala veselo. — K sreči se ne vračaš prepozno. Sestri-čna Germaina ima ložo za glavno skušnjo v gledališču in povabila je naju. Bila sem pri nji na obisku, kakor veš, in povedala mi je, da je namenjena v gledališče... To se bomo zabavali! Sedi brž za mizo, potem se pa hitro oblečeva. Aličino navdušenje je bilo tako veliko, da je malo manjkalo, da ni Ijudovik pritrdil. Toda v naslednjem hipu ga je baš to navdušenje za prazen nič neprijetno dirnilo. Saj je vendar Alica vedela, da je hotel zvečer delati. Vedela je tudi, da se mu je upiralo hiteti z večerjo. In končno je tudi vedela, da je nerad hodil z doma dva večera zapored; a včeraj sta vendar obedovala pri starših. — Draga moja — je dejal odločno — to ne gre. Saj vendar veš, da imam. nujno delo. Poleg tega pa nimam rad nenadnih izprememb; utrujen sem in noče se mi oblačiti smokinga za večer, ki se bo zavlekel — poznam tvojo se-strično in njenega moža — do pozne noči... Toda glavno je tu moje delo, zaradi katerega ti moram odreči. Alicin obraz ni več žarel. — Ah, Ludvik, prosim te — mu je začela prigovarjati. — Ne veš, kako bi me veselilo... Tvoje delo pa ni tako nujno, saj si mi davi sam priznal... — Alice, prosim te, nikar mi ne prigovarjaj, dušica. Iz principa ne dovolim, da bi šla zabava pred delom. Alice je pomislila, da je zabava, ki jo 011 žrtvuje delu, njena zabava; tega pa ni povedala možu, temveč je samo ponovila svojo prošnjo. — Vem, da, vem, toda zaenkrat... tako prijetno bi preživela večer s teboj... In obljubila sem Gennaine, da prideva... — To je bila napaka, da si obljubila, ne da bi se bila posvetovala z menoj, to je vse... — Torej naj ji telefoniram, da ne prideva?... Ludvik, kaj res... moram telefonirati? — Seveda, dušica... Glej, nebodi 110 neumna. Čudim se ti. Ni ji gledal v oči, ker se je bal, da bi ga njen obupani obraz ne o meh'" l Mislil je: — Če popustim zdaj, bom moral vedno popuščati in vsem njenim muham se bom moral ukloniti. — No, telefonirati moram — je vzdihnila kakor nesrečen otrok. — Seveda. Počasnih korakov je stopila k telefonu. Ali ni imela solznih oči? Odšel je v svojo sobo; malo je manjkalo, da se ni vrnil k Alici in ji rekel, da pojdeta v gledališče... Toda energično se je premagal. Ne, ni smel popustiti, zanj in za Alico je bila to napaka, ki bi omajala bodoče soglasje v Itiši. Sedeč nasproti mrke Alice je obedoval z dobrim tekom, dobre volje in o gledališču ni več govoril. Isto se je ponovilo v naslednjih mesecih. Alice ni razumela, da ji mož iz principa noče ugoditi, in ob raznih prilikah je znova prihajala s predlogi in zopet so bile njene prošnje zaman. Pozneje so postali njeni predlogi radki, končno so pa povsem utihnili. Ludvik si je česti- tal k svoji energiji. Alice je bila spoznala, kakšen dom hoče imeti. Vse je v redu. Nekega dne je pa spoznal, da se je motil-Bilo je po obedu. Alice je dejala tebi nič meni nič: — Sestrična Germaine mi je telefonirala, naj se odpeljem popoldne z njo v Versailles na čajanko. — 2e zopet te neumnosti. Mislil sem, da je to že urejeno... Glej, dušica, saj vendar veš, da sprejema moja mati danes goste in da računa s teboj... — Saj sem vendar vedno na njenih čajankah, enkrat pa... -- Kaj, Alice? — Torej ti nočeš! Že dobro. — Nikar me ne sili. — Dobro. Vedela sem, kako boš odgovoril-Toda jaz se odpeljem z Germaino v Versailles in se ne vrnem več k tebi. N.očem več živeti s teboj. Odkar sva se vzela, me neprestano tira-niziraš. Neznosen si v svoji tiraniji. Zadovoljila bi se bila z najmanjšim popuščanjem, z najmanjšo svobodo, in bodi brez skrbi, ne bila bi je zlorabila... Odidem, vrnem se k materi i» dam se ločiti. Nikoli me nisi ljubil, jaz sem Pa dolgo podlegala nespametni ljubezni do tebe-Zdaj... te ne ljubim več. Pri tebi ne morem ostati. To bi se končalo s tem, da bi te varala, a tega nočem. Sem poštena, raje odidem- Bila je povsem mirna. Poslušal jo je prestrašen in ves iz sebe, kajti ljubil jo je. Rad bi kriknil, kako jo ljubi, rad bi jo bil prosil naj ostane, obljubil bi ji bil, da se bo izpremenil - • • toda navada obvladati se in obvladati jo, P0' nos in samozavest sta ga zadržala, da je dej»1 samo: — Če me hočeš pregovoriti s svojimi smešnimi grožnjami, te moram opozoriti, da se t> ne bo posrečilo. Skomignil je z rameni in odšel v tovarno pre' prican, da je govorila tako samo v razburjenosti. Toda zvečer se je vrnil in ni našel Ali* ee; spoznal je, da mu ni grozila samo na 3e\ ziku. Njegova žalost je bila globoka. Hotel j1 je pisati, sestati se z njo, prositi jo lepo odpu' ščanja... Toda samoljubje, jeza in ogorčenje mu ni pustilo. Trpel je hudo in če ni mogel tega prikrit» samemu sebi, je hotel vsaj prikriti pred drugimi... pred starši, pred prijatelji... zlastj pa pred njo. Sicer pa, morda se bo čez nekaj dni skesana in spokorjena vrnila. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Toda Alice se ni vrnila in Ludvik je ostal trden, čeprav ga je samota zelo težila. Kon-yno ju je ločitev zakona definitivno ločila. Nesrečen in zbegan se je dolge mesece boril z vso energijo s svojo trmo, toda spoznal je, da j'- vse zaman. Sčasoma se je pa rana zacelila 'Ji ostal mu je samo spomin. Sklenil je pozabiti na Alico in drugič oženiti se. To pot je bila njegova izvoljenka enako dra-žestna kakor Alice, toda čisto drugačnega značaja, vesela, koketna, vrtoglava. Pisala se je Pany Langlois. Ludvik se je zaljubil v njo ■ s takim ognjem, da se je z iskrenim začudenjem vpraševal, kako je mogel toliko trpeti zaradi druge ženske. Ko je Fany sprejela njegovo ponudbo, se je ves srečen oženil r njo. Toda to pot je skrbel za to, da bi svojo srečo ohranil. V težki osamljenosti je mnogo razmišljal o. vzrokih svoje nesreče in priznal je, da je morda preveč uveljavljal svoja stroga načela napram Alici. Bil je trdno odločen, da ne bo ponovil te napake napram dražestnemu bitju, s katerim je znova začel svoje življenje. Vsako željo ji bo izpolnil, vso prostost ji da. Navzlic pogostim notranjim bojem se je dosledno. držal tega sklepa. Kakor je napenjal nekoč vso energijo, da bi nikoli ne pritrdil AJiei in da bi se ne spozabil do nobene pozabljivosti napram nji, tako je skušal zdaj z enako energijo na vse pritrditi in izpolniti vsako njeno željo. — Izgubil sem svojo prvo srečo, ker sem bil despotičen — si je očital. Bil sem krivičen in skrajno sebičen. Žena vendar ni sužnja... Bil bi smešen, če bi bil zopet tako trmast. Morda bi me tudi zapustila. Ta" misel ga je zadrževala v ljubosumnosti, ki jo je vzbujalo v njem ženino vedenje. Nikoli ji ni niti z besedico očital njene koketnosti, njenih pogostih flirtov in njene vedno večje neodvisnosti. Katastrofa je prišla klasično enostavno. Nekega popoldneva, ko je bil baš prelilajen, je odšel iz tovarne že ob štirih in vrnil se je domov, kamor je prihajal navadno šele po sedmi. Vrata so se odpirala tiho, na preprogi se njegovi koraki niso slišali. Ludvik je odprl vrata v salon, kjer je bil pustil zjutraj svojo knjigo... Bil je prepričan, da Fany ni tam... In Vendar je bila tam, in sicer v naročju mladega, lepega Ludvika Dubourga, ki je že prej vzbujal njegovo ljubosumnost. Fant je urno odnesel pete po stopnicah za siužinčad, ki jih je moral že dobro poznati. Ludvik je bil tako presenečen, da ni spravil sebe nobene besede; stal je nepremično in Zl'l na Fany. -— Sam si kriv — je vzkliknila in zaihtela. Ljubila sem te, Ludvik, toda tako se ne ravna z ženo, kakor si ravnal ti z menoj. Ne '.iubiš me. Ljubil si svojo prvo ženo, na njo si Pazil, na njo si bil ljubosumen. Vem, kako je bilo. Mene pa ne ljubiš. Name nisi ljubosumen. Vseeno ti je, kaj počnem. Neprestano Sem stopnjevala svoje poskuse vrtoglavosti, da bi videla, kako daleč sega tvoja brezbrižnost, ^otem pa, razočarana, brez opore, brez vodiva... sem... Toda to je tvoja krivda. Ti si krivi... Ihtela je. Ludvik Dubois se je ves skrušen Sesedel v naslanjač. Z grenkim občutkom je Mislil na to, da za žensko čustvo niso pre-,ldna načela, pa naj bodo v tej ali oni smeri. "Prosveta" ZA KUHINJO Justina Jeram: Zvitek. IJmesi v testo 30 dek moke, sedem dek sladkorji', sedem dek sirovega masla, dve jajci, zavitek pecilnega praška in malo mleka. Testo hitro umesi in ga pusti deset minut počivati. Nato ga tanko razvaljaj, namazi s poljubno mezgo ali pa potresi z jagodami, malinami ali sličnim. Naposled ga zvij, položi v pomazano pekačo in speci v precej topli pečici. Zdrobovi cmoki. Propraži na masti tri in pol decilitra drobtin, jim primešaj sedem decilitrov zeb oba, premešaj in postavi stran. Nato prepraži na masti nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peter,šilja ter ju stresi k zdro-bu, osoii in dobro zmešaj. Potem poli j po testu še tri in pol decilitra kropa, še enkrat dobro premešaj in oblikuj bolj majhne cmoke, ki jih skuhaj v slanem kropu, kateremu si dodala nekoliko vejic zelenega peteršilja. Kuhane cmoke zabeii z drobtinami. — Iz istega testa lahko zakuhaš še manjše cmoke za juho. Moreš jih pa tudi pripraviti kot sladko mo-čnato jed, vendar moraš pri praženju izločiti čebulo in peteršilj Kuhane cmočke deneš v skledo, jih posujei s sladkorjem in zabeliš z drobtinami. Zraven daš poljuben kompot ali poljubno mezgo, na primer brusnice. Topla sirova jed Nareži na tanke kose črn kruh, ki mu skorjo o.lstraniš. Vsak kos poma-ži tenko s sirovim maslom in daj v .sredino žlico suhega naribanega bohinjskega sira. #ato položi kose drugega poleg drugega na pomazano pekačo in ji.< postavi v pečico, da se nekoliko opečejo. Medtem pa zmešaj v loncu dve jajci v malo mleka in malo moke, osoli, po-popraj ;.n zmešaj, da dobiš nekoliko gostejše testo kakor za pal; "ke. Na vsak kos pečenega kruha daj nekoliko tega testa, nato pa postavi pekačo nataj v pečico, da se vse skupaj dobro prepeče. Daš oplo s špinačo ali kako drugo prikuho na mizo. Naj smem s teboj Tako čudno se bliščijo tvoje oči nocoj! Morda si drugo zasnubil in to prikrivaš pred menoj? Nisem v drugo se zaljubil in se nikoli ne bom. Jutri, ko zora napoči poslovil se od tebe bom. Te dni so očka zvedeli, da tebe rad imam! Mi k tebi prepovedali, zato v tujino se podam. Čuj me dragi, kar te prosim: Vzemi, vzemi me s seboj! Kar globoko v srcu nosim, delila vedno bom s teboj. Gospa: Zdi se i;n, Marička, da vas bom morala odpustiti O vas se slišijo strašne reči. Kuharica: O, feospa, če bi verjela vse, kar se govori o vas, b bila že davno odpovedala službo. i Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistlce. posebno s kampa. Calle CABRERA '±311 U. T. Palermo, 2383 Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno, Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. lladioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in uaia\t. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po ni/.kiu cu.-i.;. Natančni pregled od zdravnike specialista rač unaino $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniranio od 9—12 in od 15- -21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO teyali pravic. Ni bilo treba klicati Boga za pričo onih strašnih krivic, ki so se jim dogajale. Vsak je sam vedel kje mora iskati pomoči in rešitve. Trumoma so prihajali v delavske dvorane in se razgovarjali o skupnem nastopu. Izbrali so si zastopnike. Leta .1920 so nastopili delavci prvo povojno stavko ki se je končala v 16 dneh z malenkostnimi uspehi. Draginja je naraščala medtem ko je bila piara vedno ista. Uvideli so potrebo, da se t vsemi silami uprejo svojim izkoriščevalcem. Za-stavkati! To je bilo edino legalno orožje delavstva. Ustanovilo se ,je strokovno organizacijo ka-jc tere član sem bil tudi jaz. Zastopniki delavstva so bili poslani v Ljubljano, da bi posredovali z družbo. Delavstvo je pričakovalo ob enajstih povratek svojih zastopnikov. Z radovednostjo, kako novico prinašajo, se je napolnil kolodvor. "Družba nam nče ničesar povišati", je bilo kratko poročilo zastopnikov. Kaj sedaj, je pričelo ugibati delavstvo. Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem koristite samim sebi h listu obenem. zlabofajdnA ccrn Lió mčfofeb nvjieruoA firunaA: UifLuUrf^nxr y IGNACIO NAL SELITVE V MESTU IN NA ZA ZMERNE CE*TE /NSTITUTO OSORIO 5085 esq. WARNES U. T. 59-2505 in 59-3667 EL INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MEDICOS m PLAZA CONSTITUCION DE 1Q a 12 PE 45 a a 1 STKAN 8 ELOVENSIvI TEDNIK riñki ¡z gwanja Vojn;; leta, ona strašna vojna leta ob katerih spominu se nam jezijo lasje in napolnjujejo naša srca z nepopisno grozo, so minula. Bog daj, da bi se nikoli več ne vrnila. Vojne gro-žpte niso prizanašale nikomur, ne delavcu, ne lnnecu in ne meščanu in še najmanj tistim ki so se morali medsebojno klati. Tudi rudarjem terboveljske premogokopne družbe so ostali oni časi v živem spominu, ko so dobivali vsa živila na karte in to v tako pičli meri, da ni bilo za živeti in ne za umreti. Nikoli nebodo pozabili, da je dobival samec na teden, ki je opravljal v globini od 90 do 120 metrov najtežja dela, pol kile pšenične in pol kile koruzne moke in eno dvajsetinko masti, da so jim dali za božične praznike pol kile konjskega mesa, za velikonočne praznike pa je prišlo en vagon kolerabe. V takšnih razmerah ni nič čudnega, če so jim spomini vhajali v predvojne čase. In ko je bilo vojske konec so povsej pravici zahtevali nekdanjega mirnega rudarskega življenja ter svojih pravic. Dosti smo pretrpeli, so dejali, in sedaj hočemo zopet živeti. Hočemo človeka dostojno življenje, hočemo svobode, se je čul klic vsepovsodi. Vsak delavec, bil trboveljskega, hrastniške-ga ali zagorskega revirja je čutil enake potrebe združitve v borbi za obstanek. Ni bilo treba bobneče propagande, in ne grmečih govornikov, ki bi za izkoriščan proletarijat zah- Prizivna dvorana se je ob eni uri popoldne napolnila kot le malokdaj. Delavstvo je sklenilo, da ne gre na delo dokler ne pride do spo-razoma. Zastopniki delavstva so se takoj prepričali, -- ! je delavstvo pripravljeno stavkati. "Sodru- in sodružice", je govoril eden. Ves čas stavke se obnašajte mirno, da bomo dokazali mirnim potom moč za naše pravice... V jeseni leta 1921 je izbruhnila ponovna stavka. 18 tisoč delavnih rok je odložilo težke erampe. Y znak solidarnosti so zastavkali tudi železničarji takratne Južne in sedanje državne železnice. Tokrat se je računalo na gotov uspeh. Par dni je poteklo povsem mirno. Nenadoma pa se je širil glas, da so vse zaupnike aretirali in da bodo odvedeni v Ljubljanske zapore.) Kako neki so mislili ljudje, če pa je železniški promet ustavljen. Vendar jih je obdajala zla slutnja. Na vsak način pa so se odločili, da, bodo storili vse, da se to ne bo zgodilo. Naslednji dan je napočil gl as, da prihaja vlak iz Zidanega mosta s katerim nameravajo odpeljati zastopnike delavstva. O tako pa ne bo šlo, je završalo med delavstvom. Okoli sUrih popoldne je imel priti napovedani vlak. Delavstvo pa je že ob eni uri napolnile progo ter jo pričelo barakirati s hlodi s skalami in sploh z vsemi kar so našli primernega. Komaj so dobro pričeli z delom, ko nenadoma pridrvi vlak iza ovinka z vso silo poln vo-«#jaštva. Nenavadni strojevodja, vojaški častnik, videč da mu je pot zaprta je še dočasnd vstavil vlak. Iz vagonov so se prikazale ce" pušk. Delavstvo, ki ni bilo oboroženo se je1 SPU stilo v beg. 'Tali" se je glasilo povelje m ü stoterih pušk je švignil ognjeni jezik za be žečimi.. . In mati je zajokala za svojim mrtvim sino®; Tako je bilo v Hrastniku. Ko pa je vlak prispel v Trbpvlje, jc bil P° ložaj precej drugačen. Strojevodja je v strah11 ter sam' opazil, da so iztrgane železniške tračnice kretnice. Progo so raztrgali železničarji ter dele pometali v Savo. S tem so prisilili oboroženo silo, da se je morala pogajati z fl®/' Ilrastniške zastopnike je moralo vojaštvo ne mudoma izpustiti in tudi proti Trboveljske111 delavstvu se je moral ustaviti progon. Tau° železničarji preračunjeno zmagali oboroženo v° jaštvo. Po treh- tednih so zopet zaropotali stroji P° vseh omenjenih revirjih. Petkrat so bile tevS delavstva povoljno rešene s poviškom p'a i"e 33 o|o. Zopet je zavladalo med delavstvo®^ veselje. Za to pridobitev delavstva je pokopali«00 Dolu pri Hrastniku krilo dve žrtvi. Gomile s° bile pokrite s cvetjem in venci ki so jih vsak1 dan dekleta zamenjavala s svežimi. Zdrsnil sem na sveži grob in ustna so ® šepetala ; "Slava vama, ki sta dala življenje dobrobit, delavstva, tisočkrat slava! Ta članek ni napisan proti nikomur, pač P8 V iC jasno prikazuje verno sliko, da delavstvo, ce ¿ složno, lahko mnogo doseže.. . Anton Podloga1'- umrl JE JOSIP pečenko ftihemberk, januarja 1935. Dne 27 januarja J"0 spremili k večnemu počitku na pokopali-^ v Rihenberku Josipa Pečenka, gospodarja Največjega mlina na Ipavi ter žage in fuži-110 v Peklu pri Rihenberku v 72 letu starosti. Galija se boji starega orožja je nabiral staro orožje in strelivo, ki «* je se vedno polno po goriških gozdovih in ')()ljih, je moral v zapore Alojzij Mervec, ki je s,ar 42 let in doma v Brestovici pri Komnu. Va