gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr. ,za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. za četrt leta 1 gold.; Li ubij ani sredo septembra 1880. Obseg: Tri velike ovire napredku slovenskega kmetijstva. (Konec.) 0 prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja (Konec.) Novičar. Keški graben. Dr. Jožef Muršec. Obravnave deželnih zborov. (Konec.) Naši dopisi. Gospodarske stvari. Tri ovire napredku slovenskega kme tijstva. Spisal Gustav Pire, adjunkt na deželni vino- in sadjerejski soli na Slapu. (Konec.) Kmetovalec, kateri hoče dobro izhajati, mora pa tudi gledati, da so stroški pridelovanja kolikor mogoče majhni. Velik pripomoček, stroške pridelovanja znižati so dobri stroji (mašine) na pravem mestu. Marsikateri ; t da ? lahko rečem, veliko bralcev naših ,,Novic u 7 81 Je vsled velicega priporočevanja naroćilo kakošen stroj ali kako drugo novo orodje, a če jih vprašamo kako se e n- u jim je spodneslo , dobimo odgovor: ,,poskusil sern krat, pa ni šio, sedaj pa leži pod streho ali pa na skednji Vidite, častiti bralei, tišti ,,enkrat✓ • hisi se take neumnosti uže ne bodo delale u 7 rad Gospoda moja! roko na srce ali se ni mnogim vam uže tako godilo? Koliko lepih misli je šio po tej poti po vodi in vse gospodarjeve! zaradi premalo eneržije Malo jena pa bode tudi ta ovira odstraň Raji poštenega, starega hlapca od hiše pošljite vec enerzije I VUM(9 JLiU/ j 4 VU (JV AJL y KJ w v > * T ^ kot pa tako nepokorščino trpeti. Vzemite mlađega 9 7 za napredek vnetega fanta iz svoje vasi za hlapca (vsaj dober gospodar mora tako zmerom povsod sam biti) ; on naj posle podučuje, nadzoruje, in kmalu se bode prepri- „gospodarjeve oči živino debelo storijo", kakor cal da znani pregovor pravi 288 prihodnjem ljubljanskega moč (Konec.) na orodje, s katerim se meri . . dni ne utegne biti...... stanarine od pisarnice čez vse leto na pisarnično in drugačno opravo na mezdo služabniku ter na pri- 1200 gold» 1200 300 450 y> 27. Vprašanje. Kako naj bi se zdeloval glavni pravo, kurítev in pospravijanje pisarnič-črtež po načelih, katera so tukaj izrekli gospodje ve- nib prostorov ščaki, in ali bi še kaj bilo treba preiskovati, predno se začnó crteži delati na tega preiskovanja podstavi? 400 Da se more pripravno zdelati glavni crtež nared-, katere v tem spisu na zabijanje prvostavnih dobovih (hrastovih) kolov zemljemerskih in vodo-mérnikov........... ft 100 bam poprej še teh stvari : j? priporočajo veščaki, trebalo bi z vezo zemljemerskih prvostavnih kôlov napraviti v močvirji ter ob glavnih obeh rekah do Cesarskega Grabna ustja; vodomernih kolov postaviti, koiikor se jih zdit reba ; Vseg skup Ljubljani v 10. dan maj nika 1880 16.000 gold Ivan Indra » Cesare Salvini c. k. višji stavbinsk svetnik kulturen zemljemerec po raznih krajih v močvirji vrtati zemljo > da se izve, koliko ležé nje pôle druga vrhu druge ; storiti glaven razpregleden zemljevid po taki Ivan pl. Podhajski, uradno pooblaščen civileu zemljemerec. Jaz, čegar imé se zdolaj čita, podpisujoč to mnenje meri, v kakoršni si je 1 : 10000 veščih gospoclov, mislim, da sem dolžan tistemu kdor ? lindino izmeriti močvirju, da se na posebnem zemljevidu s Črtami zvežejo mesta, kar jih ima po eno-liko višave; dolinám prečne pročrte tako izdelati, da bodo kazali plasti raznih pól; načrtati ter na lindino izmeriti stranske pritóke in glavne odtóke ter tudi povodně zgradbe (mline itd.) po stranskih pritókih; izvedeti, kakošno obilje vode prinasajo stranski . . , —, v*- ^w^t ví vy i ^ c», UOl^UlU , O.UUJ bode zdeloval glavne crteže o močvirskem ususevanji, priporočiti, da posebno ima na umu dve zeló tehtoviti stvari, namreč: —kar so veščaki svetovali, rekši, da bi se Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu struga naj se drží tega, nekako 1 meter znižala; a pazi naj , da potem Ljubljanica ne bode nikoli imela premalo vode ter da ne bi kvare dělala obrežnemu podzidju ; pritoki; načrtati ter na lindino izmeriti Ljubljanico in Cesarski Graben; tudi izvedeti, koder bode treba, ka-košna tla so ondukaj ; naposled : 10) načrtati ter na lindino izmeriti Mali Graben in ljubljanskega mesta; naj mu bodo vedno v mislih odtočni prekopi o katerih govori 7. vprašanje, ker bi kedaj utegnili tudi močvirsko ravnino napajati z vodo, ako Gradaščico 5 spomin jaje se tistih misli, ki so v 18. vpra- bili zdelani. Ali ker se bod odtekanji ter pod-s v se vode jemale vedno ustavljale v svojem ho šanji rečene o teh dveh potocih. kar ga mine, predno se glavni mlj ves tisti čas t crtež naredi, in tudi Po tacih pospešilih bi potem bilo tudi zdelati še te tisti Čas glavne crteže : črtež, kako bi se znižala struga Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu črtež, kako bi se uravnala Mali Graben in Gra- v katerem se bodo kasneje po tem crteži re-kam in potokom popravljale struge ter se močvirska ravnina predelovala, pa ker je vendar zeló treba, da se temu razgrajanju pride na konec, koiikor je najhitreje moci zategadel je vredno krepkega priporo da daščica ; črtež, kako bi se uravnali stranski pritoki; črtež, kako bi se uravnal Cornovec in drugi iUUVjl j AtCVll Kj^CWA^Í jV^ HV/UUU tti^^IVV^C* i i JJ \J 1 IVA vwm v/^ «.TV* pravami v poznejše zemeljno napojilo (v 28. vprašanji lovredno nizko grmovje peščena rebra in če vme3 tudi in troškov s pri- strmi bregovi, sestavljeni z dolomitnih skladov in nasa tu in tam pokriva ma- dov so po večem čisto goli e), mislimo podpisani veščaki, da bi se utegnilo nabrati kaka smereka, gaber vseh vkupe toliko: iz tal ? itu iai pOŽene , IG Jjit/iguuaj pau^ puu agniiu aa|jic*Yijr 11.500 gold, vega cloveka. Zato se pa kršje in meline vedno bolj hiba ali kako drugo drevo veselo prezgodaj pade pod sekiro zapravlji- piačila zemljemercem njih vozarine > kedar bode treba y po m računu 450 bolj množé in potok Reka, izvirajoč v zadnjem ščine ter na na črtalno orodje in druge potreb- katasterske črteže in knjigo- Í) vezje 400 kotu tega jarka , po dolgotrajnih hudih nalivih včasib zeló naraste ter obilno peska in kamenja seboj pripo- prevec posipa ž njim lepo cerkljansko polje. )) JI • V • divsi Ob tem potoku je več mlinov in zag in pn izviru je 289 vođa nenavadno mrzla, zato pa tudi njo pijočega čio- Slovenskih Goricah, kjer je hvalevredno skrbel za šolo veka vreze, da ga v želodcu zabolí. Meril sem z gor- in sadjerejo. Od ondot pre8tavljen za kaplana k sv. Mi- klavžu v Ljutomerskih Goricah, je z enakim trudom dělal v vinogradu Gospodovem in na narodnem polji, kornerom njeno toploto in pokazal mi je samo 5° R. Ta jarek je meni v mnogem obziru jako priljubljen; zato ga pa tudi prav pogosto obiskujem. Nahaja nabiral narodne pesmi za svojega prijatelja Stanka se v njem ne samo veliko raznovrstnih predplaninskih Vraza in širil med prostim ljudstvom narodno svest. baguljnek (Rhododendron hirsutum), Njegovi višji so koj ocenili Muršečevo sposobnost in • n \ v • y /^í iv i • • # § i • i i - - rastíin na pr 7 7 marljivost in ga postavili za kaplana, potem vikarja v razni kreči (Saxifragae ), zvončiće (Campanulae) klinčnice (Cariopbyleae;, temuč tudi mnogo razno- staroslavném Ptujskem mestu. Tukaj je bil Ijubímec terih žužkov, od katerih imenujem samo lepo živalico far a no v , slovel kot izvrsten pridigar, in ljubeznjiv Menesia bipunctata" , ki se potika po vejah gorske učitelj malih. Iz Ptuja je napajal svoje duhovske tova- krbljike (Rhamnus aipinus). Enako obilo je tudi mehkužcev, katere pa ho-kar sem jih došle j zasledil, v^e našteti Paludinella Sehmidtii, o paca Lacheineri, Limnaea riše na deželi z ijubeznijo do čem in varjal, so slovenstva, in jih nago-da so za prosto ljudstvo oskrbovali slovenske knjige; rajnki Blaznik je nam sam rekel, da je Muršec pri njem naroč 1 14.000 iztisov slovenskih knjig, katere minuta. Vseh teh drobnih mlakužnic brez števila čepí je potem velikokrat pod ceno prodajal, tudi mnogokrat po kamenju v studencih; na vlažnih obalih pa se skri- zastonj razdelil med ljudstvo Ptujske okolice in Slo- vajo pod kamni in v mahu Hyalinafulva, Helix venskih Goric. pulchella, Vertigo antivertigo in Oionella Leta 1838. izbere si Muršec a vitez Friedau v grmovji in po njegovih vejah lezejo Z o- Gradcu za odgojitelja svojih otrók lubrica. nites verticillus, Helix pomatia, nemoralis incarnata, lencozona, plebeja, personata, ich thy o ma, intermedia; pod in na mokrem listji in tako pa Helix solaria, Vitrina diaphana, Hyalina in pa Pupa p a g o- nitens, crystallina, vitrea dula. Če stopiš h kaki skali, vidiš po stenah kakor pri- aven acea epljenih vse polno Pupa frumentum Helix rupestris, med katerimi se plazi Cla u- droslovja. Kar je Muršec storil takrat za"vzbujo , ^^ je přišel v Gradec. Ko so Friedau-ovi otroci odrastli, stopi Muršec kot javni učitelj na graško višo realko, kjer je učil verozakon in slovenki jezik. 1848. 1. je nemški pisal v časniku „Grazer Zeitg." imenitne članke o Slo-vencih in njih narodnih pravicah, ki so vzbudili katerega in dali pogum plašljivim. istem času je napravil rigorozum iz mođroslov-nih predmetov, in bil promoviran v doktorja m o- rnarsi- in sili a un gul at a var. gr ana ti na. Pobrskaš pri kaki narodnega duha ne samo med Slovenci v Gradci žive-z mahom in travo obraščeni pečini, lahko najdeš Pupa cimi Kokeili, dolium, doliolum, in muscorum. dar priđeš do kakega starega porobka ali štora, HHHHHHHHHHBBHH^IHHIIH njem Clausilia lamina ta, ventricosa 7 Ke- • 1 • v vidiš p 1 i- catula; po đeblih bukovih dreves pa Claus. ornata nego tudi po deželi, je dobro znano vsem njegovim vrstnikom. Slovenskemu društvu „Slovenija dr. Muršec duša, ubogim slovenskim dijakorn počl- a v Gradci bil je vi** i«, — ~----- — ——• — f-- —------------ pOr nik , latiu , VAC* j w ui^u- A u* oic* V JLH Uk.ic;xxi|jj. u Jiiu - dubia var. affinis, sem ter tje tudi kakega Bu- šeću izrekel istinite besede: „Muršec je konsul tako da je uže rajni slavni Krempl o Mur- m limus obscurus. Vse to priča, kako bogat je ta jarek na raznih Slovencev v Gradci". Leta 1850. ga je minister grof Thun odločil za prirodoslovnih stvaréh; zato pa je tudi vreden , da ga gimnazijskega inšpektorja na Hrvatskem, Slavonskem in prirodoljub večkrat obiskuje. S. Robič. vojaški granici; obiskaval je gimnazije teh dežel, vodil maturne skušnje, al ker je potem hudo zbolel Životopisné Crtice. mogel sprejeti te častne službe. Ostal 7 in ni je 28 let kot Dr. Jožef Muršec. nedeljo 5. dne septembra je obhajal v cerkvi sv. Bolfanka pri Biši in Trnovci, v kateri je bil 1. sušca učitelj na realki v Gradci, potem stopil v pokoj in zdaj večidel živi v Gradci kot dušni voditelj mnozih pobožnih familij in kot dobročinitelj ubozih. vicah nico v „No- Razven obilnih člankov, katere je objavil in drugih slovenskih časnikih, spisal je ,,obred-(liturgiko) v slovenskem jeziku in slovensko a u 1807. leta krščen, in v kateri je 1. avgusta leta 1830. slovnico. Deset let je bil tudi prelagatelj prvo sv. maso, svojo sekundico eden najblaženejših deželnega zakonika. slovenskih duhovnikov, in eden najzasluženejših sloven- nemškem jeziku je přines ca- sk i h rodoljubov : dr. Jožef Muršec. Sina kmetiških poštenih starišev je 7 ko Je uže bil za šolo sebi vzel njegov ujec, dekan Salumun pri sopis „Kath. Wahrheitsfreund" več člankov moraličnega obsega iz Muršecevega peresa. Mnogo dobrega je preblagi mož storil za svojo rojstno faro; kupil je njivo oa O KJXKJ , XX OUUI V tJ\j 1 AJJ^^V-ZV lAJV^, ^ * * JL U j G l; U U lrtl 1/ j UMJ^U sv. Lenartu v Slovenskih Goricah, dal ga v elementar- drevesnica; denarno 7 da se Je napravila sadna nih predmetih podučiti, in ko je pokazal bister um 7 ga pomagal je pri sta\ljenji novega farovža in pri restavraciji farne cerkve. On je ustanovnik „Matice slovenske" in „Matice hr- spravi v latinske šole v Maribor. Tukaj je izvršil iz vrstno gimnazijske studije, po katerih je šel na vseuči- vatske" pa družbe sv. Mohorja ; društvu duhovnikov lišče v Gradec, in je svojemu sošolcu dr. Antonu vantinske škofije je darova! 1000 gld. Njegovo pošteno Murk u pomagal izdelovati slovenski siovar. Za slo- ime povsod beremo, kjer so darovniki zapisani ki po- venstvo vneti mládenec je ljubezen to vnemal tudi pri magajo revnim ali oškodovanim svojim slovenskim ro- druzih slovenskih dijacih, in slišali smo iz ust slavnega jakom. Gospod škof lavantinski, spoznavši in ocenivši rodoljuba ar. Štefana KoČevarja in neumrlega pesnika Muršeceve velike zasluge, so ga zategadel imenovali „Djulabij", da je Muršec bil prvi, ki je v srcih teh konzistorijalnega svetovalca. Naj te kratke crtice oznanijo narodu slovenskemu njegovega zvestega sina; mi pa visoko- blagih narodnjakov užgal ogenj navdušenja za povzdigo slovenske literature. if VVI^ i ; blago delo vanje Stopivši v graško duhovsko semenišče je med slo- spoštovanemu starčeku kličemo: „još na mnogaja leta!" venskimi bogoslovci Muršec na to deloval, da so se marljivo učili materinskega jezika. Po dovršenih bogo- Davorin Trstenjak. slovskih študijah je přišel za kaplana k sv. Antonu v « 2S0 Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski• 14. seja 13. dne julija. (Dalje in konec.) Dalje je deželni zbor sprejel v generalni debati stavljena predloga poslanca Robiča ter konečno sle-deče odsekove nasvete, in sicer: a) Deželnemu odboru se dovoli, da leta 1880. in 1881. za posebno potrebne ceste v deželi, katerih izdelovanje je silno, lahko daje iz svote 25.000 gold., katera se mu za to dovoli, subvencije okrajnim cestnim odborom, ki pa posamic ne smejo presegati svote 1000 gold, in katere ima deželni odbor pri prihodnjem deželnem zboru opravičiti. b) Deželnemu odboru se naroča preiskavati, ali bi ne bilo ceneje za deželni zaklad, ako bi se za pisarniške potrebščine pri deželnih uradih ne dajalo pavšalov, ampak ko bi se po drugem poti skrbelo za to. c) Deželnemu odboru se naroča, naj gleda na to, da bode igriška hiša (ballhaus) vec na leto donašala. d) Deželnemu odboru se naroča preiskavati, s kakošno pravico so sole v deželnem licejalnem poslopji, in delati na to, da se to po-slopje državi prodá ali pa tako ustanovi, da bode več dobička deželi donašalo. e) Sl. deželni zbor naj naroči deželnemu odboru, brez odloga ukreniti in dognati, česar treba, da se zastanki norišnega zaklada koiikor mogoče iztirjajo , take terjatve pa, o katerih se brez dvoma iz-kaže, da ni moči jih iztirjati, odpušče definitivno, f) Sl. deželni zbor naj sklene, da je deželnemu odboru nalog, v poročilu o svojem delovanji vsako leto nava-jati, v katerih slučajih se je redna oskrbovalna taksa izjemoma znižala, da deželni zbor to znižanje potrdi. Vsled peticije dramatičnega društva je deželni zbor 1000 gold, za leto 1880., in 1000 gold, za leto 1881. dovolil v pospesevanje slovenskih literaričnih in dramatičnih namenov. — Občinske přiklade se dovolé občinam: Devica Marija v Polji, Loka pri Crnomlji, Mirna, Zagorje in Trata. Prošnja kamniške mestne občine za dovolitev vsled nereda poprejšnjega župana potrebne vžitninske přiklade se vsled predloga viteza Gariboldija ne vsliši , akoravno sta se poslanca dr. Vošnjak in dr. Poklukar toplo potezala za to. Za dovolitev so namreč glasovali vsi narodni poslanci, zoper pa vsa nasprotna stranka, med njo tudi bivši kamniški župan Kecel, ki je ves nered sam zakřivil. Prošnja hrenoviške občine za občinsko pri-klado se izroči deželnemu odboru v rešitev. Poslanec Dre o poroča o nasvetu Potočnikovem gledé vicinalnih železnic, in predlaga: 1) naj se deželni odbor za zgradbo železnice skozi Dolenjsko poteza pri trgovinskem ministerstvu in pri obeh državnih zbornicah; 2) deželni odbor se pooblasti, da brezplačno porabo necesarskih cest in potov za vicinalne železnice sme dovoljevati, da zgradbo takih železnic z vsemi močmi pospešuje, jih v ta namen za primerno dobo oprosti deželnih přiklad, oziroma za to tudi proti po- znejši potrditvi deželnega zbora privoli zmerne doneske iz deželnega zaklada, toda le v tem slučaj i, da železnice v domenjenem času deželi pripadejo kot lastnina. Predlog se sprejme. Vitez Savinschegg utemeljuje svoj predlog gledé priprave deželne razstave, ki obveljá. — Prošnja občine Slavinske, da bi deželni zaklad plaçai dva bol-nišnična oskrbovalna zneska , se ne usliši. — Prošnja šolskega vodstva v Premu, da bi se na Slapenski šoli štiritedenski poduk v kmetijstvu na državne ali deželne stroške osnoval za učitelje postojnskega okraja, se izroči deželnemu odboru v rešitev; isto tako prošnja mestne občine kamniške zaradi vzdrževanja dveh mostov čez Neveljco, prošnja mestne občine črno-maijske zastran podpore za napravo kladeza, prošnja patriotičnega društva ljubljanskih gospá za magacin v deželni hiši, prošnja občine knežaške zastran podpore za šolsko zgradbo, prošnja občinskih zastopov treb'anj skega okraja za uravnavo, oziroma odpravo nepotrebnih stezá, in prošnja občine šent-ožbaldske za ločitev v dve samostojni občini. Prošnji občine cerkniške, da bi se v Cerknici ustanovilo okrajno sodišče in davčni urad, se pritrjuje, in deželnemu odboru naroča, naj jo na svojem mestu priporoča. Soseskam Vrabče, Malmiče, Sela, Griže in Spodnji Logatec se pogoj no dovoli poraba vojnih odškodnin za soseskine potrebščine. — Šolski občini na Krki se odpustí normalno-šolski zastanek, toda le v znesku 93 gold. 52 kr. Deželni predsednik Winkler odgovarja na interpelacijo zarad rabljenja slovenskega jezika v raznih cesarskih uradih. Kakor mu je 11 okrajnih glavar s te v poročalo, uraduje se pri vseh s slo-venskimi strankami v slovenskem jeziku. Vse vloge — poročajo mu okrajni glavarji — se rešavajo slovenski in tudi vabila se slovenskim stránkám pošiljajo le v slo ve nskem j eziku. Izjema se naprav lj a samo o vojaških, logarskih, duhovenskih in teh-ničnih rečeh, ker uradniki ne znajo popolnem jezika. Kar se interpelacija tiče finančnih in sodniških uradov, vršé se dotične obravnave še v mini ster st vih, a te niso še dovršene. Vlada pa si bode prizadevala, da vstreže pravičnim terjatvam slovenskih strank. (Dobro!) Konečno baron Apfaltrern poroča še o raznih točkah deželnoodbornega letnega poročila in stavi dotične predloge, kateri pa so bili razen dveh bolj for-malnega pomena, in so bili vsi sprejeti. Z enim ostalih prediogov nameravala je nemškutarska stranka svoji večini v deželnem odboru z zahvalno kadilnico po-kaditi in mu priznanje izreci za njegovo neumorno delovanje. Al ob priliki reservistnega fonda popolno po-parjena stranka se je zbala zopetnega šibanja narodne stranke ter v zadnjem hipu po poročevalcu baronu Ap-faltrernu očitno preklicala ta svoj predlog. — Drug nasvet se je glasil, naj deželni zbor odobri postopanje deželnega odbora, ko je od c. kr. deželnega šolskega sveta zahteval, naj v vse večrazredne ljudske šole uvede nemški jezik kot obligatni predmet. — Zoper ta predlog se prvi oglasi poslanec Klun. Liberalna stranka v Avstriji, pnšedša na krmilo , se je najprej brigala za to, da šolstvo dobi v svoje roke, dobro ve-doča, da onega, čegar je šola, je tudi bodočnost. Skle-nila je v državnem zboru šolsko postavo, katera je vse pravice do šol vzela starišem, cerkvi in deželam. Al narodna stranka v kranjskem deželnem zboru je krepko branila deželne pravice, ter mnogo njih otela pogube. Komaj pa je današnja večina prišla v deželni zbor, je brž sprejela Vesteneckovo glasovito šolsko postavo in je s tem načinom žrtovala vse pravice naše dežele. Po §. 1. državne šolske postave ima odgoja biti nravna in verska; judje so res dosegli konfesionalne šole, a katolicani ne. Za cerkvene obrede ni časa v šoli, učitelji spodkopavajo verske resnice in vse, za kar se stariši leta in leta trudijo. Skušnja uči, da je narod najlajše zatrt, če se mu podkoplje vera. Govornik navaja posamezne slučaje ter pride potem na pod-učevanje v tujem jeziku, dokazovaje, da Šolstvo more imeti le tedaj vspeh, če se otrok odgojuje v materinem jeziku. V prvi vrsti je nasprotnikom le do tega, da se zatira slovenska narodnost, in to se najbolj doseza, ako 291 se zatira slovenski jezik v soli. Po daljem ojstrem banji liberalne stranke zakliče konečno govornik v • sida zazđravne o piva Ni bilo drug ) moral sem tudi spregovoriti nekoliko besedi mladenČem 9 ki so me se nikdar vec ne videli v tej sestavi deželnega za- okrožili ; govoril sem po ruski, kako srečen sem, da me stopa Dr. Schrey se poteza za nemščino, a med njego vim govorom se je zbornica skor popolno spraznila in je osoda pripeljala na njihov prekrasni praznik delà Čast v mnozih ozirih ; rekel sem dalj likim s ki kako y jim ve- oo ic zopet au^v/iuim, — rv------- . ~ «—— ueuucv pu uusuem zjeumjeuji na pouiagi samosvesinostl besedo. On krepko in temeljito odgovarja dr. Schreyu, in olikovanja svojega narodnega jezika. Potem sem jim trdec, da noben deželni zbor nima pravice, državne po- želei dobrega vspeha v vednostih in dovršenja njihovih cřnvA nrpnarmati. naimani na sedanii kraniski s svoio »oK iri;«: __lmí _ _ seljem vidim hrepenenje blagih slavjanskih mla polnila, ko je poslanec Svetec poprijel denčev po obščem zjedinjenji na podlagi samosvestnosti stave prenarejati, najmanj pa sedanji kranjski s svojo dobrih in blagih želj post pridoblj č Današnj Klici ve- čina zbora zastopa le peščico na Kranjsko privandranih Nemcev, zatoraj ona nima nikakoršne pravice, v imenu odgo Z1V1J0 in ..slava veselice, so na moje besede, in ko sem se odpravljal mi z gorečo iskrenost jo stiskali roko se govoriti. Nadalje raziaga govornik razmere po dežel deželi Nemško delà iskat, temveč rajše v jugoslovanske kraje Tako Vlada je izkazala gledé Slavj končal ta imenitni praznik svoj strpljivost Nasprotno in nava,ja, da naši ljudje ne hodijo mnogo na in doverijo, kakor nikoli prej ne. Kaj hočem reči gledé ' " mladenčev? Ni mogoče, da ne bi izrazil jim pol samih pa ilij sami Nemci, kateri bi se ; lahko naučili našega jezika, a oni imajo tako malo 1 nega priznanja Oni so se obnašali tako tno m m i k ozira na to, kakor veduj da gerski huzar, o katerem se pnpo • # Zli l > ) in se bil mnogo let v nemškem mestu v garni navdušenja za svobodo v ranogobrojnem zboru , polnem % posled čudil niso naučili magjarščine f da N emsč y se ijudj od cije j razen vladnega komisarj y in brez vsacega nadzora poli ni kriterij Av Mnog izmed mladenčev raznih narodnosti govoré strije. rseiusivu ^ms. jc auamoiijg uoic í-uauo ^x^av^, o prea tujimi národnostmi, je po katero biti zedinjeni nekateri avstrijski Nemci uže težko narodnost ni nikdo vec v stanu Nemštvo pak je znamenje tište znane države s z veliko samosvestjo, da čas, ko so Slavj ani skrivali se pred tujimi národnostmi popolno minul : vzeti jim čakaj To je dovolj jasno povedai poslanec Sch rer v državnem zboru. Konečno stavi Svetec sledeči predlog: Deželni zbor naj izreče, da je deželni odbor s med tem v Buko vini Rusi se neusmiljeno porumunujejo ; v Madjariji se Rusi skupaj z brezzavetnimi Slovaki pomadjarizu- svojo prošnjo do c. kr. deželnega šolskega sveta, ju«j iaKo uvede na večrazrednih ljudskih šolah nemški učni jezik, lagana.*) meje svojega delokroga prestopil in zoper postavo rav- JeJ naj o Galicij Tako se reči 0(4 kaj hočemo znamenito pismo plemenitega nal. govori t Hl Baron Apfaltrern, kakor čljivo proti narodni stranki zmerom, tudi zdaj Poslanec D priporoča Svetcev predlog Poslanec dr Kaluge na Ruskem 27. avg meteorologie označi natanko stališče narodne stranke ter nada- nem obziru je ietošnje leto pomenljivo. Zimo smo imeli da ima današnja večina deželnega zbora edino e in za Weissenfels. ljuje pravico, odločevati za Kočevj a nikakor ne za naše slovensk na Ruskem nenavadno hladno Je bilo ) surovo in dolgo y snega mnogo Spomladi tako rekoč nismo imeli, am- šole ____Prejšnjemu kakor hitro je sneg skopnel, nastala je poletna vro deželnemu odboru in zboru ni nikoli prišlo na misel, čina. Prve dni meseca junija je toplotomer spet padel do naj se Koče var j V * uce ^^^ X KJ A \J UM # fc J J J Jr --------------L slovenskega jezika zaradi Slo- šest stopinj R. in dež je lil kakor z vedra vencev, a današnja večina sili vedno, naj se nemški smo PeCi netili, kdor y tako y da ni želel sedeti v sobi v mrazu in jezik uvede v slovenskih šolah zaradi peščice Nemcev log gla\ se c. Pri glasovanj se ve da í5 vet pred Potem je dežel gel in odsekov sprejel. z navadnim ogovorom končal zborovanj deželnemu predsedniku zahvaljeval za njegovo senci po 22 do 28,. na solneu pa čez 30. ter v vlažném zraku. Tako je bilo 5 dni. Potem se je za čelo pravo poletje, vroče , kakoršnega ne pomnim, naši sicer blaženi Kalugi je toplotomer skoraj celih šest tednov kazal v sobi po 20 do 25 stopinj, zunaj sobe v zdatno pomoč, poslednji pa na to primerno odgovoril večkrat na naše veliko veselje; tudi v bej in zborovanje se potem končá s trikratnimi noči smo se potili v vročini do 20 stopinj. Dež dezji Kar je bii m poje pa u klici na presvitlega cesarja posebno pomenljivo, je to, da v najveći poletni vročini smo imeli severno sijanje. Te dni se je toplotomer mi goma spustil podnevu v senci do 10, ponoči do 5 sto- Praznik sv. Cirila in ietodija na Dunaji. pinj in dež lije pogosto. Tako vreme pozimi in spomladi je jako kazilo nado na kolikor si bodi dobro letino. Vendar, slava Bogu, vroče poletje s toplim dežjern je , kolikor je zdaj znano, ni tako slaba, kakor smo se v spomladanski suši bali. Res * % « T^W t 1 w t # * Je Pismo G. Galagana J. S. Aksakovu. (Dalje in konec.) Jako simpatičen je bil govor B o Igara. žita jako popravilo. Letina On govoril o tem, kako srečne se čutijo njegovi je rojaki, da so stopili svobodni v kolo slavjanske družine; večkrat se je spominjal v svojem govoru ,,velikega ruskega naroda". Sploh njegov govor rni je bil jako razumljiv. Mnogi so mislili, da Bolgar je vplel mnogo ruskih besedi v svoj govor iz spoštljivosti do nas Rusov. Jaz pa nikakor nisem takih misli. Mi vsi vemo, da bolgar-ski jezik še ne davno je bil spačen po mnogih turških besedah. A kje so zdaj vse tište turške besede? Izpod- in to je prav naravno. Po dokončanih vseh govorih in pesmih je vzdignil předsedáte lj praznika vrcek s pivom ter je začel napi-vati zdravice govornikom, pevcem in „ljubeznjivim" gostom. Zdravice so izbujale burno radost. Tudi mene so počastili z zdravico, okrožili so me z vseh straní z vrči » » V nic da v treh Privolžkih gubernijah niso naželi skoraj da jira je vlada uže zdaj prec po žetvi dala , tako, denarne podpore, da rinile so jih ruske besede se čez jesen in zimo do prihodnje žetve preživé ter seme kupijo ; zato je pa v več gubernijah srednje in južne Rusije letina prav obilna, v drugih vsaj srednja. Počez bo menda mogoče reči, da je letošnja letina srednja. Notranja politika se lepo razvija po nacelih prave prosveščene svobodě. Drugače tudi biti ne more pod ka- vlastjo modrega vladarja z dobrim, uiaôim koršno je Bog dal sedanjemu cesarju, ki svoj narod bolj ljubi kakor samega sebe. Te dni je padel po volji modrega vladarja vogelni kamen starega plesnjivega blagim srcem # Le sem ter tje nekoliko okrajsano po vredništvu. Vred. 292 burokratizma: taj ne pol i cij e, ali, kakor se je ta urad imenoval, tretjega oddeljenja — ni več. Tù je bilo videti čudne obraze, ko je ,,Praviteljstveni Vestnik" prinesel dotični cesarski ukaz. Lažiliberalci, čitavši cesarski ukaz, so naredili dolga lica. kakoršna sem kedaj v „Fliegende Blatter" videi; nekateri prelivajo krokodilove solze o svobodi, drugi bi radi pokazali, da se veselja smejajo, al ustnice se jim nehote krivijo na jok; tretji molčé, kakor da bi se nic ne bilo zgodilo, tako na pr. „Ruski kurjer", ki pri vsaki priliki in nepriiiki prodaja svoj liberalizem , kakor Kočevar gnjile porna-ranče, še vedno ni okreval od omotice, v katero je padel pri vesti o imenovanem ukazu, še vedno ni črhnil niti besedice o tem, da ni vec tistega tajnega orodja, ki je za hrbtom narod mazalo s smrdljivim oljem proti-narodnega liberalizma. Položaj liberalcev je pri nas v Rusiji tak, kakoršen je pri vas v Avstriji: Vaši konsti-tucijonalni liberalci brez brica živeti ne morejo , naši „evropejsko-liberalni" mameluki se jokajo po tajni policiji. Obrekovani za nazadnjače slavjanoljubi pa so svobodno vzdihnili, kakor da bi se prebudili iz strašnih sanj. „Moskovske Vědomosti" v listu 222. so prinesle jako zanimiv článek o tej stvari, Ka tko v med drugim piše tako: „Temu uradu (tajni policiji) je bilo sumljivo, in protivno vsako dviganje narodnega duhá, vsako svobodno mnenje, vsaka samostojna misel; pod njegovim varstvom se je rodilo in razvijalo vsako protinarodno prizadetje. Ta urad je tlačil in pritiskal narodni duh, v katerem je vsa naša sila, in s tem je on podpiral proces raztlenja, apatijo, brezverje, politično breznrav-nost. Težko je verjeti, al resnično je, da tajna policija je smatrala za glavni vir puntarskega dviganja pri nas tisto prepričanje, katero vidi normo našega političnoga razvitja v naši narodnosti, v naši zgodovini. Resnično je, da ob času nedavnih prestopnih škandalov , ki so osramotili našo dobo, so njeni agenti bili orodje intrige, napravljene proti najbolj dragemu zalogu naše bodoč-nosti, proti živcu znanosti in omike v naši očetnjavi, proti šoli više omike in prosvete, ki se je pri nas ravno kar ukoreninila". Na konci Katkov pravi: ,,Z dokumenti v rokah lahko dokažemo, da duh, ki se šopiri v organih našega liberalnoga, kakor se zove, časopisja, je živel v uradu tajne policije, v tej so odmevale tenden- .... vi« »1 // J ' J čije in zelje unih". Kdo, čitajoč ta članek ,,Moskovskih Vědomosti", se ne spominja, kako bahanalsko so časniki veselja vriskali . „Golos", „Molva", „Ruske Vědomosti", „Vestnik Evrope" in drugi taki liberalni časopisi takrat. ko so v Petrogradu praznovali apoteozo ,,ruske herojinje" — za-vratne Vere Z a sul i č, in takrat, ko je policija iz Moskve izganjala „nevarnega panslavista" — znameni-tega A k sa kova! (Konec prih.) Višegrad v Bosni 28. avg. Š. — Uverjen sem, da se je petdesetletni rojstveni dan presvitlega cesarja Franca Josipa i. v domovini naši gotovo lepo praz-noval, a tudi v našem mestecu poleg srbské in novo-pazarske meje je bilo obhajanje jako slovesno. V torek popoludne bila je caršija jako lepo okinčana in narodne zastave so vihrale na hišah. Zvečer je bilo celo mesto razsvetljeno in igrala je tukajšnja vojaska godba. Gore so bile vse v ognju, kakor pri Vas o krešu. — 18. avgusta zjutraj je grom Uhacijevih topov naznanjal za vsacega Avstrijana pomenljivi dan. Ob 8. uri pričela se je služba božja; navzočni so bili vsi oficirji in tukajšnji uradniki. Po dovršenem opravilu bila je spre-jemba deputacij iz celega kotora. Vladni zastopnik pl. g. B .... je v kratkem , a jedrnatem govoru omenjal, kako znamenit dan je letos 18. avgust, katerega vsa Avstrija radostno praznuje. Gromoviti „živio-klici" bili so dostojen odgovor. Od deputacije mohamedancev se je najbolje odlikoval aga Abdi Efendi s svojim govorom. ,,Vrlo mnogo napredkov je učinila Avstrija v Bosni, zato želimo carju Franju Josipu I. još 50 let, da srečno živi in mnogo dobrega stori narodu." — Popoludne ob 2. je bil slovesen banket pri kotarskem predstojniku polkovn>ku Koves-u; povabljenih gostov je bilo okolo 40; med obedom je svirala godba. Napitnic je bilo brez števila. Navzoča sta bila tudi načelnik Husein Effendi in aga Abdi Effendi. Vreme je bilo ves Čas kakor za navlašč prav lepo. — Letina se je tukaj jako dobro ob-nesla. Zita je obilo, posebno mnogo je sadja; sliv je toliko, da ljudje ne vedó, kam ž njimi. Lakote ne bo letos , kakor je bila druga leta. Dasi smo prej imeli hudo vročino , spremeniio se je vse in je zdaj uže zeló občutljiv jesenski zrak. S&oraj zmirorn nas nadleguje prava kraška burja. Najneprijetniše je grdo vreme uže zato, ker ni dobrih stanovanj dobiti; skoraj skozi vsako hišo dežuje ; poštenih poslopij se pri na3 ne sme iskati, zatorej bi jako potrebno bilo , da bi — recimo kranjski — naseljenci došli v naše kraje, da bi nam oni vsaj nekoliko zapadne evropske kul'ure donesli. — Turčin praznuje „Ramezan"'. Ves dan se postijo in spé, a zvečer kriči jo po džamija h. Čud na vera! V kratkem se bode pričelo zidanje srbské cerkve ; vlada je v ta namen podarila 500 gici., in tukajšnji uradniki so za-njo kupili nekoliko cerkvenega orodja. Občina je zatorej jako vesela. — Z Bogom, rojaki! o priliki zopet kaj. Prem 1. sept. — Včeraj bil je tukaj sklep šolskega leta, kar se je slovesno izvršilo. Ob 7. uri zjutraj bila je šolska maša, po maši zahvalna pesem, potem pa v ozaljšani šolski sobi javna preskušnja. Po preskušnji deklamovali so učenci in učenke sledeče pes-mice: „Slovenka sem"', „Slovenec sem", „Člověk brez domoljubja", „Materino srce", „Kaj dete vpraša", ., Hči na materinem grobu". Potem je napravila ena učenka še temu dnevu primeren in ginljiv govor, na koncu govora zadonel je presvitlemu našemu cesarju trikratni „živio" navdušeno od mladine in poslušalcev. — Na to pelo se je več pesmic, katerim zaključek naredila je naša veličastna ,,Avstrijska himna"'. Potem obdarovalo se je s primernimi knjižicami še 34 otrok , drugi pa s podobicami, razdeliia so se šolska naznanila, ter mladina na dom poslala. — Da se je ta dan koiikor moči slovesno obhajaíi mogel, gre v prvi vrsti čast in hvala gospodom šolskim dobrotnikom: Janezu Valenciču iz Kilovč, Pavletu Renku iz Rekadola (Nadanjeselo), Janezu Baši, Jakobu Valenciču, Antonu Grahorju, vsem iz Bitinja, in pa neimenovanemu iz Prema, kateri so učencem in učenkám dařila kupili, kakor tudi precastitemu gosp. fajmoštru, kateri je z malo izjemo vse druge otroke z lepimi podobicami obdaroval. Se enemu gospodu moram se tukaj javno zahvaliti» in ta je g. Andrej Frank, vrli župan in predsednik kraj nega šolskega sveta, kateri je bil za dan 18. avgusta šolskim otrokom iz lastnega žepa knjižic „Avgusta meseca 18. dan" kupil, katere so se imenovani dan bile med tukajšnje šole mladino razdelile. Vsem tem dobrotnikom in prijateljem šolske mladine tukaj zakličem : Bog Vam tisočkrat plati ! Ohra- nite pa tudi še za naprej svojo blago naklonjenost tukajšnji šoli in šolski mladini, s čemur boste gotovo k boljšemu napredku šolekemu mnogo pripomogli. Toraj Bog vas živi in blagoslovi! Matija Rant, učitelj. Iz Notranjskega 3. septembra.*) — Potožil bi Vam marsikaj, drage „Novice", ako mi dovolite malo prostora. Pričetkom preteklega meseca pisal sem na Štajarsko. Ker pa uradi deželo menda celoma nemško me-nijo, storiti sem jim hotel ljubav in napravil sem naslov čisto nemški. Naslov je bil po moji misli pravilen. *) Obljubljeno bo dobro došlo! Vred. Čudil sem se zato, ko mi naznani prejemalec, da je pismo potovalo tje v Gal ici jo v Levov, ker nemško imé kraja je temu enako. Ali ni to čudno , posebno, ako se pripiše zadnja pošta in se celó imé podcrta, poleg tega pa tudi nemško ? Ali ne pišemo v naslovili poslednje pošte z namenom, da obvarujemo pošto pomot in zgube? Kako, da se ne potrudi poštni uradnik, da bi pogledal črto niže, ki je poleg tega še podcrtana ? In ako še potem ne vé, kje je dotična postaja, naj pogleda zemlje vid pošt. Kako bi naši poštni gospodje delovali v Ameriki, ker je mnogo krajev istega imena? Iz tega ozira bi priporocal c. k. poštnemu vodstvu, da dotične uradnike strogo poštno zemljepisje izprašuje, ali naj strogo ukaže, da vsakokrat zadnjo pošto zapazijo. — Potožil bi tudi zaradi vremena. Navadno je meseca velikega srpana velika vročina, ljudje lahko na polji delajo, a letos ni bilo tako! Pre-vladal je hladni vzhodni veter, in deževalo nam je po većem, to je, celih 24 dni. lies, dež ni bil vedno cei dan, a pri delu na polji ni bilo ravno prijetno , vsled česar nam je močno zastalo. Mlatev ni bila prijetna, ker pšenica ni bila dovolj suha, nasprotno je bila pa, hvala Bogu, dobro bogata. Oves smo težko želi, in ker pšenice nismo hitro pospravili, tudi dokaj pokon-Čali. Krompir nam ćrni, nasprotno bo pa precej le-pega sad]a. Sedaj smo pričeli z otavo. Da bi nam Bog lepo vreme dal, da bi jo mogli pospraviti, ker prvo senó se ni kaj sponeslo; primanjkovalo bo tedaj krme, in bojimo se, da bode treba nekaj repov iz hleva djati, vsled česar bomo pa malo gnojá imeli. S čem bomo tedaj pol ja zboljševali? Gotovo nam bo treba pomož-nega gnojá. Iz Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 5. dne t. m.) je došlo „Novicam" sledeče poročilo: Na znanje se je vzel dopis sl. c. kr. deželne vlade, v katerem poroča, kaj je vsled predlogov družbe kmetijske ukazala c. kr. okrajnim glavarstvom v Crnomlji, Novomestu, Krškem in v Postojni, da se odvrne nevarnost, s katero preti trtna uš tudi vinogradom kranjskim. Pri tej priliki objavlja dr. Bleiweis poročilo gosp. Kuralta od 4. dne t. m. iz Kraja na Hrvatskem, ki se tako-le glasi : ,,Danes sva z vodjo Slapenske vinorejske šole gospod Dol en cem, ki ga je deželni odbor kranjski po nasvetu vaše družbe kmetijske na Hrvatsko poslal, v okuženih vinogradih v Kraji. V ponedeljek (6. dne t. m.) bode v Zagrebu velika seja pod predsedstvom pre- uzvišenega bana in vseh poslancev hrvatskega deželnega zbora pri tukajšnjem gospodarskem društvu, da se ukrene, kaj da se bode storilo z vinogradi, po phylloxeri na Hrvatskem okuženimi. Pri tej seji bode tudi gosp. Dolenec pričujoč. V Bizelu na Stajarskem je v množili vinogradih phylloxera konstatirana." — Z zahvalo je bil sprejet ta dopis gosp. Kuralta, kateremu gre hvala, da je naša družba kmetijska přejela iz Istre in Hrvatskega prva gotova poročila o nesrečni phylloxeri in da je potem c. k. deželna vlada kranjska nemudoma na vse straní v akcijo stopila za obrambo silne nadloge, katero na Stajarskem uže imajo, pa, kakor v Istri niso za-njo vedeli, se je tudi mi Kranjci imamo bati. Gospod Ogulin v Novomestu, ki je leta 1875. od 26. do 31. julija tudi v Klosterneuburgu studije dělal o phylloxeri, tolaži sieer z dopisom od 30. dne u. m. našo družbo kmetijsko, da trtne uši še ni na Kranjskem, al Bog vedi, je li to tudi gotovo, ker se ta škodljivka po tujih nakupljenih okuženih trtah po tatinsko prikrade v druge nograde. *) — Sl. ministerstvo kmetijstva je naročilo *) ,,Novice" bodo v prihodnjem listu ponovile svoj aatanČni popis trtne uši in kako se razvija, kajti najbolj po- družbi, naj zopet za letošnje leto izdelati dá statistiko pridelkov na Kranjskem, v katero pa naj se privzame tudi prerajt doneska pašnikov inpa poročilo o živin ski h sej mih na Kranjskem. Odbornik gosp. Robic je zopet prevzel to težavno delo, za katero potřebuje radovoljne podpore od kmetijskih po-tdružnic, od županov in pa posamesnih iz ve d e n ih gospodarjev. Centralni odbor je zato sklenil, razpo-slati prošnjo do navedenih mož, naj g. Robiča biago-volijo podpirati o tej zadevi, da bode popis pridelkov resničen, kakor ga sl. ministerstvo kmetijstva želí. (Konec prih.) — Občinski zastop v Ho ti či je 16. dne avgusta zacastne občane izvolil ministerstva predsednika gosp. grofa Taaffe-a, — c. kr. deželnega predsednika gosp. Winkler-ja, — državnega poslanca gosp. viteza Schneida in deželnega glavarja namestnika gosp. dr. Jan. Bleiweis a. — Za Kopitarjevo spomenico, katero vrediti je naprošen gosp. profesor Marn, je gosp. Ivan Navrat il z Dunaja poslal ,,Matici" krásen donesek živo-topisnih črtic, katerih mnogo je zajel, kakor pravi, iz slavnega „živega vira" — iz sporočil namrec gosp. dr. Miklošiča. — Naj rodoljubi, ki nameravajo kaj dodati navedeni spomenici, svoje spise Matici pošljeje vsaj do konca tega meseca. — („Cecilijno društvo11) ima 13. dne t. m. svoj občni zbor s sledecim programom: 1) slovesná maša v stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj , 2) zborovanje v kne- zoškofijski dvorani ob 10. uri ; 3) slovesne večernice v frančiškanski cerkvi ob 3. uri popoldne; 4) zvečer zabava. — 9. listu ,,Cerkvenega Glasbenika" je priložena jako efektna skladba s slovenskim tekstom slavnozna-nega skladatelja dr. P. Liszt a z naslovom: „Tisoč-nica sv. Cirila in Metoda" ', ki se je pela v cerkvi sv. Jeronima v Rimu 5. julija 1863. 1. in se začne z besedami: ,,Spevajmo slavo bratje vsi!" — (Dvojna slovesnost danes 8. septembra.) Slovenci združeni s Hrvati obhaj aj o slavnost 70letnice St. Vraza v Cerovci na Stajarskem; sv. mašo služi zla-tornašnik gosp. dr. Jos. Muršec, Vraza osobni prijatelj; govor hrvatski govori gosp. Ivan Kukuljevic, govor slovenski pa gosp. Božidar Raie, na večer koncert v Ormužu. — V Cerknici naši pa obhaja narodna čitalnica obletnico svojega obtoja; program ,, besede" je jako interesanten. Žal nam je, da ne unega ne tega nismo dobili za objavo v našem prejšnjem listu; danes pride ,,post festum". — Ker nam iz Naklega o zlatili mašah ni došlo obljubljeno poročilo, naj po dopisu v „Danici" dopol-nimo našo zadnjo notico, da so 29. dne u. m. ob enem se obhajale 3 zíate maše , katere so služili gosp. Anton Zarnik, nakliški župnik, gosp. Jan. Klapšič in g. Matej Furlan, katerim vsem je bil dr. Jan. Bleiweis v gimnaziji šolski tovariš in zato pri slovesnosti nakliški pričujoč. Izvrstno je pridigoval gosp. kanonik Urh, sloveči govornik. — „Eine Conferenz nationaler Abgeordneter bei Dr. Poklukar in Dobrova". Pod tem naslovom so te dni iz Ljubljane leteli telegrami v judovske časnike križem svetá ia ,,Deutsche Zeit." je pod imenom „ein slo-venischer Parteitag in Dobro va" celó napisala leitar-tikel v vČerajšnjem listu. Mi smo sicer za trdno skle- trebno je to, da vinorej'ci vedó zaslediti grozni ta mrčes, ki je na Francoskem uže toliko škode naredil, da imajo zdaj tam le še 1 milijon in 889.539 hektarov (1 hektar je toliko kot 13/4 orala), katerih pa so imeli 2 milijona in 174.138 hektarov nogradov, predno je trtna uš na Francosko prišla. Kolika škoda! Vred. 94 nili, nic vec odgovarjati lažnjivim čenčarn tistih rokov-njačev, ki jih zato. sati, kako dobro češki govori okrajni Deutschkrainer" v svoji službi imajo var o gla- Tako spoštuje národno ravnopravnost cesar sam! da napadajo c. k. deželnega predsednika in pa (In ko je c. k. deželni predsednik Winkler o nastopu narodne poslance, posrednje pa tudi brco dajejo mini- predsedstva županom kranjskim okrožnico poslal v slo-stru. Taaffe-u. d gori omenjeni „Conferenz" ali venskem jeziku in je v Idriji nazdravlja! čisto slo-Parteitag" je vendar presmešno - neumen, da bi o njem venske mestjane slovenski, napadal ga je zato nekdanji Res je, da přetekli četrtek po- ljubljanski butelj ,»Tagblatt" in obirali so ga nesramni ne rekli par besedi. poldne, ker je lepo vreme po mnogem dežji nastopilo „Tagblattovci" po druzih svojih časnikih ) ces y da 8 m je med šmarnima masama navadno obiskovanje Do- venska beseda v ustih c. k. deželnega predsednika je brove, je velečastiti gospod deželni predsednik s svojo „crimen laesae majestatis" Deutschkrainerjev !) soprogo, sinom, hčerko in s svojim većletnim prijateljem — Državni zakonik je 26. dne t. m. razglasil nova iz Gorice gosp. profesorjem Marusičem přišel na vabilo pravila za zavarovalnice (asekurance). Ta ukaz gosp. dr. Poklukarja na Dobrovo, in tú našel dr. Jan. c. k. ministerstva notranjih oprav, pravosodja, trgovstva Bleiweisa, ki je s svojo soprogo in dvema vnukoma uže in financ od 18. avgusta določuje , kako se vprihodnje ondi bil, kamor večkrat zahaja na vabilo svojega sta- imajo dovolj evati nove zavarovalnice in kako rega prijatelja dr. Poklukarja in hčerk ranjcega Blaz- bode obstoj eče zavarovalnice nadzorovala nika. Pozneje je tje přišel tudi gosp. župnik Dobrovški, vlada v ta cilj in konec, da zavarovalnice spolnujejo ki je vso družbico spremil v cerkev matere Božje. To je tista glasovita, po judovskih časnikih razvpita interesi. svoje dolžnosti in da se zavarovancem varujejo njihovi „konferenca" ali „parteitag" , za katerega nobena živa redba duša na Kranjskem ni vedela, ki pa je naredil telegramu ranjcih „Tagblatnikov" V ein allgemei- To je res potrebna in vse hvale vredna na žalibog, da je uže davno nismo imeli ! Iz Trsta. — Nedavno je umrla Mar i j a Kalister, vclova znanega bogataša Ivana Kalistra. On a Je dala nes Aufsehen im Lande". Poglej mo zdaj osobe, svojo oporoko (testament) v nemškem jeziku spisati ; ki so de la le „konferenco" ali „parteitag der slove- to oporoko je ona potem vpričo svedokov podkrižaia. Opirajoči se na to, darajnka ni uměla nemškega jezika nischen Abgeordneten" na Dobrovi. Bili so tele: Dr. Poklukar (hišni gospodar) s svojim 4 leta starim sinkom Josipom, svojo soprogo in gospico Franjo m val da potrdila, kar jej je eden svedokov nasveto ? uložili so kakor ,,Edinost" poroča, postavni dediči Blaznikovo, — dr. Jan. Bleiweis s svojo soprogo, pri tržaški ces. kr. deželni sodniji ugovor zoper ve-6 let starim unukom Milanom Bleiweisom in 11 let staro ljavo te oporoke. Ker zapušČina znaša blizu milijona, unukinjo M ink o Bleiweisovo. Ti tedaj so oni „natio- utegne biti pravda huda in dolga. nale Abgeordnete von Krain" j o katerih „Deutsche Zei- Iz Spljeta. Grde reči tung u pise „leitartikelne", in teh so 17. avgusta uganjali je na Dobrovi našel lahoni tukaj zoper slovanské prebivalce in cesarske in ž njimi popoldne bival gosp. deželni predsednik vojake. „Nar. Listy" pripisujejo vse ekscese italijan hčerko in pa goriškim profe- skim střelcem ter pravijo, da je načelnik strelskega Pietro Jerčič, denarja deiil ribčem in njih ba- s svojo soprogo , sinom , sorjem Marušičem, katerim sta se pozneje pri ogle- društva dovanji cerkve pridružila gospoda župnik in kaplan ki ne z eno besedo se niâo politike spomnili. f bam Sram Vas bodi, pisači, da s takimi ne um nim i lažmi šlepa- „zapodimo jih!" In tako druzega več. rite svet] S takimi pisarijami se ne rešite pogina , ter jih hujskal na vojake; okrajni glavar Kučik sam je na strelišči slišal tako hujskanje z besedami : kako so drugi Novicar iz domaćih tujih dežel. Dunaja. Med tem, ko se nekateri tukajšnji ustavoverni časniki prepirajo, kaj pomeni cesarjevo potovanje po Galiciji, sprejemajo ga povsod tako srčno vredbo države dunajski judovski časniki ,,Neue fr. Presse" in taki nesramni listi zasukali stvar? Da so Slovani krivi vsega nemira in na Čelu njim cesarski namestnik Rodič!! — Prav taka se od strani Lahonov godi v Dalmaciji Rodicu, kakor na Kranjskem Winklerju od strani nemčurjev. Re3 mucenca sta obá za pravično in sijajno, da ni mogoče veče Ko časti skazovati vlađarju. > v kateri sta predolgo na krmilu bila Je 1. dnet.m. se pripeljal v Krakovo, izrazil mu je deželni glavar grof Wodzicki v poljskem jeziku verno udanost vsega ljudstva, rekši: „Mi ne zabimo svobodě, katero nam je podělilo Vaše veličanstvo. Deželni j e- največje premoženje, zahvalujemo Va- da jim kmalu oholi Nemec in Italijan, ki zdaj čutita, zadnja ura bije in zato razsajata in lažeta po Časnikih svojih nesramno. Tur cij a. Evropske velike vlade dalje ne bodo zik, nase Šemu veličanstvu." ljudstov pozdravlja z navdušenimi Kjer se pokaže cesar. povsod ga ) » Njech žvje"-klici „plahta" (plemenitačij poljska pa se kaže povsod v pol-nem svojem svitu, da s tem tudi cesarja počasti. — Kakor v Krakovem, tak sijajen sprejem ga caka tudi v Lev ovu. Ustavoverci, ki bi cesarjevemu potovanju v Galiciji radi podtaknili mržnjo do Rusije, se tudi tù sta-vijo na sramoto. Cesarjevo potovanje po Poljskem je „triumf politike mednarodne mirne dopustile, cla bi jih turska vlada za norce imela. Sklep je zdaj gotov, da Dubrovnik (Ragusa) postane zbi-rališče vojnih bark vseh evropskih velikih vlad. Dalmatinsko primorje uže davno ni videlo tako zanimivega prizora! Tudi Rusija kaže, kako zeló jej je na tem ležeče, da se nemudoma rešijo turške homatije , kajti uže je ruska barka ,,Sankt Ana" z ruskim admiralom v luki dubrovniški. Nem či j a pošlje svojo ladijo y> Vik sprave", torijo" v Dubrovnik. Tudi lord Granville je angleškemu državnemu zboru objavil, da se delajo priprave, angleško brodovje v Dubrovnik. da gre katero je pričel grof Taaffe, ki čedalje trdnejše stojí w «»«.««.v* v milosti cesarjevi. Tudi poljski časniki utrjujejo to Dub rov niku 7 " d a~ Tul t an "v id i odgovorom turske vlade o zadevah crnogorskih niso velike vlade evropske nikakor zadovoljne, zato se zberó barke njih v priznanje ) da je konec šale. Presvitli cesar, potovaje po Moravském - - . > Je vselej spet na ogovore v Českem jeziku odgovarjal češki. Ko mu je c. kr. okrajni glavar Tiirkheim v Ako Turčija zdaj ne storí z lepo, kar ima storiti po berolin-skem dogovoru, bo z vojno silo primorana izvršiti. Listnica vredništva. Gosp. F. V na A r 1 i c i : Čudno, Prosnicah s češkim govorom prestavljal župane svojega da še le danes nam je došel Vaš cenjeni dopis in tedaj ni okraj a ? je cesar rekel, „da ga močno veseli sli- bilo mogoče ga natisniti. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.