38 arhitektov bilten • architect's bulletin • 230 / 231 Viri in literatura Ramovš, J. (2010). Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje – spletni slovar. Pridobljeno 18.4.2019 s http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/. Fareelly, L. (2014). Architectural design: Designing for the third age, marec–april 2014, številka 228, str. 8–13. Malačič, J. (2008). Socialnoekonomske posledice staranja prebi- valstva. Zdravniški vestnik, 2008, letnik 77, številka 12, str. 793–798. Kerbler, B., Sendi, R. in Filipovič Hrast, M. (2017). Odnos starej- ših ljudi do dóma in domačega bivalnega okolja. Urbani Izziv, letnik 28, številka 2, str. 18–31. Netuveli, G., Blane., D. (2008). Qualityoflife in olderages. British Medical Bulletin, Volume 85, Issue 1, strani 113–126. Kerbler, B. (2011). Alternativne oblike bivanja za starejše. Geo- grafski obzornik, letnik 58, številka 3, str. 13–19. Imperl, F. (2012). Kakovost oskrbe starejših – izziv za prihodnost. Logatec: Firis Imperl & Co. Skupnost socialnih zavodov Slovenije (2010). Pregled prošenj in prostih mest. Pridobljeno 17.8.2019 s https://servis.ssz-slo.si/poroci- lo.pdf Simoneti, M., Vertelj Nared, P. in Ažman, T. (2019). Univerzalno oblikovanje – oblikovanje za vse. Rehabilitacija, supl. 1, str. 90–94. Filipovič Hrast, M., Hlebec, V. (2015). Staranje prebivalstva: oskrba, blaginja in solidarnost: univerzitetni učbenik. Ljubljana: FDV. Alternative za lepo starost Staranje prebivalstva je vsedružbeni problem Polona Filipič, Lea Ograjšek Staranje prebivalstva oziroma staranje družbe je pojav, ko se veča delež starega prebivalstva, kar pri- naša številne težave, ki so povezane s pojmom de- mografske krize (Inštitut Antona Trstenjaka, 2010). Ta družbeni pojav ima svetovne razsežnosti in zaje- ma večino razvitih držav. Svetovne projekcije kaže- jo, da bo med prebivalstvom do tretjega desetletja tega tisočletja npr. v Veliki Britaniji že vsak tretji prebivalec star več kot 60 let, v ZDA bo starejši od 60 let vsak peti, na Kitajskem pa vsak četrti prebiva- lec. V Sloveniji bo do leta 2050 vsak tretji prebivalec star 65 in več (Fareelly, 2014). Staranje prebivalstva in družbe je neizogiben proces ter aktualna svetovna problematika in izziv za marsi- katero stroko. Posledice demografskih sprememb se kažejo na vseh področjih vsakdana. Starejše prebi- valstvo postaja breme aktivnega prebivalstva, saj je dolgotrajne oskrbe in zdravstvenih težav z večanjem števila starejših vedno več. Obstoječi modeli oskrbe so zastareli in ljudem ne ponujajo kakovostnega oko- lja za preživljanje njihovega zadnjega življenjskega obdobja, saj so že sedaj prenasičeni. Demografske spremembe bodo v prihodnjih desetletjih tudi ključ- no vplivale na vzdržnost javnih financ, saj bodo zara- di manjšega števila aktivnega prebivalstva omejeni viri financiranja javne blagajne. Vse večja rast deleža starejšega prebivalstva bo stopnjevala pritisk na jav- nofinančne izdatke, na pokojninski, zdravstveni in socialnovarstveni sistem (Malačič, 2008). Staranje in vse daljše življenje bi zatorej moralo pomeniti pred- vsem pozitivno perspektivo za vse posameznike in ključen dosežek za družbo. Kako kakovostno bivajo starejši? Kakovost bivanja posameznika je tesno povezana z njegovim osnovnim bivalnim okoljem, saj v njem preživi večino svojega življenja in tudi proces stara- nja. V življenju posameznika se odnos do doma spre- minja. Kerbler (2017) iz različnih virov povzema, da dom dobi še posebej velik pomen prav v posamezni- kovi starosti, saj starejši ljudje dom povezujejo s šte- vilnimi spomini in identiteto, s tem, kaj so dosegli v življenju in z mrežo družabnih vezi v svojem okolju. Življenje starejših je osredotočeno na stanovanje in njegovo okolico, saj preživijo večino časa doma ali v bližnji okolici, kar vodi do močne navezanosti nanj. S staranjem narašča tudi ranljivost posameznika, še posebej na prehodu v zelo visoko starost. Obravna- vanje odnosa med posameznikom in njegovim oko- ljem omogoči razumevanje učinkov, ki jih ima širše okolje na ta odnos. Faktorji, kot so stanovanjska po- litika, ekonomski standard, kulturne vrednote in prepričanja, storitve dolgotrajne oskrbe in politike na tem področju, vplivajo na okoljski kontekst stara- nja ter na vsakdanje življenje ljudi. Razlike v kakovo- sti življenja starejših pogosto izhajajo prav iz različ- nih možnosti dostopov do ustreznega bivalnega okolja, transporta in drugih storitev. Razumevanje kakovosti življenja presega kulturne meje, ki definirajo posameznikove vrednote in druž- beno stanje. Raziskave so jasno pokazale, da razu- mevanje kakovosti življenja presega tudi samo fizič- no zdravje. Za starejše so pogosto pomembnejši drugi dejavniki, kot so dobri družbeni odnosi, aktiv- no sodelovanje v skupnih in individualnih aktivno- stih ter fizična in finančna neodvisnost (Netuveli in Blane, 2008). Oblike bivanja starejših? Danes poznamo tri različne oblike bivanja starejših; institucionalno, samostojno in bivanje v skupnosti. Institucionalne oblike bivanja so večinoma formalne oblike oskrbe in bivanja starejših, ki potekajo v sklo- pu pristojne institucije, najpogosteje v obliki doma starejših oseb in varovanih stanovanj. »Varovanci« se po navadi v dom za starejše preselijo v pozni sta- rosti, kar predstavlja velik šok za posameznika, ki se ob veliki socialni prikrajšanosti še dodatno družbe- no in fizično izolira. Dobra praksa domov za starejše je danes uvajanje t. i. gospodinjskih skupin. To so majhne lokalne skupnostne bivalne oblike oskrbe in nege starostnikov, organizirane znotraj posamezne- ga doma starejših, ki poudarjajo življenje v medse- bojnem sožitju, kjer oskrbovanci sami odločajo o svojem načinu življenja. Najpomembnejše vodilo gospodinjskih skupin je dopuščati starostnikom in osebam z demenco, da izražajo svojo voljo, potrebe, čustva in želje ter imajo svobodo gibanja in občutek zmožnosti (Kerbler, 2011 in Imperl, 2012). V Sloveni- ji poznamo od skupno petih, gospodinjske skupine tretje generacije (eno- ali dvoposteljne bivalne eno- te z lastnimi sanitarijami in tuši ter skupnim dnev- nim prostorom) in četrte generacije (stanovanje z enoposteljnimi sobami in skupnim bivalnim prosto- rom) z zgledom življenja v družini, brez osrednje oskrbe (Imperl, 2012). V Sloveniji je bilo leta 2019 skupno na voljo 21.039 postelj v 56 javnih zavodih in 35 domovih s koncesi- jo (Skupnost socialnih zavodov, 2010). Samostojno bivanje starostnika je po navadi pove- zano z oskrbo na domu, ki starostniku nudi doda- tno pomoč s strani družine, prijateljev ali ustanove, ki oskrbo izvaja. Poznamo tudi alternativne prilago- ditve, kot je npr. pametni dom ali domovi za vse življenje. Domovi za vse življenje so bivališča, ki s svojo zasnovo upoštevajo potrebe uporabnika v vseh obdobjih življenja. Zasnova takšnih domov te- melji na upoštevanju posebnih standardov projek- tiranja in graditve, kot sta npr. širina vhodov in ho- dnikov ter lahek dostop do stanovanja. Takšno načrtovanje stavb in prostora imenujemo univer- zalno načrtovanje. »To je pristop, ki si prizadeva upoštevati potrebe najšibkejše skupine in njene potrebe vgraditi v načrtovano celoto ter hkrati za- gotoviti večjo uporabnost okolja za vse« (Simoneti idr., 2019). V Sloveniji lahko starostniki, ki živijo sami na domu, koristijo zdravstveno in socialno storitev na domu. Obe storitvi nudita oskrbo na domu tistim, ki čakajo na prostor v domu za starejše, ali tistim, ki se ne želijo preseliti v dom za starejše oz. so še zmožni delno skrbeti zase. Pred štirimi leti je storitev social- ne oskrbe na domu koristilo 7.731 uporabnikov, kar je 1,7 odstotka prebivalcev starejših od 65 let (Fili- povič Hrast, Hlebec, 2015). Skupnostne oblike bivanja starejših so najpogosteje organizirane v sklopu stanovanjske zadruge ali sku- pnosti, organizirane v prilagojenih družinskih hišah ali večstanovanjskih stavbah. V njih živijo starejši pari, večinoma prijatelji, ki želijo živeti z vrstniki s podobnimi željami, navadami in potrebami. Skupne prostore, kuhinjo, jedilnico, kopalnico in dnevni prostor si delijo, vsak od njih pa ima svojo spalnico. Bolj alternativne oblike skupnostnega bivanja pa so npr. oskrbniške družine, razpršena oskrbovana sta- novanja ali začasna oskrba. V Sloveniji takšne oblike bivanja starejših za zdaj še niso razširjene. Pričakovati pa je, da se bo takšna oblika bivanja razširila tudi pri nas, predvsem zaradi upokojevanja povojne generacije, ki ima visok delež lastniških družinskih hiš, v katerih po odselitvi otrok ostajajo sami (Kerbler, 2011). Kakovost bivanja starejših je danes v Sloveniji pogo- jena predvsem z bivanjem v domu za starejše ali v upokojenskem naselju, ki je za marsikoga zadnje bi- vališče, kamor se preseli proti svoji volji in s tem izgu- bi svoj socialni krog in ključno motivacijo za kakovo- stno življenje. Modeli takšne oskrbe in bivanja so povečini zastareli, saj so današnje generacije starej- ših bolj aktivne in nepripravljene na osamljeno in tiho staranje v neprivlačni ustanovi doma za starejše.