Doslej štipendije v slepi ulici? Nujna sprememba družbenega dogovora Sklepi 6. seje skupne repu-bliške komisije podpisnic sa-moupravnega sporazuma o šti-pendiranju učencev in študen-tov so bralcem Dogovorov bolj ali manj znani. Z zadnjimi ukrepi, ki so bili sicer nujni, vendar so bUi sprejeti precej pozno, smo v Sloveniji priza deli mnoge mlade ljudi, saj vemo, da se je števllo štipen-distov, ki so iskali štipendije iz združenih sredstev poveča-lo na 42.000, medtem ko bi razpoložljiva sredstva zadošča-la le za kakih 18.000 štipendij. Sedanja finančna stiska pred katero se je znašla skupna komisija podpisnic samouprav-nega sporazuma, je zgolj od-raz globlje krize, v katero smo zašli zaradi nedoslednosli in neodgovornosti pri uresni-čevanju samoupravnesa spora-zuma o štipendiranju. Dejstvo je, da so nekatera določila samoupravnega spora-zuma, ki so predstavljala vi-soko zavest in odgovornosf nosilcev štipendijske politike v republiki, v praksi popolno- ma odpovedala, kar posebej velja za »gibljivi« oziroma dvoj-ni cenzus, odvisen od življenj-skih steroškov, solidaiimostd, od-govornosti štipendistov, da se čimprej povežejo z organizaci-jami zidnoženega dela, socialna kontrola upravičenosti do šti-pendij ipd. Da je stanje na področju štipendijske politike pač takšno, kakršno je, je pre-oej krivde tudi za to, ker smo dosedaj močno zaostajali tudi pri strokovnem delu. Primer: strokovne službe, ki bi se mo-rale izključno ukvarjati s pro-blematiko štipendiranja so or-ganizira/ne v celoti ali deloma samo v 37 občinah in le v 23 občinah pri skupnostih za za-poslovanje. Torej je bilo za-radi neenotne in pomanjkljive evidence težko sprejeti ustrez-ne in dolgoročne ukiepe za re-ševanje aktualnih problemov na področju štipendijske poli-tike, ki so zadnji čas dobili političen odmev tudi na naj-višji republiški ravni. Na zadnji seji skupne re-publiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o Stipendiranju učencev in štu-dentov (v Ljubljani se je 27. januarja sestai njen izvršni odbor), smo po štiriurni raz-pravi, ki je močno spominjala na otroško igranje v peskov-niku, novinarji zvedeli tisto, kar smo pravzaprav vedeli že pred to sejo. Pač to, da osta-ne dvojno znižanje cenzusa na 2000 in 1000 dinarjev na dru-žinskega člana mesečno v ve-ljavi še naprej, saj bi vsake nove spremembe na področju štipendiranja v tekočem šol-skem letu samo še poslabšale sedanji položaj. Jasne zahteve naletele na gluha ušesa!? Takšno je bilo stališče de-legatov izvršnega odbora skup-ne komisije podpisnic samo-upravnega sporazuma, pri če-mer so »za nameček« zavrnili predlog sekretariata predsed-stva ZSM Slavenije, ki je za-vmil diTOjni cenzus in predla-gal uvedbo enotnega cenzusa v višini 2000 dinarjev. Na seji so skienili, da občine za sani-ranje linančnega položaja na področ.iu štipendijske politike ne smejo najemati bančnih kreditov brez predhodnega so-glasja skupne republiške ko-misije. In oeprav je na seji pred-stavnik RK ZSMS ponovil sta-lišča slavenske mladine in nje-nega osrednjega vodstva in jih tudi dovolj jasno argumen-tiral, so bile zahteve mladine zavrnjene. Kot je znano pa se je predsedstvo BK ZSMS zav-zelo, da je treba za učinkovi-to in dosledno uveljavljanje štipendijske politike v repu-bliki nemudoma opredeliti krat-koročne in dolgoročne naloge udeležencev samoupravnih spo-razumov o štipendiranju m ustreznih strokovnih služb. Re-publiško vodstvo slovensKe mladine je prav tako terjalo, da do konca januarja 1977 v republiki pripravimo temeljit pregled finančne realizacije družbenih dogovorov o štipen-diranju. Obenem je predsed-stvo RK ZSMS predlagalo iz-delavo celovitega in enotnega sistema zbiranja potrebnih podatkov in kazalcev, ki bi poenotili delo skupnih komi-sij podpisnic samoupravnlh sporazumov v občinah. Z enot-nim načinom zbiranja in s sta-tistično obdelavo podatkov o zbornih sredstvih, namenjenih za štipendije, njihovih višinah ter drugih finančnih in social-nih pokazateljih, bi ne samo v občinah, ampak v republiki zagotovili trdnejše osnove na-ortovanja v ofcviru sredstev v višini 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov in večjo do-slednost pri solidamostnem prelivanju denarja za štipendi-je. Predlogi mladine in stališča izvršnega odbora RK SZDL Slovenije so bili za sedanji po-ložaj na področju štipendijske politike več kot potrebni, da bi se izognili socialnim, eko-nomskim in političnim posle-dicam, toda vse skupaj ni ve-liko zaleglo. Na zadnji seji skupne republiške komisije podpisnic samoupravnega spo-razuma o štipendiranju smo namreč slišali, da niti člani iz-vršnega odbora ne Vedo, ko-likšno je po občinah po spre-jetju znižanega cenzusa števi-lo stipendistov, kaj šele, da bi vedeli, ali so bila po razde-lilniku sredstva, namenjana za štipendije resnično izplačana tistim, ki jih morajo dobiti itd. Skratka, vsi tisti, ki so ko-nec januarja sedeli na seji iz-vršnega odbora skupne repu-bliške komisije, so po štirih urah razprave, dvignili roke. Priznali so (toda to ni dovolj, saj gre pri vsej stvari tudi za družbenopolitično od-govornost!), da sami niso kos zapleteni finančni situaciji in da morajo poiskati pomoč drugje. Zato je šele ob koncu razprave dobil podporo pred-log, da bi finančni strokovnja-ki (banka, SDK1 analizirali za-ključne račune delovnih orga-nizacij za leto 1976 in ocenili dejansko stanje na osnovi prev-zetih pogodbenih obveznosti. To bi bila tudi podlaga za po-ročilo skupne komisije podpis-nic samoupravnega sporazuma zboru podpisnikov družbenega dogovora o štipendiranju, ki bo fea mesec razpravljal o poslovanju v lamkem letu. Nezanesljivi podatki... Učenci in Studentje srednjih, višjih in visokih šol bodo do bili izplačane 100-odstotne šti-pendije in ne 80-odstotne, kot je bilo sprva nameravano. Tak ukrep bi bil nedopusten! Za zaostale štipendije pa bi po-trebovali 2,5 milijona dinar-jev, o čemer so se člani iz-vršnega odbora skupne ropu-bliške komisiie pogovarjali v začebku februarja s predstav-niki Ljubljanske banke (najet-je premostitvenega kredita). Morda še ro Po razdelilniku sredstev za štipendije za de-cember 1976 je bil realen pri-liv 0,5 odstotka sredstev iz bruto osebnih dohodkov v Centru 2,748.646 dinarjev po-trebna sredstva za izplačilo (računano nameravano 80-od-stotno izplačilo) pa bi znašala 588.240 dinarjev, saldo žiro ra-čuna pa je decembra lani iz-kazoval 302.162 dinarjev. Razli-ka med potrebnimi sredstvi za ¦ decembersko izplačilo in sal- I dom žiro računa je torej zna- ' šala 286.078 dinarjev. Iz zbir-nega računa bi bilo treba v Centru po podatkih razdelilni-ka sredstev za lanski decem-ber preliti na solidarnostni ra-čun 2,462.568 dinarjev, tako da ne bi bilo potrebno prelivanje sredstev vz solidarnostnega ra-čuna na žiro račun SDK. ¦ Toda, gre za podatke, ki jih 1 je treba jemati z rezervo, saj smo že omenili, da niti člani izvršnega odbora skupne re-publiške komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o J štipendiranju nimajo na raz- | polago zanesljivih podatkov o številu štipendistx>v po občtnah, kaj šele, da b; natančno vede-li, ali so podatkd v razdelilmi-ku za lanski december točni ali ne. Odstopanja so brez dvo-ma, vendar so tudi omenjeni podatki odraz razmer, v ka-terih se je tudi v Centru, po-dobno kot v ostalih slovenskih občinah, znašlo štipendiranje -učencev tn študentov. -m I. V. 1