n novoles v. Številka 14 novoles j September 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA URESNIČEVANJE PLANA V PRVEM POLLETJU V TEJ INFORMACIJI PRIKAZUJEMO USPEŠNOST GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU 1979. PRIKAZUJEMO URESNIČEVANJE NAČRTOVANIH CILJEV, PROBLEMATIKO URESNIČEVANJA CILJEV, USTVARJENA SREDSTVA IN NJIHOVO DELITEV TER IZVAJANJE UKREPOV. NA PODLAGI GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU OCENJUJEMO TUDI MOŽNOSTI URESNIČITVE CELJE V OB KONCU LETA. I. URESNIČEVANJE CILJEV V prvem polletju smo načrtovane cilje v glavnem zadovoljivo dosegli. Celotni prihodek smo dosegli za 17,4 % večji, kot smo načrtovali. Vkljub ugodnemu doseganju celotnega prihodka smo dohodek za 1,1 % manj dosegli, kot smo načrtovali. Načrtovano povečanje sredstev za osebne dohodke smo presegli za 2,2 %, načrtovana sredstva za skupno in splošno porabo pa za 26,3 %. V akumulacijo smo razporedili za 12,3 % manj, kot smo načrtovali. TOZD SIGMAT 1. DOSEGANJE DOHODKA V prvem polletju smo načrtovani dohodek dosegli 98,9 %, ali za 1,1 % manj kot smo načrtovali. Na razlog odstopanja so vplivali: porast materialnih stroškov, rast cen surovinam in delno preusmeritev proizvodnega programa Pričakujemo pa, da bomo ob koncu leta načrtovani dohodek le dosegli, ker bomo z dodatnimi ukrepi v drugem polletju omilili omenjene vplive, ki zmanjšujejo dohodek. 1,1% 2. DOSEGANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V prvem polletju smo načrtovano maso sredstev za osebne dohodke presegli za 2,2 %. Na preseganje niso vplivali povečani osebni dohodki, ampak večje število zaposlenih, kar jezahtevalaširitev oz. povečanje obsega proizvodnje. Osebne dohodke smo izplačevali po dogovorjeni vrednosti enote dela 19,00 din, čeprav smo dejansko vrednost enote dela dosegli 21J30 din. Razlike nismo izplačali. V primerjavi s preteklim letom smo osebne dohodke povečali za 30,7 %. Ker ob koncu leta pričakujemo ugodno doseganje dohodka, bomo dosegli najmanj tak nivo osebnih dohodkov tudi ob koncu leta. 3. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA V prvem polletju smo načrtovana sredstva za splošno in skupno potrošnjo presegli za 5,5 %. Na večjo porast sredstev za skupno in splošno potrošnjo je vplivalo predvsem: prehrana delavcev, stanovanjski prispevki, ki smo jih prenizko planirali in odvajanja za samoupravne interesne skupnosti ter republiški davek. Na ta sredstva ne moremo vplivati, ker so predpisana z zakonom in samoupravnimi sporazumi, ne pomenijo pa rušenja naših ciljev, omogočajo pa razvoj skupnega družbenega standarda, ki je enako pomemben kot osebni. 4. AKUMULACIJA V prvem polletju smo razporejali za 12,3 % manj sredstev v akumulacijo, kot smo načrtovali. Vkljub temu smo v akumulacijo razporedili več sredstev kot v istem obdobju v lanskem letu. Do odmika od načrtovane akumulacije je prišlo zato, ker po principih razporejanja čistega dohodka nismo dosegli načrtovanega dohodka. Ker do konca leta predvidevamo doseganje načrtovanega dohodka, bomo ob koncu leta lahko razporedili sredstva v akumulacijo v načrtovani višini in tako cilj dosegli, kar nam bo omogočilo izboljševanje pogojev dela in širjenje materialnih osnov dela. Opomba: številke, procenti in znaki (+ -) na desni strani pomenijo, za koliko odstotkov smo uresničili načrtovane cilje. II. POGOJI GOSPODARJENJA Pogoji gospodarjenja so se nekoliko bolj zaostrili, kot smo predvidevali. Zmogljivosti so take, kot smo jih predvideli in preskromne glede na povečan obseg proizvodnje, tržno povpraševanje po naših izdelkih je zelo ugodna Do rahlega odmika je prišlo v načrtovani strukturi proizvodnega programa, do večje zaostritve pogojev gospodarjenja pa je prišlo na področju cen, kar zahteva hitro ukrepanje v drugem polletju. 1. ZMOGLJIVOSTI V prvem polletju zmogljivosti tako prostorskih kot tudi strojnih nismo povečali, čeprav rastoči obseg proizvodnje to zahteva. Načrtovani investicijski program je v fazi izdelave glavnega projekta, dela pa se bodo začela koncem leta in nadaljevala v prihodnjem letu. Obstoječe zmogljivosti močno otežkočajo uresničevanje načrtovanega proizvodnega programa. Z dobrimi organizacijskimi posegi — uvedba 3 izmene — in z veliko mero potrpljenja pri vseh zaposlenih pa le načrtujemo uresničitev načrtovanega obsega proizvodnje. 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE V prvem polletju smo zabeležili po vseh izdelkih iz našega proizvodnega programa večje povpraševanje, kot smo predvidevali. Tako vprašanje prodaje naših proizvodov ni bilo problematično, hujše je pa to, da mi vsem naročilom ne moremo zadostiti, kar utegne imeti v bodočnosti slabe posledice (nastanek konkurenčnih delovnih organizacij)., so se pa pojavile v obratu poliestra Veliki Podlog. Vsled naftne krize se je pojavil velik pritisk proizvajalcev surovin po povečanju cen. Tako se je npr. samo poliesterska smola od 1. 1. 1979 do 30. 6. 1979 podražila za 100 %. Bistveno so se povečale tudi druge proizvodne komponente: katalizator, pospeševalec, poliesterske barve, steklena tkanina itd. Vsled teh podražitev, ki so sprožile odpiranje Škarij cen nam v škodo, smo slabše poslovali v tem obratu. Če hočemo zagotoviti ekonomičnost, bomo morali v drugem polletju povečati cene nekaterih naših artiklov. S ppvečanjem cen in z vpeljavo tudi nekaterih organizacijskih ukrepov, predvidevamo, da bomo v tem obratu popravili poslovanje in ob koncu leta dosegli načrtovani dohodek. 3. STRUKTURA PR0I2V0DNEGA PROGRAMA Načrtovana struktura proizvodnega programa, v kateri imamo naslednje skupine proizvodov: airtess aparati, industrijska vrata, betonski mešalci, poliesterski izdelki in usluge, se je pokazala kot ugodna: Povpraševanje je bilo dobro, tako da prodaja ni bila vprašljiva, prinašala pa je tudi dobre ekonomske rezultate. Do konca leta zato ni potrebe spreminjati, razen nekaterih manjših artiklov, strukture proizvodnega programa. 4. ŠKARJE CEN V kovinskem obratu cen naših izdelkov nismo spreminjali. Tudi do konca jih najverjetneje ne bomo spreminjali, vkljub nekaterim podražitvam repromateriala. Cene, tako kot so, nam omogočajo normalno poslovanje in doseganje načrtovanega dohodka. Težave r V --------------------------------------------— v lil. NAČINI DOSEGANJA DOHODKA _______________________./ V prvem polletju smo na zastavljeni poti, ki nam naj omogoči doseganje načrtovanih ciljev, dosegli različne uspehe. Cilj načrtovanega dohodka nismo v celoti dosegli, kar je posledica predvsem že omenjenega odpiranja Škarij cen, na nedoseganje so pa vplivali še nekoliko manjši odmiki o izpolnitivi proizvodnega programa. V celoti gledano pa smo tako na področju proizvodnje, optimalizacije kot tudi na področju povečanja učinkovitosti dela, dosegli lepe rezultate, kar gre zahvala vsem zaposlenim. Tudi na področju zmanjševanja proizvodnih stroškov smo dosegli smo dosegli dobre rezultate 1. POVEČANJE PROIZVODNJE V prvem polletju nismo načrtovanega obsega proizvodnje dosegli le na airlless aparatih, podnožjih AOK in AOT, kopalniškem pro- IZPOLNJEVANJE PLANA PROIZ. I. POLL 1979 NAZIV EM PLAN I. POLLET.79 IZPOLNITEV I. POLLET. 79 INDEKS MEŠALCI BM 300 kom 200 279 1,39 NIHALNA VRATA |l 75 90 1.20 APARATI AIRLESS n 177 132 0,74 podnožje aot; ii 2.100 954 0,45 PODNOŽJE AOT n 1.200 1,007 0,84 KONZOLE UMIV. 2.400 1.239 0,51 KOTNI VEZNIKI 28 il 40.000 13.960 0,35 PE PODNOŽJA m IS.500 20.889 1,26 OSTALO KOV. OBRAT 2.740 42.257 15,42 PROIZVOD, v 000din 23.811 35.970 1,24 gramu in kotnih veznikih v kovinskem obratu. Zato pa smo načrtovani obseg presegli na proizvodnji mešalcev BM 300 in nihalnih vratih. V obratu Veliki Podlog pa smo načrtovali obseg proizvodnje v vseh programih presegli. Tako smo načrtovano vrednost proizvodnje presegli za 24 %. Za tako ugodno doseganje v težkih prostorskih pogojih gre zahvala vsem zaposlenim. Tudi v drugem polletju pridvidevamo nezmanjšano dinamiko uresničevanja povečanja proizvodnje. 2. DOSEGANJE OPTIMALIZACIJE V prvem polletju smo načrtovano vrednost proizvodnje na zaposlenega presegli za 21,6 %. Ugodno doseganje načrtovane vrednosti nam je omogočila dobra izbira strukture proizvodnega programa VREDNOST PROIZ. NA ZAPOSLENEGA v 000 din Plan. Dejan. predvsem pa: mešalci BM 300, katerih proizvodnjo smo tudi močno povečali in pa arirlless aparati, katerih načrtovane proizvodnje nismo v celoti dosegli. Slabše rezultate zaradi že omenjenih Škarij cen smo pa dosegli na poliesterski proizvodnji in nekaterih uslugah, ki jih še vedno opravljamo zaradi dolgoletnega sodelovanja, kopalniški program pa je zadovoljiv. Struktura proizvodnega programa, je, kot smo že omenili, ugodna vendar vseh možnosti še nismo izkoristili, da bi dosegli čim boljšo optimalizacijo naše proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi, ki jih predvidevamo za drugo polletje bomo tudi te pomanjkljivosti odpravili, tako da doseganje načrtovanega dohodka ni vprašljivo. 3. UČINKOVITOST DELA Kot smo že videli se je vrednost proizvodnje v naši TOZD bistveno povečala (za 21,6 %), k temu je prispevala tudi boljša delovna učinkovitost. Izostanki z dela so se zmanjšali za 0,4 % v primerjavi z načrtovanjem, v primerjavi s preteklim letom pa kar za 2fi %. S primemo organizacijo dela, ki smo jo morali izvesti zaradi skromnih prostorskih zmogljivosti, smo izboljšali izkoriščanje kapacitet in tudi izrabo delovnega časa. Z merili delovne učinkovitosti pa smo izboljšali doseganje proizvodnih planov in kvalitete dela. Prisotnost V prvem polletju se je prisotnost bistveno popravila, kar kaže na izboljševanje našega odnosa do dela. Že v tam obdobju smo imeli za 0,4 % manj odsotnosti kot smo načrtovali in za 2,6 % se nam je zmanjšala v primerjavi s preteklim letom. To je vplivalo tudi na že omenjeno uspešno doseganje ciljev. Vkljub temu pa za drugo obdobje skupaj z drugimi TOZD pristopamo k globalni raziskavi pojava odsotnosti. IZOSTANKI Z DELA Delovna učinkovitost V prvem polletju smo merila učinkovitosti dela prilagajali dejanskim potrebam in pri tem zasledovali pravično nagrajevanje po delu. Prilagodili smo jih dejanskim samoupravnim odnosom — delavci naj sami odločajo o planu — in postavili kot merilo za vsakega delavca doseganje plana proizvodnje. S tem se je povečala zavzetost za doseganje proizvodnih planov. Merila bomo dograjevali tudi v naprej. 4. ZMANJŠEVANJE PROIZVODNIH STROŠKOV V prvem polletju smo dokaj dobro skrbeli za to, da bi proizvodne stroške čimbolj zmanjšali in s tem povečati dohodek. V celoti smo dosegli v primerjavi s planiranimi stroški prihranke za 7,5 %. To je zasluga predvsem večjih prihrankov na DIS, kjer smo dosegli v primerjavi s planiranimi za 9,7 % prihrankov. Slabše smo pa gospodarili s FIS, saj smo v tem obdobju dosegli v primerjavi s planiranimi prekoračitve za 7,5 %. To pomeni, da te nismo izkoristili vseh možnosti, zlasti tistih, na katere lahko vsi zaposleni najbolj vplivamo, to je na FIS. To nam ostaja obveza za drugo polletje. r CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK IN RAZPOREJANJE Čistega dohodka i - vi 1979 Plan celotnega prihodka smo presegli za 17,4 %. Eden od glavnih razlogov za tako preseganje je prav gotovo v ugodni strukturi proizvodnje in uvedbi novih proizvodov pri katerih je delež materialnih IZRAČUN DOHODKA PLAN I._n pni i . 79 IZPOL. 1 POI 1 79 INDEKS CELOTNI PRIHOD. 28.811 33.810 117,4 - MATER. STROŠKI 16.901 22.063 130,5 - AMORTIZACIJA 425 390 91,8 PORABLJENA SREDSTVA = 17.326 22.453 129,6 =DOHODEK 11.485 11.357 98,9 stroškov zelo velik. To nam potrjuje tudi porast materialnih stroškov proti planiranim. Plana dohodka nismo dosegli in smo pod planiranim dohodkom za 1,9%. Čisti dohodek brez sredstev rezerv smo razporedili v skladu s samoupravnim sporazumom o razporejanju čistega dohodka. Razporedili smo ga na osebne dohodke za živo delo, na akumulacijo in na osebne dohodke na podlagi minulega dela. Zaradi manjšega kritja kot je bilo predvideno s planom, smo razporedili relativno več za osebne dohodke in relativno manj za akumulacijo ter osebne dohodke na podlagi minulega dela. Vrednost enote dela smo glede na akontativno predvideno z letnim planom OBRAČ. OSNOVE IN DEJAN. RAZD. ČISTEGA DOHOD. OBRAČUNSKE OSNOVE % UDELV ČD DEJAN RAZPOR ČD 1 NAMEN v 000 din plan 1 poli 79 dejan. I.doU79 v 000 din 2. ZA NAMEN MIN. OS. DOH. 5.925 85,3 87,4 8.293 SRED. ZA OSEB DOH. SKUP POR OSNOVE ZA AKUMULACIJO 7« vseh sredst. 720 12,0 10,6 1.008 ZA AKUMULAC ZA OSEBNE DOH. NA PODL MINUL. DELA % od posl. skl 137 2,7 2,0 192 ZA OSEBNE DOHODKE NA PODL MINUL DELA SKUPAJ OSNOVE 6.782 100 7. 1007. 9.493 SKUPAJ ČD presegli za 12,1 %. Dosežena vrednost enote dela 20,50 din se pora- do decembra 1979. Vrednost enote dela 20,50 din velja samo za čuna na osnovi opravljenih enot dela za redni delovni čas v prvem poračun in ostane za drugo polletje še naprej akontativna vrednost polletju 1979 in se izplačuje mesečno v šestih enakih delih od julija enote dela v višini 19,00 dia UKREPI ZA DOSEGANJE PLANSKIH CILJEV S sprejemom plana smo sprejeli tudi ukrepe za doseganje planskih ciljev. Z uresničevanjem le teh pa ne moremo biti povsem zadovoljni. — delovna disciplina se je sicer izboljšala, prav tako so se zmanjšali neupravičeni izostanki z dela, na žalost pa imamo še nekaj tovarišev, ki ne znajo ali pa nočejo ceniti prizadevanja celotnega kolektiva za doseganje planskih ciljev. S takimi tovariši bo morala disciplinska komisija v bodoče bolj ostro ukrepati. Ne moremo dovoliti, da bi par neresnih posameznikov kvarilo ugled in prizadevanje celotnega kolektiva — Stimulacija za delovno učinkovitost je sicer precej prispevala k boljšim rezultatom dela, vendar bo potrebno tudi tukaj še precej storiti. Pričeti bomo morali meriti učinkovitost režijskih del. Zato bo potrebno take naloge časovno opredeliti in kontrolirati njihovo izvršitev. Tudi v proizvodnji je še vse preveč delovnih opravil ki niso merjena in ne dajejo prave stimulacije. — Prostorske težave resno ovirajo normalen razvoj zastavljenega programa. Pospešiti je potrebno pridobivanje potrebnih soglasij in dokumentacije za realizacijo investicijskega programa, ki je že izdelan in verificiran. Vse sile bo potrebno vložiti, da bomo z izgradnjo prostorov v kovinskem obratu v Brestanici pričeli še v teku letošnjega leta. V prihodnjem obdobju pa bomo morali prostorsko stisko reševati z organizacijskimi ukrepi kot je razširitev druge izmene in po potrebi skoristiti tudi tretjo izmeno. Slaba organiziranost in togost posameznih odgovornih nam še vedno povzroča določene izpade. Vprašanju odgovornosti posameznikov in raznih organov upravljanja bomo v bodoče morali posvetiti več pozornosti. Krepitev samoupravljanja v skladu z Zakonom o združenem delu mora tudi v bodoče biti naša vsakdanja skrb, kajti le na ta način si bomo ustvarili take medsebojne odnose in zgradili zavest, ki bo poleg dobrega delovnega počutja vseh zaposlenih prinašala tudi optimalne delovne rezultate OPOMBE: Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelie Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421—1/72 z dne 31. januarja 1978.