RIŠKA DOMOVI NI A
IVI E RIGA 111—HOME1
ONLY
SLOVENIAN
MORNING MWSPANR
CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 27, 1949
LETO LI.—VOL. LI.
IZ SLOVEIUIJE
IZ STANOVANJ. — V Ljubljani mečejo iz stanovanj tiste, ki imajo kakega sorodnika med begunci ali pa sploh v tujini, pa se na poziv ni vrnil domov v Jugoslavijo. Navadno ti ubogi izgnanci ne najdejo nikjer drugod zatočišča kot kje na deželi, na kmetih.
OTROCI REAKCIJE. — Po Ljubljani sedaj silijo starše, ki jih imajo na piki, da spadajo med reakcijo, da morajo dati svoje otroke v državne vzgojne zavode. Seveda starši raje zapu-ste mesto in gredo na deželo, kjer še takih “vzgojnih” zavodov ni, kot pa da bi otroke popolnoma prepustili komunistični vzgoji.
VOJNE SIROTE. — Komunisti smatrajo, da so vojne sirote primeren naraščaj za komunistične delavnice. Kakih 900 jih je po Sloveniji. Sedaj jih silijo, da naj bi odšli vsi taki osiroteli otroci od kmetskih družin v mesta, da se tam izurijo za delo v industriji in obrti, pa tudi v komunizmu seveda.
BEGUNCI JIM ŠE NE DAJO MIRU. — Daši je sedaj že četrto leto po vojni in se begunci stalno selijo iz Evrope v kraje preko morja in daleč od jugoslovanskih mej, jugoslovanski komunisti še ne mirujejo. Nedvo-
božični dan ni praznik.
V DOBU PRI DOMŽALAH je umrl tamošnji župnik Oman. Pokopali so ga na farnem pokopališču.
BEG V SVOBODO. — V Se-nigaliji v Italiji je pristala manjša barčica, s katero je pobegnilo iz Titove Jugoslavije 8 mož in ena žena. Taki pobegi iz Titovine so na dnevnem redu.
VZGAJANJE VOHUNOV. — Ljubljanski titovski tisk je oktobra meseca objavil članek pod naslovom “organizacijska vprašanja OF”, v katerem se zavzema za ustanovitev hišnih “aktivov.” To bodo čisto navadni hišni vohuni.
NA GORIŠKEM je umrl Franc Križman, nadučitelj v p. Pokopali so ga 3. novembra v Gorici.
POŽAR V VIPOLŽAH. — Starodavni grad, ki ga omenjajo že leta 1120, in po katerem je dobila ime tudi vasica Vipolže, je nedavno do tal pogorel. V njem je bilo skladišče vipolške-ga sovhoza: 1,000 stotov sena, velik kup pšenice, koruze in krompirja in drugih poljskih prideljkov, ki so jih titovci nasilno pobrali ljudem.
Darovi za Katoliško
Med Jugoslavi jo in Italijo so dogovori v lepem sporazumu
Vse kaže, da bo kmalu dosežen sporazum za ekonomsko pogodbo
Rim. — Zunanje ministrstvo izjavlja, da se vršijo pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za ekonomski sporazum v najlepši slogi in prijaznosti.
Načelnik jugoslovanske delegacije, Stane Pavelič, se je odpeljal domov v Belgrad, da poroča Titu o dosedanjih uspehih pogajanj. Ko se povrne nazaj v Rim bodo dogovori v kratkem zaključeni.
Dogovori se vrtijo okrog ši-rih problemov. Dva bosta rešena v Rimu, dva pa v Belgradu. Ti problemi so: odškodnina za jug. ladje, ki so bile v vojni potopljene v italijanskih vodah; drugi: Italija vrne Jugoslaviji tri rušilce in nekaj drugih ladij, kot določa mirovna pogodba; tretji: pravice ribolova na Jadranu in četrti: italijanske posesti, prilaščene od jugoslovanske vlade.
Vrhu tega se vrše v Udinah razgovori glede prehoda čez mejo in glede izmenjave političnih jetnikov v obeh državah. Nekaj težkoč je pri tem, ker ima Jugoslavija več Italijanov zaprtih, kot pa Italija Jugoslovanov.
Polovica zime je že proč!
, ’ Na 25. januarja je po koledarju minilo polovico zime. Od tedaj naprej je non- ■ se za spoznanje gorkeje vsak dan.
Ponekod so tega veseli, ampak mi v Clevelandu se še vedno radovedno vprašujemo, kdaj bomo pa dobili kaj zime? Se reče, saj pritožujemo se ravno ne zastran tega. Borko že kako prestali, tudi čfi ne bo nič zime do velike noče.
von papenKje na
SVOBODI PO 4 LETIH ZAPORA
Nuernberg. — Franz von Pa-pen, glavni Hitlerjev diplomat, je bil spuščen na svobodo po štirih letih ječe. Obsojen je bil 24. feb. 1947 na osem-let ječe kot' sokrivec nacijev.
Vložil je priziv, iiv nemška sodnija je odločila, da je imel že dovolj kazni. Mednarodni vojni tribunal ga je oprostil vojnih zločinov še leta 1948, toda nemško sodišče ga je pozneje obsodilo kot bivšega nacija.
Von Papen je star 70 let in bolehen.
noviVrobovi
Magdalen Mrhar
Po kratki bolezni je sinoči umrla Mrs. Magdalen Mrhar, po
Proti televiziji V avtoino- domače Lenčka, stanujoč na 990
Mi komunist silno katoličaiiov ob napada led. države, ki hočejo uničiti Nemčijo
Edino Sovjetska zveza je, trdi, ki hoče dvigniti Nemčijo na noge
Berlin. — Wilhelm Pieck, star komunist, je sklical “socialistično udruženje” (komunistično
Nadškof Washington a je predpisal in molil sledečo molitev ob priliki ustoličenja predsednika Trumana:
Blagoslovljen si Gospod Bog naših očetov, bodi slavljen in poveličevan na veke. (Danijel) Iztegni svojo roko o Gospod ln blagoslovi našega predsednic
stranko) na zborovanje, kjer je! ^a’ P°dPredsednIka, člane kon-silno rohnel proti Zed. državam Jgresa’ naše sodnike in uradnike in “wallstreet3kim hijenam,” k?.'n vse tiste, ki bi po naši volji kontrolirajo ameriški imperiali-, skrbeli za blagostanje in varnost
naše domvine, da bodo po Tvoji
zem.
Na konvenciji je Pieck poživljal svoje tovariše na odpor proti zapadu. Ta komunist je že star človek, ki je bil vodja ijem-ških komunistov že po prvi svetovni vojni. Izjavil je, da je Sovjetska zveza edina, ki hoče postaviti Nemčijo na noge in da je Sovjetija edina prava prijateljica netnškega naroda.
Zagovarjal je pridelitev nemške zemlje Poljski s tem, da je to neizogibna posledica Hitlerjeve vojne. Ta izguba zemlje najbolj boli Nemce vseh stanov, zato hočejo komunisti zdaj vreči to na Hitlerja in oprati Rusijo, ki je to zemljo vzela Nemcem in jo dala Poljski, kar je ni sama vzela.
Herr Pieck je poudarjal, da morajo postaviti Nemci enotno fronto proti zapadnim silam, ki hočejo uničiti Nemčijo.
Toda če bodo hoteli komunisti
ko meje z nalogo, da naj se po edini vidnejši ljudje med begunci pobijejo predno bodo odšli iz Evrope.
KORUZA. — Jugoslavija izvaža koruzo v Avstrijo. Povsod v Avstriji lahko sedaj kupiš koruzni zdrob v poljubnih količinah. V Jugoslaviji pa je še vedno na karte tudi koruza.
POMANJKANJE. — Jugoslavija bi se po naravnem razvoju morala 3edaj v četrtem letu po vojni topiti v masti, imeti preveč mesa in dovolj žita. Komunistična vlada pa za svoje načrte izvaža toliko poljedelskih proizvodov, da vlada še vedno prav tako pomanjkanje kot takoj, ko so prenehale UNRRIne pošilja-tve. Radi prevelikega izvažanja žita grozi glad zlasti sedaj na spomlad dokler ne pride prvo
DELALI NA BOŽIČ. — V mnogih krajih Jugoslavije sc delali na sam božični dan. V Sloveniji je vlada odločila, da
______ ____nna Mervar je prejela naslednje darove za Katoliško ligo: Po ?10 so darovali: Podružnica št. 41 SžZ, dr. sv. Alojzija št. 52 KSKJ, Indianapolis, Ind., dr. sv. Ane št. 127 KSKJ, Waukegan, 111., dr. Brezmadežnega Spočetja št. 85 K. S. K. J., Lorain, O., dr. Vitezi Baraga št. 237 KSKJ, Milwaukee, Wis.
Po $5: Podružnica št. 18 SžZ, dr. Bled št. 20 SDZ, dr. Sunflower, št. 152 ABZ, Kansas.
Iskrena zahvala vsem gornjim društvom za blagohotno pomoč. Priporočamo še drugim, da bi kaj darovali v ta namen. Darove pošljite na naslov: Mrs. Johanna Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland 3, Ohio.
pomoči mogli opravljati svoje uradne dolžnosti modro, koristno in pravično.
Res so velike naše napake in neštevilne so naše potreb«, toda' popolno zaupanje imamo o Bog vse tolažbe, v Tvoje roke se izročamo z vso vero in zvestobo. Blagoslovi narod naše dežele, da se bomo ravnali po Tvoji postavi in izpolnjevali Tvoje zapovedi. Daj nam milost, da bomo prenašali bremena složno v velikem duhu resničnega bratstva kakršno je le pod Teboj, ki si skupen Oče vseh ljudi. Pošlji nam svojega Svetega Duha in polnost Njegovih darov, da bomo napolnjeni z modrostjo in zajeli pota Tvoje Svete Volje. Napolni nas z razumevanjem, da bo razsvetljeno naše spoznanje, s pravim 3vetom, da nas boš nezmotljivo vodil po poti pravičnosti, s krep-kostjo, da bomo zdržali in da boli,
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V bolnišnici—
V	Glenviiie bolnišnici se nahaja Jacob Intihar iz 1180 E. 61. St. Podvreči se bo moral operaciji. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi 115 od 2 do 3 popoldne in od 7 do 8 zvečer.
K molitvi—
članstvo dr. sv. Katarine št. 29 ZSZ naj se zbere nocoj ob 8 v Grdinovem pogrebnem zavo. du na 62. cesti, da se poslovi od pok. 3estre Frances Antončič, v petek naj se pa po možnosti udeležijo pogreba.
Četrta obletnica—
V	nedeljo ob 11 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pok. Mary Koračin v spomin 4. obletnice njene smrti.
Zlata poroka—
V	nedeljo 30. januarja bosta praznovala poznana Mr. in Mr3. Frank Škufca iz 18805 Kildeer Ave. 50-letnico srečnega zakonskega življenja. Prijatelji so prijazno vabljeni k “open house” ob 5 popoldne. Družina, prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo ter želijo še mnogo let zdravja.
Tretja obletnica—
V	soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. Joseph Čermelj v spomin 3. obletnice njegove smrti. Federacija SMZ—
Prihodnja seja federacije
v- žvt
WW
stavodajalce v vseh 48 ameriških državah, naj pod nobenim pogojem ne dovolijo, da bi postavljali televizijske aparate spredaj v avtu. Voznike bi to motilo, pravijo in mnogo prometnih nezgod bi bilo radi tega.
mrtvaški oder v Za ..
vem pogrebnem zavodu v petek popoldne po 3. uri. Čas pogreba in druge podrobnosti bomo poročali jutri.
NAM IZ TEKAJ DOBRO. ZATO St ril VSAKI PRILIKI SPOMNI* mn v» wmniwfT
‘isatelj Kravčenko toži 'raneoske komunsite
Tri n lan
!
Pravijo, da je višek vljudnosti in olike tisto, če se človek, predno Se vleže v posteljo, prikloni svoji lastni senci in ji vošči lahko noč.
• • •
V ameriških časopisih je na dplgo in široko opisano, kako so zborovali komunisti, tovariši in sopotniki v slovenskem narodnem hramu na St. Clair Ave. zadnjo nedeljo. Vpili so, da jr treba pomagati 12 glavnim komunistom, ki so zaprti kot ro varji v New Yorku in katere ho če Amerika izgnati iz dežele.
Pariz. — Veliko zanimanje je vzbudilo sodno postopanje v pravdi Viktorja Kravčenko, kf toži komunističen list Lettres Francaises, ker je list zapisal, da je Kravčenko izdajalec. Kravčenko je znani pisatelj knjige “Izbral sem svobodo,” ki je ena najbolj čitanih knjig proti sovjetskemu komunističnemu režimu. Kravčenko je trdil, da on radi svojega političnega prepričanja ne more biti izdajalec pač pa je izdajalec vodja francoskih komunistov Thorrez, ki je pobegnil od svojega regimenta začetku druge svetovne vojne in šel v Rusijo. To je dvignilo seveda na strani komunistov ve' likanski vihar, res je pa le. Razpravo posluša več sto dopisnikov svetovnih časopisov.
Razne najnovejše svetovne vesti
NANKING, Kitajska. — Ameriško poveljstvo armade in zračne sile je končalo svojo misijo na Kitajskem. Tam ostane samo še nekaj mornarice in marinov. Ti so tam samo za protekci-jo ameriških državljanov, če se to izkaže potrebno. — Komunisti zahtevajo od narodne vlade, da aretira vse one, ki so jih komurii-sti' zaznamovali kot vojne kriminalce,, med temi Chiang Kai-Sheka. Narodna vlada se bo v 10 dneh preselila na jug v Canton.
. * * *
WASHINGTON. — Vladna zračna sila je začela z letali prevažati seno po 5 zapadnih državah. Mečejo ga v balah živini in drobnici v zasneženih krajih v Nevadi, Utah, Colorado, South Dakota in Nebraski. Do 2,000,000 glav živine je v nevarnosti, da pogine od glada.
• • *
COLUMBUS, Ohio. — Guverner Frank J. Lausche je ukazal, da se za dobo 60 dni ne bo izdalo nobenih dovoljenj 7.a točenje žganja. Odredba je stopila danes v veljavo.
tri glavne zapreke:
1.	Dejstvo, da vlada v Nemčiji tradicionelno svoraštvo do Rusov. ' ' 1
2.	Pregovoriti nemški narod, da bo pozabil zemljo, ki jo je moral dati Poljakom.
3.	Dejstvo, da je komunistična stranka najmanjša in kako bo mogla pridobiti večino nemškega naroda, da ji bo sledil.
-------o-------
Bodite previdni, kadar greste preko ceste. Prekoračit e*-■ to samo pri signalni luči.'
Ne odlataife!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.26 ir ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, O.
U. S. A.
V Clevelandu je na stotim raznih dvoran, pa morajo prit komunisti ravno v slovensko na selbino s svojim protestnim shodom, da nas še bolj umažejo pred ameriško javnostjo. Vidite, tako je vodstvo našega narodnega doma. škandal!
V Idaho so proti dvema terminoma
Boise, Idaho. — Državni senat 24 proti 20 glasovi zavrgel predlog, da naj služi predsednik Zed. držav samo 2 termina. Demokrati so volili za, republikanci pa proti.
dobrimi deli, s pravim strahom, da nas rešiš hudega.
Pomnoži o Gospod znamenja Tvojega blagoslova in naklonjenosti našemu narodu, postavi med nami svoje znamenje med narodi na zemlji. Blagoslovi deželo in daj ji plodne zemlje, da bo rodila žetve, ki nas hranijo in da bomo utolažili tiste, ki so . stiskah in pomanjkanju pa gledajo k nam, da bi jim dali potrebnega. Vžgi v našem narodu duha dobrodelnosti za pomoč vsem tistim, ki so udarjeni s si-romaščino in nesrečo tako, da žive v razmerah, ki več niso do-I stojne za človeka. Vzbudi v dušah vseh, ki Te kličejo Očeta, lakoto in žejo po socijalni pravičnosti in bratski dobroti.
Daj nam Gospod mjru v tem našem času in naši domovini, mir med narodi, da bi mavrica miru in pomirjenja objela v svojo luč vse narode zemlje in jih napolnila z milostmi in blagoslovi nmiritve. Amen.
Pred zaprisego je predsednik Truman šel s, soprogo in hčerko v cerkev sv. Janeza nasproti Be le Hiše. Tam so bili tudi pod predsednik in drugi visoki uradniki. Baptistovski duhovnik je molil molitve za: “Tvojega služabnika Harry a, predsednika Združenih Držav Amerike.”
roštevilno udeležite.
Srnjakova večerja—
Srnjak, ki ga je uatrelii Tone Žnidaršič v Pennsylvaniji, bo serviran kot fina pečenka v gostilni Anton Lužar, 6723 St. Clair Ave. v soboto 29. januarja po 6 uri zvečer. Prijazno ste vabljeni.
Seja Lige—
V	nedeljo 6. februarja ob 2:30 bo seja Katoliške lige in Odbora stoterih v šoli sv. Vida. Vsi naj se udeležijo.
Peta obletnica—
V	soboto ob 6:30 bo darova-v cerkvi sv. Vida maša za
Črna borza v Berlinu. — V Berlinu je tako pomanjkanje vsega, da se predala, ki
zaidejo m Potsdamer Plati, kjer se druMjo ruski, ameriški in angleški del Berlina, ne morejo vzdržati, da ne bi kupovali od tihotapcev, ki prinesejo razno roba na prodaj.
Ameriška veleizdajalka prod sodiščem
Washington. — Tu je razprava proti Axis Sally, ki ima pravo ime Mrs. Mildred Gillars, a je m*d vojno delala kot nacistična propagandistka v Berlinu proti Amerikancem in zaveznikom. Obtožena je seveda veleizdaje. Pred vojno je študirala muziko v Parizu, med vojno pa se je pojavila v Hitlerjevi službi. Ame-rikanci 30 jo po vojni aretirali.
pok. Roberta Starc v spomin 5. obletnice njegove smrti, ki je našel smrt na bojišču za domovino.
Srečna obletnica—
V petek bosta praznovala zakonca Joseph in Mary Starc 31-letnico, odkar sta si obljubila večno zvestobo v Gilbertu, Minnesota. Zdaj vodita dobro idočo trgovino s cvetlicami na 9320 Kinsman Rd. po imenom Park View Florists. Kličemo jima: še na mnoga leta.
K molitvi—
članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo skupne molitve nocoj ob 7 v Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti za pok. Frances Antončič, v petek naj se pa udeležijo pogrebne maše.
Peta obletnica—
V petek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Franka Zupančič v spomin 5. obletnice njegove smrti.
------o-------
Na čaj v uniformi
Washington. — Predsednik Truman je ob začetku svoje nove vlade priredil čajanko zastop-
„„ JU ^ ______________ nikom tujih držav. K prireditvi
Branitelji trdijo, da je ženska je prišlo 68 ambasadorjev in po-
malo prismojena in da je bila pod vplivom nekega Nemca tako zelo, da ni odgovorna za vse kar je delala.
slanikov. Sovjetski zastopnik’ Panjuškin je prišel v uniformi, drugi pa večinoma v navadnih delovnih oblekah.
r iwttWTftirA D0M07INŽ, JANUARY 27, 1949
©l£l Ameriška Domovi ima
_—hJ 'Ra I	in.', a ■ r< ii a i Lf.n 111	."nag
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEndmon 0628	Cleveland 3, Ohio
Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays_______

JANUARY
■ nmmia " »
2345678
9 to 11 12 13 >4 !5
16 17 18 19 20 21 22
%% 25 26 27 28 29
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za ietrt leta $3.00.	j-----\
Za Kanado in splšn za deždle izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
Dragi Vanek!
Od toga si Ti nanč ešče ne čuo. Jaz sam pa že doatakrat čuo i čteo, liki poleg sam bio
stitali, Mr. Horvat so izročili Bralla iulavl. * slavljenkama plastičen kep. Na- do §]j nazaj to pa jesti, piti, malo plesa, po- •	-
gučavanje, smej itd. Lepo je
CUO 1 CMJU, 1HU UV1UJ5 aam oi« °----------- ’	'	-
prvokrat iziadnjo soboto. To je bilo, liki jaz sam mogeo začasa
Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._________________
No. 19 Thurs., Jan. 27,1949
“Mrzla vojna” še ne ponehuje
Kaj je ta ljuba “mrzla vojna” med sovjetskim blokom in zapadnimi demokracijami, je lepo nazorno pojasnil časopis “The Christian Science Monitor” v Bostonu. Prinesel je sliko dveh mož, ki igrata karte. Prvi igralec ima na desni rami znak s kladivom in srpom, zato nam ni treba ugibati, kdo bi bil. Njemu nasproti sedi mož z brado in visokim cilindrom — Stric Sam.
Na sliki sta oba ravno pripravljena, da začneta igro. Vsak drži karte v rokah. Nenadoma spregovori mož s kladivom in srpom: Položiva karte na mizo. Stric Sam je takoj pripravljen in razvrsti karte po mizi, da soigralec lahko vsako natanko preštudira. Tudi možakar s kladivom in srpom razvrsti karte po mizi, toda tako, da je zadnja plat zgoraj. Stric Sam debelo gleda, ali komunist ni prav nič v zadregi. Svoje, dejanje razloži z besedami: Toda saj nisem r*jfel, da jih položiva tako kot si jih ti položil.
S to sliko je pojasnjena današnja “mrzla vojna.’ Gre za upostavitev trajnega miru, ki ga po davno končani drugi svetovni vojni kar noče biti. Brez števila sej in konferenc je že bilo, pa ne pride iz njih nič resnega in pametnega. Stric Sam zmerom naleti na konferencah na nekaj takega, na kar je naletel na zgoraj omenjeni sliki. Zastopniki komunizma so na videz pripravljeni na resne razgovore, pa kmalu se pokaže, da jim ne gre za pametno delo, ampak samo za premeteno politično igro.
Nad sliko v “Christian Science Monitorju” stoji napis: Vzgajanje Strica Sama, In res je videti da vsa ta “mrzla " vojna” uči Ameriko nove, premetnosti. Prva leta po drugi svetovni vojni so ameriški zastopniki letali z velikimi upi od ene konferenčne mize do druge. Celo sam predsednik je frčal čez morje v Potsdam. Državni tajniki so bili pa sploh več z doma kakor v Washingtonu. Mislili so pač, da se mir dela pri mirovnih sejah in konferencah. Ko se je izkazalo, da to načelo pri komunistih ne velja, je tudi Washington’ začel hoditi drugačna pota. “Vzgajanje” Strica Sama v njegovih stikih s sovjetskimi “diplomati” je doseglo svoj uspeh. -To se opaža vsaj od tistega časa sem. ko je postal George Marshall naš državni tajnik, in tega je zdaj že malo več ko dve leti. Najlepši uspeh tega “vzgajanja” se je pa pokazal 20. januarja letos, ko je ves svet napeto poslušal besede Trumanove ob nastopu njegovega novega štiriletnega termina.
In zdaj je videti, da sta vlogi že kar precej zamenjani. Težko če ni prišlo že do tega. da nastopa šoto “vzgajanja" mož s kladivom in srpom, vzgojitelj je pa Stric Sam. Ta novi vzgojitelj sicer ne verjame v polaganje kart na mizo s pravo stranjo navzdol. Karte so še zmerom obrnjene navzgor, toda tako močne so, da si komunistični igralec ne upa zmagati pri taki igri.
K sreči za sovjetski blok je pa treba imeti pred očmi, da sovjetska politika nima nikoli ravne poti. Kadar naleti na oviro, je ne gre odstranjat naravnost, ampak se ji izogne, ako le more. Spomnimo'se na tisto primero, ki je povedala, da komunizem ve, kdaj je treba skočiti za korak na levo ali desno. In celo to, kdaj je treba skočiti za korak nazaj. Taki skoki komunizma ne oslabijo, zakaj zmerom tudi zna preštudriati, kdaj bo čas in prilika za dva, tri, korake naprej.
Te dni se spet nekaj kuha v nekih sovjetskih ali vsaj komunističnih buticah. Ves svet je bil ravno obrnil oči proti Kitajski in se bavil z resnim ugibanjem, kaj naj pomeni katastrofa, ki jo je doživel kitajski Generalissimo. Začeli so razlagati: Sovjeti čutijo, da so v Evropi nekoliko zaostali s svojo politiko, da za hip vsaj niso kos onim, ki na zapa-du igrajo z “odprtimi kartami,” zato so se vrgli na Azijo .. .
, in od tam že škilijo v Afriko! Sovjetom ne pride na misel, da bi popustili v “mrzli vojni,” samo drugačne* strategije so se oprijeli. Ko ne morejo tako lahko Ameriki do živega preko zapadne Evrope, so nastopili pot preko Azije in Afrike.
Tako razlago smo čuli še komaj pred kakim tednom dni. Svaril na naslov Amerike, naj se pazi in bo pripravljena, je. bilo nič koliko. Kar naenkrat udari v svet novica, da prihaja “od vzhoda” prijazna ponudba za sklenitev miru v tej “mrzli vojni,” da. nekdo — Čeprav po ovinkih — ponuja Ameriki oljčno vejico. Tako imamo pred očmi nov dokaz, kako jeguljasta je sovjetska politika, ki se ne obotavlja niti kakemu Ribbentropu seči v roke, ako misli, da ji tako kaže. Seveda — s kartami, ki so narobe obrnjene!
Te dni se je zgodilo, da komunisti na Francoskem in Laškem in tudi pri nas v Ameriki dvigajo glas: Čemu klepetati o vojni, o “vroči” ali “mrzli” vojni med vzhodom in zapadom, saj je vendar jasno kot beli dan, da je dovolj prostora na svetu za oba mogotca: za komunizem in kapitalizem. ali magari, če hočete: za komunizem in demokracijo!
Komunist lahko zine kaj takega tudi spričo dejstva, da je Lenin drugače učil. Komunistu ni treba, da bi se mu lica
“surprise party”, kak tu pravijo. V staram kraji toga ne poznate, Tam te navade nega.
To se tam tudi me bi mogli navaditi ar ste tam inačiši ljudje. Ve ne mislim, ka zavolo komuni stičnega suženjstva nemrete meti takši prireditev. Tudi prle se to pri nas ne bi udomačilo. Ve je to ne slovensko, ne angleško, ne nemško, liki samo prava američka navada. “Surprise” bi se ipo naše slovenski pravilo iznenaditi eli kak Kranjci tudi pravijo: pre-senititi. “Party” pa tu ne pomeni kakšo politično stranko, liki veselo družbo. Te bi to tak lehko pravili, ka je to vesela družba, štera nekoga iznenadi. j .Mr. Horvat - Brbžmijek i Mr.1 Pintarrič Gusti sta okoli naši ljudi hodila i je pozavala, ka bi iznenadili Žerdinovo Ančiko za njeno 25 letnico srečnoga zakona. Žerdtaovih sam jaz v starom kraj ji ne poznao. Pravili so mi ka so to bile fajne dekle vse z ednoga grunta z Velke Polane: Ančika pa njena sesetra (ka nenidri v New Yoiiki žilvi),* pa Mrs. Horvat i Mrs. Ftičar. Zadnjivi dve sta si sestri, kak so pa z Ančikov v rodi pa ne vem točno, znabiti sestrane. Kak pravim: Izne-naditi so šteli Ančiko pa njeno-ga dobroga i vsikdar veselega moža, ki je nemškoga pokol j e-nja, liki med našimi Slovenci, jako domači i priljubljeni. Tak so določili, ka moramo biti ob Ya6 večr zbrani pred Gustijovov hižov. Tam odnet se vsi vkup odpelamo na ŠW v Parmo, to je predmestje Clevelanda. Tam ima Žerdinova Ančika novo hi-žo. Ob vuri je bila na E. 40 zbrana duga vrsta mašin. Prva je bila Brežnjekova: novi velki Lincoln, ka je moj mali Studebaker bio za njim kak cu-zek poleg kobile. Kelko jih je bilo ešče za mejiom, ne vem. Cela karavana. Nešterne kare sam poznao: Bučkašovo, Tibau-ovo, Čehovo, Jageričovo. V krnici sam drugih ne razločto. Na State Rd smo se Opet sčaka-li, Te se nas je pa k Ančikinoj hiži na stranskoj cesti telko znagnalo, ka sam mislo, ka hižo poderemo. Mr. Horvat so prvi stopili k dveram pa začnoli tu či. Kda Mr. Charlie odpre, se začnejo vsi phati v hižo i glasno, pozdravljati: iznenadenje Tu sam te vido, kelko nas je. Prek 50! Vso pijačo i vse jestvine je vozo Mr. Arko. Na do-mi je bilo samo iznenadenje. “Party” smo pa nato imeli edino cesto naprej. Tam smo če-
oditi, ka je drugi nedela bila Kda smo se plelald tja, nas je bilo 6 v moji mašini. Vsi so mi zatrjevali, ka do kak naj prle šli domov. Pa sva se sama z Mr. Kovačičom vozila nazaj. Preveč je bilo lepo i drugi so se ne mogli odtrgati od vesele domače družbe.
CLEVELAND Naši betežniki. Telko ji že dugo ne pomnimo. Ato smo poročali, ka so bili v bolnici Mrs,
CHICAGO Beteinllei. V Spitali m 1 jako betežni Mrs. Mary Utroia, (g/l. Šnajdarička). — Na nagli so zbetežali tudi John Škerget i so bili odpelani v Spitao. Imajo pljučnico. — Zbetežala je nadele mlada rojakinja Hedwig Rahow (roj. Frank). — Mrs. Magdiča Žižek so ešče ne zav-sema zdravi. Doktor je pravo,
........__ij v špitao, če se
nedo damo bole paizili.—Vsem želemo naskori pOpiuno zdravje!
Chikaga je vse eden led. Dež ide i vse sproti zmrzavlje. An-čike od Društva sv. Ane imajo dnjes sejo i valitev odbora. Bogzna če de jih moglo telko priti, ka bi mogle voliti. (Jan. 23.)
CANADA Vauxhall, Alta. Naj spopu-nimmoje poročilo, kak je bilo objavljeno v zadnji NOVINAJ. Imena bodoči novoporočencov mladožnec je Stefan Tiva-
so:	j- —----------
dar, sin Jožefa Tivadar iz Pola-Smeha je hči Stevana Pe-

AL PA NE
Zelomi je bila všeč krojačeva polhih?" sem silil v krojača, da
.............. * i lj ž. ...»JaI hn ia Kila rovnn
i an imi »t	.	ne. bNiewa je nci aievand j-c
Sinček. Na Polikliniki je eden tek od ype (mati je iz Polane), tijeden ležao Mr. Stef Nemety. j}rUigj rt>jafei so,pa pri nas: Vil-
XT An n /1 ATVl n 1 QTYV1 1 A DiIM) TVITljŠillO.	v A - ...	T a« aa Cimi qV 1
Nenadoma jemi je slabo prišlo, ka je prišeo doktor i duhovnik naednok na dom. Pri srci nekaj ne bilo prav. Znabiti ostanki od nekdanšnjega tifusa. ‘Kak smo v starom kraji pravili: remenjšček od srca do rame me je nezerensko bolo.” — Štiri dni so bili preminoči tijeden v bolnišnici (na E. 106) Frank Rožman. V noge jim je nekaj prišlo. Pa so boljši prišli domov. — Mr. Mike Briunec so bili malo duže v bolnišnici. V guti ne bilo prav. Zdaj so že dosta bouši. —Doma na svojem domi so *pa bili eden tijeden. betežni Mr. John Hoziait (Bučkašov). Zdaj so že opet dobri i so že bili preminočo so
moš Šaruga, Janoš Spilak i Martin Kondor. Vsi so z Go-ričkoga, njihove žene so pa vse od Lipe. Vsi imajo tepe fami-lije i 3-5 dece. Imamo malo farno cerkev v Rettlaw. Ar pa naš duhovnik stanujejo v Taber, imamo tu mešo samo dvakrat na mesec. — Pri nas se kuha ešče edno drugo gostovanje. Liki ne je ešče točno določeno. Mladoženec bo Jožef Zorko iz Ižakovec, sneha pa begunka iz Brezovice: Ivanjka Mrak: — (Štefan Krapec iz Ižakovec.)
STARI KR A J Pisma. 1) Draga sestra! Znaš, to Ti tudi morem napisati, ka nas jako tu pazijo. Mi
bo to
1 O V/ -o C	----ouw)	~ o 	*
pri 25 letnka Žerdinove j nikam jako ne smemo. To me
zgoda o brodarju, ki je prevažal čez Kolpo polhe in njih črnega pastirja. Močno mi je bil po volji brodar, ki je vzdržal pri veslih s čudnim tovorom. Ce bi bil jaz na njegovem mestu, bi ne vzdržal. V reko bi se pognal, ko bi spoznal, da ne gre vse po pravdansko. Na koncu, se mi je zdelo, jo je pa le dobro izpeljal, ko je planil v svojo kolibo, ne da bi utegnil odpreti vrata in se v pdstelji odel čez glavo. Jaz bi se pognal na naš kozolec in se zaril v seno tako globoko, da bi me en teden ne našli.
Pa vendar, nekaj me je pa skrbelo in sem to skrb razodel cenjeni javnosti tam pri gonju.
“Kako je bilo pa s tisto mošnjo, ki jo je vrag, ali kdor je že gnal polhe na pašo, vrgel brodarju za plačilo prevoza? Ste’ rekli, da niti vesel ni utegnil vzeti s seboj, ko jo je ucvrl proti svoji koči. Ali je tudi mošnjo s cekini pozabil? Pa ki ljudje pravijo, da hudoba ne plačuje drugače kot s cekini?”
“Pa ne vem, kako je bilo z mošnjo,” meni krojaški /nojster Matevž. “Sicer je prav lahko mogoče, da so bile v mošnji same smeti. Vrag zna človeka potegniti za nos, da nikoli teg^j” “Pa vam je še kaj znanega o
Ančike. — Betežna je tudi' jako boli. Pa ešče to; moj
Mrs. Terstenjak. — Vsem bete-žnikom želemo, ka bi kak naj-prle ozdraveli, Stezi pa so le— tem pa trdno zdravje!
Dečka so, dobili Mr. i Mrs.
Jožef Dujaii. --------- „
četrtek 20. jamuara. Želemo materi i malomi trdno zdravje i naj lepše čestitke!
Plesno prireditev de imelo Društvo sv. Števana v nedelo 30. januara ob 7 večer v cerkveni dvorani na E. 40. Igral bo orkester Joe Kaučnlik. Vstopnina 50c. K številnoj udeležbi vabljeni.
Kratko predavanje s slikami bo »a februarski seji Društva presv. Srca Jezušovoga v školi sv. Vida. Tak je bilo sklenjeno pri seji 23. januara. — Pri toj seji se je določo tudi za pripravo obhajanja 20. letnice društva, štero de prišestno leto.
Vsa štiri društva (prekmurska) naj bi ipriredila letos edno vekšo kulturno priret^jtev. Tak smo čuli, ka se v te namen sestanejo zastopniki vsej štiri društev.
Deklico so pa dobili v družini Mr. i Mrs. Homa (Žerdinove Mariče z Mentora, zdaj na E. 115). Srečnim starišom le.pe čestitke!
mož je zaprejti za nindri ni-koj, jaz pa sirota salna s šere-gom male dec«. Ne dobim ni-kaj, ka hi si kaj kupila. Zadnji tijeden sam eden celi den dobila
er platna . . — 2) Draga sestra! Imela'bi Ti jako dosta pisati, pa ti ne smem . . —-3)
Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ
Cleveland, O. — Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ ob-T^iTeWTTTefhrcb'svojega ob-1
bj še kaj zvedel, ko je bila ravno lepa priilka za to. Prav tako s? mi je zdelo, kot bi v zimskem večeru ležal na naši veliki peči, v zapečku bi pa sedel stari Sus-man ta nam pripovedoval o starih časih, da sem zijal, odpiral oči in požiral njegove besede.
“Ne rečem, da ne bi vedel še marsikaj o polhih, pa bi morda povedal ob l^ikšni drugi priliki.”
“Oh, kar nocoj povejte, žni-darjevi,” sem silil vanj. “Tako prijetno je tukaj pri ognju kot nalašč za pripovedovanje in poslušanje. Saj spali itak ne bomo dosti to noč.”
“No, ki tako siliš, seme fir-bično, bom pa še katero rekel o polhih. Se reče, kakor sem slišal sam, tako bom tudi povedal. Pravijo, da ima vsak star polh na enem ušesu zarezo. Tako jih, trdijo stari ljudje, ki dosti vedo, zaznamuje njih neblago-siovljeni pastir, ki jih pride past iz spodnjih prostorov, že nima drugega opravka ponoči. Vrag tako zaznamuje le tiste, ki jih je kdaj na pašo gonil, da jih tako pozna.
Polhi spe podnevi, ponoči pa hodijo na sadje in žir. Ce naletiš v gozdu na votlo drevo ali •zlambor in bi rad vedel, če so notri polhi, ni treba drugega kot da močno pihneš v votlino in takoj boš zaslišal notri polhe mrmrati: drn, drn, dm. Potem vtakneš v votlino dolgo šibo, po-žokaš ž njo, pa ti pride polh ven. Primeš ga, stisneš za vrat in nrvircK ir tYfli. AmnftLtttm
pordečila ob taki trditvi, zakaj Lenin je mrtev in sovjetski “zgodovinarji” lahko črtajo te Leninove besede iz vseh knjig — dokler jim to prav hodi. Kar se pa tiče Stalina, ki še živi in nosi Leninov plašč, well, fa mož pa danes prisega na one Leninove besede, jutri jih pa taji.
Res je, oljčna vejica za konec “mrzle vojne” in za sklenitev miru to pot ne prihaja naravnost iz Moskve. Tam celo kaže, da se ravno zdaj prav trdno drže Leninove “linije." Toda zelo težko je verjeti, da bi francoski in laški in ameriški komunistični prvaki zinili nekaj tako važnega na svojo roko in ne na migljej iz Moskve. Težko je reči, kaj naj bi bilo vzrok, da bi Moskva dala tak migljej. Ugibajo eno in drugo. Morda je razlaga v tem, da ima Marshallov načrt v Evropi preveč uspehov, morda Stalina nekoliko preveč skrbi — Tito. Da, tudi o tem ugibajo opazovalci svetovnega položaja.
Razume se, da je ob tej “mirovni ponudbi” zlasti pozoren Washington. Dozdaj ni zinil drugega ko pametno misel : Besed imamo že kar dosti, čakamo dejanj! V ta "dejanja” mi ravno tako malo verjamemo kot je videti, da verjame Washington. Moskva bo čakala in pazila, če je Stric Sam že dosti “vzgojen,” da bo spet obljubil frčanje svojih zastopnikov od konference do konference. Če bo to storil,' bo kmalu tudi Moskva pritrdila besedam francoskih, laških in ameriških komunistov. Če pa ne, bo lepega dne zatajila
Draga tetica! V službi sam ešče izda pa ne vem, kak dugo bom. Pa si ne mislite, ka me-ščem imeti službe. Ešče preveč verno i ednok duže delam kak bi mogeo. Da pa zato, ka sani ne komunist, me ven riv-]ejo. Draga tetica! Glejte, kelko sam se školao. Vi ste mi tudi pomagali ešče pred bojno. Zdaj bi naj materi pomagao, pa bom brez dela — samo zato, ka sam pe komunist. Vaš nesrečen nečak . . .
Če pinci. . Kak smo že poročali, so v Čepinci odprli Zadružni dom. Tisti, ka so se najbole gnali pri deli, so dobili posre-brnjene i bronaste značke. Vsega so mogli delati 14.519 vur zastonj. Za to so dobili od oblasti v Soboti za darilo edno čistilnico za žito i eden radio.
Pertoča. Zadružni dom so že telko skončald, ka v njem posluje zadruga. Tak mislijo, ka de na sprotoletje tudi dvorana gotova. Cim prle do zadružni domi gotovi, tem prle de se za-čnola kmetom zemlja vkraj jemati.
Horvat Števan so mrli v če-rensovci dneva 4. januara 1949. Rajni so oča Mrs. Anne žer-din i Age Klučarič. Rojeni so bili v Trnja. Kda so se poročili, so živeli nekaj časa v če-rensovci. Okoli leta 1910 so imeli par let trgovoino na Dolnji Bistrici. Obstajala je pa nevarost, ka M>ura spodkoplje breg i se približa hiži', za to so posestvo na Bistrici odali i se opet preselili v Čerensovce, kde ®9 imeli tudi trgovino. Horvata so deleč naokoli 'poznali kak poštenega i delavnegta gospodar«. S svojov Ženov (Marko-jova iz Čerensovec) sta lepo vzgojila vrsto dece. Od hčeri sta dve v USA i edna v Canadi. Pokojni Horvat so bili zdrava prekmurska korenina. Naj jim
stanka. Tako so sklenili člani in članice društva, ki se aktivno udeležujejo društvenih sej ter jim društvo kakor tudi celotna organizacija Slovenska dobrodelna zveza pri srcu.
Na zadnji seji je bila zelo dobra udeležba in so člani in članice sklenili vse potrebno za to veselico in izvolili tudi vse potrebne delavce za to prireditev, ki se bo vršila v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v nedeljo 30. januarja. Začetek ob osmih zvečer. Za ples bo igrala dobro poznana in priljubljena Vadnalova godba, ki navadno povoljno ustreže mladim kakor tudi starim plesalcem.
Odbor bo preskrbel, da ne bo nihče trpel žeje, da bo pa pijača j-aje tekla po grlu, je poskrbljeno tudi za dober in okusen prigrizek. Kuhinjo imata v oskrbi sestra Blatnik in sestra Wise; pri bari pa vam bodo postregli naši točaji: Jerinam Vičič, Brundula in sestra Branisel. Pri vratih bosta sestra Milner in br.' Stego. Pivske tikete bo prodajala sestra Rožance, vstopnice pa sestra Pugel.
Ker je ponavadi na naših prireditvah vse polno veselja in
komuniste na Francoskem. Laškem in v Ameriki — kakor | Bog obilo poplača vse življe-
Komunisie na ridiituoivciii, Ldoivciii m v r\mciiK.i — KdKor i00« wutiu k _ je zatajila svoj čas Browderja in pozneje Tita — v vsakem ,njske trude. Celoj družini i|z>-primeru bo pa vodila “vr,očo” in "mrzlo vojno” naprej. irekamo naše sožalje.
biti previden, da te ne začopati
za prst.
Zdaj sme vsak loviti polhe, včasih je bilo pa treba plačati gosposki za to pravico. Navadno je bilo po 2 goldinarja od polšje luknje, če so jih veliko ujeli iz c-ne luknje, še ni bilo tako drago, bi rekel. Ako lovci nalete na kraje, kjer je do3ti polhov, jih ujamejo v eni sami noči po tri do pet sto.
Ponekod polhov ne pojedo sproti, ampak jih nasolijo polne lonce ali celo kadi ter jih uživajo vso zimo. V nekaterih hišah so jih včasih nasolili po več tisoč, da so imeli slasten prigrizek vso dolgo zimo.
S Kranjskega so včasih pošiljali kožice polhov celo na Holandsko, špansko, Nizozemsko, v Anglijo, Francijo in Italijo. Krznarji so kožice potrosili z apnom, da so dobile črnikaste lise, kakor bi bila koža od tigra in so jih dobro prodajali. S tem se pri nas ne ukvarjajo več. Menda ni več tako povpraševanje po polšjih kožicah. To bi bilo menda nekako vse, kar vem o polhih. Zdaj bo treba iti pa pogledat v pasti, če se je kateri že ujel. Jakop, zdaj boš šel ti, po-
reditvah vse polno vese ja in {em j)0 šel pa na oglede Japček.” zabave, vabimo vse člane m c a-	,e pripovedoval naš vod-
nice našega in sosednjih društev SDZ, da se udeležite te proslave.
Seveda rojaki iz cerkniške okolice so pa še posebno vabljeni, da nas obiščejo, da se bomo kaj pogovorili in obujali spomine mladih let, katere smo preživeli v Cerknici in okoliških vaseh.
K sklepu vas še enkrat vse prav vljudno vabim, da se udeležite te naše veselice v nedeljo zvečer. Za odbor,
John Rožance.
—Ko so bile ženske prvič zaposlene od federalne vlade, kar se je zgodilo okrog leta 1850 so bile na plačilni listi vpisane na ime kakega moškega sorodnika.
Tako je pripovedoval naš vodnik, krojaški mojster Matevž, ki je veliko vedel in rad pripovedoval. Njegovim besedam sem dajal vero, kot katekizmu, ker se je modro drža! in tako prepričevalno govoril, kot bi sam sebi' verjel. Zdaj bi pa lahko odprl debato o vsaki njegovi zgodbi.
Prijatelj Jakop je šel okrog pasti, jaz sem pa skrbel za ogenj. Vedno sem pazil, da je bilo dovolj svetlobe okrog nas, da smo bili varni pred Vsem, ki bi znalo zaiti k nam po pomoti.
Pripravljal sem se za pohod v gozd in si delal pogum. Rad bi bil videl, da bi se bilo kaj predrugačilo in spremenil dnevni red tako, da bi mene izpustili. Pa ni kazalo, da bodo. Kar bo, pa bo.	\
r

Družba

sv. Družine
(THE HOLY FAMHiY SOCIETY)
(IltUMitKU 2».
j Zedinjenih bitereh gererne Amerik*
Sedež: Joliet, E “"S L?
Nate geslo: "Vi* m vero, dom in narod; vsi za enega, eden re vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PRANK TUSHKK. 716 Raub St. Joliet HUMI*
1. podpredsednik: ŠTEV* J. KOGAR, 2221 No. Major A**., Chicago 39, Dl. 1 podpredsednik: ANN JERI8HA, 668 No. Broadway St.. Joliet, I1L Tajnik: IRANK J. WEDIC, 3»i ime St., Joliet, Ul.
Zapisnikar: JOHN NEMANIGH. 850 N. Hickory St.. JOUtt, iUlnoži Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, Dl.
Duh. vodja: REV, GEORGE KUZMA, «6 No. Chicago St. JoUet, Dl. vrh. adravnlk: JOSEPH A. ZALAR. 161 N. Obleago st, Joliet. DL
swanS3S®teMP5
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St, JoUet. Dhnoli
O
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH. 2» WlncheU St, Sharpsburg. Pa. MART KOVAI&. 2466 So. Avers Ave.. Chicago, Illinois
FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, Dl.
Predsednik Atletlčnega odseka: JOSEPH L DRAŠLER,
No. Chicago, Dl.
'	URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Do 1. Jan. 1949 Je DSD izplačala svojim Slanom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin. poSkodbtn, bohiUklh podpor ter drugih laplačU denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. driav z ne man.) kot 6 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, »500.00 ali »1,000.00. Izdajajo se različni certifikati kakor: Whole Lile, Twenty Payment Lile in Twenty Tear Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vite.
Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnlne.
tabelL
Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience
DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars).
Uradni Jezik je slovenski in angleški
Rojakom ln rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo 1
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. »01 Lime St, JoUet, O.
Iz urada glavnega tajnika D. S. D.
na seia slavnega odbora vršila v č
mm®
«ja
V Libijski puščavi
ROMAN
“Glede njihovega poguma in te, da so derviši fanatiki, naj-
njihove uporabnosti ste lahko brez strahu, gospodična A-dams!’’ je dejal polkovnik. “O tem vas zagotavljam! Videl sem jih v boju in povem vam, da popolnoma zaupam vanje in v njihovo vztrajnost!”
“Dohro, dobro 1 Rada vam verjamem in ni mi treba, da bi se še na lastne oči prepričala o tem!” je odogovorila gospodična Adams s tako prepričevalno odločnostjo, da so se vsi nasmehnili.
Amerikanec Headingly je pognal svojega oslička. Farde-tove besede o “plačani komediji z derviši", ki bi jo naj uganjali Angleži v Egiptu, mu nieo šle iz glave in polkovnikova resnost, s katero je govori) o uporabnosti sudanskih vojakov, mu je vzbudila dvome.
Porabil je priliko, ko so Amerikanke nekoliko zaostale, in se je lotil polkovnika,
Ali mislite, ga je vprašal, “da so derviši tod kje blizu?” Hm —”, je naredil polkovnik resno, “na desnem bregu Nila, torej tamle na oni strani, kjer vidite tisto črnikasto gorovje, tam leži kakih štirideset milj (64 kilometrov) odtod po Nilu navzgor ut rij en. angješki tabor Saigas. Onstran Sarrasa je šestdeset milj (96 kilometrov) puščave in divjine in nato pridete do prvih predstraž dervišev pri AkašS. Tak je položaj na desnem bregu Nila. Tukaj na levem bregu, koder mi sedaj potujemo, ni ničesar med nami in med derviši.” “Skala Abusir je na levem bregu, kajne?”
“Da. Zato je v pretežnem letu izlete v Abusir angleška vlada prepovedala. Pa zdi se, da je sedaj tod mir.”
“Torej smo čisto blizu dervi-šem —! Kaj bi jih utegnilo za-
fanatičneja verska sekta moha-medanov! Pasti v boju a “neverniki”, to je zanje najbolj zaslužno
U SPIHALA V CANADO
(Poroča Slovonka is Toronto) (Nadaljevanje.)
Na ladji smo imele priliko seznaniti se tudi z našimi sestrami Slovenkami iz italijanskih dohro delo in takim taborišč, ki so tudi z nami poto-
junakom -obeta Mohamed najlepša nebesa. Razen tega verujejo v svoj kismet, v neizbežno usodo, odločeno jim od 3amega Alaha. Ne—, strahu ti ljudje ne poznajo 1"
Zamišljeni so jemdili vsi trije nekaj časa.
Sadje in, njena teta sta prijezdili za njim in nadaljni razgovor o nevarnostih, ki bi jih utegnile doleteti, je bil v priču-jočnosti boječih ženek nemogoč.
Približali so se spet Nilu.
To ni bil več tisti sanjavi, mirni Nil, ki so se po njem vozili na “Keopatrf.” V naglem padcu je drvel med ozkimi bregovi navzdol in više gori so videli ogromne skale sredi reke, vsa ipenasta se je valila preko njim.
vale. Nekatere prav prijazne deklice so se zelo rade družile z nami in pele naše lepe slovenske pesmi in vse smo jih rade imele. Vsem je prav gotovo o-stal najlepši spomin nanje ter si želimo, da bi ostale vsaj v pismenih vezeh z nami, da bi naše lepo prijateljstvo, ki smo ga na skupni poti v tujino začele, tu v tujini ne ugasnilo.
V nedeljo 19. sept. smo bile pa vse od kraja žalostne, kajti k sv. maši nismo mogle. Pri skupni molitvi, ki smo jo dopol-
vali so nas tudi delfini, ki so posebno v Atlantskem oceanu kar pridno spremljali našo ladjo. Nekateri so tudi rekli, da so videli dva kita nedaleč od naše ladje. Jaz nisem bila med tistimi srečnimi. Ta enoličnost potem pa še guncanje ladje te res ubija, zato smo si že vsi želeli, da bi že začledali suho zemljo. Vsak dan je bil zelo dolg, čeprav smo si skušale krajšati čas branjem in ročnim delom, ampak za tiste, ki se zaradi bolezni s tem niso mogle motiti, je bilo pa še huje.
Poleg tega pa še poizkusni a-larmi. Ti so nas tudi spravljali ob živce. Ko je zvočnik napovedal, da bo alarm, smo morali ob signalu vsi teči v svoje ka-
od vsake izmed nas velika prošnja k dobremu Bogu, naj nam da to milost, da bomo v tujini vsaj vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik lahko pri sv. maži. Tudi zvečer smo molile na krovu sv. rožni venet in za-Marijinih in
dne opravile, je hitela gotovo bine, si obleči “pasadžire” (re-
To so bile brzice Nila. Obre- ,	, .
žje je strmo padalo v reko in j*?6 e amo ,n®	.
visoke, čudno razklane pečine'druglh naf mh pesmlc' Lad’ so delale oster rob med pušča- )a “Je med tem že sPel woino
gugala in je bilo pričakovati,
na žeja glavnega odbora vršila v četrtek, dne 3. februarja t. 1.
Torej, ako ima kateri član ali članica kakšna priporočila, navodila, nasvete ali pa pritožbe, se prosi, da tako naznanite na glavni urad vsaj do dne 2. februarja.
S spoštovanjem in bratskim pozdravom,
FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
V Angliji je sodnija določila ter ji vsak večer dokazoval, da
Dorothy Dix $630 odškodnine. Tožila je svojo lasuljarico, ker ji je v zmoti ali malomarnosti pobarvala lase zeleno.
Lesto Heal iz Viola, Wis. je naznanil policiji, da so zlikovci ponoči udrli v njegovo trgovino in vlomili v blagajno, na kateri je bil nalepljen napis: V blagajni ni nobenega denarja! In ga tudi res ni bilo, pa roaparji niso verjeli.
bile vse lepše koit je ona.
V Superior, Wisconsin, je Ernest Smith priznal pred sodni-nikom, da je ukradel svoji ženi umetne laobe in jih prodal za 76 centov. Toliko je bilo namreč zlata zraven.
dejal diplomat Brown, ki se je medtem pridružil;
‘Nič! Strah morebiti pred zasledovanjem. Napadejo aals
vo in med dolino. Visoka, polkrožna skala je štrlela iz teh obrobnih pečin. Tudi brez dra-gomanove razlage so izletniki takoj videli, da je to skala Abusir, cilj njihovega potovanja.
Fred njimi je ležala gladka peščena ravan in živali so se pognale v tek. Na koncu ravnine je stalo par raztresenih črnikastih skal bi med njimi so se dvigali polomljeni stebri in zid s staroegšptovskimi napisi.
Dragoman je zlezel z osla in počakal, da so ga došli njegovi varovanci m se zbrali krog njega.
'Gospe in gospodje!” je začel z velikim glasom. “Tukaj
da bo spet veliko bolnikov. Pa, korajža velja —samo to je škoda, da sama “korajža” tudi vedno ne zmaga, čeprav je tudi to veliko.
Še nismo bili na pol poti, saj
šilne pasave) in čakati, da je spet zvočnik povedal, kam moramo iti iz te, kam iz druge kabine. Ko smo z veliko naglico prihiteli do tja, je zvočnik objavil, da je bil to samo poizkusni alarm in je navadno še pristavil, da ni bil dobro izveden. To se je po naše reklo, da bomo morali še vaditi. Najbolj so se mi smilili stari in bolehni ljudje in otroci, ki so morali za takole vojaško vajo premeriti toliko stopnic. . S temi vajami so nas kar vsak drug dan, včasih pa še celo V3ak dan zabavali. O ti nesrečni “pasadžiri,” saj kakor
smo komaj dobro prepluli Gib- smo zaslišali kaj o njih, je bilo raltarsko ožino, kjer smo spet takoj vse na nogah. Pri zadnjem
po dolgem času videli suho zemljo in zadnjič — košček naše ljubljene Evrope — pa smo se’ vožnje na morju že vsi naveličali. Kar vsi smo skočili k ograji, če je kdo povedal, da vidi še eno ladjo na morju. Samo, da je bila kaka sprememba. Zaba-
poizkusu smo pa le dobili priznanje, da je bila vaja dobro izvršena. No, pa hvala Bogu, da je le pri vajah ostalo in da nismo tega tudi v resnici rabili. Če se prav spominjam, smo bili nekako na dve tretjini poti, ko mornarji pripovedovali, da se bližamo veliki nevarnosti. Takrat smo zvečer tudi našega kapitana videli, kako je malo bolj nemirno kakor sicer šel po

to som. Postavil ga je Tutmo- redj ygako ]eto tudi letos
sis III., kralj egiptovski, v proslavo zmag naj Babilonci. —' Tukaj vidite zapisano ime in
lahko brez skrbi. Wadi Haifa je tukaj je njegova slika. Ujet-
daleč in tehle Sudancev se ne’niki obdajajo njegov bajni voz. bodo bali. Ako bi nas napadli, n tukaj” — je kazal s svojo pa-bi zanje / nastale težave šele, če lico po zidu — “vidite, kako od-bi nas hoteli vleči seboj preko
puščave na jug v Kartum. Dolga pot skozi puščavo sem do Wadi Half e bi utrudila njihove kamele in težko bi ušii angleški posadki iz Wadi Haife, ki bi se s sjpočitimi živalmi pognala za njimi. To si tudi derviši sami dobro preračunajo in zato takih roparskih pohodov zadnje čase niti več ne poskušajo.”
“Na njihovi strah se ne smemo preveč zanesti,” je pripomnil Brown. “Nikar ne pozabi-
sekavajo ujetnikom desne roke. Tamle v kotu (jih je cel kup —same odsekane roke—!” Strašno —1” je vzkliknila gospodična Adams. “Hvala Bogu, da ne živimo več v tistih časih!”
“He — 1" je malomarno dejal diplomat Brown. “Ni mnogo razlike med nekdaj in med sedaj! Orient je še vedno orient. Prav nič ne dvomim, da živijo par milj od nas krvoločni ljudje, ki —
(Dalje prihodnjič)
plesno veselico in sicer 5. februarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pete Srnikov orkester bo skrbel za poskočne polke in valčke, da se bo vsak naplesal po mili volji.
Pa nikar ne mislite, da bomo samo plesali, o kaj še, saj je znano, da imamo pri nas prvovrstne kuharice, ki nam bodo v kuhinji pripravile izvrsten in okusen prigrizek, da ne bo kdo od lakote omagal. In pri bari pa vam bodo postregli naši vrli natakarji z najboljšo kapljico.
Zato pa le pridite stari in mladi in boste videli, da se boste res prvovrstno zabavali. Na svidenje!
Anton Logar, član.
prva dva Slovenca v Canadi. Zelo smo jih bile vesele. Tu smo tudi izgubili prvi dve naši sestrici, ostale smo pa v udobnih tapeciranih vagonih še isti dan nadaljevale vožnjo mimo z lepimi jesenskimi barvami pobarvanih kanadskih gozdov in nasadov do St. Paula pri Montrealu, kamor smo po neprestani vožnji prišli šele v nedeljo poi-no zvečer. Tu nas je pa že čakala večja skupina Slovencev, samo vestni policisti z ravnateljem teh hotelov, kamor so nas namestili, na čelu so bili tako urni pri kontroli, da so naše znance za tisti večer odgnali, ne $a bi katera mogla kaj govoriti z njimi. Naslednji dan smo pa ves dan vasovali pa tudi zapeli so naši Slovenci tako lepo, da je bilo veselje. Zvečer so pa odšli spet vsak na svoje delo. Me smo še' par dni počivale, ker smo bile res utrujene od te dolge in naporne poti. Potem se je pa začelo najhujše, ko so eno ali drugo klicali in nam dali naslov, kam smo dodeljene. S tem se je začelo namreč razdeljevanje našega lepega prijateljstva in sožitja in prav tega smo se vse najbolj bale. Prva skupina je odšla že v sredo zjutraj. Niso nas pustili, da bi se še zjutraj poslovile od njih, ker so gotovo slutili, da bi to slovo trajalo tako dolgo, da bi odhajajoče še vlak zamudile. Samo tiho pa solznimi očmi smo si z rokami mahale v pozdrav. Tekom tega dne so bile pa tudi številke ostalih na črni tabli in so odšle nekatere že popoldne, ostale proti Torontu pa zvečer istega dne. (Dalje prihodnjič.;
MALI OGLASI
Avto naprodaj
1948 Ford Super De Lux, 2-door, radio, heater, pokrivala za sedeže. V najboljšem stanju; cena $1,550, nič davka. Pokličite IV 5380,
odvezali. Ko smo pa to videli,
so se začeli tudi nam malo ježiti lasje. Hvala Bogu, da smo tudi mimo te nevarnosti srečno prišli in smo noč v varstvu božjem prav mirno prespali.
Zadnje dni na ladji je izšel tudi list, za katerega je vsaka narodnost nekaj prispevala.
23. septembra smo imele Slovenke sestanek v ladijski čitalnici. Glavni namen sestanka je bi!, da smo tako še enkrat, pred-no smo se razkropile po Canadi, bile zbrane skupaj, še enkrat malo zapele in da smo se pogovorile, kako bi tudi v bodoče o-stale med seboj čimbolj poveza-Bilo je tudi par deklamacij
Soba se odda
Odda se opremljena soba poštenemu moškemu. Naslov izveste v upravi tega lista.
—<2or
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za 5 sob, dalje Roper peč, pralni stroj, G. E. električna ledenica. Se proda vse skupaj ali posamezno. Naslov: 1164 E. 74. St. tel. EN 0978.	—(19)
in recitacij in pa zapele smo' spet—najbrž zadnjič tako zbra-
Thomas Mutsy iz Anglije se pritožuje nad pasjo nehvaležnostjo. Sosedov pes ga je popadel in ugriznil. Da bi se ž njim pobratil, mu je nesel dru-Mrs. Mary Magley iz Los An-igi dan kos me3tti Pe3 je Vzel gelesa je šla na sodnijo po raz-:meg0_ ga sne(}el, .potem pa do-proko. Sodniku je potožila, da ^rotnika zopet popadel in ugri-je nenj mož obesil v spalnici sli- znil Morda kos ni bij dovolj
ke vseh svojih prejšnjih 4 žena
ONE H DAY
vlik.
VITAMIN CtfSttO
YOUR IUY WORD

»terete terete ••
Nate *m m* Ommhrn » «te»
-	-1 M C
aaate »tete Ifte* re«te te
trt-trsi rrr ttsaSA
»te* ■» »a* »"v—****** >**
fcrazassas
jB.T 3 -	- **
V angleških ječah so bile do 19. stoletja strahovite razmere. Nesnaga in smrad, bolezen in epidemija jeprevtladovalana debelo. Včasih so jetniki, ki so bi' li pripeljani na obravnavo, zanesli nalezljive bolezni celo v sodno dvorano. Tako je po sodnih obravnavah v oktobru 1760 v Londonu umrlo za tifusom 40 oseb, med .temi 6 porotnikov, trije odvetniki in štirje sodniki.

icfassssNc
aa* a at te te***te Osmm *■»
V francoskem Kamerunu, za-padna Afrika, živi pritlikavo zamorsko pleme. Ako se njih lovcem posreči ubiti slona, ga ne vlečejo domov, ampak preselijo svoje družžine v bližino ubite živali in tam žive toliko ča, dokler je kaij slonovega mesa.
Olje je pač tam, kjer ga najdete. — Neprestano iskanje za tem tako dobičkonosnem zemeljskem bogastvu zanese iskalce olja s “seismogaraphom" napravo, s katero zaslede ležišča olja pod zemlejsko površino) na najrazličnejše terene in pokrajine. Slika nam kaže iskalce olja v državi Texas, kjer so v snežnim zametom slične peščee sipine postavili nadvse občutljivi “seismograph,” blizu Mmatums, Texas. To so dekrci ah raziskovalci Shell oljne družbe.	__________
Ob pol osmih zjutraj 26. septembra smo zagledali suho zemljo. Vsi smo bili kot prenovljeni, živahni in veseli, čeprav je prav zadnjo noč ladjo kar močno premetavalo sem in tja. Pa je menda kmalu obenem z veseljem obšla vse tudi žalost, saj smo vse, kot takra{ v Genovi, tudi sedaj ponovno začutile, kako bridko je slovo od tega, kar nam je na svetu naj ljubše — dom — mati — domovina, naše lepe farne cerkve. Vse to bodo pravkar mejili ti ogromni nešteti valoyi z vso svojo temno strahoto. Pa kaj bi tožila, saj Bog hoče tako. Zato bomo po-gu.no, z jasno zavestjo, da je nami vse, kar nam je največji zaklad — dobri Bog — stopile na tla tujine. Bog nam pomagaj, da bomo znale vedno in povsod s ponosom nositi v srcu to, kar so nas naše ljube, dobre, slovenske matere učile in da bi zavest, da smo hčere varnega slovenskega naroda, nikdar ne obledela. To so bile v glavnem prošnje, u{>am, vseh nas Slovenk, ko smo se spet z novim korakom bližale našemu cilju. Pristali smo v Halifaksu. že tu v pristanišču sta nas pozdravila
RE-NU AUTO BODY CO.
Popravimo val avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in *
Welding.
. POZNIK
fenderje.
JOHN J. 1 GLenville 8836 182 East 152nd Strete
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61st ST.
TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
GOSTILNE NAPRODAJ V MILWAUKEE
1839 So. 5th Street — Gostilna z vso opremo, 5 sob. Dobro idoča obrt _ $19,500.00.
736 So. 3rd Sti -et. — Gostilna in stanovanjske sobe (rooming house). Dohodki za sobe nad $3000 letno. Vsa oprema in pohištvo. Cena $26,600.
338 So. 6th Street. — Gostilna in stanovanjske sobe. Trgovski in tovarniški okoliš. Kompletna oprema in pohištvo. Cena $26,000.00. Lastnik gre v pokoj.
1338 W. Scott Street — Gostilna in 4 družinska stanovanja. Garaža za 5 avtomobilov. Dobri dohodki. Cena $23,600.00.
S. J. CYBULSKI .
1227 W. Lincoln Avenue Milwaukee, Wis.
Tel.: Ml 5-3910 (vprašajte za Mr. Filut).
AHERlSKA DOMOVINA, JANUARY 27, 1949
te ga, mari ni tiip-top pobič? , Bohunc se nagne nato k Tira-Veš, Vid, jaz te bom kar tikala, vnu, ki sedi tu, kakor bi bil od-saj sva se tudi nekoč, čeprav več. “No, Traven, kako pa s Skrivaj. Veste, zahajal je k tabo? Sem slišal, da si le na-mojemu bratu, a menda le za- še] službo in še precej ugodno.” radi mene. No, no, Vid, nikar ( “Tako, začasno, stalnega ni tako ne zardevaj, saj zdaj se nič,” skomigne Traven, lahko pove. Ah, bila je kolo- ‘ISezonski delavec pač, od da-salna tista neumna, naivna lju-j nes do jujtri,” .pripomni Tro-bezen, ki nič ne terja in nič ha.
“Življenjski sistem je problem; kdor se zanj ne zanima, je ignorant ali pa degeneriranec. Evropa je vulkan, Azija mina, Afrika kruto dejstvo. V človeku je naraslo sovraštvo, pro-
ni prostor. Nu, zakaj ne. Sli so in se prerivali ob veseličnih pavilijonih, dokler ni pokazal Troha na neko zbrano omizje. Izpod temačnih kostanjev je prikazoval Vidu tu zbrane ne-
ti kateremu je celo dinamit kdanje šolske tovariše. V sre-brez moči. Kje je zlo, se vpra- di med njimi sedi odvetnik Bol-šamo, in od kod prihaja: Zlo je tar:, zraven njega bančni pro-v krvi in mesu, In, to je sadi- kurist Bohunc, na drug strani zem. Zlo je v lakomnosti, v gra-'njegova sestra Ema, ki je se-bežljdvosti. V krvi zatreti la-^daj Boltarjeva žena. Razlezla komnost.se pravi pripraviti se je kakor kaka županja. Si blagostanje človeku. Tudi me- zna privoščiti. Bolta,r ume prav je so (zdo na svetu; za meja- dobro ovijati praragrafe, toda mi se -poraja zavist se podpi- svoje Eme ne more uviti. Po-huje sovraštvo. Kadar bodojtem ste še zraven Bohunčeva padle meje in bo videl človek žena ter neka njena prijatelji-
v sočloveku brata tedaj bo šele nastopilo na svetu blagostanje. Dokler se to ne zgodi Vidim le Kresinje vzvišeno nad to nizkotno človeško grdobijo. Zato bi bilipo mojem edini izhod iz te zmede: beg na Kresinje.
Nato so trkali in pili. Toda Troha ni maral z Vidom obs-deti tu zato se je opravičil, češ da hoče Poljanca še malo pospremiti po sejmišču, da kam ne zabrede.
Ko sta odhajala, je rekel Troha Vidu: “Vidiš, Poljanec, to so modrosti Gadove peči. Tu marsikaj ugane, še tako zamotana zanka se tu razvozla. Ali Gadova peč nas ne bo rešila. — Glej, tamle prihaja Traven, saj ga poznaš?”
“Saj res, Traven! Oh, kako reven je videti!”
Troha pojasni Vidu, kakšen revež je Travdn. Škoda tega idealnega fanta, nima sreče, večji del je brez službe, le kdaj pa Jfltoj Dtaj..^aB»č.. .ždaj4A menda začasno pri neki .stavbni tvrdki pri sezonskemu delu. Medtem se Travnu približata, Troha mu predstavi Vida — in | prijatelja si sežeta v roko. Vid reče: “Draga duša, veseli me, da sem te našel. Če bi ne bilo nič zanimivega na velesejmu, že to nekaj velja, da sem našel svoje prijatelje. Lepo je v mestu, a tudi ne, kakor se pač vzame.”
Traven ju je povedel k ražnjičem in čevapčičem ter j u povabil na prigrizek. “Vzemita, prijatelja, kolikor je vama drago,” je rekel. “Vesta, mati so mi dali včeraj ključ skrinje in so rekli: pojdi in privošči si, kar ti srce poželi.”
Smejali so se. Ko so se podprli, so odšli dalje po sejmišču. Vid je venomer prigovarjal Travnu, naj si kaj izbere; po sili mu je Vid kupoval razne reči: naj si vzame za spomin!
Proti večeru, ko so bili že pošteno utrujeni, je predlagal Troha, naj bi krenili na veselič-
ca, ki se rada drži te družbe.
Troha vpraša Vida in Travna, ali bi morda ne prisedli kar k tej družbi? Nista bila proti. Zato so šli in s prerinili mimo polno zasedenih miz. Troha stopi naprej in prijazno pozdravi: “Z dovoljenjem, gospoda, ali bi smeli prisesti?”
“O, kar bliže,. Troha,” mu od vrne Boltar.
"Nisem sam,’’ pojasni Troha. “S prijateljem Travnom sva našla nekega redoljuba z dežele, ki ga morda poznate. Evo, Vid Poljanec, nekdanji naš sol-ski tovariš, danes gruntar na KreSinju.”
“Jo, Poljanec!” Vsa družba upre oči v Vida.
Boltar se nekoliko dvigne
ne daje, hihihi!”
Med splošnim smehom izrabi gospa Ida trenutek in vpraša Vida: “Ste pustili soprogo doma, gospod Poljanec?”
“Da, doma je ostala, šiva si poročno obleko.”
“Kako, ste še samec?” se začudi Ida.
“Da, sem še fant,” odvrne Vid.
Ida mu skrivaj stisne roko in šepne: "Ah, srečen človek!” Nekaj tega je ip|:'išlo na uho Bobuncu, zato reče: “0, če je še fant, ima tu besedo le gospodična Sonja. Morali se bosta presesti. Prosim.” (Ponudi cigaretno dozo Sonji in Idi.)
Sonja ugovarja: “Čemu bi se presedali? Z gospodom Poljancem se ibova že kako približala, saj ljubezen se najde celo v temi, kajne, gospod Poljanec?”
“Soglašam, gospodična Sonja, tudi brez leščerbe se najdemo, da je le dovolj simpatije,” odvrne Vid.
Toda gospa Ema se vmša: “Lej ga no pobiča, kam se mi odmika! Vpričo se mi hoče izneveriti. Toda nocoj si pod mojim zavetjem, da veš.”
Zadj se nagne k Vidu Boltar: “Kje si, Poljanec, praviš? Na Kresnem brdu? Sicer ne poznam tega kraja, toda gori imaš gotovo veliko veljavo, morda si clo župan.”
“O, župan, župan!” se zavzame omizje.
Boltar si otrne smotko in na-
“Imaš pač smolo.”
“Seveda smolo,” pritrdi Troha. ”Ti, Bohunc, bi ga lahko kam spravil, ko imaš moč.” , Bohunc skomigne z ramo: “Veš, to ni tako preprosto, ko se jih puli za vsako mesto sto.” “Pri taki stvari se brez pro-tekcije nič ne doseže,” modro razsodi Boltar. “A protkcija nekaj stane, denar ali prepričanje, hehehe.”
“O, seveda,” pritrdi Tro)ia.
mora imelti briljantne uhane, na oder. dragoceno zapestnico pa še dia-’ “Kolosalno!” reče Bohunc. dem, se razume. Viš', Traven,] “Imenitno!” reče Boltar.
‘Milostna gospa Protekcija Vse omizje se dvigne in gleda k Sonji: “Čakaj, 'Sonja, potlej
prideš ti na vrsto, le pripravi se!”
“Ah, ko ga bo že Ema dovolj izmučila!” .
“E, Poljanca ne uženete zlepa, on je korenina!” pripomni Boltar.
(Dalje prihodnjič)
“Ah, za bogove!” se namr-hočeš dobiti trajno dne Ida.
Bohunc zakliče: “Le daj ga, Ema 1 Presukaj ga, da bo pomnil velesejem!” Nato se obrne
to pokloni milostni gosp Pro-tekciji, če službo. Bohunc je tudi tako napravil; seveda, Bohunc je lahko.”
Gospa Ida se namrdne: “Ah, pustite to! Nimate nič drugega, saj smo vendar na velesejmu!”
Troiha ji pritrdi: “Kajpak smo, gospa Bohunčeva, a tudi gospe Protekciji pritiče prijazna beseda, ako smo dostojna družba.”
“Poglejmo rajši( kako se su-četa naša preljuba plesalca)” reče Bohunc.
Sonja se mu pridruži: “Mene tudi zanima.”
WM. J. KENNICK — INCOME TAX
6219 GLASS AVE„ ZADAJ
Uradne ure: Od 3 popoldne do 9 zvečer Ako želite priti ob kakšni drugi uri, pokličite telefo-nično EN 6499.
Urad bo odprt samo ta teden, oziroma od 24. januarja do 31. januarja.
Urad se odpre zopet 10. marca 1949.
n» miu c
lOU Sl. mr Si. CMr
VŠEČ VAM BO NOV URAD NATIONAL CITY NA FIVE POINTS!
Ako ste lokalni trgovec ali prebivalec tega naselja, vam bo všeč nov urad National City v tej okolici. Všeč vam bo, ker je priročen—všeč vam bo, ker vam nudi vsako bančno postrežbo, ki jo zahtevate. Pridite kmalu, ali boste?
Dovolj	parkiranje	za odjemalce
•	čekovni računi	•	Trgovska posojila
•	Hranilne vloge	•	Posojila na vknjižbo
•	Varnostne shrambe	°	Osebna posojila
• Tujezemska bankirska postrežba
Member Federal Deposit Insurance Corporation
THE
NATIONAL CITY BANK
--OF CLEVELAND--
“Sijajno! Dobrodošel v naši
sredi, dragi Poljanec, čeprav sijda“”u"«V4diš7^ijat’eij, rav tedaj grdo izneveril. jno prav prišel. Gori pri vas - Ije še mnogo nepreorane ledine, ~®'a' se ™ zt*i 'Tre*)a j° nujno
.. .	”, 7P preorati, razumeš, prijatelj,
nji nezvesti fant! HdnhihU Ah K ^ tj_
me še poznaš? Veš, prepozno, Lj ,	'a jaz ,prM recimo,
pozne.ie kdaj gor. Saj razu-
se nam Krepko mu stisne roko.
Nato mu stisne roko “Pozdravljen mi bodi,
prihajaš/
Na vlišti
je Bohutoe: “Po-
,	,	, .	meš, kdj hočem reči: volitve se
zdravljen, izgubljeni sin! Ali bližajo in zavzeti moramo tudi
■nam prinašaš zdravja in zvrhan Kresno brdo. Naš program bom
tako gori razvil. Na Kresnem brdu mora zoreti sama rumena pšenica!”
“Aha, Poljanec, pripravi se, rumena nevarnost se bliža!”
koš židena volje?”
“Mislim, da vam teh reči ne manjka,” reče Vid.
Bohunc vpraša svojo ženo: “Ida, ga poznaš?” Ida odkima,
zato, jo mož predstavi: “Glej, |pomni Troha. prijatelj Poljanec, tu je moja yid gg nasmehns. «Se ne bo.
soproga.	jim; Kresno brdo je daleč in vi-
Ida odloži cigareto, poda Vi- sck0i a smo ga že zorali.” du roko in ga živahno pogleda. Bo|tar moeno ipi0tegne smot.
Me veseli, reče ter odmakne ko in peče; ..Brez skrbi pri. stol poleg sebe.	j ate!j. Ni ga klanca, da bi ga
Bohunc mu predstavi še go- moj avto ne predihal.” spodično poleg sebe: “Glej, Po-] Xroha po siii zakašlja: ljanec, in tu je naša prijatelji- j“Khm, khm, posebno kadar gre, ca, gosjpodlfena Sonja, če si še recimo, za kake važne rumene samec, lahko prisedeš. Samo'zat]evj(ijne/> pazi, prijatelj, Sonja ima ne-j Gospa Ema zamahne z roko: vame oči. Če te nekoliko mo-,“2 rumeno nevarnostjo mi pa
Na j več ja zapestna ura na svetu. — To uro bi lahko nosil pa zapestju le 60 čevljev velik človek. Ura meri 8 palcev v širino in 12 palcev v dolžino in zavzame približnv za stc^jrulvadnih zapestnih ur prsotomine. Urar jo je delal dve Im in je cenjena na $25,000.
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR PO-ZABLJENE MATERE
V
Anna Čampa
ki Je nu za vedno zapustila dne 27. januarja 1941.
Snlvajte le sanje sladke,
V aemlji hladni, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, izprosite milost nam.
Žalujoči ostali
OTROCI.
Cleveland, O. 27. Januarja 1949.
čneje pogleda, ne najdeš več svojega Kresnega lb(r>da, ali kako se že imenuje.”
“E, bom pa leščeTbo prižgal,” se odreže Vid.
“Hehe, si slišal, Bohunc? Ali ti jo je zasolil!” Tako ga izzove Troha.
Vida spravljajo k Sonji, toda gosjpa Ema se upre:
“Ne, ne, prijatelj, boš pa že k meni sedel. Tako poceni te pa ne dam.”
Končno ga posadijo med Emo in Ido. Troha in Traven prisedeta na kraj mize, na kar reče Troha: “Na, vidiš, Pylja-nec, izidaj si prišel med prava dva trna. Pazi se!”
Ema mu brž \jpade v besedo: “Uh, privoščila bi mu, da bi se zbodel ob kolosalen trm saj j ima tako preveč krvi. Glej-
-AJVD HE WORST IS YET TO COME -in najhojš« šele pride
ne boste dvorjanili, smo na velesejmu. Pijmo gospoda da preženemo nevarnost!”
Vsa d|:užiba pritegne: “Tako je. Pijmo, na zdravje, na-zdar!”
Gospa Ema ,se obrne zdaj k Vidu: “Zdaj pa, preljubi moj zaklad, če ti je prav ali ne: s tabo bi rada'plesala.”
Vsa družba predlog odobrava, a Vid se obotavlja in reče v (zadregi: “Hm, znam plesati le po kresinjsko.”
Omizje znova odobrava, a Ema že vstaja in prime Vida za roko: “Nič zato, če mi tudi na nogo stepaš. Zalemu pobiču vse odpustim in za dobro vzamem. Kar pojdiva!”
Nič ne pomaga Vidu; med splošnim ploskanjem omkja' mora za njo na plesni oder. !
G. WHISKERS
Obuvalo za stari kraj!
Zdaj je ča>, da kupite ce v starem kraju, ker je zdaj zaloga še polna. Take vrste čevlje je težko dobiti, zato se požurit? zdaj in pridite k nam, da jih izberete.
trpežno obuvalo
Kupile jih zdaj!
Imamo izjemno veliko zalogo visokih čevljev za ženske, moške in otroke in tudi nizke čevlje z nizkimi petami s posebno močnimi podplati za težko delo in posebno široke. Vseh mer do 10.
Ne odlašajte, ako nameravate poslati čevlje v Evropo. Sedaj je čas, da to storite. Vse obuvalo za Evropo se prodaja po znižanih cenah.
MI VAM NATANČNO POVEMO, KAKŠNO MERO ČEVLJE MORATE KUPITI ZA STARI KRAJ, KER POZNAMO RAZLIKO MED TUKAJŠNJO IN EVROPSKO MERO.
V zalogi imamo tudi veliko izbiro robarjev, ki se prilegajo čevljem za Evropo.
MANDEL SHOE STORE
.6125 ST. CLAIR AVENUE
(Lauschetovo poslopje)
jiiiiiiiiiiiiimiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiitmiiiitiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiir
I Jos. Zel© in Sinovi.
POGREBNI ZAVOD
s Avtomobili ln bolniški vos redno ln ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni a najboljšo poetretbo.
“	(M2 ST. CtAn AVENUE	Tel: ENdleett USI
00 EL I N W O O D 8 K I UEAD:
452 E 15tnd STREET	Tek: (Vanhue ali