GLAS
LETO XXV. ŠT. 14 (1173) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 9. APRILA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Bizjak, koprski škof
A dvigni oko!
  remišljeval sem, kako bi slikovito predstavil
svoj pogled na sedanje burno in razburkano
dogajanje doma in po svetu, in na misel mi
je prišla ljubka pesmica našega mojstra
Župančiča Večer v pristanu. Naj se vam, dragi
bralci, ne zdi, da je dolgovezna in okorna, je
namreč zelo v redu takšna, kot je:
“Elektrika, plin, rdeči, zeleni signali –
kot bi se žonglerji s slepečimi noži igrali,
vse mešajo, mečejo semtertja jezera vali.
Kar parnik z lopatami ves ta nemir še vznemiri,
ugasne odsvit, spet plasne, v elipsah se širi,
z verigami zvonci, piščalke z rogovi v prepiri.
Naval na mostiče, pozdravi sprejema, slovesa,
in petje in vzkliki in tajna solza' iz očesa,
in dim in zastave – fantastična v vihri drevesa.
A dvigni oko: tam, po vsemirja dvori
Mirno' razstavljeni nebeški kori”.
Dva povsem različna pogleda na dva povsem ra-
zlična svetova. Kakor danes: pogled na zbegano
in zmedeno zemljo, na bučne plotune pogosto
tudi nasprotujočih si podatkov in mnenj in
ocen in napotkov in smernic in zapovedi in pre-
povedi na eni strani – in pogled na spokojno
zvezdnato nebo in “mirno' razstavljene ne-
beške kore” na drugi strani …
In vsem je dobro znano, kdo prebiva nad temi
“nebeškimi kori”: “On, ki sredi silnega viharja
mirno spi na barki” (Mr 4,35-41). “On, ki na
barki prestrašenih mornarjev pošilja trden spa-
nec svojemu preroku Jonu” (Jon 1,5). On, “ki
ne pusti, da omahne tvoja noga, ki kot tvoj va-
ruh ne zadremlje. Glej, ne zaspi in ne zadremlje,
varuh Izraelov”!  (Ps 121,3-4).
Zato se v tem velikonočnem času s še večjo vne-
mo obračamo na Gospoda in ga prosimo z bese-
dami apostola Pavla: “Naj nam Bog našega Go-
spoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, da' duha
modrosti in razodetja, da bi ga spoznali, in
našemu srcu razsvetljene oči, da bi vedeli,
kakšno je upanje, v katero nas je poklical,
kakšno bogastvo veličastne njegove dediščine
pri svetih”!  (Ef 1,17-18).
Bratje in sestre! Vsem želim globoko doživetje
in radostno izkustvo vstajenja našega Gospoda
in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor kliče apostol
Pavel: “Vzdrami se, ki spiš, in vstani od mrtvih
in razsvetlil te bo Kristus”!  (Ef 5,14). Kakor se
naše telo vsako jutro prebudi in zakoraka v nov
dan, tako naj se, morda po dolgem času, za Veli-
ko noč prebudi naš duh in se požene v prihod-
nost, v bližnjo in daljno prihodnost, novim bo-
jem in novim zmagam naproti. Gospod nas va-
bi: “Jaz sem svet premagal”!  (Jn 16,33).
P
www.noviglas.eu
Ministrica
Objavljamo
velikonočno
voščilo, ki ga je
poslala
ministrica dr.
Helena Jaklitsch
za naše bralce 2
Duhovnik in pedagog
Po tej krizi bomo
vsi drugačni, trdi
p. Silvo Šinkovec
v pogovoru o
Veliki noči in
osebnih odnosih
v času pandemije 3
Vinogradnik
Gianni Mania'
iz Števerjana o
svoji navezanosti
na zemljo,
stekleničenju in
dostavi
vina na dom 6
Izobraženec in publicist
Predsednik DSI
Sergij Pahor o
odpovedanih
dejavnostih
društva in
posledicah krize
za našo skupnost 17
Ob Veliki noči v tem preizkušenj polnem letu vsem
bralkam in bralcem iz srca želimo, da bi bilo Kristusovo
vstajenje neusahljiv vir novega življenja!
Nikolaj Mašuk in Maša Bersan Mašuk, Vstali Jezus, vojaki, angeli, odrešenje v cerkvi v Šentilju, Slovenske gorice. Foto Ivo Žajdela
Svet okrog nas9. aprila 20202
Povejmo na glas
Vstajenje premaga
vsakršno zlo
V času, ko je še nepojasnjena
bolezen prekrila svet na vseh
straneh neba in kot teman
oblak legla na prav vse ljudi,
na vsakega od nas, je zadobilo
vstajenje nov pomen. Vstajen-
je kot luč vseh luči, kot svetlo-
ba, ki je ni mogoče prekriti z
nikakršno temo, pa če je ta še
tako grozeča. Saj luč, ki je
močnejša od same smrti, pre-
maga vse druge stiske in
vsakršen obup in se dvigne
nad brezštevilne obraze teme,
ki nam vsi po vrsti hočejo za-
dati zlo. A luč, ki jo vstajenje
ljubeče podarja, utripa in živi
že več kot dva tisoč let in tudi
danes odganja proč vse, kar
nas navdaja s tesnobo in
trpljenjem, s strahom, ne-
močjo, in to z zlim namenom,
da se ne bi mogli boriti s
težavami in bi jim podlegli in
bili ponižani v boleč poraz.
Vstajenje je torej največje do-
bro, ki sploh obstaja, daje nam
pogum, da zlu pogledamo v
oči in nas usodno ne zajame
negotovost pred hudimi preiz-
kušnjami, danes pred tisto, ki
nas je zaobjela na vseh celinah
in je po naravi tudi smrtna.
Vstajenje pa daje moč, ki niko-
li ne omaga, saj v človeku od-
krije tisto luč, ki zanesljivo naj-
de varno pot, za katero se je
zdelo, da sploh več ne obstaja.
In ta moč je v presenetljivo le-
pem prepoznanju, da je za nas
dobro, da se strnemo, ko nam
je najtežje, da stopimo drug do
drugega, da bi teža osame ne
bila neznosna in bi se nam raz-
krila resnica, kako smo v glo-
bini duše vsi eno in med seboj
enaki in s tem povezani, ko
nam je najhuje. Tako nam
vstajenje na stežaj odpre oči,
da smo nepremagljivi, kadar
smo vsi skupaj, in da ta rešitev
izhaja iz dobrega v nas. Dobro
v nas je, ki želi združiti vse
naše poti, dobro v nas nam da-
je vedeti, da je izhod iz vseh
stisk in vsakršnih tesnob blagi
nasvet svetlobe, da sebe
rešimo, ko rešimo še druge, in
ti se rešijo, ko se dobrohotno
sklonijo nad nas. In s to ve-
ličastno kretnjo vstajenje uniči
smrt, in ko premaga smrt, pre-
maga zlo, ki hoče pokončati
dobro, zlo, ki hoče zasejati ne-
vero v človeka, nevero v Božjo
dobroto in zanetiti v ljudeh so-
vraštvo, mržnjo, prepir nasilja,
spopadov, vojn in v srca vtisni-
ti strup večvrednosti in njeno
željo povzpeti se nad vse dru-
ge, ki hoče vsem vtisniti strup
ukazovanja in oblastništva, ki
jemlje si pravico, da podreja
vse, ki proglaša jih za man-
jvredne. Vstajenje pa je od zla
močnejše, in to neskončno, saj
prinaša luč smisla in odrešitve,
prinaša svetu in vsem ljudem
blagohotni mir, mir, kraljestvo
razumevanja in prijateljevanja,
kraljestvo srečnega življenja in
sočutja za vse in med vsemi,
ko vsi skrbijo za vse druge in ti
drugi skrb stotero vračajo. Ta-
ko zasijejo obzorja obljubljene
dežele, ki je pokrajina ljubezni
in njeno prebivališče, ki je iz-
polnitev stoletnih in tisočlet-
nih sanj in pričakovanj, da bo-
mo vendar dočakali prihod
pomirjenosti in le srečnega
življenja vseh z vsemi in za vse.
In to vstajenje nas dviga in s
svetlobo prepričuje, naj bomo
z vero vanj bolj skupaj kot kdaj
koli prej, in bomo premagali
tudi to današnjo stisko, ki je s
temnim pajčolanom ves svet
in vse nas prekrila.
Janez Povše
ZVEZA SLOVENSKE
KATOLIŠKE PROSVETE
želi včlanjenim 
društvom, 
pevskim 
zborom in 
organizacijam 
kakor tudi 
vsem, 
ki njeno delo 
podpirajo 
in spremljajo, 
vesele 
velikonočne 
praznike.
DRUŠTVO ARS,
ki Vas bo tudi v prihodnje osrečilo 
z odličnimi razstavami naših umetnikov,
Vam vošči vesele 
velikonočne praznike!
ZDRUŽENJE 
CERKVENIH 
PEVSKIH 
ZBOROV
vošči 
vesele velikonočne
praznike cerkvenim
pevcem, pevovodjem,
organistom in 
vsem ljubiteljem 
zborovskega petja
voščita vsem bralcem 
mirne velikonočne praznike,
polne vere, upanja in ljubezni
SLOVENSKA PROSVETA 
in založba MLADIKA
Dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence
izven meja Slovenije
Voščilo
   ragi rojaki,
pred nami je
praznični čas,
čas skrivnosti, znotraj kate-
rega je razpon od največjega
trpljenja do največje svetlo-
be. V teh skrivnostih je
ključ, s katerim lažje dou-
memo tudi vse trpljenje, ki
zadeva človeški rod – v
preizkušnji epidemije še po-
sebej.
Na tem ozadju lahko bolj
iskreno pogledamo na svoje
življenje in tudi na življenje
naše slovenske skupnosti.
Marsikaj lahko napravimo,
ko so običajne obveznosti
okrnjene - pri čemer imej-
mo v mislih tudi skrb za slo-
venski jezik in to, kaj lahko
naši skupnosti dobrega pri-
spevamo. To bodo naše naj-
boljše možnosti za čas, ko ta
svetovni »veliki teden« mi-
ne.
V tem smislu s skrbjo in naj-
boljšimi željami mislim na
vse vas in vam kljub izred-
nim okoliščinam voščim le-
po obhajanje velikonočnih
praznikov”!
“D
Aktualno 9. aprila 2020 3
  Pater Silvo Šinkovec  
Mogoče bomo zdaj bolje razumeli Prešerna
POGOVOR 
  ater Silvo Šinkovec se je ro-
dil v Šentjerneju na Dolen-
jskem; kot duhovnik je
služboval v cerkvi sv. Jožefa v Lju-
bljani. Izkazal se je v medijih in
na seminarjih kot defektolog, fi-
lozof, teolog, psiholog in peda-
gog. Bil je vzgojitelj, duhovni asi-
stent Skupnosti krščanskega
življenja, šolski svetovalni delavec
na ŠKG, rektor cerkve sv. Jožefa v
Ljubljani in soustvarjalec Duhov-
nega središča sv. Jožefa. Vodi du-
hovne vaje in uvajanje v medita-
cijo, mnoge spremlja na duhovni
poti. S predavanji in terapevtski-
mi pogovori pomaga ljudem pri
osebni rasti. Od leta 1995 vodi
šole za starše. Je duhovni asistent
Društva katoliških pedagogov
Slovenije, urednik revije Vzgoja
in od 2011 direktor Inštituta Fran-
ca Pedička. Leta 2005 je prejel
Slomškovo priznanje in priznanje
Andragoškega centra Slovenije.
Zadnja leta poslušalci radia
Ognjišče radi poslušajo tudi nje-
gove radijske kateheze.
Kako se počuti duhovnik v
času koronavirusa, ko ni več li-
turgičnih obredov v cerkvah in
ko so vsi stiki z verniki odreza-
ni? Kako vi preživljate dneve?
Prišel je čas omejitve stikov, gi-
banja, prepovedi. To, da lahko ho-
dijo ljudje k sveti maši, je zelo po-
seben čas. Sicer svete maše du-
hovniki darujemo. Toda zdaj smo
sami. Zdaj se počutimo kot kartu-
zijani. Duhovniki prihajajo vsak
večer, vsako noč ob 23.30 v cer-
kev in tam molijo, sredi noči, brez
prisotnosti ljudi, vernikov. Sami
mašujejo tudi zjutraj ob 7. uri.
Čisti samotarji so in skupaj so-
mašujejo. Zdaj z novim dekretom
smo duhovniki dobili prepoved
somaševanja. Vsak mašuje sam.
Bogu hvala, da lahko še mašuje-
mo. Maša je neprecenljiv zaklad
za tistega, ki se je udeleži, in za
duhovnika, ki jo daruje, in za ves
kraj, kjer se maša daruje. Ni prije-
ten občutek, ko sem sam v veliki
cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Dan
za dnem. Ko sem prve dni raz-
mišljal, kako bo to šlo, me je pri-
jatelj naučil, kako se sveta maša
lahko prenaša po Facebooku. Od
15. marca naprej vsak večer pre-
našam sveto mašo po tem medi-
ju. In zgodil se je mali čudež. Vsak
večer je več ljudi pri sveti maši.
Kako so navdušeni. Všečkajo, ko-
mentirajo. Nekateri globoko
doživljajo mašo, tudi če niso fi-
zično navzoči. To me opogumlja.
Včasih prav navdušuje. Vsak
večer molimo za vse okužene z vi-
rusom, za vse zdravstvene delavce
in druge, ki se trudijo za zajezitev
pandemije, in za vse pokojne. Za
pokojne bomo morali še več mo-
liti. Te duše odhajajo nenadoma,
mnoge nepripravljene. To je zdaj
naša prioritetna pastoralna nalo-
ga. Upam, da je ta prva izkušnja
vsaj malo v smeri želje papeža
Frančiška, ki nas je pozval, naj bo
odziv na pandemijo molitev po
vsem svetu.
Kako ljudje v Sloveniji reagira-
jo na epidemijo? Panično?
Umirjeno?
Epidemija je nekaj povsem nove-
P ga. Od druge svetovne vojne dozdaj nismo imeli takega kriznegadogodka. Neko podobnost so
ljudje doživljali z vojno za osamo-
svojitev. Takrat je bila prepoved
gibanja, takrat je deloval krizni
štab, takrat so bile vsak dan ti-
skovne konference s poročili z bo-
jišč. Toda tisto je trajalo dva ted-
na. To zdaj traja že več in ni videti
konca. Prve dni so bili ljudje
začudeni. Najprej niso mogli ver-
jeti, kaj se dogaja. Potem so spre-
jeli dejstvo, da ni več gibanja, da
ni šole, vrtca... Da so cerkve po
večini zaprte. Hitro so tekli v trgo-
vine in nakupili rezervno hrano
in drugo potrebno. Potem so ne-
kaj dni malo uživali v zatišju, na
mini počitnicah. Tako se je zdelo.
Zdaj je ta faza mimo. Zdaj odkri-
vajo resnične stvari. Ljudje so ve-
liko doma, v zaprtem prostoru.
Nekateri so ponovno odkrili svo-
jo družino, lepoto družinskega
življenja, bivanja skupaj. Nekateri
starši so “odkrili” svoje otroke in
otroci svoje starše. Lepo jim je, ker
so lahko veliko skupaj. Ustvarjajo,
se pogovarjajo. Marsikje tudi mo-
lijo. Drugje pa, kjer odnosi že dol-
go niso urejeni, zdaj trpijo. Biti
skupaj, ko odnosi škripajo, ko se
razpoke pokažejo v vsej svoji glo-
bini, ni lahko. V takih oko-
liščinah, z dodatnim strahom
pred okužbo, z manj zaslužka se
stopnjujeta nezadovoljstvo in tudi
napadalnost.
Pred kratkim ste dobili novo
vlado. Katere najpomem-
bnejše ukrepe je sprejela? V so-
cialnih medijih je tudi slišati
veliko kritike do vodilnih poli-
tikov.
V Sloveniji nismo nikoli zadovol-
jni z vlado, naj bo katera koli. Po
30 letih se še nismo navadili, da
je vsaka vlada naša vlada, da vsa-
ko vlado mi izvolimo. Če vlada
ne deluje dobro, je pač treba raz-
misliti, kdo jo je izvolil in zakaj
in kaj lahko volivec spremeni, ko
je za to čas. Po drugi strani pa je
nova vlada dobila po prvih razi-
skavah javnega mnenja veliko
podporo. Nad pričakovanji. To
pomeni, da vendar uživa večjo
podporo, kot kažejo mediji. Ljud-
je cenijo, da se je vlada v krizi hi-
tro obrnila, zajezila gibanje, ome-
jila širjenje okužbe. To se zdaj
pozna, epidemija se ni preveč
razširila. Tudi pri nabavi potreb-
nega sanitetnega materiala je po-
hitela, poskrbela za nekaj social-
nih pomoči najbolj potrebnim,
na primer upokojencem. Dobro
je, da je že ukrepala pri pomoči
podjetjem, ki bodo zelo trpela
škodo. Zdi se, da je vlada hitro
doumela svoje poslanstvo v tem
kriznem času. Ker ne vemo še, ka-
ko se bo epidemija razvijala, je tu-
di težko ocenjevati, kaj je zdaj do-
bro in kaj ne. Zdi se pa, po podat-
kih, ki jih imamo, da se je vlada
dobro znašla, ko je morala takoj
ukrepati.
Kako spremljajo verniki mašo
po spletu? Ali jih je veliko? Ali
se odzivajo?
Kot sem omenil, sem se sam od-
pravil na Facebook maševat. Tako
so storili mnogi duhovniki. Učili
smo se drug od drugega. Veliko
ljudi spremlja mašo papeža
Frančiška, nekateri so ga šele zdaj
odkrili. Zelo so z njim zadovoljni.
Veseli so, da so ga odkrili in da ga
lahko spremljajo. Vsak dan mašo
prenašam po Facebooku in sem
od prvega dne presenečen, koliko
ljudi spremlja sveto mašo in tudi
molitev po njej. V cerkvi nikoli ni
toliko ljudi pri sveti maši ob de-
lavnikih. Predvsem sem vesel, da
se je oblikovalo nevidno občestvo
molivcev. Čudovita je tudi pesem,
ki jo je napisala pred mnogimi le-
ti s. Elizabeta Kremžar, uršulinka,
in jo večkrat prebiram. Redovni-
ca, ki ni mogla k sveti maši, prosi
svojega angela varuha, naj stopi
na njeno mesto v cerkvi in name-
sto nje prinese njene prošnje na
oltar, naj časti Kristusa pri povz-
digovanju, prosi za duše v vicah
in ji prinese blagoslov obhajila.
Res lepa pesem, ravno prava za ta
čas. Odkrivamo sveto mašo v nje-
nih mnogih odtenkih. Nekdo je
prvi dan ukrepov prepovedi gi-
banja rekel: “Zdaj bomo šele od-
krili pomen in vrednost svete
maše. Ko nečesa nimaš, šele veš,
koliko ti to pomeni”.
Kaj pa starejši in bolniki, ki ni-
majo priložnosti se povezati po
spletu?
Nekaterim to omogočijo otroci ali
vnuki. Na primer, ker mnogi sta-
rejši niso bili na Facebooku, so se
zdaj prijavili. Prosili so tiste, ki se
znajo priključiti, da so jih vključili
v dogajanje. Tako vidimo, da so-
dobni mediji niso po svoji naravi
ne dobri ne slabi, ampak sredstva,
od nas pa je odvisno, za katere
vsebine jih uporabimo. Zavedam
pa se, da mnogi starejši žal nima-
jo te možnosti. In ostajajo sami,
osamljeni. Nekateri prav v strahu.
Lepo je, da se mnogi prostovoljci
javljajo in takim ljudem pomaga-
jo prinesti kaj iz trgovine ali kaj
drugega. Vsekakor, ne glede na
starost, pa moram poudariti, da
gre za veliko osiromašenje. Biti
pri sveti maši prisoten je povsem
nekaj drugega, kot biti prisoten
samo po ekranu. Prejeti sveto
obhajilo je neprecenljive vredno-
sti. To manjka mnogim. To pove-
do vsak dan. Mnogi pogrešajo
vstop v cerkev, v svet prostor, v
posvečen prostor. Mnogi se doma
ne morejo zbrati, ker so tam
mnogi moteči dejavniki. Mnogi
pogrešajo bližino duhovnika,
bližino skupnosti. Mnogi čutijo
praznino, ker ni zakramentov,
milosti zakramentov pogrešajo.
Mogoče bodo tudi velikonočni
obredi odpadli. Kaj pravite?
Imate kaj drugega na progra-
mu?
Škofje so že dali navodila za praz-
novanje velikonočnih obredov.
Sami bomo. V praznih cerkvah.
To bo žalostno. Ljudje bodo oro-
pani za blagoslov zelenja, za bla-
goslov jedi. Za bogato bogoslužje.
Tudi mi bomo prikrajšani, saj bo-
do obredi potekali v oskubljeni
obliki. Tako izpraznjenih cerkva
zgodovina še ni videla. Tudi v
času vojne ne. Cerkev bi se mora-
la bolje organizirati, spodbujati k
več molitve. Biti velikodušna s
podeljevanjem zakramentov. Mo-
goče bomo vrednost in pomen
zakramentov, milosti, ki jih zakra-
menti in bogoslužje prinašajo,
šele zdaj odkrili. Najprej mi, du-
hovniki, pa tudi laiki. Za veliki te-
den pripravljam duhovno obno-
vo. Vsak dan ob 9. uri bom imel
duhovno branje, brali bomo knji-
go Ramona Cueja Moj polomlje-
ni Kristus. Zdi se mi, da bo prava
spodbuda za pogovor s Kristu-
som, šola molitve, šola pogovora
z Jezusom. Priložnost odkrivanja
skrivnosti trpljenja in božjega od-
puščanja, božje ljubezni, odkri-
vanja, kako se vera spreminja v
življenje. In spoznanja, kako osta-
jamo lahko zaprti v svoj navajeni
religiozni svet, mnogokrat steri-
len. To zgodbo prebiram vsako le-
to, včasih z več skupinami. Vsak
večer bom prenašal preko Face-
booka bogoslužje svetega tridnev-
ja. Vsaj nekaterim bom omogočil,
da bodo “zraven”. Želim si, da bi
v času, ko je nebo najbolj široko
odprto, teklo na to zemljo čim
več milosti. V odrešenje.
Imeli ste veliko seminarjev in
tudi veliko ste pisali o čustvih.
V teh dneh, ko so ljudje zaprti
v stanovanjih in se bojijo bo-
lezni, se veča nezaupljivost. Ka-
ko vse to deluje na naše
družbeno življenje? Ali bo to
pustilo posledice v prihodno-
sti?
Že dolga leta sodelujem pri
Društvu Samarijan, klic v stiski.
Tam se dnevno srečujejo s samo-
to, osamljenostjo, strahom, jezo,
žalostjo, krivdo, ljubosumjem, te-
snobo mnogih ljudi. Ko človek ne
zmore obvladovati svojih nepri-
jetnih čustev, postaja vedno bolj
tesnoben. Psihična kronična te-
snobna stanja lahko porajajo tudi
psihosomatska obolenja. V tem
času je takih posameznikov mno-
go več; to je povezano z novo zu-
nanjo grožnjo, virusom, bolezni-
jo, izgubo prihodka, izgubo so-
cialnega stika. Če k temu dodamo
še slabo duhovno stanje, to, da
mnogi že leta in leta ne blagosla-
vljajo svojih stanovanj, svojega
delovnega mesta, da mnogi že
dolgo ne prejemajo zakramentov,
da mnogi ne molijo več, so še
mnogo bolj ranljivi. Fizična
grožnja okužbe, psihična tesnob-
na stanja, socialna šibka mreža in
duhovna plitvina so odlični po-
goji, da se virus, fizični in duhov-
ni, hitro širi. Posledice so hude,
če človek ne reagira pravočasno.
Zato vse spodbujam, da najprej
reagirajo duhovno. Da redno bla-
goslavljajo svoj dom, da redno
molijo in izgovarjajo svete bese-
de, da se odprejo zakramentom
in božji besedi, da se duhovno
okrepijo. Potem bo tudi na vseh
drugih področjih mnogo lažje. To
velja tudi za čas ali, bolje, poseb-
no še za čas pandemije. Pretreslji-
vo je bilo videti papeža Frančiška,
ki je molil sam na Trgu sv. Petra,
pred Marijino podobo in Križem,
obe podobi sta Rimljanom že
služili za odvrnitev kuge. Kako se
kar ni mogel ločiti od njiju! Tam
je stal in srčno prosil za Rim in za
ves svet. To je zgled vere. Prej ko
se bo svet zbudil duhovno, hitreje
se bo epidemija polegla in manj
bo posledic, fizičnih, psihičnih,
socialnih in ekonomskih. O tem
sem trdno prepričan.
V teh dneh je veliko ljudi do-
ma na socialnih omrežjih, ven-
dar mislim, da to ni odstranilo
čuta samote in negoto-
vosti, ki nas obdaja.
Te dni nas sodobne apa-
rature, mobiteli,
računalniki, televizija,
radio rešujejo. Šola lah-
ko poteka, delo na dal-
javo lahko poteka, maše
lahko potekajo. Toda to
seveda ni “normalno”
življenje. To je le za pre-
hodno obdobje. Človek
rabi človeka, oseben
stik. Samo v osebnem
stiku teče živa komuni-
kacija. Dokler imamo
tak stik, je tudi nadome-
stni, po telefonu, dober
podaljšek takega stika.
Ko pa izgubimo osebni
stik, ga nobena naprava
ne more nadomestiti ali
ustvariti. Sicer ustvarja-
jo stike, toda drugačne
narave. Nežne materine roke no-
ben računalnik z vsemi programi
ne bo nadomestil otrokom. Člo-
vek v osami trpi. Samota je sicer
dobrodošla, ima veliko vrednost.
Biti sam in tiho je iskana vrednost
puščavnikov in vseh ustvarjalnih
in duhovnih ljudi. Toda, to je
želena, iskana, svobodna
odločitev. Prisiljena samota pa ne
postane polna in ustvarjalna pot
duha, ampak postaja gluha samo-
ta, ki vodi v osamljenost in oto-
pelost. Vsekakor, pa imamo zdaj
vsi priložnost, da odkrijemo v da-
nih okoliščinah tudi plodno
tišino, ustvarjalno samoto, ki nas
očisti, prenovi, resetira, opogumi,
na novo naravna, omogoči, da
vstopimo v skrito kamrico srca.
Mogoče bo to za koga prvič. Sti-
ska je vedno tudi priložnost.
Vi ste tudi terapevt in imate ve-
liko stikov, pogovorov z ljud-
mi. Kako počenjate to v teh
dneh koronavirusa?
Seminarje smo odpovedali. Za
medicinske sestre, za učitelje, za
osebno rast. Odpovedane so sku-
pina za duhovno branje in druge
oblike srečevanj. Odpovedani so
osebni pogovori. Zdaj je priročno
sredstvo telefon. Po telefonu se
slišim z osebami, ki prihajajo si-
cer na pogovor. Ni isto, je pa vred-
no nadaljevanje pogovorov, ki
smo jih že imeli. Prihajajo pa tudi
novi ljudje, kličejo, pišejo. Žal,
vsem ne morem odgovoriti, ne
po mailu ne po sms-ju ne po wi-
berju ne po skaypu ne na Face-
booku... Kljub karanteni in odpo-
vedanim dejavnostim je čas še
vedno omejen. Čutim pa stisko.
Rad bi bil blizu vsakemu, ki me
išče. Najbolj se čutim blizu vsem
pri večerni sveti maši in večerni
molitvi. Molitev nas vse poveže.
Mnogi tam najdejo tolažbo in
moč.
Tudi šole so zaprte. Kako pote-
kajo poučevanje in stiki po
spletu?
Vrtci in šole so zaprti. Člani
Društva katoliških pedagogov
smo izvedli letno skupščino kore-
spondenčno, sveto mašo pa smo
prenašali po Facebooku in nago-
vor predsednice tudi. Odpovedali
smo mnoga srečanja, predavanja,
sestanke. Učimo se komunicirati
po medijih na daljavo. Mnogi
učitelji delajo polni delovni čas in
še več kot prej, da dajo razlago
učencem, da jim pošljejo domače
naloge, da jih potem pregledajo,
da odgovarjajo na mnoge maile
učencev. Nekateri učenci pridno
delajo domače naloge, mogoče še
bolj zavzeto kot prej, drugi to ra-
zumejo kot počitnice in bolj lena-
rijo. Nekateri otroci že močno po-
grešajo šolo, sošolce, učitelje.
Predvsem otroci iz neurejenih
družinskih razmer hrepenijo po
varnem okolju. Za mnoge take
otroke je šola varen prostor. Lepo
je pa videti, da so mnoge družine
to situacijo uporabile za skupno
bivanje, pogovor, učenje, povezo-
vanje. To je neprecenljive vredno-
sti. Za otroke in za starše.
Mislite, da bo ta epidemija
spremenila naša čustva in ne-
koliko vizijo sveta?
Ko so v Sloveniji uvedli krizne raz-
mere, razglasili epidemijo z vsemi
posledicami, je nekdo izjavil, da
ne gre za pravo pandemijo, da bo
to trajalo štirinajst dni in potem
bo spet vse po starem. Vendar svet
bo po pandemiji povsem dru-
gačen. Ta stavek sem si zapomnil,
ker se mi je zdel preroški. Nikoli
se še ni zgodilo, da ne bi vozili av-
tobusi, vlaki, letala. Da ljudje ne
bi mogli v cerkev. Nikoli. Če se je
zdaj to zgodilo, se je z razlogom.
Z namenom. Po tej krizi bomo vsi
drugačni. Nekateri bodo odkrili,
da ni nič samo po sebi umevno.
Če bi kdo pred nekaj tedni rekel,
da se bo vse to ustavilo, bi ga ime-
li za blazneža, sanjača. Vse to ima
svoje mesto v zgodovini. Svet se
je vrtel z neverjetno naglico. Sami
sebe nismo več dohajali. Nekaj ali
nekdo nas je ustavil/o. Veliko je
zdaj časa. Ljudje premišljujejo, se-
be doživljajo na nov način, druge
doživljajo drugače. Svoje delo vi-
dijo v novi luči. Mnogi, ki so do
zdaj veliko molili, zdaj molijo še
več. Še bolj cenijo svojo vero in
svoje prepričanje o moči molitve.
Mnogi vero šele zdaj odkrivajo.
Odkrivajo druge, ki zares molijo.
Ni več staromodno moliti. Posta-
ja nekaj sodobnega in potrebne-
ga. Nekaj, kar prinaša upanje. Ne-
kateri se zdaj soočajo s svojo re-
sničnostjo, praznoto. Begajoče
življenje več ne prekriva resnične-
ga notranjega čutenja. Marsikje se
zdaj kaže, da je v globini srca kar
prazno, puščavsko. Nekateri pa se
niti ne upajo soočiti s seboj. Pri
takih osebah bomo priča velikim
stiskam, tesnobnim razpoložen-
jem, želji po hitrem izhodu. Veli-
ko jeze. Tema ni samo v oko-
liščinah življenja, je tudi v člove-
ku. Ta je huda. Upam, da bomo
še poslušali papeža Frančiška. To-
liko preroških besed je že izrekel.
Te dni pomenljivo misel: vsi smo
v istem čolnu. Vse mora skrbeti
za usodo vseh. Smo ena velika
družina. Kristjani smo še bolj po-
klicani, da smo sol in kvas. Da pri-
našamo svetost. Da smo molivci,
kot Abraham in Mojzes. Zase in
za svoje sodobnike. Pomoč priha-
ja od zgoraj. Mogoče bomo zdaj
bolje razumeli Prešerna in njego-
vo preroško pesnitev Krst pri Sa-
vici, v kateri nas uči, da je zemlja
kraj preizkušenj, pravi Bog pa lju-
bezen, vsi pa smo bratje in sestre.
“De pravi Bog se kliče Bog ljubez-
ni, / de ljubi vse ljudi, svoje otro-
ke, / de zemlja, kjer vijó viharji
jezni, / je skušnje kraj, de so naš
dom visoke / nebesa, de trpljenje
in bolezni / z veseljam vred so dar
njegove roke, / de čudno k sebi
vod' otroke ljube, / de ne želi no-
benega pogube”.
Karlo Nanut
Človek rabi človeka, oseben stik. Samo v
osebnem stiku teče živa komunikacija.
Dokler imamo tak stik, je tudi nadomestni,
po telefonu, dober podaljšek takega stika.
Ko pa izgubimo osebni stik, ga nobena
naprava ne more nadomestiti ali ustvariti.
Rad bi bil blizu
vsakemu, ki me
išče. 
Kristjani in družba9. aprila 20204
  sak človek prinese na svet
veliko dobrega, pečat Bo-
ga, pa tudi krhkost in na-
gnjenost k slabemu. To imamo že
v genih od prejšnjih rodov, k te-
mu dodasta svoj vpliv še okolje in
ne nazadnje tudi osebno
odločanje, ki marsikdaj izbira
lažje in tudi slabe poti. Zato od-
nos z Bogom ni samoumeven in
vera prav tako. Ne moremo se
polno uresničiti sami in v svoji
moči. Že brez človeške ljubezni ne
moremo živeti in se čustveno raz-
viti. Podobno je tudi s prisotno-
stjo Božje ljubezni, ki nam krepi
odločitve za dobro in zaustavi pri-
tiske slabega. V Božji ljubezni za-
jemajo človeške ljubezni, razvijejo
se kesanje, ponižnost, usmiljenje,
moč za nove začetke, potrpežlji-
vost, dobrohotnost, odpuščanje
… Na tem obzorju je vera temelj
za sprejemanje sebe, sveta in po-
vezavo z Bogom. Sveto pismo
poudarja, da smo bili odrešeni po
veri in smo stopili v domač, si-
novski odnos z Bogom.
Vera se pokaže ob preizkušnjah
Ob preizkušnjah, ki pridejo v
življenju, se pokaže, kako trdno je
naše zaupanje v Boga in nas pod-
pira v nadaljevanju boja, da po-
stanemo na koncu zmagoviti in
se prekalimo. Nihče si ne želi
težkih trenutkov, smrti, bolezni,
nesreč, padcev, epidemij, toda, ko
pridejo, moremo iti vanje s pogu-
mom in zaupanjem ali pa
kričimo, preklinjamo, se jezimo
na Boga ali celo izgubimo vsako
upanje. Ob novici, da so zboleli
za koronavirusom, so neredki po-
segli po nasilju in si vzeli življenje.
Verniki moremo v njih okrepiti
svojo vero. To velja za posamez-
nike, pa tudi za cele narode. Tako
je bilo v zgodovini in bo tudi v se-
danjosti. Nekdo je rekel, da se bo
po tej epidemiji vsaj v Španiji in
Italiji Bog preselil z nogometnih
stadionov nazaj v cerkve.
Preizkušnja vere
Vsaka preizkušnja je na neki
način tudi preizkušnja vere. Zdi
se nam, da je nekaj slabo in brez
pomena, vidimo hudobijo, ki se
V dviga proti nam, vendar more tu-di iz največje teme posvetiti upan-je in priti izhod. Sveti Peter nas
spodbuja: “Bodite tega veseli,
čeprav morate zdaj nekaj časa
trpeti v raznih preizkušnjah, da
bo preizkušenost vaše vere veljala
več kakor zlato, ki je min-
ljivo, pa se v ognju preiz-
kuša, vam v hvalo, slavo in
čast, ko se bo razodel Jezus
Kristus. 1 Pt 1,6-7
Sveti Jakob nas uči, kako
naj odgovorimo v preiz-
kušnjah: “Moji bratje, ka-
dar pridete v razne preiz-
kušnje, imejte to za čisto
veselje, saj spoznavate, da
preizkušenost vaše vere
ustvarja stanovitnost. Za
stanovitnost pa naj bo
značilno popolno delo, da
boste popolni in celoviti
in vam ne bo ničesar man-
jkalo”.  (Jak 1,2-4) Apostol
govori o tem, da so ra-
zlične preizkušnje v
našem življenju. Te se
spreminjajo, današnje
preizkušnje niso iste, kot
so jih imeli naši predniki.
Tudi v življenju posamez-
nika so v različnih obdob-
jih različne preizkušnje in
skušnjave. Toda vse imajo
skupno, da postavijo v kri-
zo naše življenje in srečo,
zato so neposredno povezane tu-
di z našo vero. Vera nam daje
moč, da se moremo boriti in
ohraniti svoje prepričanje. Mar-
sikdaj pride do misli, da bi odsto-
pili od poštenega boja in se naslo-
nili na greh, izdajo in nasilje ali
pa zbežali v umetni svet. Vera pri-
de v ospredje zlasti, ko ne vidimo
rešitve, zato je še toliko bolj po-
membno zaupanje v Boga.
Abraham je dolga leta pričakoval
otroka, naslednika, ki mu ga je
Bog obljubil. Toda ostal je trden v
veri v to Božjo obljubo in dočakal,
da se mu je v starosti rodil sin
Izak. Drugo tako preizkušnjo vere
je prenesel ob Božji zahtevi, naj
daruje sina edinorojenca. Čeprav
s težkim in zlomljenim srcem,
brez vsakega zunanjega
znamenja, je ubogal in bil
pripravljen žrtvovati tudi
največ, kar je imel, sina.
Bog od njega ni zahteval
konkretne uresničitve te-
ga dejanja, ampak, da je
to storil v svojem srcu. Zato je oče
vere. Pismo Hebrejcev gleda na to
žrtev v luči večnosti: “Mislil si je,
da more Bog tudi od mrtvih obu-
jati. Zato ga je – rečeno v prispo-
dobi – dobil nazaj od mrtvih”.
(Heb 11,19)
Tudi v Psalmih se srečujemo s
preizkušnjo vere. Tu se srečamo z
nočjo vere, ki je zelo huda preiz-
kušnja pri veri vsakega molivca.
Bog dopusti človeku, da se znajde
v temi in ne čuti njegove bližine.
Moli, vendar ne vidi odgovorov,
Bog, kot da je daleč in nem. To je
težka preizkušnja vere, ki se zgodi
še zlasti pri molivcih in mistikih,
ki so imeli globoke izkušnje Božje
bližine. Znana je noč vere pri Te-
reziji Avilski, Janezu od Križa, Ma-
teri Tereziji in drugih. Po tej preiz-
kušnji se prekali vera in postane
čisto zaupanje ter hvaležnost, tudi
če ne najde nikakršnega odgovora
in potrdila.
V Psalmu 13 se kralj David
sprašuje: “Doklej, Gospod, me
boš vedno pozabljal? Doklej boš
skrival svoje obličje pred mano?
Doklej bom moral dajati nasvete
v svoji duši, nositi bolečino v svo-
jem srcu dan za dnem? Doklej se
bo moj sovražnik povzdigoval
nad mano”?  (Ps 13,2-3) David se
je našel v veliki težavi, obrnil se
je k Bogu po pomoč, iskal je vsaj
kakšen znak njegove prisotnosti,
vendar ni našel odgovora. To je
bila huda preizkušnja njegove ve-
re, spraševal se je, ali ga je Bog po-
zabil, in to za vedno? Tu nas pre-
seneti Davidov od-
govor, potem ko je v
sebi premlel to
preizkušnjo. Odgo-
voril je z vsem pogu-
mom vere: “Jaz pa
zaupam v tvojo do-
broto, moje srce se
raduje, ker si me
rešil”.  (Ps 13,6) Še
vedno je videl pro-
bleme, težave, še
vedno ni bilo jasne-
ga izhoda, toda kljub
temu je ohranil vero
in zaupal Gospodu,
še zahvaljeval se mu
je. Njegov pogled se
ni ustavil pri sedan-
jem stanju, ampak je
na osnovi preteklih
izkušenj Božje do-
brote pogledal še na-
prej. Bil je uslišan po
preizkušnji.
Posebno preiz-
kušnjo vere srečamo
pri Jezusu na križu,
ko je v bolečini
kričal s Psalmistom:
“Moj Bog, moj Bog, zakaj si me
zapustil”?  (Mr 15,34) Naš
Odrešenik je moral iti skozi vse
temne noči in v svoji najgloblji
človeškosti prenesti krizo oddal-
jenosti od Boga. Brez čutenja
Božje bližine je zdržal to preiz-
kušnjo in se kot pravi vernik
izročil Očetu: “Oče, v tvoje roke
izročam svojega duha”.  (Lk
23,46) Prav s to zvestobo v temni
noči vere in izročitvijo Očetu smo
bili odrešeni.
Stanovitnost in modrost
Preizkušnje niso nikoli prijetne,
vendar so koristne, ker nas vzga-
jajo in krepijo našega duha ter pri-
našajo uspehe. Apostol Jakob po-
vezuje preizkušnjo s stanovitno-
stjo: “Saj spoznavate, da preiz-
kušenost vaše vere ustvarja stano-
vitnost.  (Jak 1,3) Preizkušnja rodi
stanovitnost in stanovitnost krepi
našo človeškost. Moramo biti
budni in stanovitni v okoliščinah,
ki jih ne predvidevamo. Preiz-
kušnja nas po stanovitnosti pre-
kali in utrdi naše zaupanje. Bese-
do stanovitnost moremo razume-
ti tudi v smislu potrpežljivosti, ne-
kateri jo razumejo kot vztrajnost,
budnost. Pomeni, da ostanejo sta-
novitni in vztrajni, kljub preiz-
kušnji. Pomembno je, ne odsto-
piti od namena, ampak nadalje-
vati poslanstvo kljub težavam, ki
se postavljajo na tej poti. Stano-
vitnost pomeni, da se odpravimo
na pot, ko je sonce in ko je
oblačno, da se ne prepustimo
čustvom in trenutnemu razpo-
loženju. Potrebna sta zemljevid in
kompas, da vemo, kam moramo
iti. Pri tem veliko pomeni mo-
drost, da presodimo, kdaj je prav,
da gremo, in kdaj je treba počaka-
ti. Včasih je bolje, da ostanemo
doma in gledamo visoke gore od
spodaj, kot da se podamo v nesta-
novitno vreme in slabe oko-
liščine. Sicer pa moramo odriniti
na pot in pri tem ne delati nepo-
trebnih obvozov. Bog nas kliče, da
ob težavah vstanemo in gremo
naprej.
Vsaka preizkušnja predstavlja na-
por in disciplino, zlasti pa zau-
panje vase, v druge in Boga. V njej
postanemo bolj odprti za Božjo
prisotnost, podporo in bližino.
Kakor fizične preizkušnje okrepi-
jo telo, podobno je tudi z našim
duhom. Vsaka odpoved, trpljenje
in napor krepijo našega duha. S
tem se okrepi in prečisti tudi naša
vera. Seveda se včasih zgodi tudi
obratno, ljudje s šibko vero ob
preizkušnji ne čutijo Božje bližine
in pomoči, zato ga preklinjajo ali
se še bolj oddaljijo od njega. Na
splošno nas preizkušnje okrepijo
in pomagajo, da gremo naprej z
večjo vedrino ter pogumom. Ob
tem boju postajamo modri, preiz-
kušeni, da življenje gledamo skozi
Božjo voljo. Sveti Jakob pravi: “Če
pa komu od vas manjka modrosti,
naj jo prosi od Boga, ki jo vsem
rad daje in ne sramoti – in dana
mu bo”.  (Jak 1,5) Apostol še do-
daja, naj prosi po veri, kajti, če je
kdo v dvomu, je “podoben mor-
skemu valu, ki ga veter dviga in
premetava”.  (Jak 1, 6) V pre-
našanju preizkušenj je potrebna
pamet, kar pomeni, da je naš um
usmerjen k cilju in boljši stvarno-
sti ali pa zgolj k življenju. Toda na-
por mora biti stvarno opravičen.
Pametnost končno pomeni gle-
dati na dogajanje skozi Boga in bi-
ti odprti za njegov blagoslov. Knji-
ga pregovorov pravi: “Strah Go-
spodov je začetek znanja, mo-
drost in vzgojo zaničujejo beda-
ki”.  (Prg 1,7) Pametnost in ve-
denje, ki ju izpostavljata Sveto
pismo in evangelij, ima marsikdaj
svet za nespamet in neumnost.
Toda v življenju se obrestujejo ti
pogledi in modrost. Mnogi ljudje
imajo veliko znanje, vendar niso
pametni, in ob preizkušnji klec-
nejo ali se povsem zlomijo. Vsa-
kodnevno premišljevanje Božje
besede pomaga pri srečevanju s
preizkušnjami in daje modre na-
potke, kako jih premagovati. Kaj
pomaga človeku, če si vse pridobi
na tem svetu, svoje življenje pa za-
pravi in izgubi večno srečo ter po-
veličanje?  (Mt 16,26)
Blagoslov in veselje
Apostol Jakob hvali vsakega, ki
prenese preizkušnjo: “Blagor člo-
veku, ki stanovitno prenaša preiz-
kušnjo, kajti ko bo postal preiz-
kušen, bo prejel venec življenja,
ki ga je Bog obljubil njim, kateri
ga ljubijo”.  (Jak 1,12) Blagor po-
meni vesel. S tem notranjim ve-
seljem, ki je Božji dar, se je mo-
goče boriti v preizkušnjah in iti
naprej, ko te minejo. Blagor tiste-
mu človeku, ki po preizkušnji gle-
da na Božje delovanje v svojem
življenju in po veri presoja doga-
janje. To je povsem drugačen pri-
stop k preizkušnjam, ki krepijo
našo vero in utrjujejo pozitiven
pogled v življenju. Predvsem je
pomembno, da preizkušnjo
izročimo v Božje roke in pri tem
ne zapademo v dvom laži, nega-
tivne misli, ki se nam lahko poja-
vijo. Božja resnica nas vedno drži
pokonci in z njo ne izgubljamo
nepotrebnih moči, da se ne
sprašujemo, ali bi se odločili za
boj ali ne. Prav resničen pogled
na stanje preizkušnje in njene po-
sledice nam pomaga k zmagovi-
temu premaganju preizkušnje.
Vsak bo ob koncu moral iti skozi
veliko preizkušnjo smrti. Zato so
različne preizkušnje koristna sred-
stva, da se usmerjamo proti naši
najvišji točki prehoda v večnost.
Pri vsem tem ne smemo zanema-
riti veselja, ki nastopi po prema-
gani preizkušnji. O tem sta nam
spregovorila apostol Jakob in Pe-
ter. Posebno dragocena je iz-
kušnja Jezusa po premaganih
skušnjavah, kakor jo je napisal
evangelist Matej: “Tedaj ga je hu-
dič pustil, in glej, angeli so pristo-
pili in mu stregli”.  (4,11) Po pre-
stani preizkušnji, ki je bila izboje-
vana v Gospodovem Duhu, na-
stopi nebeško veselje, nekaj bla-
gega in lepega. Kaj pomeni špor-
tniku, da dobro opravi
preizkušnjo, študentu in dijaku,
da konča maturo in izpite? Koliko
dni, ur žrtvovanja, discipline in
naporov je v tem delu? Mama, ki
prenaša težo nosečnosti, toda, ko
rodi otroka, so vse težave poza-
bljene. Rojstvo otroka je njeno ve-
selje. To veselje ni zaradi preiz-
kušnje, ampak zaradi uresničenja
poklicanosti. Zato se more veseli-
ti. To je velikonočno veselje, ki sije
iz vere, ker je po preizkušnji
trpljenja in križa Gospod vstal od
mrtvih in posvetil naše križe in
boje. V tem je upanje nezlomljivo
in svetloba ljubezni nikoli ne zai-
de.
Primož Krečič
Oj, harfa, pojva!
Naš Človek-Bog-Ljubezen vstal je iz groba:
oj, harfa moja, pojva Mu v radost!
Zgubila je oblast nad svetom Zloba -
širok postal v Nebeški svet je most!
Oj, harfa, veseliva se z Gospodom!
Trpel je bil, ker ljubi vse ljudi!
Ustvarjen svet z ljubečo je svobodo;
da v njej ostane, teče s križa Kri.
Ljubezni te ne smeva pozabiti:
igrajva jo, če smeva, žalostnim!
Ne neha živi Jezus jih ljubiti -
in dobro bo, če srečajo s z Njim!
Vladimir Kos
V razmislek vsem nam   
Vera in preizkušnje
  a Veliko noč beremo Ja-
nezov evangelij veliko-
nočnega jutra, ki nam
predstavlja to, kar so izkusili šte-
vilni Gospodovi učenci, začenši
sicer z ženami. Čeprav namreč
Janez govori le o Mariji Magdale-
ni, pa samo še dopolnjuje tisto,
kar so ostali evangelisti že pove-
dali, glede na to pa, da so pod Je-
zusovim križem stale številne
žene, ki so tam naštete, so te tudi
prve priče vstajenja. Podobno
velja tudi za apostola Janeza, da
je prvi prišel h grobu, vendar pa
zaradi spoštovanja Petrove avto-
ritete ni vstopil. Že igra teme in
svetlobe nam pa pove nekaj zelo
pomembnega, saj je Marija Mag-
dalena šla h grobu še v temi,
prišla pa je ob zori – svetloba pre-
maga temo. Po poti tja so se žene
spraševale, kakor nam pove
evangelist Marko, kdo jim bo od-
valil kamen od vhoda v grob (Mr
16,3), saj so nesle tja dišave, da bi
mazilile Gospodovo truplo. Po
Marku je bil kamen odvaljen, kar
nam pravi tudi evangelist Janez,
a sporoča nam, da Magdaleni še
N
na kraj pameti ni
prišlo, da bi lahko Kri-
stus vstal od mrtvih,
ampak je najprej po-
mislila, da ga je kdo
ukradel. Kako daleč je
torej človeku ta
ključna skrivnost naše
vere, ki jo izpovedujemo ob kon-
cu naše veroizpovedi, namreč
“vstajenje mrtvih in življenje v
prihodnjem veku”, ali po apo-
stolski “vstajenje mesa in večno
življenje”. Človek torej ve, da bo
umrl, vidimo, kako naši svojci,
prijatelji in znanci umirajo, več
od tega pa ne vemo. Zato je to
šele res tisti pravi kamen, ki je za-
valjen na naša srca, ki pa ga člo-
vek sam ne more odvaliti. Člo-
veška pamet lahko kolikor toliko
ugotavlja, tudi preko znanosti,
številne zakone našega bivanja, a
bolj v tem fizičnem smislu, ka-
mor spada tudi naše čutenje in
kamor spadajo naša čustva, več
od tega pa človek ne more. Sami
torej nimamo ne odgovora, kaj
je pred tem, niti odgovora, kaj je
potem. Evangelisti nam vseeno
povedo, da je Kristusovo vstajen-
je tudi zgodovinsko dejstvo, saj
so priče jasno videle in spoznale,
da je umrl, prav tako pa so priče
spoznale, da njegovega trupla
nihče ni ukradel, ampak je razla-
ga lahko samo ena, da se je res
zgodilo vstajenje. Znanost tu lah-
ko išče, kolikor pač hoče, a relik-
vije, kakor je, recimo, sveti Sin-
don, Turinski prt, predstavljajo
samo znamenje, ki kaže naprej k
neki višji stvarnosti. Zato pa nič
ne pomaga, če je človek poln po-
nosa in napuha, češ da je on sam
gospodar vsega. Če je tako, po-
tem ni prostora niti za tisti prvi
dve Božji kreposti, ki ju vsak od
nas lahko prejme, če je le kolikor
toliko rodovitne zemlje v njem,
tudi v nepopolni obliki, to pa sta
vera in upanje. Te zakrknjenosti
se je najprej treba osvoboditi, da
pride najprej v naša srca žarek ve-
re in upanja. V nasprotnem pri-
meru tudi Bog ne more nič, pa
ne, da tega ne bi bil sposoben,
ampak popolnoma spoštuje člo-
vekovo svobodno voljo. Tako ze-
lo, da celo dopušča človeku, da
si lahko domišlja, kako bo lahko
rešil vse sam, tudi vprašanje
trpljenja in smrti, z eno besedo
zla, pač brez vstajenjske luči, ki
pa prihaja le od Gospoda. Vse zlo
se prične pri tem človekovem na-
puhu, ki ga skoraj gotovo tudi ta
kriza ne bo kaj dosti omajala, ka-
kor ga niso že številne pred njo.
Konec koncev nam sam Gospod,
kakor nam poroča evangelist Lu-
ka, pove, da tovrstnemu človeku
niti največji čudež ne bi nič po-
magal, torej niti, če bi kdo vstal
od mrtvih (Lk 16,31).
Andrej Vončina
Misel na Veliko noč  
Kamni na naših
grobovih
Krištof Zupet: Križani
Kristjani in družba 9. aprila 2020 5
  loveštvo je dobilo
točno takšno bolezen,
kot si jo je zaslužilo.
- Naravo smo nehali ceniti in
zato je prišla ta bolezen, da
začutimo, kako je naše bivanje
v njej tako dragoceno.
- Nehali smo delati za družino,
zato nas je ta bolezen zaprla po
domovih, da smo se ponovno
naučili, kako skupaj živeti kot
družina.
- Nehali smo ceniti stare in
bolne in zato nas je ta bolezen
Č spomnila, kako ranljivi so.- Nehali smo ceniti zdravnikein farmacevte, da smo ugoto-
vili, kako nenadomestljivi so.
- Nehali smo spoštovati učitel-
je in zato je ta bolezen zaprla
naše šole, da bi starši lahko
poučevali sami.
- Mislili smo, da lahko kupimo
vse, da smo lahko kjer koli in
s komer koli si želimo, in zato
imamo tovrstno bolezen, da
spoznamo, da nismo vsemo-
gočni.
Skozi drugačno prizmo (25)
Ali je konec “sladkega življenja”?
  užitkom sem prebral zapis
italijanskega pisatelja in so-
delavca največjega italijan-
skega dnevnika Corriere della Se-
ra Antonia Scuratija. V naslov
sem nalašč dal besedno zvezo
“sladko življenje”, ki je dobesed-
ni prevod imena splošno znane-
ga filma Federica Fellinija La dol-
ce vita. No, Scurati pravi, da bo
to življenje, ki bi ga lahko
označili kot lagodno, a to
je preslaba oznaka, zdaj
moralo izginiti, da bi na
njegovih ruševinah zra-
stlo drugačno življenje.
Tudi ta zadnja besedna
zveza najde svoj literarni
naslov, in sicer v romanu
Fulvia Tomizze, a pusti-
mo razmere, ki jih nismo
doživeli, doživeli so jih ti-
sti, ki so najbolj izposta-
vljeni nevarnosti. O Mi-
lanu, kjer živi v Neaplju
rojeni pisatelj, govori kot
o mestu, kjer petdesetlet-
niki (tudi šestdesetletni-
ki) hodijo okrog v telo-
vadnih copatah, a tudi o
tem, da jih je ta zgodovinska za-
deva, sredi katere smo, našla pov-
sem nepripravljene. Govori torej
tudi o sebi in o tem, da je končno
čas, če bi ga hoteli izkoristiti, da
odrastejo. A lahko uporabimo
kar prvo osebo množine, ker je
čas tudi za trideset in štiridesetlet-
nike, da odrastemo. Pravi, da nje-
gova hči ne bo v resnici spoznala
tega obdobja, ker se bo zdaj, po
njegovem mnenju, končalo. Gre
za obdobje najdaljšega premirja,
ker ne moremo govoriti o miru,
ki je vselej dar od zgoraj, a dobro.
Milan je bil še do včeraj najbolj
razvito, bogato in bleščeče itali-
jansko mesto, mesto mode, dizaj-
na, Expo-ja itd., torej tudi širše po
svetu zaželeno mesto, proti kate-
remu so težili tudi ljudje iz tujine.
No, prestolnica mode je zdaj po-
stala prestolnica covida-19, kakor
poznamo bolezen, ki ji po do-
mače rečemo kar “koronavirus”,
glede na to, da je prestolnica av-
tonomne pokrajine, ki sama šteje
več kot trideset tisoč potrjenih
okužb in več kot 3.000 mrtvih,
ker je kar 10 odstotkov umrlih
okuženih. Pustimo zdaj medicin-
ske vode, ki niso naše, res pa je,
da je, kakor pravi naš pisatelj “ne-
ka skrivnostna kuga legla na stol-
piče stolnice, kakor na prekleta
mesta grških tragedij”. Največja
tragedija je morda tragedija teh,
ki kašljajo vse do pljuvanja krvi,
a sami, “izven vsake statistike ali
brez podpore, v posteljah svojih
garsonjer, ki so jih opremili
zvezdniški arhitekti”. Če pogleda
skozi okno, vidi tam minimarket
šrilanških priseljencev, ki je še do
včeraj nekako štrlel ven v tem
okrožju blizu centra, kjer živi, da-
Z nes pa je romarsko središče tistih,ki so še do včeraj zviška gledalina to trgovino, ker pač ni imela
njihove priljubljene živilske
znamke ali znamk. Morda so za-
hajali v središče z nesramno pre-
visokimi cenami 'Eataly', kamor
sva šla na kosilo med lanskimi
prvomajskimi počitnicami z go-
spo Klaro, sicer T'minko. Še do
včeraj so svoje eksotične rastline
na balkonu ali okenskih policah
obdajali s tistimi cunjami, nam
pravi Scurati, iz katerih so si zdaj
naredili nekakšne provizorične
maske, s katerimi čakajo na me-
trski razdalji pred omenjeno trgo-
vino. Pravi, da ne pomiluje teh
ljudi, ki so odrasli, a vendarle ne-
skladni sami s seboj in kažejo tisti
zmedeni pogled otrok, ki so jim
nekaj vzeli. Še do včeraj so bili del
tistih ljudi, ki so bili najbolj pre-
možni, varni, ki so najdlje živeli,
bili najbolje oblečeni, četudi, do-
dajam, morda ne najbolj okusno,
vsekakor pa so bili tudi najbolje
rejeni in urejeni vseh časov, mor-
da ne od vseh, ki so hodili po tem
svetu, kakor pravi pisatelj, a zago-
tovo glede na vse tiste, ki so kdaj-
koli hodili po italijanskih tleh,
morda evropskih. Pri petdesetih
letih so se tako znašli v vrsti za
kruh, kar ni tuje starejšim gene-
racijam naših bralcev oz. tudi so-
delavcev. Njihovo vajeništvo je
bilo dolga priprava na televizijsko
neresničnost. Pri dvajsetih so v
domači dnevni sobi gledali po
TV zalivsko vojno, prvo vojno v
neposrednem prenosu. Pri tride-
setih so jih obstreljevali s televi-
zijsko grozo, ko so jih imeli štiri-
deset, so po televiziji videli, kako
so trume ljudi priplule na plaže
njihovega dopustovanja. Vsi ve-
liki prizori njihovega življenja so
bili televizijski prizori, postali so
bojevniki v svojih dnevnih so-
bah, kopalci na plažah migran-
tov, travmatizirani preživeli
večerov, preživetih pred TV ekra-
nom, zdaj pa so v vrsti za kruh. V
to generacijo spada tudi moj sta-
rejši brat, ki bo letos praznoval,
Bog daj!, petdeseti rojstni dan.
Njihovo otroštvo je bilo napol-
njeno z japonskimi risankami (k
sreči pri nas še z drugim, a pisatelj
govori o Milanu), njihova mla-
dost polna nekih sobotnih zabav,
za katere so cel teden živeli... no,
bolj životarili, se vlekli čez druge
dni. Ko so Milančani odrasli,
nam pravi Scurati, so imeli neko
drugo trojico, kateri so
vse žrtvovali, sestavlje-
no iz: pobesnelosti de-
la, ekstaze outlet trgo-
vin in sladkosti wel-
lness centrov. Živeli so
dobro, bolje od kogar-
koli drugega, a ven-
darle so v resnici bili
življenjsko neiz-
kušeni, saj nikdar niso
poznali nobene tem-
ne plati, pa tudi nekih
eksistencialnih
vprašanj si niso zasta-
vljali. “Zdaj, z že sivi-
mi ali pobeljenimi la-
smi in okroglimi tre-
buhi ter pljuči, polni-
mi tesnobe, pa so v
vrsti za kruh”. Bili so kompulziv-
ni turisti, obkrožili so svet, ne da
bi šli iz hiše, v smislu, da jih
bližnja okolica kaj dosti ni zani-
mala, razen bližnji park ali zele-
nica, kamor so peljali na sprehod
psa ali pse, zdaj pa njihov dom
predstavlja meje njihovega sveta.
“Trpeli so samo notranje drame,
zdaj pa jih drama zgodovine iz-
streljuje na ognjeno bojno črto
globalne pandemije. Imajo hišo
ob morju in mobi zadnje gene-
racije, pa so vendarle v vrsti za
kruh; imeli so več psov kot otrok,
zdaj pa tvegajo življenje, da bi
peljali svojega pudla scat”. Scura-
ti pravi, da jih gleda pomilujoče,
ker so bili najsrečnejša generacija
človeške zgodovine, a so morali
doživeti konec svojega sveta prav
v tistem času, ko so začeli posta-
jati prestari, da bi lahko upali v
neki prihodnji svet”. In vendar
bodo to morali storiti, to bodo
storili, o tem sem gotov. Morali
si bodo predstavljati svet, ki so ga
bili prisiljeni spoznati v teh
dneh... ”, svet, ki se sprašuje mar-
sikaj. “Ena doba je prešla, nova
bo nastopila. Jutri. Danes je treba
biti v vrsti za kruh... Še zadnjič se
ozrem z okna na svoje sodobni-
ke, milanske someščane, na mla-
dostnike, ki so se naenkrat posta-
rali: kako veliki in patetični so s
svojimi športnimi copati in ki-
rurškimi maskami! Čutim pomi-
lovanje, jih razumem, z njimi
sočustvujem. Čez le nekaj se-
kund bom v vrsti skupaj z njimi”.
Zelo dobro napisano, a nam ne
bo nič pomagalo, če si ne bomo
tudi mi izprašali vesti ob to-
vrstnih zapisih.
Andrej Vončina
- Prosti čas smo preživljali
v nakupovalnih središčih,
zato jih je bolezen zaprla,
da se zavemo, da si sreče
ne moremo kupiti.
- Veliko pozornosti smo
posvetili svojemu videzu,
zato nam je bolezen pre-
krila obraze, da smo spoznali,
da naša lepota tam ne obstaja.
- Mislili smo, da smo gospo-
darji tega planeta, zato smo
dobili to bolezen, da bi nas ne-
kaj tako majhnega, česar ni
mogoče niti videti, pokorilo in
nam dalo nekaj ponižnosti.
- Ta bolezen nam je veliko vze-
la, hkrati pa nam daje pri-
ložnost, da se tako naučimo in
razumemo, kaj je v življenju
najbolj pomembno.
AK
Jezus, Tebi posvečujem ta dan.
Zatekam se v tvoje varstvo.
Mazili me s Svetim Duhom.
Vžgi v meni plamen ljubezni.
Dotakni se me s svojimi rokami in me ozdravi.
Podari mi Božjo moč, da bom vršil Božja dela.
Naj se zavedam dragocenosti Tvoje prisotnosti.
Ko zrem Tvoje obličje, moje življenje postaja smiselno.
Vstali, ki kraljuješ, dovoli, da sem zvesti služabnik tvojega kraljestva.
Naj se ne bojim Antikrista - Zveri, ki hoče uničiti svet.
Govoriš mi: »Ne boj se, Jaz sem s teboj, živi v Luči, delaj čudeže! «
Daješ mi orožje in moč za zmago nad Antikristom!
Kdo je kakor Bog?
Naj Tvoja Sveta Kri očiščuje vse, ki bodo danes umrli.
Prebujaj upanje v bolnikih in podeli moč vsem, ki skrbijo zanje.
Osvobodi našo družbo.
Osvobodi nas tiranije Antikrista!
Grešili smo. Oddaljili smo se od Tebe.
Zapadli smo v herezije, sramotili Tvoje ime.
Nismo posvečevali Gospodovega dne.
»V nedeljo je treba delati, sicer bodo velike zgube«.
Sedaj smo prisiljeni biti v karanteni in bomo vse zlorabe poplačali.
Za vsak prekršen Gospodov dan - koliko let izgnanstva?
Naj spoznamo svoje zablode, prebudi v nas kesanje.
Daj nam moči, da priznamo svoje grehe in se posujemo s pepelom.
Pomagaj nam nadoknaditi izgubljeni čas, ki ga nismo namenili Tebi.
Zaničevali smo zakramente;
ni nam bilo mar za zakrament sv. krsta in sv. zakona,
niti v nevarnosti smrti za sv. popotnico.
Nevredno smo prejemali sv. evharistijo in smo živeli v grehu.
Sedaj ni javnih sv. maš.
Daj nam milost duhovnega združenja s Teboj.
Prebudi v nas krik skesanega razbojnika.
Pohujševali smo otroke in jih razvajali.
Vdajali smo se pohotnosti in nečistosti.
Zapadli smo v korupcijo.
Naj bomo zgled vsaj sedaj, v času odločilnega boja.
Umorili smo na sto tisoče nerojenih otrok, starih in bolnih,
protesti proti temu niso bili zaželeni;
sedaj pa smo vsi v nevarnosti zaradi smrtonosnega virusa
in se borimo za življenje;
koliko je tudi v tem boju egoizma in rivalstva?
Naj ne bomo slepi vodniki vsaj sedaj, v izrednih razmerah!
Vstopimo v boj za Božje kraljestvo, primimo za oster meč,
ne obotavljajmo se stopati čez strupene kače in škorpijone,
naj ne bo v nas prostora za strah in obup,
temveč le prostor za veselje in mir.
Hvala ti Gospod, da nam odstiraš pogled v prihodnost.
Življenje zmaguje nad smrtjo!
Ustvarjaš novo nebo in novo zemljo,
novi Jeruzalem, v katerem ne boš zavrnjen in umorjen.
Jeruzalem, v katerem se bomo radovali.
Prihaja Marijin čas, čas žene, ki bo Kači strla glavo,
začenja se zmagoslavje Brezmadežnega Srca.
Pridi, Gospod!
Bogdan Vidmar
Prejeli smo
Razmišljanje, h kateremu
nimamo kaj dodati
Antonio Scurati
Goriška9. aprila 20206
  Jadran Podveršič, skupaj z ženo Cinzio lastnik Silicanuma
K sreči nimamo nobenega primera okužbe
POGOVOR 
  ebruarja l. 2013, v idi-
ličnem okolju Solkanske-
ga polja v Gorici, ki bi ga
antični, latinski pesnik Vergil
gotovo opisal v svoji Georgiki,
sta zakonca Cinzia in Jadran
Podveršič odprla prvi “agri re-
sidence” za ostarele, s pomen-
ljivim imenom Silicanum, saj
je Solkan njihov bližnji sosed.
Do tedaj je, pod istim imenom,
tu na severnem delu “avstrijske
Nice”, sredi polj, na ulici Sco-
gli, ki se vije iz ul. Don Bosco
ob soškem bregu navkreber
proti malemu solkanskemu
mejnemu kmečkemu preho-
du, deloval kmečki turizem.
Goste so sprejemali v glavnem
za kosila ali večerje po na-
ročilu, oddajali pa so jim tudi
apartmaje, da so se tu lahko
naužili lepega, mirnega po-
deželskega okolja in zraku, v
katerem je čutiti blagodejni
vpliv bližine Soče, ter se spočili
od stresnega vsakdana. Poleti
so se v Silicanumu lahko pre-
pustili tudi svežini zunanjega
bazena. Zaradi vsega opisane-
ga, predvsem pa zaradi prijaz-
nosti, vljudnosti in prisrčnosti,
ki so jih gostom dobrovoljno
razdajali lastniki, se v tem do-
mačem okolju niso ustavljali le
obiskovalci iz Italije, ampak tu-
di iz Avstrije in drugih evrop-
skih držav.
Pred sedmimi leti so v teh
zračnih, svetlih stanovanjih
našli toplo zavetje starejši, tisti
pač, ki iz različnih vzrokov ne
morejo več živeti sami na la-
stnem domu. Silicanum jim je
postal prijetno zavetišče, saj je
povsod čutiti domačnost
družinskega okolja. Tudi kosila
in večerje potekajo v tem du-
hu. V Silicanumu namreč pri-
pravljajo dobre domače jedi,
saj lastniki še zmeraj obdeluje-
jo polja in gojijo perjad ter
prašiče za svojo uporabo. Varo-
vanke in varovanci imajo na
voljo vsak svojo sončno teraso
in lepo tlakovano dvorišče. V
času pred izbruhom virusa pa
so se lahko, tisti, ki pač to še
F morejo, sprehajali po slikovitihbližnjih stezicah med polji invinogradi.
Prav zaradi ukrepov, ki jih je
uvedla italijanska vlada ob
strašljivem razsajanju novega
virusa in ki so močno okrnili
naše življenjske navade, smo
povprašali Jadrana Podveršiča,
ali bi nam kaj povedal o da-
našnjem življenju v Silicanu-
mu. Prijazno je sprejel povabi-
lo na telefonski pogovor, za kar
se mu iz srca zahvaljujem.
Najprej obvezno vprašanje:
kako se je spremenil vaš de-
lovni vsakdanjik ob teh
vladnih ukrepih zaradi šir-
jenja koronavirusa? In kako
ste ukrepali s svojimi gosti?
Življenje se je tudi za nas v tej
naši “rezidenci” za starejše lju-
di menjalo radikalno. Pri nas
biva zdaj dvanajst oseb, ki jih
skušamo na vse načine čim
bolj zavarovati pred okužbo te-
ga nevarnega virusa; le-ta še v
večji meri ogroža prav starejše
ljudi. Mi smo pravzaprav po-
skrbeli, da so sorodniki naših
gostov že kakšnih deset ali pet-
najst dni, preden so stopili v
veljavo vladni ukrepi, ra-
zredčili obiske pri nas. Kdor je
prišel na obisk, je moral obvez-
no imeti zaščitno masko na
obrazu. Slutili smo namreč, da
se bo zgodilo kaj takega in da
bomo morali upoštevali stroga
določila. Naš vsakdanjik, se
pravi moj in žene Cinzie ter
vseh, ki si prizadevamo v prid
našim gostom, je zdaj seveda
popolnoma drugačen. Nihče
od nas ne zahaja več v mesto.
Po nakupih v trgovine jestvin,
lekarne ter po recepte k zdrav-
nikom se vozi enkrat ali dva-
krat na teden le Cinzia. Tudi te
izhode smo omejili zaradi
večje varnosti.
Vsi preostali smo zaprti doma.
Tudi moji starši, Anton in Ma-
rica, so doma. Obiski pri naših
gostih so strogo prepovedani.
Če svojci prinesejo svojim dra-
gim kakšen priboljšek, ga pu-
stijo v recepciji. Mi pa potem
vsakemu izročimo, kar je treba
v posameznem apartmaju (naj
mimogrede povemo, da vsako
lično stanovanje krasi izviren
rezbarski izdelek samouka g.
Antona Podveršiča, op. av.).
Naše varovanke in varovance
smo prav “zablindirali”; upaj-
mo, da se okužba ne bo zgodi-
la.
Kako so nujne spremembe
sprejeli vaši gostje? Katero
odredbo jim je bilo najbolj
hudo upoštevati?
V začetku jim ni bilo prav ja-
sno, kaj se dogaja. Potem pa so
se počasi začeli še sami zaveda-
ti, da je stanje resno, tudi zato
ker gledajo televizijo, poslušajo
radio in izvejo marsikaj. Tudi
mi smo z njimi vsak dan za ko-
silo in večerjo in se veliko po-
govarjamo. Najbolj težko jim
je seveda, ker čutijo poman-
jkanje bližine svojcev, a jim
skušamo na vsak način olajšati
to osamitev. Najprej jim je bilo
seveda veliko težje. Ko pa so ra-
zumeli in spoznali, da je to nuj-
no, so se vdali in se držijo pra-
vil.  
Pred ukrepi so gostje obedo-
vali vsi skupaj v jedilnici. Kje
kosijo in večerjajo pa zdaj?
Gostje še vedno obedujejo sku-
paj, ker mi, hvala Bogu, kot
rečeno, nimamo nobenega
primera okužbe. Tako smo lah-
ko vsi skupaj pri mizi kot prej.
Mislim, da je zanje psihološko
zelo pomembno, da so vsi
zbrani, saj jih je navsezadnje le
dvanajst in smo kot velika
družina. Če koga izmed njih ni
na kosilu ali večerji, so ostali
takoj v skrbeh, kaj je z njim.
Imajo se radi; vsi so v prijatel-
jskih odnosih med sabo. Če bi
moral vsak biti le v svojem
apartmaju, bi bilo vsem bolj
težko, ker so že itak žalostni,
ker nimajo več obiskov svojcev.
Kako se je spremenilo njiho-
vo družabno življenje?
Njihovo družabno življenje se
ni veliko spremenilo. Še zme-
raj se lahko sprehajajo po dvo-
rišču, vrtu in parku. Ko je bil
pred nekaj dnevi zrak prijetno
pomladen, so že radi posedali
na soncu. Prepoved obiskov ni
k sreči načela njihovega psiho-
fizičnega počutja. Manjka jim
seveda bližnji stik s svojci,
čeprav se z njimi lahko vsak
dan pogovarjajo po telefonu.
Če kdo nima telefončka, mu ga
mi posodimo, da se lahko mal-
ce pomeni z domačimi. Kaj
drugega hujšega niso občutili.
Pozanimali smo se tudi pri nji-
hovih osebnih zdravnikih in
pri zdravstveni službi, kako naj
ravnamo. Tudi oni so nam po-
trdili, da dokler ni nevarnosti
okužbe, lahko mirno živijo kot
prej, ni treba jim odvzeti tega,
kar so imeli pred izbruhom ko-
ronavirusa. Ščitimo jih na vse
možne načine. Prav “crklja-
mo” jih. In to njihovi sorodni-
ki vedo, zato nam zaupajo.
Njihov vsakdanjik je torej
približno takšen kot prej?
Ja. Lahko se pogovarjajo med
seboj, saj zelo radi poklepetajo,
igrajo družabne igre, npr. tom-
bolo, človek ne jezi se... še po-
sebno radi imajo igre na karte.
Kot sem povedal, tudi mi se ve-
liko ukvarjamo z njimi, tako da
imajo zmeraj družbo. Trudimo
se, da so čim manj časa sami,
da se ne čutijo zapuščene. Pri
ostarelih je največji problem
prav osamljenost. Mi sami jih
spodbujamo, naj se družijo.
Če ne bo nihče zbolel, ne bo
nikakršnih težav. Nima nam-
reč smisla, da jih silimo, naj
bodo sami, ker so pač vsi zdra-
vi. Oni uživajo v tem, da so
skupaj. Najlepši skupen trenu-
tek so obedi. Danes zvečer jim
bomo za večerjo pripravili
frtaljo z našimi domačimi jajci
in divjimi šparglji, ki smo jih
jaz, žena in sin nabrali po gro-
bljah ob soškem bregu. Večerje
namreč kuhamo sami, pri tem
jedo zmeraj domače pridelke
(Jadran je tudi dober kuhar, kar
je očitno podedoval po mami
Marici, kuharici zlatih rok, op.
a.). Kosila pa nam dostavljajo.
Vsi si želimo in prosimo Boga
le eno, da ne bi nihče zbolel.
Če nihče ne pride k njim, se kaj
takega ne bi smelo zgoditi. To
so takoj razumeli tudi njihovi
svojci, ki dobro vedo, da smo
jim zmeraj na razpolago in da
njihovim dragim tu pri nas
prav nič ne manjka. Če pa na-
stane kak problem, jim to takoj
sporočimo. Še vedno imamo
namreč pri nas tudi bolničar-
ko. Če je kaj resnejšega, pa po-
kličemo zdravnika ali v bol-
nišnico. Ko pride gost k nam,
skušamo takoj ustvariti z
družinami čim bolj tesen od-
nos, da nam ti zaupajo. Tako so
vsi mirni, ker vedo, da zelo do-
bro skrbimo za njihove drage.
Kako pa je s tistim vašim
načrtom, da bi v bližini Sili-
canuma odprli kmečki turi-
zem?
To imamo še zmeraj v načrtu,
a zdaj je žal vse zamrznjeno.
Nedaleč od našega Silicanuma
smo namreč kupili zemljo in
staro hiško. Vse bi radi spreme-
nili v kmečki turizem, da bi
imeli spet to, kar smo že imeli
prej v Silicanumu. Izkušnja nas
je izučila, da obe dejavnosti oz.
ponudbi, turistična kmetija za
ostarele in za ostale goste, ne
moreta sobivati. Prav zato smo
se odločili, da odpremo
kmečki turizem tu v bližini. V
to so nas nekako povedli tudi
naši nekdanji stalni gostje, ki
so se pri nas počutili kot doma.
V tej hiški bomo imeli prostora
za največ trideset gostov. Naša
zamisel je namreč ta, da bi obi-
skovalcem nudili predvsem
lep, velik prostor na odprtem,
obdan z oljkami. Tu bodo lah-
ko uživali ob naši ponudbi pri-
stnih domačih jedi. Naša želja
je, da bi se gostje na svežem
zraku sprostili od vsakdanjih
skrbi.
Dela so se že začela, a so se žal
zaradi te epidemije ustavila.
Upali smo, da bomo imeli od-
prtje pred poletjem. A zdaj smo
vse morali prenesti na kasnejši
čas. Ko bo šlo vse to mimo, bo-
ste lahko prišli k nam v naš no-
vi kmečko turistični kotiček.
Iva Koršič
  Gianni Mania’, vinar
“Od nekdaj me je veselilo
delo v vinogradu”
POGOVOR 
  kmetiji, vinarstvu in
družini smo se pogo-
vorili s Števerjancem
Giannijem Maniajem, ki je
pred enim letom ustekle-
ničil prve steklenice svojega
vina Mania’, ki ga v teh
izrednih časih dostavlja tudi
na dom.
Od kdaj sploh kmetuješ?
Odkar pomnim! Kmetijo je
imel nono in me je vedno je-
mal s sabo na njive in v vi-
nograde. To me je od nekdaj
veselilo in takoj sem se na-
vezal na “zemljo” in sem za-
to tudi nadaljeval po tej poti.
V začetku smo imeli le neu-
stekleničeno vino; ko je
končalo vreti, smo ga v ci-
sternah prodajali v celoti.
Potem so prišla leta, ko so
kupci plačevali oz. ocenjeva-
li vino po isti ceni kot grozd-
je, zato se je nono odločil, da
bomo prodajali kar grozdje.
Kaj pa potem?
O Kmetijo sem od nonotaprevzel leta 1999; do leta2018 sem kmetoval in pro-
dajal grozdje kot po tradiciji.
V zadnjih desetih letih pa
sem resno premišljeval, da
bi svoje vino ustekleničil in
ga začel prodajati, zaradi ra-
zličnih razlogov pa se nisem
nikoli odločil. Do tega je
prišlo v zadnjih dveh letih,
ko sem razumel, da tudi mo-
ji otroci, Patrik, Luka in Gre-
ta, z veseljem delajo v naravi
in mi radi pomagajo. To je
bil v bistvu zagon, da sem
začel stekleničiti vino.
Si bil zadovoljen s prvim
letom? Koliko steklenic si
pripravil?
Kmetija je majhna, sedem
hektarjev v Števerjanu, s
časom pa bi jo rad razširil. Še
zmeraj seveda prodajam
grozdje, ker me ljudje oz.
kupci morajo še spoznati, za-
to bi bilo tvegano investirati
vse v steklenice, ne da bi ve-
del, koliko bom prodal.
Dela je zdaj seveda več. Pri-
prava vina in stekleničenje
zahtevata več časa v kleti in
prodaja je še bolj zamudna.
Odločil sem se za 4.000 ste-
klenic treh sort, merlota,
souvignona in sivega pinota.
Prvo leto je bilo kar trdo,
ljudje morajo komaj spozna-
ti to, kar ponujaš. Odziv pa
je bil kar dober. Pridružil
sem se “družini” porekla
Collio in števerjanski vino-
teki, kar mi gotovo pomaga,
da sem bolj prepoznaven.
Izredno stanje, ki ga prinaša
nov virus, pa je gotovo vse
zakompliciralo, kajne?
Tako je, v bistvu je covid-19
vse zaustavil in prinesel
vsem veliko škodo. Dela na
kmetiji ne zmanjka nikoli,
niti v takih izrednih časih. Bi
si pa upal povedati, da dela-
mo še več kot prej, saj se ne
smemo premikati od doma,
ob sobotah in nedeljah pa
smo izgubili smisel za
počitek. V bistvu, da se malo
premikaš in nočeš biti v mi-
ru doma, delaš tudi konec
tedna. Zamrznjeno pa je de-
lovanje vseh gostiln in loka-
lov, na katere smo neposred-
no vezani, kajti, če ne delajo,
tudi ne povprašujejo po vi-
nu.
Zaradi tega si tudi začel z
dostavo na dom … Kako
gre?
Ja, po zgledu nekaterih go-
stiln in kolegov sem začel iz-
vajati dostavo na dom, tako
lahko ljubitelji vina kupijo
in dobijo zaželjeno stekleni-
co, ne da bi se premaknili iz
hiše. Pobudo reklamiziram
po spletu in socialnih om-
režjih, pri čemer mi pomaga
žena, za zdaj je to kar
uspešno.
Kaj pripravljaš za prihod-
nost? Nam lahko kaj raz-
kriješ?
Najprej si, prav tako kot vsi,
želim, da bi čim prej minila
ta zdravstvena kriza in da bi
lahko začeli vsi zopet nemo-
teno delati in živeti, kot smo
bili navajeni. Letos bom po-
večal število steklenic, saj
bom dodal rebulo, za katero
je vinograd končno pripra-
vljen. Po tej sorti je zdaj ve-
liko povpraševanja, zato sem
si jo posebno želel. V načrtu
je tudi serija steklenic, pri-
bližno 250, rezerve sivega
pinota, ki je leto dni počival
v bariku. Te bodo imele ra-
zlično etiketo, ki so jo pri-
pravili moji otroci.
Hvala za pogovor in
srečno!
Hvala!
Matevž Čotar
Goriška 9. aprila 2020 7
Obvestila
Katoliška knjigarna obvešča vse
odjemalce, da je na razpolago za
oddajo raznih potrebščin. Potrebno
lahko naročite na naši facebook
strani. Oddaja bo urejena enkrat
tedensko.
Čestitke
Pri nas na Solkanskem polju je bilo
na sončno nedeljo, 5. aprila 2020,
kljub tem izrednim, negotovim
časom, veselo. Naša draga Anton
(Tonče) in Jadran Podveršič sta
praznovala rojstni dan. Da bi jima Bog
naklonil veliko zdravja in bi ju
obvaroval vseh nevarnosti, jima iz
srca želimo Marica in Cinzia ter Aaron,
ki ima nonota in tatu neizmerno rad.
Voščilom se z iskrenimi željami, da bi
doživela še mnogo zadovoljstva in
podjetnosti polnih let, pridružujejo
goriški prijatelji.
(od 10. aprila 2020 do 16. aprila
2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 10. aprila (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 11. aprila (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 12. aprila, ponovitev
oddaje Okno v Benečijo.
Ponedeljek, 13. aprila (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakob
show.
Torek, 14. aprila (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru
- Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 15. aprila (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Nova
zemlja onkraj predora. – Izbor
melodij.
Četrtek, 16. aprila (v studiu Andrej
Bavcon): Četrtkov večer z glasbo
- Zanimivosti, obvestila in humor.
  Inž. Karlo Mučič
“Za nami bo pa le nekaj ostalo”
POGOVOR 
  nž. Karlo Mučič, ki je pred ne-
kaj tedni praznoval 70 let, je
resnično vsestranski kulturni
delavec. Več desetletij je aktiven
na kulturnem, političnem,
upravnem, pastoralnem, publici-
stičnem, človekoljubnem - in še
kakšnem - področju. Spreten je
kot povezovalec med ljudmi in
organizator prireditev, poln za-
misli in energij za njihovo ure-
sničitev. To je človek, ki je s svojo
prijaznostjo in vztrajnostjo prek
osebnih vezi ogromno naredil za
slovenske rojake v Laškem.   In
svoje poslanstvo nadaljuje tudi
zdaj, ko je v času koronavirusa
zaprt doma.
Pred kratkim ste praznovali
okroglo življenjsko obletnico.
Ob tem vam najprej iskreno
želimo vse dobro, hkrati pa iz-
koriščamo priložnost za po-
gled nazaj. Znani ste kot eden
glavnih kulturnih delavcev in
animatorjev Slovencev v
Laškem. Kako se spominjate
časov, ko ste se iz Štandreža
preselili v Laško pred več kot
40 leti?
Zame je bilo vse skupaj nekaj no-
vega. Ni bilo enostavno se prese-
liti. Bivališče sem iskal na Krasu,
kjer pa so bile cene visoke, zato
sem ga našel v Tržiču, ki je bil tu-
di bližji Trstu, kamor sem hodil
v službo. Ko prideš v novo okolje,
si kot begunec, ki je prišel ne-
kam, kjer ne pozna nikogar.  
Kateri so bili prvi stiki, ki ste
jih navezali?
Najprej sem šel do župnika, v pa-
storalnem svetu so bili tudi štirje
Slovenci. Najprej sem se spopri-
jateljil z njimi, bili so domačini,
po katerih sem spoznal še druge.
Tako se je tudi porodila želja, da
bi se Slovenci srečevali pri maši.
Ob škofovem obisku smo se po-
govorili tudi o tem, škof je oblju-
bil, da bo pomislil; kmalu nato
nam je msgr. Oskar Simčič spo-
ročil, da lahko imamo enkrat
mesečno slovensko mašo v Ron-
kah. Tako je prišlo tudi do žen-
skega pevskega zbora. Pri maši je
namreč več gospe rado pelo, ho-
tele so peti pri maši. Domačinka
Olga Lavrenčič je imela doma
prostor in klavir, tam so se zbira-
le.  
Tudi to je nastalo na vašo po-
budo?
Domačini sami se pogosto ne
znajo organizirati. Jaz sem prišel
“od zunaj”, morda sem imel več
izkušenj v delu z ljudmi, pogovo-
ril sem se z raznimi gospemi in
nastal je zbor. Pripravili smo sta-
tut in se zbirali v glavnem v žup-
nijskih prostorih v Romjanu ali v
župnišču v Ronkah. Prirejali smo
razna srečanja, na katera smo va-
bili štandrežke gledališke igralce,
imeli smo filmske večere in pre-
davanja. Župnik Virgulin nam je
dal na razpolago prostore, z nami
je bil zelo prijazen, zlat človek!
Po rodu je bil Furlan, a znal je slo-
vensko; našega jezika se je men-
da naučil v Nabrežini, v slo-
venščini je tudi maševal in spo-
vedoval.  
Od vsega začetka ste duša in
motor društva Jadro iz Ronk,
ki je nastalo leta 1987. Kako je
nastala zamisel zanj?
Zbiralo se nas je več Slovencev in
pomislili smo, da bi lahko posta-
vili na noge društvo, ki bi pove-
zovalo vse Slovence v Laškem.
Spominjam se, da so bili med
snovalci med drugimi Davorin
in Igor Devetak, Renco Frando-
lič, nekaj gospa in drugi. Našli
smo se na občini v Ronkah, se or-
I ganizirali in pripravili statut zadruštvo, ki bi bilo odprto vsem.Na občini je bila neka slovenska
odbornica, ki nam je v neki
občinski stavbi priskrbela sedež
v Romjanu. Tam smo začeli de-
lovati. Družine so se namreč ta-
krat spraševale, zakaj naj bi vpi-
sovale otroke v slovenske šole, ko
pa ni bilo Slovencev v okolici.
Novica o novem društvu se je hi-
tro razširila in mnogim je tudi to
pomagalo, da so vpisovali otroke
v slovensko šolo.  
Katera slovenska društva so že
bila v okolici pred Jadrom?
Malo časa, preden smo začeli mi,
je nehal delovati zbor Srečko Ko-
sovel. Bilo je tudi športno
društvo Iskra, ki je združevalo
otroke iz slovenske šole, a, kar je
meni znano, je delovalo samo
nekaj let, nismo imeli dovolj
energij, da bi nadaljevali.  
Kako to, da ste izbrali ime Ja-
dro?
Izbrali smo ga, ker je Laško blizu
morja in letališča. Slovenci v
glavnem nismo zelo navezani na
morje. Mi smo bili na Goriškem
edino društvo, ki je bilo morda
bolj povezano z njim. In tržiško
morje je drugačno od tržaškega,
kjer imajo drugačen slog. Sloven-
ci smo bogatejši, če smo naveza-
ni na morje tudi na Goriškem. To
smo želeli poudariti.
Kako gledate na delovanje
društva po vseh teh letih?
Odnosi s šolo v Romjanu so zelo
dobri. Vedno smo skušali sodelo-
vati z učitelji in tudi otroki.
Včasih prihajajo na sedež
društva, več kot deset let smo
imeli poletne predšolske tečaje
slovenščine za otroke, nato tudi
miklavževanja. Kasneje je nastalo
društvo staršev, ki smo mu pre-
pustili te dejavnosti. Dejstvo je,
da v Laškem živimo v italijan-
skem okolju, otrokom manjka
slovenski ambient. Večkrat smo
našli kakšnega učitelja ali dijaka
z učiteljišča, da smo izpeljali
kakšno srečanje. V društvu smo
oživili klekljarski krožek: gospe
so se srečevale enkrat tedensko in
klekljale, tudi to je bila pri-
ložnost, da so se srečevale, iz-
menjavale izkušnje. Imeli smo
tudi tečaj slovenščine za odrasle,
začetnega in nadaljevalnega. Va-
bila smo puščali v knjižnicah, ta-
ko da so ljudje prihajali od Seslja-
na do Červinjana. Tega smo bili
zelo veseli. Prav tako smo bili za-
dovoljni, ker nas je občinska
uprava upoštevala, nas tudi pod-
pirala, saj smo imeli občne zbore
v občinski hiši, ohranjali smo
redne stike s knjižnico, ki je
začela kupovati tudi slovenske
knjige. Prizadevali smo si, da bi
se v Ronkah in Tržiču priznala
javna raba slovenskega jezika, in
očitno vplivali, da je bilo ob-
močje sprejeto v seznam občin z
vidno dvojezičnostjo, kot določa
naš zaščitni zakon. Dvojezične ta-
ble imamo po vseh Ronkah, do-
segli smo veliko. Občina Škocjan
ima dvojezični napis celo na av-
tomobilih mestnih redarjev. K
nam prihajajo ljudje tudi iz oko-
lice, iz Škocjana, Štarancana, Za-
graja in drugod, tudi k mesečni
maši. Podobno velja za kresovan-
je. Slovenci so pri nas razpršeni.
Mi smo vez, ki jih povezuje.
Društvo Jadro je včlanjeno v obe
kulturni krovni organizaciji,
ZSKP in ZSKD, ker smo hoteli
vedno biti povezani z vsemi Slo-
venci.  
Jadro tesno sodeluje tudi z
društvom Tržič … 
Ker me zaradi društva ni bilo ni-
koli doma, je moja žena Bernar-
dka leta 1998 ustanovila društvo
Tržič. To ji je dalo veliko energij
tudi v času bolezni. Danes
društvo Tržič dela po svojih
močeh, ki jih pa ni dosti. Že dol-
go sodelujemo, Prešernove pro-
slave skupaj prirejamo že vsaj 15
let. Pred leti smo na splošno ime-
li več dejavnosti, a zadnjih deset
let je veliko ljudi umrlo; mislim,
da nas je ostala približno četrtina
od tistih, ki smo bili pred leti.  
Tudi vi občutite demografski
upad?
Absolutno. Mladih ni. Tisti, ki so,
nimajo volje se angažirati. Mladi,
ki npr. končajo univerzo v Lju-
bljani, potem skušajo živeti na-
prej svoje življenje, v Ljubljani ali
drugod po svetu, saj se v naše
kraje v glavnem ne vračajo. Mla-
di skušajo iskati delo in skrbeti
zase, očitno nimajo dosti občut-
ka za to, da bi se vezali na
društvo.  
Doslej smo izdali 18 glasil Jadro,
ki izhaja vsaki dve leti. To bo
ostalo za vse, ki bodo v prihod-
nosti morda hoteli vedeti, kaj
smo delali Slovenci v Laškem.
Skupno smo izdali okrog 30
knjig. Vse to jemlje veliko ener-
gij. K delu skušamo privabljati
ljudi, tudi take, ki so napol Slo-
venci. Veliko je takih, ki lahko
marsikaj naredijo, tudi dobro
pišejo, pa ne znajo slovenščine.
Tisti, ki so še znali, pa ne hodijo
v slovensko okolje, ne berejo slo-
venskih časopisov, ne poslušajo
slovenskega radia in se izgubijo.
Smo pač v italijanskem okolju.
Zavedamo se, da nas je zmeraj
manj in da imamo vedno manj
moči. Ljudje se otepajo, saj pri
vodenju društva imaš tudi razne
obveznosti in vse je vedno bolj
zapleteno.  
Zadnji tedni so gotovo obrnili
na glavo tudi vaša kulturna in
družbena prizadevanja. Kako
osebno doživljate to krizno
obdobje?
Osebno sem precej vajen biti do-
ma, ker precej pišem in razisku-
jem. Vsekakor mi manjka iti na
zrak ali sprehod, saj rad hodim
do morja, ki je blizu, ali proti Kra-
su. Marsikoga bi rade volje šel
obiskat, zlasti kakšne starejše čla-
ne, ki so nekdaj bili aktivni, zdaj
pa so tudi bolni in sami, pa ne
morem. Saj lahko telefoniram, v
glavnem se v teh tednih slišimo
tako, je pa gotovo lepše, če se vi-
dimo osebno. Rad bi šel tudi do
sedeža, saj je občina poskrbela za
nekatera popravila.  
Zdaj pripravljam naslednje glasi-
lo. V moji naravi je tudi to. Kot
sem pripravil slovar o elektroteh-
niki, da bi ga imeli študentje na
razpolago, tako zbiram gradivo
in pišem, da bo ostal spomin. Pa
tudi zato, da Italijanom po-
kažemo, da mi Slovenci zmore-
mo, da izdajamo kakovostna de-
la, čeprav vedno skrbimo, da čim
manj porabimo, saj nimamo ve-
liko sredstev. Ponavadi tiskamo
kje v Rimu ali na jugu, kjer stane
najmanj. Prispevke za delovanje
in izdajanje knjig je vedno težje
najti.  
Nekaj smo naredili, stvari so se
kar nabrale, nekaj bomo pustili
za sabo. Šola bo itak nadaljevala
svoje poslanstvo: začela je s
težavo, zdaj pa dela zelo dobro in
okolje jo dobro sprejema. V šoli
je ne nazadnje našlo službo veli-
ko Slovencev. Nekaj bo pa le osta-
lo. Jasno, vsaka stvarnost doživlja
vzpone in padce. Jaz upam, da bo
naše društveno delovanje za na-
mi prevzel kdo drug.  
Imate že kakšne načrte za na-
prej, za čas, ko bo konec izred-
nih razmer?  
Gotovo nameravamo prirediti
srečanje z inž. Gorazdom Humar-
jem, ki je bilo napovedano za ko-
nec februarja in smo ga žal mo-
rali odpovedati. Junija imamo
vedno kresovanje; seveda bomo
morali še videti, ali se bodo ljudje
tedaj lahko zbirali. Velikih
načrtov ne moremo delati. Zato
zdaj ohranjam stike po telefonu
in urejujem glasilo.  
Kaj je po vašem mnenju to, kar
najbolj potrebujejo danes Slo-
venci v Laškem?
Brez dvoma bi potrebovali novih
moči in nekoga, ki ima jasno vi-
zijo o tem, kako stvari voditi na-
prej. Idealno bi bilo, ko bi to bil
nekdo iz šolskega okolja, nekdo,
ki pozna ljudi, jih zna spraviti
skupaj, in ima stike z različnimi
stvarnostmi na tem ozemlju. Da
zna sporočati, da tu smo Slovenci
in da smo živi.  
Torej bi rabil en drug Karlo
Mučič, ki pride v Laško in da
novega zanosa našim roja-
kom?
(se posmeje) Dokler utegnem,
rade volje naredim, kar morem.
Pomembno je ohranjati stike, kar
ni vedno enostavno. Sestankov
je dosti, pomembno je, da smo
prisotni. Mi smo nekako daleč od
Gorice in Trsta. Osebno se čutim
Goričan in mi ni težko prihajati
v Gorico. Vsi pa ne čutijo kot jaz.
Stvarnost v Laškem je pač dru-
gačna.
DD
Mestna občina Nova Gorica
Prostovoljci so dostavili
računalnike
osnovnošolcem
  est prosto-
voljcev Me-
stne občine
Nova Gorica je 1.
aprila razvozilo
računalnike vsem
tistim osnov-
nošolcem v Novi
Gorici, ki
računalnika ni-
majo in zato do-
slej niso mogli
spremljati pouka od doma.
Nad 80 računalnikov so za
učence odstopili Okrožno
sodišče v Novi Gorici,
družba Hit d. d., Business So-
lutions in nekatera druga go-
riška podjetja ter posamezni-
ki. Prostovoljci so računalni-
ke otrokom na dom dostavili
z avtomobili, ki so jih v ta
namen dali na voljo novogo-
riška občinska uprava, novo-
goriški javni zavodi in Trgo
ABC d. o. o. Nova Gorica. S
pomočjo podarjenih sred-
stev Rotary Cluba Nova Go-
rica pa bo občina otrokom
lahko nabavila tudi mode-
me.
Poleg računalnika, zaslona,
miške in tipkovnice je vsak
otrok prejel v dar tudi za-
vojček lego kock, ki jih po-
darja mestni svetnik in pro-
stovoljec Luka Manojlovič.
Na srečanju s prostovoljci za
dostavo računalnikov na
dom v veliki dvorani novo-
goriške občinske stavbe, ki je
potekalo ob ustreznih zaščit-
nih ukrepih, je prostovol-
Š
jcem dal vsa potrebna navo-
dila glede namestitve
računalniške opreme, ki jo je
pred tem tudi sam pregledal
in pripravil za uporabo.
Zbrane prostovoljce je poz-
dravil podžupan in koordi-
nator akcije Simon Rosič v
prisotnosti podžupana Saša
Kogovška, namestnika po-
veljnika Štaba CZ mestne
občine Simona Vendramina,
vodje Oddelka za družbene
dejavnosti mag. Marinke
Saksida in direktorice Mla-
dinskega centra Nova Gorica
mag. Lare Brun. Podžupan
Rosič se je prostovoljcem
zahvalil za nesebično pomoč
in jim podal splošna navodi-
la za ustrezno ravnanje pri
dostavi opreme, ki jih je pri-
poročil epidemiolog Mario
Fafangel z območnega NIJZ-
ja.
Kdor želi pomagati učen-
cem, ki nimajo ustrezne
opreme za učenje od doma,
lahko kontaktira Mladinski
center Nova Gorica na e-na-
slov info@mc-novagorica. si.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
PRAVLJICE NA OBISKU
Povežite se na WWW.KNJIZNICA.IT in izberite si knjigo!
Dostop možen tudi preko Facebook strani Narodna in
študijska knjižnica ali Oddelek za mlade bralce.
Primerno za osnovnošolce in malčke iz vrtcev 
za sprostitev in učenje slovenščine!
Luka Manojlovič
Goriška / Aktualno9. aprila 20208
Ob 16. obletnici smrti 
V spomin tatu Alfredu Jermanu,
nekdanjemu mornarju in boksarju
  ragi tata, pred 16 leti
si odšel od mene, a si
še ljubeče z mano v
mojih mislih in srcu. Tu boš
tudi ostal, ker te zelo po-
grešam. Imela sem te zelo ra-
da, ker si bil zelo dober in
pošten. Za vse, kar si naredil
zame, ti bom hvaležna do
konca življenja. Še zmeraj z
veliko ljubeznijo skrbim za
oba “grobova”. Tvoje pleme-
nito srce je prenehalo biti na
prelepo sončno pomladno
nedeljo, 28. marca 2004, na
Marijinem hribu, Skalnici,
prav na peti postaji križevega
pota. Še zdaj se mi zdi never-
jetno. Bil si namreč zdrav kot
riba. A kot blisk z jasnega si
nagnil glavo in umrl zaradi
srčnega infarkta pred mojimi
in maminimi očmi. Eno uro
D pred tem smo vsi trije veselokosili v Merkatorju v Krom-bergu. Po kosilu pa si srčno
želel obiskati Mater Božjo na
Sv. Gori. Žal, nisi prišel do
nje. Svetogorska Gospa te je
prej vzela v objem. Nikoli ne
bom pozabila, da smo samo
10 minut, preden si umrl, šli
mimo gostišča Oddih in si
rekel, da se bomo morali
vrniti kdaj k Oddihu, ker
smo bili tam nekoč stalni
gostje, drugače bodo mislili,
da smo umrli. Le dve uri po-
tem so te mimo Oddiha pel-
jali z mtrvaškim avtom! Bilo
je nepopisno žalostno. V ti-
stem zelenem gozdičku je še
vedno lesen križec s tvojim
imenom in sliko, umetnimi
rožami in lučkami, ki gorijo
noč in dan v tvoj spomin.
Gotovo se je tam že marsik-
do ustavil, morda tudi
frančiškani s Sv. Gore. Mor-
da so rekli, da ne bi mogel
umreti na lepšem romar-
skem kraju. Mati Božja je že
vedela, kaj dela. Tvoj grob v
Ločniku je tudi vedno lepo
urejen in na njem je dišeče
cvetje. Ti si cvetje skrbno go-
jil kot delaven, vesten vrtnar
pri inženirju Graziatu. On je
bil tvoj naboljši prijatelj oz.
imel te je za domačega. Pri
njem si deset let pred smrtjo
padel z drevesa in si poško-
doval kolk. Od tedaj nisi mo-
gel več delati in nastopila je
depresija.
Svetogorska Kraljica, spet
sem v mislih ob tebi, čeprav
je minilo 16 let. Od tedaj
sem marsikaj pretrpela. Žive-
la sem kot v sanjah, gorje mi
je bilo ob pogledu na umrle-
ga očeta, mamo sem pa mo-
rala tolažiti in ji zakriti oči,
da ne bi videla, kako je z
njim. Bila je šokirana. Ko
sem pri tvojem grobu, se
zjočem, a domov se ob misli
nate vračam močna in po-
gumna. Tata, jaz bom za ved-
no tvoja ljubeča hčerka Mari-
na, ki si jo imel tako rad. Na-
te se zmeraj spominja tudi
tvoja najboljša nečakinja Ne-
venka in tvoj sin Gigi, s kate-
rim sta se neverjetno razu-
mela, saj je bil vedno pri
nas.
Na svidenje, tata Alfredo, naj
ti bo lahka domača ločniška
zemljica. Počivaj v božjem
miru z ljubljeno ženo Lojz-
ko, saj si se v nelahkem
življenju zelo prizadeval za
vse.
Včasih si mislim, da, če ne bi
bil takrat, preden si izdihnil,
pravočasno ustavil avta, bi
zgrmeli v prepad in bi bili
lahko vsi trije mrtvi. Po eni
strani bi bilo bolje, ker bi bi-
lo prihranjeno gorje mami
in meni. Ona se je morala
zelo boriti po tvoji smrti,
predvsem zaradi mojega de-
setletnega križevega pota
dialize, ki mi je povzročil
nešteto duševnih in telesnih
bolečin. A Bog je hotel tako,
tebe je vzel v nebeško kralje-
stvo, mene in mamo, s kate-
ro sva bili neločljivi, pa pu-
stil tu, da sva si bili v oporo
druga drugi.
Zelo mi seveda manjkajo
obiski na vajin grob, čeprav
je to žalosten kraj. Pri vaju
sem se vedno sprostila, se z
vama pogovarjala, molila.
Zdaj pa sem zaradi širjenja
koronavirusa primorana biti
doma. A Bog ni samo na po-
kopališču, je tudi doma, zato
molim doma za oba.
Na svidenje, tata, za vedno
tvoja Marina
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in čakala, da prideš ti.
In sedla bo na rožna tla
in jokala, ker te že 16 let ni.
Maše in obredi na spletu in družbenih omrežjih
Živa Cerkev v času
koronavirusa
  ot je vsem že dobro zna-
no, bo pandemija letos
zaznamovala tudi Veliko
noč, največji krščanski praznik,
ki povzema glavno sporočilo
krščanske vere. Zaradi znanih
strogih ukrepov v cerkvah ne
bo ne javnih obredov ne blago-
slovov ne maš, pa tudi tradicio-
nalne velikonočne navade bo-
do močno okrnjene. In vendar
je kljub vsem omejitvah oz.
prav zaradi njih še bolj pomem-
bno, da kristjani po svojih
močeh vseeno obhajamo Veli-
ko noč.
Cerkev - kot ustanova in kot
Božje ljudstvo - se je v tem smi-
slu v zadnjih tednih res dobro
organizirala in si veliko priza-
deva, da bi bila vernikom v
oporo. Že sveti Peter, ki je bil ri-
bič, je bil zelo “domač” z
mrežami … Pa tudi papež
Frančišek, današnji sv. Peter,
vedno pogosteje uporablja
družbena omrežja, da bi dose-
gal čim več ljudi. Dne 3. aprila
je preko Youtuba vse pozval, da
bi “z ustvarjalnostjo ljubezni”
na čim boljši način izkoristili
letošnji sveti teden, v katerem
naj bi posebno pozornost po-
svetili molitvi v družini. “Evan-
gelij Velike noči naj se sliši tudi
v tišini naših mest”, je dejal.
“Ohranimo upanje, da bomo v
teh dneh pripravili boljši čas”!
Sveti oče je v zadnjih tednih
vedno bolj prisoten po domo-
vih, v katere smo priklenjeni,
saj po prvi televizijski mreži Rai
vsako jutro ob 7. uri neposred-
no predvajajo njegovo mašo v
Domu sv. Marte. Karkoli se do-
gaja v Vatikanu, vedno prenaša
tudi Youtube kanal Vatican
News. Bogat z novicami je tudi
istoimenski portal (v slo-
venščini na naslovu https:
//www. vaticannews. va/sl.
html).
PAPEŽEV VELIKI TEDEN
Na oljčno nedeljo je papež
maševal ob 11. uri, obrede veli-
kega četrtka in petka z njim
lahko po televiziji (Rai ali
TV2000) ali Youtubu spremlja-
mo ob 18. uri, petkov križev
pot ob 21. uri, sobotno veliko-
nočno bdenje ob 21. uri, veli-
K konočno mašo v nedeljo ob 11.uri, ob 12. uri pa blagoslov Urbiet Orbi (tega in petkov križev
pot bo prenašala tudi TVSLO1).
e-OBČESTVA
Maša prek televizijskih oz.
računalniških zaslonov je vel-
javna oblika pomoči pri molit-
vi v trenutku, ko se je ne more-
mo udeležiti v cerkvi. Zato v
tem času mnogi duhovniki po
Italiji in vsem svetu skušajo da-
ti svoj delež in biti blizu lju-
dem. Mnogi so se prvič pri-
bližali “novim medijem” in no-
vi način opravljanja lastnega
poslanstva jih na neki način tu-
di spreminja, opogumlja, mar-
sikomu vliva več vneme. Res je,
da bo pandemija na splošno
spremenila našo družbo in
naše navade, po vsej verjetnosti
pa tudi naša cerkvena občestva;
sedanja nekateri duhovniki že
imenujejo “internetno
občestvo“, “elektronsko
občestvo” ali kar “e-občestvo”.
GORICA
Goriški nadškof Carlo Roberto
Maria Redaelli, ki se v zadnjih
tednih pogosto javlja po Face-
booku, je že napovedal, da bo
še naprej spremljal in nagovar-
jal svoje vernike prek Faceboo-
ka (Arcidiocesi di Gorizia) in
kanala goriške Cerkve na You-
tubu (Chiesadigorizia). Na
oljčno nedeljo je maševal za za-
prtimi vrati v stolni cerkvi ob
18.30 (prenos po Facebooku).
V sredo, 8. aprila, bo ob 18.30
vodil obred v stolnici, na veliki
četrtek, 9. aprila, pa ob 21. uri;
ob 21.15 bodo po vsej škofiji
zvonili zvonovi, ki bodo nato
utihnili do velikonočnega
bdenja. V četrtek ne bo ne kriz-
mene maše ne obreda umivan-
ja nog. Na veliki petek, 10. apri-
la, bo nadškof prisoten v stol-
nici ob 15. uri, na veliko sobo-
to, 11. aprila, pa bo vodil bden-
je z začetkom ob 21.30. Vsi zvo-
novi v škofiji bodo naznanili
Veliko noč ob 22.15. Na dan Ve-
like noči, 12. aprila, bo msgr.
Redaelli v stolnici obhajal sv.
mašo ob 18.30.
V goriški nadškofiji so na voljo
tudi zloženke in manjši pri-
ročniki z molitvami, blagoslovi
in navodili, ki jih župniki (tudi
v slovenskem jeziku!) razpošil-
jajo ljudem preko elektronske
pošte, whatsappa in drugih
oblik elektronske komunikaci-
je. Kapilarno delo v dveh slo-
venskih pastoralnih enotah
opravljata škofov vikar za slo-
venske vernike Karel Bolčina in
dekan Marijan Markežič, gradi-
vo je na razpolago na Facebook
straneh Pastoralne enote
Soča/Vipava in Slovenskega pa-
storalnega središča Gorica. Na
Facebooku in Youtubu objavlja
vsakodnevne zanimive in boga-
te prispevke v pripravi na Veli-
ko noč (v italijanščini) g. Nico-
la Ban, med drugim odgovorni
za mladinsko pastoralo in vodja
štirih velikih goriških župnij.
TRST
Tržaški škof Giampaolo Crepal-
di je na oljčno nedeljo maševal
za zaprtimi vrati v katedrali sv.
Justa ob 10.30. Mašo so nepo-
sredno predvajali po Radiu
Nuova Trieste, deželni postaji
Rai in v živo po tv Telequattro.
Na isti televizijski mreži bo v
četrtek, 9. aprila, ob 16.30 v ne-
posrednem prenosu maša, v pe-
tek, 10. aprila, ob 15. uri pasi-
jon, ob 20. uri križev pot. Veli-
konočno bdenje bo v soboto ob
21. uri predvajal v živo Radio
Nuova Trieste. V nedeljo, 12.
aprila, bodo ob 10.30 veliko-
nočno mašo z nadškofom, ki
bo podelil tudi papežev blago-
slov, predvajali Radio Nuova
Trieste, deželna postaja Rai in
Telequattro.
Na cvetno nedeljo zjutraj so po
Facebooku prenašali mašo iz
svetišča na Repentabru; rektor
svetišča Anton Bedenčič je z av-
tom šel skoz vasi, ki spadajo v
župnijo, in blagoslavljal oljke
na balkonih.
Ne pozabimo, da je ob 9. uri
vsako nedeljo slovenska maša
iz rojanske cerkve na Radiu
TrstA, ki jo zlasti v našem za-
mejstvu zvesto spremlja res ve-
liko ljudi.
FACEBOOK
Kar nekaj duhovnikov nepo-
sredno predvaja mašo po Face-
booku. Na Slovenskem (in tudi
pri nas) je med njimi morda
najbolj znan mladi g. Martin
Golob (na sliki), župnik v Sred-
nji vasi v Bohinju, ki je postal
prava medijska zvezda, saj nje-
gove maše spremlja tudi do 40
tisoč oseb (med tednom
mašuje ob 19. uri, ob nedeljah
ob 10. uri). So pa tudi drugi
(poiščite jih na Facebooku!),
kot npr. g. Jože Plut - Šorc (žup-
nik na Polici in vodja program-
skega sveta Družine), p. Silvo
Šinkovec, p. Viljem Lovše, g.
Andrej Vončina, g. Niko Čuk
itd. Zelo dejaven je tudi lju-
bljanski nadškof Stanislav Zore.
Zanimive vsebine imajo tudi
FB portal radia Ognjišče, TV
Exodus, Nova 24TV, Katoliški
radio Mir Slovenija itd.
DD
Števerjan / Oljčna nedelja
Župnik Marijan Markežič je na oljčno nedeljo, 5. aprila, zjutraj
blagoslovil oljčne vejice. Da bi
vaščani globlje občutili vstop v
veliki teden tudi v tem težkem
trenutku, so prostovoljci
števerjanske civilne zaščite
delili blagoslovljene vejice po
vasi. Kdor je hotel, je ob
določenem urniku v svojem
zaselku pričakal pred svojim
domom vozilo civilne zaščite,
ki je obiskalo vse zaselke in
zvočno obveščalo o svojem
prihodu. Tako je oljčna vejica
tudi letos prinesla blagoslov v
naše domove.
Kratke
Voščilo nadškofa Carla Redaellija
Kot prestrašene ženske
  lavne juna-
kinje veliko-
nočnega dne
so ženske, ugotavlja
goriški nadškof Carlo
Redaelli v letošnjem
sporočilu. One so
namreč ob zori šle do
groba, ki je bil prazen,
in prejele oznanilo an-
gelov, da Jezusa ni
tam, da je vstal, naj gredo povedat
apostolom. Marija Magdalena in
druge ženske so imele srečo oseb-
no srečati vstalega Jezusa, zato so
postale še bolj prepričane oznan-
jevalke njegovega vstajenja. Mar-
ko se ob koncu svojega evangelija
nekoliko oddaljuje od drugih pi-
scev, ko piše, da so ženske bile za-
skrbljene zaradi težkega kamna
pred grobom, ki pa je že bil odval-
jen; da so stopile v grob in srečale
mladeniča, oblečenega v belo, ki
jim je rekel: “Ne čudite se! Jezusa
iščete, Nazarečana, križanega. Bil
je obujen. Ni ga tukaj. Poglejte
kraj, kamor so ga položili. Toda
pojdite in povejte njegovim učen-
cem in Petru: 'Pred vami pojde v
Galilejo; tam ga boste videli, ka-
kor vam je rekel'". Na podoben
način poročajo tudi drugi evan-
gelisti. In pričakovali bi, da bi žen-
ske, polne veselja, šle do Petra in
apostolov z veselo novico. Pa ni
tako, saj Marko nadaljuje: “Stopile
so ven in zbežale od groba. Trepe-
tale so in bile vse iz sebe. In niko-
mur niso nič povedale, kajti bale
so se” (Mk 16,8). Prestrašile so se
in zbežale, kljub temu da so na la-
stne oči videle prazen grob, kljub
temu da so slišale mladeniča, ki
jim je dejal, naj gredo k Petru. Ni-
so verjele, bile so zmedene, bale
G so se. V tem so nampodobne, ugotavljamsgr. Redaelli. Tudi
mi danes doživljamo
veliko zmedo in
strah pred pandemi-
jo, ki je zajela svet.
Znanost nam ne nu-
di jasnih odgovorov,
zdravniki skušajo s
težavo pomagati bol-
nikom, politika ni zmožna zago-
tavljati občanov. Kaj pa vera? Vero
imamo, je pa negotova, kot vera
apostolov na ladji, ki jo je zajel vi-
har, o kateri je nedavno govoril
papež Frančišek. In vendar tudi
nam angel pravi, da danes ne
smemo iskati mrtvega med mrtvi-
mi, Boga, ki je postal človek, ki
nam lahko ponudi samo solidar-
nost nekoga, ki je zraven ob naši
smrti. Ne, danes prejemamo oz-
nanilo, da Jezus, ki je bil križan,
je vstal. V njem je bila smrt po-
ražena enkrat za vselej. Da naša
usoda je večno za vedno. Kajti
Božja ljubezen je močnejša od epi-
demije, trpljenja, zapuščenosti,
smrti. Ljubezen, ki je z nami delila
naše stiske, je vzela nase naše
trpljenje, naše grehe, je šla v grob
in vstala. Za nas. Aleluja! Letos, ko
ne moremo niti obhajati Velike
noči, si ne smemo zaželeti samo
“vesele Velike noči”, temveč “po-
gumno, Jezus je zares vstal, On je
naš Odrešenik, nisemo izgubljeni
za vedno”. Voščilo naj spremlja
molitev za vse, ki po svetu trpijo
in umirajo, za družine, ki jih je
prizadelo trpljenje, za vse, ki si pri-
zadevajo v korist drugim. Ne
odrecimo se tihi, skriti in pravi
sreči, ki jo Gospod lahko daruje
vsakomu!
Aktualno 9. aprila 2020 9
Velikonočno voščilo slovenskih škofov
“Vzdrami se, ki spiš, in
vstani od mrtvih in
razsvetlil te bo Kristus!”
  ratje in sestre! Evangelist
Matej opisuje Gospodovo
vstajenje z besedami: 'In
glej, nastal je velik potres, kajti
angel Gospodov je prišel iz ne-
bes. In je pristopil ter odvalil ka-
men in sedel nanj'!
Kamen, ki je našega Gospoda
držal zaprtega v temnem grobu,
je z njegovim vstajenjem postal
njegov kraljevski prestol: 'Kajti
zakraljeval je naš Gospod, Bog
Vsemogočni! Veselimo in raduj-
mo se in dajmo mu čast, zakaj
prišla je svatba Jagnjetova in nje-
gova zaročenka se je pripravila'!
Letošnja Velika noč, dragi brat-
je, je zaznamovana s posebno
preizkušnjo svetovnih razsežno-
B sti: čestitamo vsem strokovnimslužbam in civilnim oblastemter se jim zahvaljujemo za iz-
jemne napore, s katerimi pre-
prečujejo in omejujejo širjenje
hude nadloge. Gospod naj vam
povrne vaš trud in nas usliši, da
zopet k nam pridejo časi
olajšanja.
Bratje! Vsem želimo globoko
doživetje in radostno izkustvo
vstajenja našega Gospoda in
Zveličarja Jezusa Kristusa. Kakor
kliče apostol Pavel: 'Vzdrami se,
ki spiš, in vstani od mrtvih in
razsvetlil te bo Kristus'!  (Ef
5,14).
Kakor se naše telo vsako jutro
prebudi in zakoraka v nov dan,
tako naj se, morda po dolgem
času, za Veliko noč prebudi naš
duh in se požene v prihodnost,
v bližnjo in daljno prihodnost,
novim bojem in novim zma-
gam naproti. Gospod nas vabi:
'Jaz sem svet premagal'!  (Jn
16,33).
Enako voščimo vsem bratom
evangeličanom in pravoslav-
nim, vsem zamejcem in izsel-
jencem, posebej vsem utruje-
nim in obteženim. Prav lepo
pozdravljamo tudi vse predstav-
nike vseh verstev: Sveta Velika
noč, bodi nam vsem v pomoč!
Aleluja!
Msgr. dr. Jurij Bizjak,
koprski škof
  Zulejka Devetak, Dario Bertinazzi
Velika noč brez cerkvenih
obredov in petja na korih
POGOVOR 
  vetna nedelja brez
oljčnih vejic, Velika noč
brez petja. Mnogi bodo
letos prvič v svojem življenju
doživeli praznike brez druženja,
obiskovanja bogoslužja, stiska
rok, starih in ukoreninjenih na-
vad. Za slovenske cerkvene pev-
ce je morda še težje, saj je petje
nenadomestljiv del praznovan-
ja in je povezano s skupnim
doživljanjem vseh obredov
velikega tedna. Za vse verni-
ke ne bo enostavno
preživljati najpomembnejši
krščanski praznik doma, cer-
kveni pevci pa bodo močno
občutili še dodatno prazni-
no, in sicer težo tišine, daleč
od korov, orgel, sopevcev.
Praznik bodo vsi doživeli
bolj ponotranjeno, tako kot
postni čas, ki se je letos pred-
stavil v obliki nenavadne
preizkušnje, ki je terjala veliko
več kot navadne odpovedi, a je
morda ravno zaradi tega vabila
k še globljemu razmišljanju in
dejanskemu sočustvovanju. Da
bi se približali čutenju cerkve-
nih zborov v tem posebnem
trenutku, smo izbrali dva glaso-
va, iz tržaške in goriške pokraji-
ne. Prvi je glas Zulejke Devetak,
ki v zadnjem mesecu sama
ohranja glasbeno spremljavo ra-
dijske maše na slovenskem pro-
gramu RAI, drugi sogovornik pa
je nekdanji predsednik goriške-
ga Združenja cerkvenih pevskih
zborov, Dario Bertinazzi.
ZULEJKA DEVETAK
S praznega kora ravno tako
prazne rojanske cerkve se
vsako nedeljo oglaša vaše
petje. Sami igrate tudi na or-
gle, da bi se radijska maša
lahko nadaljevala s prirejeno,
a zagotovljeno glasbeno opo-
ro. Kako bi lahko opisali tre-
nutek, ko stopite na kor in
pred mikrofon?
Ko so zaradi izrednih razmer
prepovedali obisk maš, sem ta-
koj poklicala predstavnico ro-
janskega zbora in predlagala, da
bi kljub vsemu poskusila nadal-
jevati sama. Prvega marca, pri
prvi maši z zaprtimi vrati, sem
stopila na kor z določenim
adrenalinom. Mislila sem sa-
mo, da moram rešiti zadevo, da
maša mora imeti svojo pevsko
spremljavo in konec. Zaigrala
sem uvod in sem začela peti. Te-
daj pa sem slišala, kako petje
odmeva v prazni cerkvi, in me
je obdal neprijeten občutek
osamljenosti in tesnobe. Ko je
minilo, pa je ostala močna mo-
tivacija.
Kako so se odzvali pevci? Ste
prejeli spodbudna voščila,
klice?
Prva maša je bila zame tragiko-
mično doživetje, pevci in prija-
telji pa so me opogumili s spo-
ročili in klici. Vsako nedeljo me
kdo prijetno preseneti z zahva-
lo, lepimi besedami. 8. marca
mi je pevec rojanskega zbora
prinesel mimozo. Vem, da so
nekateri vprašali za mojo števil-
ko, da bi osebno izrazili svoje
odobravanje. Radijska maša je
pomembna za vse tiste, ki ne
morejo ven (ne samo v teh čud-
nih časih), kot tudi za Slovence,
ki zdaj nimajo na svojem ob-
močju slovenskega župnika, kot
na primer v Kanalski dolini.
Slovenska radijska maša je po-
trebna in petje je za našo skup-
nost sestavni del molitve. Čuti-
C la sem dolžnost, da ne preki-nem teh vezi.Verjetno obstajajo tudi neka-
tere težave pri izvedbi te od-
govorne naloge.
Prva težava je v samih premi-
kih, saj je potrebno samopotrdi-
lo in na začetku sem težko lah-
ko dokazala, da gre za “delov-
no” obveznost. Ob samopotrdi-
lu sem morala zato poskrbeti še
za uradno potrdilo, da se vozim
v Rojan zaradi radijske maše, saj
me je policija ustavila in sem s
težavo lahko razložila, da gre za
nujno zadevo. Kljub temu da ni
prometa, moram tudi uro prej
od doma, saj težje parkiram, od-
kar se avtomobili ne premikajo,
ker so vsi doma.
Drugi problem se bo pojavil
ravno ta teden. Postni čas zaz-
namujejo žalostne, intimne pe-
smi, ki jih lažje izvajaš v tej ne-
navadni, solo varianti. Res pa si
ne predstavljam, kako bom lah-
ko sama posredovala veliko-
nočno radost. Upam, da ne bo
izgledalo smešno ali celo grote-
skno. Morda pa bo prevladova-
lo upoštevanje dobrega name-
na in bodo poslušalci doma za-
peli z menoj.
DARIO BERTINAZZI
Kako gledate na dane razme-
re iz perspektive cerkvenega
pevca in organista?
Velika noč pomeni za cerkvene-
ga organista, zborovodjo in pev-
ca doseženi cilj tiste poti, ki se
vsako leto začne s prvo adven-
tno nedeljo. Ta pot ni nič dru-
gačna od poti vsakega vernika,
ki se prepoznava v katoliški Cer-
kvi, ki obiskuje nedeljsko sveto
mašo in prejema zakramente.
Tako organist kot pevci in zbo-
rovodje smo del cerkvenega
občestva, z edino razliko, da
prav skupno srečanje oz. bogo-
služje sooblikujemo skupaj z
duhovnikom. Naš doprinos k
sveti maši ima seveda dvojni
učinek: na vernike, ki spremlja-
jo sv. mašo, a hkrati na nas sa-
me, ki skrbimo, da bi bili petje
in igranje čim bolj v skladu s
tem, kar predvideva cerkveno
bogoslužje, in da bi tudi verniki
naše sodelovanje sprejeli kot
dar in obogatitev. Vse to nas po-
pelje do nekaterih vprašanj v
tem težkem času. Cerkvene
ustanove se seveda trudijo, da
bi izražale svojo bližino po me-
dijih (streaming maše, svete
maše po radiu ali televiziji, mo-
litve po socialnih omrežjih
itd.). Slogan je: tudi daleč, lah-
ko molimo skupaj!
Seveda, to drži. To vemo tudi ti-
sti, ki smo člani župnijskih,
živih rožnih vencev. Vsi moli-
mo istočasno isto molitev in
naša skupna molitev je
močnejša od molitve vsakega
posameznika. Tudi s petjem je
tako. Kaj je lepšega od petja pev-
skega zbora? S
tem ne mislim
le na golo pet-
je, ampak na
vse ostalo: to je
socialni trenutek v našem
življenju, ko se soočamo z dru-
gim in se bogatimo. Ravno za-
radi tega je verjetno v sodob-
nem času lažje izbirati druge
poti v življenju: ne skupnih,
ampak takih, kjer posameznik
izstopa (če samo pomislim na
vse razne športe, ki jih danes
otroci in mladi opravljajo … Si-
cer ne vem, ali je to njihova žel-
ja ali želja staršev …, a to je dru-
go poglavje).
Katere bodo posledice tega
prisilnega molka?
Zdajšnja situacija, ko pevskih
vaj ni, ko nismo prisotni pri sve-
ti maši in ne pojemo skupaj, bo
lahko imela dva nasprotna si
učinka. Morda bodo ljudje
spoznali, da je socialno življenje
pomembno ne zato, da se pred
drugimi lahko pokažemo, am-
pak zato, da smo skupaj, da se
družimo, da skupaj gradimo ne-
kaj lepega. V tem primeru sta-
tus cerkvenega pevca, ki je ved-
no manj prisoten in cenjen tudi
v naši skupnosti, bo mogoče
dobil večje dostojanstvo. Morda
ljudem manjka naše slovensko
petje pri maši. Kdo ve? To bo
pokazal čas.
Drugi učinek pa je lahko zelo
negativen. Ker se vedno bolj
razglaša in poudarja, da je mo-
litev ravno tako učinkovita do-
ma na kavču kot v cerkvi ali da
ima sveta maša isti učinek tako
po televiziji kot v cerkvi, zakaj
naj bi hodili k sveti maši? Ne-
varnost preži za vogalom.
Cenim delo duhovnikov in čla-
nov župnijskih svetov, ki skrbi-
jo, da verniki dobijo vse mo-
goče informacije po spletu in
drugih medijih. To je dobro,
vendar manjka mogoče infor-
macija, da nas Jezus pričakuje v
cerkvi, tam, v tabernaklju. In te-
ga ne smemo pozabiti, ne pev-
ci, ne organisti, ne verniki! Po-
truditi se, da v nedeljo vstane-
mo in gremo k sveti maši, ni
isto kot pritisniti na gumb in
poslušati mašo, medtem ko li-
kamo, peremo in kuhamo …
Rossana Paliaga
  Drugo spletno predavanje  
Tokrat o učinkovitih sestankih
DM+ 
  rugo spletno predavanje
v organizaciji DM+,
Društva mladih Sloven-
cev v Italiji, je prav tako kot
prejšnji teden vodila mag. Irena
Deželak; tokrat je bil govor o
učinkovitem vodenju sestankov.
K ogledu so bili in so vabljeni vsi
(spomnimo, da je posnetek na
ogled na društvenem kanalu
Youtube), ki se
soočajo z delom v
skupinah, kolekti-
vih, društvih, eki-
pah, amaterskih
krožkih, ter vsi, ki
so radovedni in bi
se radi naučili no-
vih veščin, ki so
lahko koristne ta-
ko na društvenem
in ljubiteljskem
področju kot tudi
na poklicnem.
Zakaj sploh sklicu-
jemo sestanke? Ko-
liko naj trajajo?
Katero je primerno
število udeležencev? Kakšne so
slabosti? Kakšne pa prednosti?
Vse to se je na začetku spraševala
predavateljica in vabila poslušal-
ce na skupno popotovanje, ki je
temeljilo na večletni praksi in
teoretičnih osnovah, ki so po-
trebne za uspešno vodenje se-
stankov.
Sestanek je ciljno početje; to ga
ločuje od drugih srečanj. Osnov-
ni namen tega je poiskati rešitve,
ki jih posameznik sam ne bi mo-
gel najti. Poleg odločanja imajo
sestanki lahko različne funkcije,
kot npr. informiranje, snovanje
novih idej, reševanje problemov,
oblikovanje skupinske pripad-
nosti itd. Na ta zadnji pojem ve-
likokrat pozabljamo, a je zelo
pomemben. Sestanek je za vodi-
D telje kot neka “statusna arena”,kjer pokažejo, kakšni voditeljiso, na drugi strani pa je pri-
ložnost za druge, da sodelujejo
in skupno razumejo, kako in v
kateri smeri delajo.
V nadaljevanju je Deželakova
pokazala, kako bi bilo treba or-
ganizirati sestanke. Pri tem je do-
dala, da je pri delovnih oz. ure-
jevalnih sestankih čarobna šte-
vilka 7. Ko gremo čez deset ude-
ležencev, je treba biti že spretni
vodje. Čim bolj se bližamo števi-
lu 20, tem bolj postanejo sestan-
ki zgolj informativne narave.
Pri organizaciji je seveda voditelj
glavni akter in posledično tudi
odgovoren za končni uspeh
srečanja. V tej fazi je pomembno
načrtovanje sestanka. Moramo
premisliti in imeti jasno sliko o
tem, kateri so cilji sestanka in
kakšne so posledice, če sestanka
ne skličemo. Nato je pomem-
bno, da ostale udeležence pri-
merno obvestimo, in sicer o te-
mi in razlogu razgovora. Sledi
priprava dnevnega reda v pravil-
nem zaporedju! Razpravo mora-
mo namreč začeti z najpomem-
bnejšimi točkami. Med sestan-
kom pozivamo udeležence, naj
se dotaknejo bistva in da ne po-
navljajo že izrečenega, ter razvi-
jamo zavest o skupinskem ob-
našanju. Na koncu pa ne smemo
pozabiti na povzetek oz. katere
so odločitve, morebitni nosilci
nalog in rok izvedbe. Pri voden-
ju sestankov je predavateljica
izčrpno pri-
kazala po-
membne in
unčinkovite
tehnike za
obvladovan-
je udeležen-
cev, ki držijo
skupaj, osre-
dotočijo in
aktivirajo
skupino oz.
skupinsko
delo.
Izvedenka je
povedala tu-
di, katere so
ovire in ne-
primerno vedenje pri sestankih.
Prekinjanje, nevljudne geste,
neiskrenost, izogibanje dolžno-
stim, zasebni pogovori delujejo
negativno na skupno ozračje. K
temu je dodala še sedem
“smrtnih grehov”, in sicer: se-
stanki, ki so monolog, brez vod-
je, osredotočeni na ovire in ne
na rešitve, organizirani v najbolj
produktivnem času dneva, v pu-
stem okolju, preveč formalni in
tisti, ki se izvajajo zgolj iz navade
in niso uporabni. Mag. Irena
Deželak je sklenila s trditvijo, da
so sestanki trenutek za aktivne
in produktivne ljudi, na katerih
bi moral vsakdo prispevati svoje:
“Prostora za speče partnerje ni”!
je še dodala.
MČ
Kultura9. aprila 202010
Bela nedelja
  adnja aprilska nedelja,
svinčeno siva. Druga
velikonočna, nedelja
Božjega usmiljenja. Vreme pa
tako, da se ga zares Bog usmi-
li! Dež neusmiljeno biča goz-
dove, kuštra razburkano je-
zersko gladino, se zaletava v
dežnik. Razoglav moški sred-
njih let nekaj korakov pred
mano izziva dežne kaplje s
trampovsko rumenkasto
frizuro. Hitim po poti v
cerkev. Dvajsetminutna
hoja pod hladnim dežnim
prečesavanjem gorenjske
pokrajine izziva vremen-
ske razmere, sama sebi
hočem dokazati, da sem
živa. Ob poldesetih tava v
mrzlem jutru le nekaj duš.
Izza vogala zavihrata zele-
na in oranžna vetrovka,
čez nekaj minut se na
obrobju gredic zariše dvo-
je dežnikov, bel in ma-
vrično pisan, kot veliko-
nočno sporočilo miru.
Jezero kot darilo, zavito v
šelesteči pršeči papir, ki ga
moraš odviti, da izpod
njega zapuhtijo odtenki
zelene: zelena trav, pom-
ladnih drevesnih krošenj,
grmičja, smrečja in brezovja,
ki ihtijo pod angelskim bla-
goslovom. Nebo radodarno
napaja zemljo, da bo iz nje-
nih korenin pognalo novo
rastje, novo življenje. Zdi se,
da se velikonočni blagoslov
kar preveč podaljšuje v divje
namočeno sivo nedeljo.
Stopnice spolzko sive, hotel-
ske stavbe pepelnato sive, ce-
sta deževno siva, pločniki
umazano sivi, promenada
Z podganje siva. To ni bela ne-delja!Iz sivega zvonika se izpod
rdečkaste strehe utrga zvon-
jenje, blago, nato močnejše,
praznično vabeče, da sprem-
lja moj hitri korak. Misli se
premetavajo sem ter tja kot
valovi golobje sivega jezera
in se umirijo, ko dežnik na-
ravnam poševno, v bran pred
nalivom in vetrom, ki ne pri-
zanašata. Še malo, pa preho-
dim visoko stopnišče, pripeto
na trg pred cerkvijo, kjer se
rokujejo in otresajo dežnike
domačini. Pripeljali so se z
avtomobili, pa saj bi se tudi
jaz, ko bi hotela. A želim si
doživeti dež in nepričakova-
no hladno aprilsko ploho. Po
svoje je lepo, življenjsko.
Cerkev me objame z blago-
dejno toplino, vonjem kadi-
la, svetlobo barvnih vitrajev
in bleščečo lepoto stenskih
poslikav. Sveta nebesa, kako
prijetno toplo je v zbrani
vaški skupnosti! S kora doni
aleluja, proti koncu maše za-
donijo note Ode radosti. Na
notno ogrlico se nabirajo
znani akordi z manj znanimi
besedami hvalnice. Prese-
nečenje vse bolj ogreva in
barva mojo belonedeljsko
razpoloženjsko paleto. Kot da
ni več sivine: vse poplesava v
stoterih odtenkih radostnega
doživetja zadnje aprilske ne-
delje.
Pojdite v miru. Po blagodejni
glasbeno-molitveni kopeli in
mašnikovem blagoslovu se
pod dežnikom lažja spustim
po stopnišču mimo zeleno
sivkastega jezera in narav-
nam korak proti središču. Ni-
mam rokavic, na rokah
čutim, da se ozračje še bolj
ohlaja. Mraz začne ščipati ko-
nice prstov, grize. Pohitim.
Čez dobro uro iz zavetja sobe
uzrem skozi podstrešno okno
divji ples dežja, ki ne poneha.
Na trenutke se nekaj kapelj
zgosti, da pred očmi sem ter
tja poplesuje bel kosmič. Ni
mogoče, saj to je sneg, sneg
v aprilu! Ko se ozrem na bal-
konsko stran, se prepričam,
sneg je, sneg!
Pred očmi se bočijo ze-
lenkasto bela pobočja Je-
lovice, porasla z gozdovi,
vitke smreke so posipane
z nežnim snežnim dro-
birjem. Namesto tradicio-
nalne primorske bele po-
tice, smejoče se v posipu
drobno mletega sladkor-
ja, mi zadnja aprilska ne-
delja ponuja sladko pre-
senečenje. Iz sivega, od
dežja in vetra prebičane-
ga jutra se je izvila bela
nedelja v pravem pome-
nu besede, takšna, kot jo
lahko prinese samo mu-
hasto vreme. Nedelja s
snegom in mrazom, da
gre za nohte.
Pravijo, da živimo v času
velikih klimatskih spre-
memb. Zame je že spremem-
ba, da morava z možem zapu-
stiti gor (enj) ski raj in se spu-
stiti proti morju. A tudi doma
je prelepo, posebno takrat,
ko topla sončeva dlan boža
naš prečudoviti zaliv. Naj bo
blagoslovljen z lepoto širine
in odprtosti, naj ga doseže ve-
likonočni blagoslov miru in
strpnosti!
Aleluja!
Majda Artač Sturman
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (42)
Dr. Marko Anton pl. Plenčič in
drugi (2)
Svetovno znani Koprčan Sanktorij/Svetina je prvi
ugotovil pojav neopaznega znojenja (perspiratio
insensibilis). Bil je osebni prijatelj in verjetno
sodelavec pisanskega astronoma, fizika in
matematika Galilea Galileija (Pisa, 1564 - Arcetri
pri Firencah, 1642). Solkanec Marko Anton Plenčič
je imel imenitne profesorje, ki so izhajali iz
najboljših šol in se ponašali z vrhunskimi
sodelavci. Postal je doktor medicine leta 1733 v
Padovi. Pisanje Fridolina Kavčiča v Ljubljanskem
zvonu se nadaljuje tako: “/…/ tu (v Padovi, op. p.)
je postal doktor zdravilstva in se kmalu zatem
povrnil na Dunaj. A tu mu zabranijo izvrševanje
zdravniške prakse, češ, da ni promoviral na
avstrijskem vseučilišču. Še enkrat se torej podvrže
strogim izpitom. Sedaj šele je smel zdraviti bolnike
in predavati na dunajski medicinski fakulti, h
katere najboljšim učiteljem ga prišteva Hirsch”.
V knjigi profesorjev Branka in Ivana Marušiča
Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič,
1705-1786, ki je bila izdana ob odkritju že
omenjene spominske plošče v Solkanu, najdemo
veliko podatkov o rigoroznem izpitu oziroma o
nostrifikaciji padovanskega naslova na Dunaju
leta 1734, ko je Plenčič kot teoretični del izpita
komentiral Hipokratov aforizem o vplivu letnih
časov na bolezenska stanja, kot praktični del je
pa moral pregledati pacienta z revmatično vročico.
Tudi na Dunaju se je takoj srečal z vrhunskimi
profesorji, saj med člani komisije najdemo sloveča
imena tedanje dunajske medicine, kot so Quarin,
Mannagetta in Bechamp. Slavni nemški zdravnik,
epidemiolog, patolog in zgodovinar medicine
August Hirsch (Gdansk, 1817 - Berlin, 1894) je,
kot smo videli, Plenčiča uvrstil med najboljše
zdravnike in profesorje na svetu vseh časov (to je
zapisano v njegovem delu Biographische Lexikon
der hervorragenden Aerzte aller Zeiten und Völker,
ki velja za eno najimenitnejših del na področju
zgodovine medicine).
Tako se nadaljuje Plenčičev življenjepis v
Ljubljanskem zvonu izpod peresa Fridolina
Kavčiča: “Plenčič je na zdravilstvenem polju tudi
s peresom marljivo deloval in zaradi njegovih
znamenitih strokovnih razprav ga je povzdignila
cesarica Marija Terezija l. 1770. v plemeniti stan.
Marko tudi v tujini ni pozabil ožje domovine;
povzročil je namreč, da je ustanovila vojvodinja
savojska, porojena kneginja Lichtensteinska, 14
ustanov za gojence goriške bogoslovnice. Za to
dobroto, domovini naklonjeno, so mu goriški
stanovi podelili “Die Herr- und Landmann-schaft”.
V isti knjigi profesorjev Branka in Ivana Marušiča
najdemo podatke o Plenčičevem plemstvu: 20.
januarja 1764 mu je cesarica Marija Terezija
podelila plemstvo, 24. marca 1770 je pa postal
vitez. Nagrajen je bil zaradi svojih zaslug kot avtor
strokovnih del in kot zdravnik plemiških otrok na
savojski viteški akademiji. Bil je pač osebni
zdravnik Marije Terezije Savojske, roj. kneginje
Liechtensteinske, in mu jo je uspelo nagovoriti, da
je darovala veliko vsoto denarja za izgradnjo
dobrega dela goriškega nadškofijskega semenišča
in za štipendiranje 14 brezplačnih mest za
semeniščnike. Ravno zaradi teh zaslug je bil 15.
septembra 1776 sprejet v deželno goriško
plemstvo. Njegove zasluge je goriškim deželnim
stanovom prikazal goriški plemič, visoki funkcionar
in zgodovinar Carlo Morelli pl. Schönfeld (Gorica,
1730-1792), čigar življenje je prav tako - kot bomo
videli - tesno povezano s Slovenci.
Marko Anton pl. Plenčič je bil osebni zdravnik Marije
Terezije Savojske roj. kneginje Liechtensteinske (tukaj je
upodobljena na liechtensteinski poštni znamki), in mu je
uspelo jo nagovoriti, da je darovala veliko vsoto denarja
za izgradnjo dobrega dela goriškega nadškofijskega
semenišča in za štipendiranje 14 brezplačnih mest za
semeniščnike. Ravno zaradi teh zaslug je 15. septembra
1776 bil sprejet v deželno goriško plemstvo.
Nemški slavni zdravnik, epidemiolog, patolog in
zgodovinar medicine August Hirsch (Gdansk, 1817 -
Berlin, 1894) je Marka Antona pl. Plenčiča uvrstil med
najboljše zdravnike in profesorje na svetu vseh časov (to
je zapisano v njegovem delu “Biographische Lexikon
der hervorragenden Aerzte aller Zeiten und Völker”, ki
velja za eno najimenitnejših del na področju zgodovine
medicine).
Trg okrog župnijske cerkve sv. Štefana v Solkanu je
poimenovan po velikem Slovencu in slavnem zdravniku,
profesorju dunajske univerze in plemiču Marku Antonu
Plenčiču. Gre za osebo, ki v svetovnem merilu velja za enega
glavnih utemeljiteljev oz. predhodnikov mikrobiologije in
kemoterapije. Na bližnji hiši najdemo tudi spomisko ploščo, ki
je bila po zaslugi domačinov in Goriškega muzeja odkrita leta
1967 na mestu, kjer naj bi nekoč stala Plenčičeva rojstna hiša.
Plenčičeve zasluge je goriškim deželnim stanovom
prikazal goriški plemič, visoki funkcionar in zgodovinar
Carlo Morelli pl. Schönfeld (na sliki).
Verjetno najstarejši življenjepis v našem jeziku o Marku
Antonu pl. Plenčiču, ki je globoko in neizbrisno
zaznamoval razvoj in zgodovino medicine v svetovnem
merilu, najdemo v Ljubljanskem zvonu, ki je v letih 1895-
1896 objavil delo častnika in književnika Fridolina
Kavčiča (na sliki) z naslovom “Znameniti Slovenci”.
Dimitri Tabaj
Tudi Flajbanove nagrade le s pomočjo spleta
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta je imelo na delovnem
koledarju napisano, da 27. marca priredi srečanje na svojem sedežu
v ul. Mazzini in z običajno skromno, a prisrčno slovesnostjo izroči
letošnje nagrade in podpore, ki so poimenovane po Mihaelu
Flajbanu in Ireni Srebotnjak,
namenjene pa so
univerzitetnim študentkam in
študentom slovenske
narodnosti iz Furlanije Julijske
krajine. Posebna komisija pri
SDD izbira prejemnike na
podlagi študijskih uspehov,
družinskih dohodkov in
vpetosti v življenje naše
skupnosti.
Žal je pandemija prekrižala tudi
te načrte in odbor SDD se je
odločil, da izpelje nagrajevanje
in izročanje prispevkov po
elektronski pošti ter
internetnega bančništva, ob
tem pa zaprosi naše medije, da
s podeljenimi nagradami
seznanijo našo skupnost.
Društvo že 33 let podeljuje v spomin na javnega delavca in mecena
Mihaela Flajbana študijsko nagrado v višini 1.500 evrov maturantki
ali maturantu, ki se je vpisal v prvi letnik univerze. Omenjeni znesek
se potem podeljuje še vsa nadaljnja leta študija, če nagrajenec
redno opravlja svoje dolžnosti. Ravno tako vsoto z možnostjo
večletnega podeljevanja nudi nagrada, ki je poimenovana po
dolgoletni članici vodstva SDD Ireni Srebotnjak in je prednostno
namenjena študentom ali študentkam likovne ali glasbene
umetnosti.
SDD poleg glavnih nagrad v mejah svojih možnosti podeljuje eno ali
več enkratnih podpor po 500 evrov, včasih tudi zlatnik, še drugim
prosilcem vseh letnikov. Letos je tako za tri glavne nagrade in 11
enkratnih podpor porazdelilo skupno 10.000 evrov.
Flajbanovi nagradi sta tokrat prejeli Cheyenne Žagar, ki se je vpisala
v prvi letnik Fakultete za varnostne vede v Mariboru, in že lani
nagrajena Petra Olenik, ki študira medicino v Ljubljani. Obe sta
svojčas prejeli stotico na državnem izpitu na tehniškem zavodu Žiga
Zois v Trstu. Nagrada Irene Srebotnjak je bila tretjič podeljena
violinistu Alešu Lavrenčiču iz Doberdoba, ki mu je SDD tudi čestitalo
za umetniške uspehe v ZDA.
Podpore SDD so prejeli z Goriškega Nika Tomsič, Samuel Devetak,
Mattia Milanese in Ivana Cotič, s Tržaškega pa Goran Abdil Kader
Hammoussi, Danjel Stefani, Jaš Mikac, Martin Poljšak, Sanja Sancin,
Julija Stavar in Tamara Orlich.
Zlatnik bo prejela Tržačanka Tina Busan.
Slovensko dobrodelno društvo

Aktualno9. aprila 202012
  Miran Devetak, goriški Slovenec v Parizu 
Pariz “v vojni” proti nevidnemu sovražniku
POGOVOR 
  iran Devetak, po rodu
Goričan, že 28 let živi
v Parizu, kjer kot pia-
nist poučuje na več konservato-
rijih, ob tem pa koncertira po
Franciji in drugod po svetu. V
zadnjih letih je že bil priča ra-
zličnim pretresom, ki so franco-
sko prestolnico postavili v sij
svetovnih žarometov (napad na
satirični tednik Charlie Hebdo
in na teater Bataclan). Huda
preizkušnja za eno najbolj pril-
jubljenih in očarljivih evropskih
in svetovnih mest je gotovo tudi
koronavirus, ki je v zadnjih ted-
nih drastično spremenil obraz
slovite “ville lumiere”.
Kdaj so v Parizu uvedli izred-
ne razmere zaradi širjenja
okužbe s koronavirusom?
Živim v ulici med dvema veliki-
ma železniškima postajama, Ga-
re du Nord in Gare de l'Est. Z ok-
na vidim ustavljene vlake in, v
ozadju, strehe vzhodnega dela
Pariza. S severne postaje gredo
vlaki v severna francoska mesta,
pa tudi v London, Köln, Amster-
dam in Bruselj, z vzhodne posta-
je grejo proti Alzaciji, Loreni in
v Frankfurt, München ter Luk-
semburg. Pod mojim oknom to-
rej ponavadi mrgoli množica
M potnikov s kovčki, ki prihajajo,odhajajo ali gredo z ene postajena drugo. Rad imam ta živžav,
saj imam vtis, da z okna opazu-
jem eno najbolj strateških
evropskih križišč. Od 12. marca
zvečer, ko je francoski predsed-
nik Emmanuel Macron prvič
spregovoril narodu o koronavi-
rusu, se je to živahno gibanje in
dogajanje drastično umirilo; od
17. marca opoldne pa je ulica
skoraj prazna. Z okna vidim žen-
darme in vojake in le redkokdaj
kakšnega osamljenega pešca. Z
odprtim oknom slišim, kako na
postaji oznanjajo, da na vlak za
Nemčijo lahko stopi, samo kdor
dokaže, da ima bivališče v
Nemčiji. To oznanilo me spo-
minja na stavek, ki ga je Macron
v svojem govoru v ponedeljek,
16. marca, ponovil kar šestkrat:
“Nous sommes en guerre”, to je
“Smo v vojni”, in sicer proti ne-
vidnemu sovražniku.
Kako se ljudje odzivajo na
ukrepe proti omejitvi
okužbe? So kontrole sil javne-
ga reda stroge?
Točno ne vem, kako je drugod
po Parizu, ker se ne smem od-
daljiti od doma za več kot en ki-
lometer. Lahko si samo predsta-
vljam, da je mesto prazno, da so
zaprti veleblagovnice, muzeji in
cerkve. In turistov seveda ni.
V desetih dneh sel šem ven le
enkrat: vzdušje je bilo neprijet-
no, pločniki zanemarjeni, po
ulicah so hodili redki Parižani,
ki že po naravi niso posebno
simpatični, sedaj pa so seveda še
manj... Skoraj nihče ne nosi
zaščitne maske, ker se preprosto
ne najdejo. Veliko ljudi kupuje
hrano po internetu, zato je zara-
di prevelikega povpraševanja tu-
di to postalo zelo težko, skoraj
nemogoče. V trgovino zmrznje-
ne hrane sem šel zaman, ker so
bili zmrzovalniki skoraj prazni.
Moram pa povedati, da je soli-
darnost ljudi z zdravstvenim
osebjem velika in iskrena. Vsak
večer ob osmih je prijetno od-
preti okna, ker to je čas za javni
aplavz v zahvalo in podporo
zdravstvenemu osebju. To je edi-
ni trenutek, ko ulica zaživi. Tudi
Eifflov stolp se jim vsak večer
“zahvali” z napisom. Nekega
dne so jim zazvonili tudi zvono-
vi vseh mestnih cerkva.
Druga lastnost Francozov je
neubogljivost: da so se sprijazni-
li z novimi razmerami, so nam-
reč potrebovali nekaj dni in
orožniki so k temu pripomogli
veliko. Po poročilih sem slišal,
da so vsak dan dajali po več tisoč
glob po najmanj 135 evrov.
Izredni ukrepi so postali postop-
no strožji od 17. marca dalje; če
hočemo iti ven, potrebujemo -
kot v Italiji - izjavo s točno nave-
denim razlogom in uro. Sedaj, v
zadnjih dneh marca, vedno več
prebivalcev ostaja doma, ker se
razmere slabšajo.
Ob koncu tedna pred napoveda-
nim “zaprtjem” (to je 14. in 15.
marca) je približno milijon pre-
bivalcev Pariza in okolice zbežal
iz mesta na podeželje, v svoje
druge hiše ali k sorodnikom. Ker
so cene pariških nepremičnin
posebno visoke, večina ljudi v
mestu živi v majhnih stanovan-
jih in perspektiva, da bodo ostali
zaprti v tridesetih - ali še manj -
kvadratnih metrih cel mesec dni
ali več, ni privlačna … Tudi
obljudenost otokov na atlantski
obali (Belle-Ile, Ile de Ré, Ile
d'Oleron) se je v kratkem never-
jetno povečala v veliko nezado-
voljstvo tamkajšnjih prebival-
cev, ki Parižanov nimajo poseb-
no radi.
Kako pa Francozi komentira-
jo to, kar se dogaja v Italiji?
V prvi polovici marca, ko je Ita-
lija že uvedla stroge ukrepe, so
jo Francozi opazovali, a stvari ni-
so vzeli zares... Le roke si je bilo
treba pogosteje umivati. Sedaj
pa Francozi čutijo do Italije veli-
ko solidarnost in z njo sočustvu-
jejo.
Kako pa ti doživljaš to stanje?
Osebno mi v tem trenutku ni
težko ostati doma, saj sem vajen
na z opravili prenatrpane dneve
in na hiter ritem življenja, pravo
nasprotje tega, kar se dogaja se-
daj. Malo bolj mirno obdobje
mi prav pride tudi zato, da se
bolje pripravim na naslednje
projekte in koncerte. V sezoni
konservatorija, na katerem
poučujem, je prejšnji teden od-
padel koncert, na katerem bi
igral z dvema pianistkama iz To-
kia.
Poučuješ na več glasbenih
šolah. Imaš vseeno lekcije,
morda on-line? Ta formula
funkcionira?
Mislim, da pouk po spletu na
splošno deluje kar dobro; za gla-
sbo je to malo bolj zapleteno in
učinkovitost takih lekcij je odvi-
sna od pogojev in motivacije
učenca. Vsak profesor glasbe na
mojem konservatoriju improvi-
zira “pedagoško kontinuiteto”
in nimamo točnejših navodil,
kako bi jo izvajali. Nekateri
učenci mi pošiljajo po en video-
posnetek na teden, kar se mi zdi
bolj učinkovito, kot če bi imeli
neposredne lekcije po skype-u.
Misliš, da bo to, kar se dogaja,
  Matjaž Zorn  
Večina zaposlenih dela od doma
POGOVOR 
  atjaž Zorn, Primorec,
ki živi v Ljubljani,
kjer je diplomiral na
Filozofski fakulteti iz roman-
skih jezikov, potem ko je bil di-
jak na šentviški škofijski kla-
sični gimnaziji, je zaposlen pri
DZS Grafik d. o. o., ki ima 20-
letno tradicijo delovanja. DZS
Grafik nudi celovito rešitev pri
izdelavi knjig. Znanje in iz-
kušnje ter profesionalnost
omogočajo proizvodnjo kako-
vostnih knjig po konku-
renčnih cenah in kratkih do-
bavnih rokih. V Ljubljani ima
Grafik d. o. o. pisarne, v Mari-
boru pa tiskarno. Skoraj vse,
kar tiskajo, je za izvoz, zelo ma-
lo ostane na slovenskem trgu.
Veliko naročil, poleg ostalih
evropskih držav in Amerike,
dobivajo iz Francije in Italije.
Prav s komercialo za francoski
in italijanski trg se ukvarja
M Matjaž Zorn, ki ima rad svojedelo.Z Matjažem smo se pogovorili,
kako se je zaradi ukrepov slo-
venske vlade za zajezitev širjen-
ja koronavirusa spremenilo
poslovanje v tem ljubljanskem
grafičnem centru. Zahvaljujem
se mu za čas, ki nam ga je na-
menil.
Kako poteka delo, potem ko
se je vlada RS odločila za
stroge ukrepe proti širjenju
koronavirusa?
Delo, do zdaj, poteka po ustal-
jenih tirnicah. Proizvodnja de-
luje nemoteno, odvozi knjig v
namembna skladišča v tujini
prav tako. Tu bi pa seveda lah-
ko prišlo do zapletov, če bi se
skladišča odločila, da zaprejo
svoja vrata in posledično ne bi
sprejemala več nobene pošil-
jke.
Ste takoj zaprli pisarne in
ekonomsko zelo prizadelo Pa-
riz?
Potem ko je stopil v veljavo izre-
den zakon zaradi zdravstvene
krize, je veliko uslužbencev v
Franciji, približno pet milijonov,
v “delni nezaposlenosti” (cho-
mage partiel), to velja za vse ti-
ste, ki iz različnih vzrokov ne
morejo opravljati službe. Država
v tem primeru kar solidno pri-
skoči na pomoč podjetjem in de-
lodajalcem s prispevki, in to
prav sistematično. Uslužbenci
imajo zagotovljenih vsaj 84 %
redne plače, zato mislim, da bi
bila odslovitev od dela v da-
našnjih okoliščinah po zakonu
kaznivo dejanje. Uslužbenci ve-
likih trgovin jestvin, ki kljub raz-
meram ostajajo na delovnem
mestu, imajo 1000 evrov “nagra-
de”, odprte so le lekarne in trgo-
vine jestvin, podobno kot v Ita-
liji. Država pod določenimi po-
goji pomaga tudi pri plačevanju
najemnine za stanovanje, da bi
v tem obdobju le preprečila se-
litve. Glavna investicija pa bo
brez dvoma usmerjena v
ojačitev zdravstvenih infrastruk-
tur, ki so bile - kot v Italiji - ne-
pripravljene za tako zdravstveno
krizo. Te dni prevažajo s hitrimi
vlaki in z letali bolnike v kri-
tičnem stanju iz prenasičenih
bolnišnic na severo-vzhodu in v
Parizu proti jugu ali jugozaho-
du, kjer je v bolnišnicah še kaj
prostora. Država bo zaradi izred-
nih razmer morala gotovo
vložiti še milijone evrov, kar bo
povzročilo naknadni padec na-
rodnega proizvoda, a predsed-
nik je zagotovil, da bo država
plačala vse, kar bo potrebno, da
priskoči na pomoč ljudem v sti-
ski. Tudi to je Macron v svojem
govoru večkrat ponovil. Bralce
spominjam, da je v Franciji za
nami dolgo obdobje stavk in
manifestacij proti predsedniku,
ki ga ljudje kritizirajo, češ da je
preveč liberalen, v protislovju s
francosko tradicijo socialne
države.
V tem trenutku imamo občutek,
da ta kriza sili politike in med
njimi - kot prvega - predsednika
Macrona, da drugače razmišljajo
in spremenijo lestvico prioritet,
kar je za prihodnost države ne-
kaj pozitivnega. Drugače ni-
mam vtisa, da bi se govorilo o
tem, kar bo potem... Morda je še
prezgodaj. Upam, da se čim prej
najde zdravilo proti koronaviru-
su in da bo ta boleča izkušnja so-
dobno družbo kaj naučila prav
o tem, katere so v državi,
kakršna je danes Francija, prio-
ritete.
Kat
Vojaki na ulici
začeli delo na daljavo ali pa
je še kdo ostal na delovnem
mestu?
Po objavi vlade RS, dne 12.
marca 2020, da se s 16. mar-
cem zapirajo izobraževalne
ustanove po vsej državi, smo
vedeli, da se bo v dnevih, ki so
sledili, delo spremenilo. Že v
ponedeljek, 16. marca, smo se
organizirali tako, da večina za-
poslenih dela od doma, le
peščica pa ostaja v pisarni za
nemoteno delovanje.
Kaj pa tiskarna v Mariboru?
Mislim, da tiskarji ne more-
jo delati od doma. Kako po-
teka zato delovni dan pri
njih?
Tako je, tiskar žal ne more s sa-
bo vzeti tiskarskega stroja do-
mov in delati od doma. V ti-
skarni delo poteka nemoteno.
Kako pa je na splošno s
proizvodnjo? So težave z do-
stavo materiala, ki ga potre-
buje tiskarna za knjigoveško
opremo?
Do zdaj poteka dobava tiskar-
skih materialov in papirja po
načrtih.
Kje ste to do zdaj nabavljali?
Papir se dobavlja z različnih
koncev, iz Slovenije, Italije, Av-
strije. Ostali materiali, barve,
plošče, lepenka, pa tudi od
drugod. Žal nimam natančne-
ga vpogleda, saj se z nabavo
materialov ukvarja drug odde-
lek.
Kako je pa z naročili novih
knjig? So morda tudi ta do
nadaljnjega zamrznjena?
Naročila niso zamrznjena in
jih še naprej prejemamo. Je pa
res, da opažamo upad. Prav ta-
ko se nekateri že obstoječi pro-
jekti prestavljajo za nedoločen
čas.
Je možno predvideti, kako
bo zdajšnja kriza vplivala na
naročila in sploh delo v
bližnji prihodnosti?
Žal je še prezgodaj za vsakršno
analizo. Medtem ko se v Italiji
bližate višku pandemije, se v
drugih evropskih državah šele
pripravljamo na to. Zdi se, da
se drugod vse dogaja z dvote-
densko zamudo v primerjavi z
Italijo. Kljub temu smo pre-
pričani, da bodo naročila po
krizi narastla, saj osebno gle-
dam na zdajšnjo situacijo kot
nekakšno delno zamrznitev
vseh procesov.
Ob koncu pa še to: kakšna je
Ljubljana v tem času, ko so po
ministrskem odloku zaprta
gledališča, kulturni domovi,
trgovine, kavarne... Kakšno je
na pogled zdaj nabrežje Lju-
bljanice, na katerem je do ne-
davnega skoraj ob vseh urah
mrgolelo ljudi, predvsem mla-
dih? 
Osebno se držim priporočil in
ostajam doma. Ko pa sem imel
neki dan nujne opravke v cen-
tru mesta, sem opazil, da je
mestno središče prazno. Edino
harmonikar, ki sicer igra slo-
venske narodno-zabavne viže
množicam turistov, je, tokrat
osamljen, še vedno vztrajal ob
Tromostovju.
Ta krizni čas pa ima zame vsaj
eno pozitivno plat. Več sem
lahko v stiku s svojimi naj-
dražjimi, je pa res, da samo po
telefonu.
Iva Koršič
Aktualno 9. aprila 2020 13
Ekonomija in reakcije proti pandemiji
Bazuka proti koronavirusu
  e pogledamo v svet go-
spodarstva in v svet
(globalne) finance, ne
moremo mimo ugotovitve, da
smo spet tam … 15. septembra
2008. Takrat, ko je v naročju
svetovne javnosti eksplodiral
škandal Lehman brothers. Ko
smo vsi začeli čutiti krizo, re-
cesijo, globoko ekonomski
prepad. Tako je tudi zdaj. Glo-
balna razširitev pandemije ko-
ronavirusa in ukrepi, ki jih
sprejemajo posamezne vlade
za njegovo zajezitev, pomenijo
močan šok za celotno gospo-
darstvo, ki se je moralo dobe-
sedno zaustaviti. Vprašanje je,
ali se iz prejšnje izkušnje kaj
lahko naučimo in ali nam bo-
do prejšnje izkušnje lahko ko-
ristne.
Ozadje krize
Začnimo z osnovno ugotovit-
vijo. Gospodarska kriza zaradi
koronavirusa ima povsem
drugačen izvor v primerjavi z
recesijo, ki jo je sprožil padec
banke Lehman brothers. Pred
12 leti je bil krivec za največjo
gospodarsko krizo v povojnem
času endogen dejavnik znotraj
globalnih finančnih tokov. Le-
ta 2008 je krizo sprožil global-
ni finančni sistem zaradi po-
stavk, ki so bile postopoma
uvedene v letih pred padcem.
Šlo je za politiko brezglavega
podeljevanja kreditov na ne-
premičninskem trgu dolžni-
kom, ki niso bili plačilno spo-
sobni. Banke niso preverjale
kreditojemalcev, pomembno
je bilo ustvarjati fiktivno sliko
gospodarske ekspanzije. Pod-
jetja in posamezniki so naje-
mali kredite, ker je bilo za-
dolževanje poceni. Ko je po-
stalo očitno, da so številni ne-
premičninski krediti neizterlji-
vi, so banke začele ustvarjati
nove finančne instrumente
(oziroma finančne derivate):
na finančnem trgu so začenja-
le ponujati pakete, v katere so
“skrile” tudi neizterljive ne-
premičninske kredite, a jih
kljub temu predstavljale za vi-
sokokakovostne naložbe. Ta-
kih finančnih derivatov je bilo
v milijardnih količinah. Ko so
številni imetniki nepre-
mičninskih kreditov zaradi
plačilne nesposobnosti nehali
odplačevati obroke svojega
kredita, se je papirnati grad, ki
je bil zgrajen na teh kreditih,
sesul. Največje investicijske
banke so po letu 2000 trgovale
večinoma s temi finančnimi
derivati, zato je leta 2008 zara-
di nepremičninske krize prišlo
do cunamija, ki smo ga
občutili še dalj časa.
Danes je slika povsem ra-
zlična. Svetovno gospodarstvo
si je od krize leta 2008 dejan-
sko opomoglo. Še več. Vse do
leta 2017 je vzpostavilo tudi
dokaj močno rast. Šlo je za na-
ravno konjunkturo, pa tudi za
posledico nekaterih ukrepov,
ki so bili sprejeti v letih po ve-
liki finančni krizi izpred 12
let. Na obzorju pa je, po ci-
klični logiki in ne glede na pri-
hod koronavirusa, bila spet
nova recesivna faza. Skratka,
slabše pogoje smo v global-
nem gospodarstvu pričakova-
li. Napovedovala jih je, med
drugim, ostra carinska vojna
med ZDA in Kitajsko, pa tudi
med ZDA in EU. Pomemben
dejavnik pri ohlajevanju go-
spodarstva je bil tudi brexit.
Na tak način smo razmišljali
še pred približno 2 mesecema.
Č A posteriori sta se obe omen-jeni krizi, ki bi morali biti pra-vi gospodarski cezuri naše do-
be, spremenili v pritlikavo pri-
godo v primerjavi s tem, kar
nam prinaša koronavirus. Ob-
seg njegovih učinkov bo
najbrž celo presegel tistega, ki
smo ga doživljali
pred 12 leti.
Podobni učinki, dia-
metralno nasprotni
vzroki
Tukaj pa se postavlja
pomembna razlika.
Zdajšnja kriza ni po-
sledica neumnosti,
ki so jih počenjali fi-
nančniki na svetov-
nih trgih. Tega šoka
ni bilo mogoče na-
povedati. In predv-
sem … ta šok ni uda-
ril najprej v finančni
sektor. Udaril je ne-
posredno v gospodarstvo, v
proizvodno dejavnost. Krizo
danes doživljamo, ker so ja-
nuarja zamrznili pomemben
del kitajske proizvodnje in jo
k normalnosti počasi vračajo
šele v teh dneh. Krizo doživlja-
mo, ker je italijansko in (z za-
mikom) evropsko gospodar-
stvo v mirujočem stanju in je
težko napovedati, kdaj bi se
lahko ponovno zagnalo. Krizo
doživljamo, ker je koronavirus
šele pred 10 dnevi na kolena
spravil ZDA.
Tokratna kriza je udarila nepo-
sredno v realno ekonomijo, v
proizvodno gospodarstvo, v
dodano vrednost, ki jo ustvar-
ja človek. Skratka, v realni sek-
tor. Od tod se je nato “preselila
na finančne trge”. Padec, ki so
ga svetovne borze zabeležile
pred dvema tednoma, je bil
posledica globalne negotovo-
sti in nestabilnosti zaradi sta-
gnacije svetovne proizvodnje.
Vzročno-posledična logika je
v primerjavi z dogajanjem leta
2008 tokrat postavljena pov-
sem na glavo. Takrat so fi-
nančni trgi spravili na kolena
realno gospodarstvo, tokrat je
šok v realnem gospodarstvu
na kolena spravil tudi fi-
nančne trge.
Uporabimo bazuko
Začnimo pri monetarni poli-
tiki oziroma pri tistih ukrepih,
ki so jih sprejele centralne
banke. V tokratnem zapisu bo-
mo obravnavali ukrepe cen-
tralnih bank. Pozornost bomo
namenili tistim centralnim
bankam, ki posebej pogojujejo
ponovni zagon razmer v da-
našnjem svetu in v našem pro-
storu. To sta Evropska central-
na banka in ameriška central-
na banka Fed.
Prva ugotovitev, ki velja predv-
sem za Frankfurt in New York,
je ta, da so sprejeti ukrepi zelo
podobni tistim izpred 12 let.
Obe centralni banki sta se, v
publicističnem žargonu, po-
novno oborožili z “bazuko”.
Pri tem pa obstaja pomembna
razlika. V primerjavi z letom
2008 so ti ukrepi eksponen-
cialno povečani, tako da bi
lahko celo rekli, da gre za
“protiraketno orožje” in ne
več samo za bazuko.
Za kaj gre? Ameriški Federal
Reserve in Evropska centralna
banka sta ob prejšnji krizi (si-
cer z zamikom) uvedla dva po-
membna prijema, ki sta tlako-
vala pot za izhod iz krize in za
rast gospodarstva. Prvi je bilo
znižanje ključnih obrestnih
mer vse do njihovega izničen-
ja. Skratka, uvedli sta nične
obrestne mere. Drugo orožje
je t. i. “quantitative easing”
oziroma kvantitativno
sproščanje. Kaj to pomeni?
Gre za sodobnejšo različico ti-
skanja denarja. Centralna ban-
ka v tem primeru odkupi pri
posameznih bankah izjemno
količino obveznic posamezne
države, kar pomeni močno in-
jekcijo likvidnosti za zagon
proizvodnih dejavnosti in po-
sledično celotnega gospodar-
stva. Ker gre za izjemen in zelo
močan ukrep, se je kvantita-
tivnega sproščanja prejelo ime
bazuka.
Različna “dvojčka”: Fed in
ECB
Najprej se je tega orodja po-
služila ameriška centralna
banka leta 2009, le nekaj me-
secev po izbruhu krize. Šlo je
za politiko odkupovanja ame-
riških državnih obveznic vse
do leta 2014, skupno v količini
več tisoč milijard dolarjev. V
Evropo je bazuka prišla z zami-
kom treh let. S politiko “wha-
tever it takes” (naj stane kar-
koli) jo je v monetarni sistem
evroobmočja uvedel takrat
novoimenovani guverner ECB
Mario Draghi. Njegova politi-
ka kvantitativnega sproščanja
za evrske države je še vedno v
veljavi in pomeni odkup 140
milijard evrov obveznic me-
sečno. Številne šibkejše države
(začenši z Italijo) se morajo
prav temu orodju zahvaliti, da
jih v zadnjih desetih letih ni
potopila finančna
nedisciplina pri jav-
nih računih (recimo
visoka izpostavlje-
nost javnega dolga
oziroma prekomer-
na javna poraba) in
na finančnih trgih
(višina spreada).
Obe centralni banki
sta se v tem izjem-
nem stanju, ki ga je s
seboj prinesel koro-
navirus, odzvali z
novo “bazuko”. Ta-
ko, ki ima še večjo
ognjeno moč. Začni-
mo pri Evropski centralni ban-
ki: potem ko je nova guverner-
ka Lagardova pred nekaj tedni
z neposrečeno izjavo “vloga
ECB ni zniževanje spreada”
razburkala finančne trge, so v
Frankfurtu takoj reagirali. Naj-
prej so razširili že obstoječi
Draghijev plan kvantitativne-
ga sproščanja (140 milijard
evrov mesečno). Že v nasled-
njem koraku so sprejeli še nov
pandemični program za od-
kup obveznic v višini 750 mi-
lijard evrov. Skratka, ECB bo v
obdobju prihodnjih mesecev
dosedanji “bazuki” dodala no-
vo, ki naj bi po dosedanjih na-
povedih imela krajši rok tra-
janja, a naj bi bila še bolj udar-
na. Rok trajanja pravzaprav še
ni dorečen. Iz Frankfurta so
tudi že napovedali, da bi se od-
kup lahko nadaljeval, kolikor
časa bi pač bilo to potrebno.
Ta sredstva naj bi se iz ECB
prelila v navadne banke, ki bo-
do likvidnost v obliki posojil
namenile gospodarstvu.
Kaj pa ameriška centralna
banka? Ukrepi so v tem prime-
ru še bolj radikalni. V primer-
javi z EU so ZDA veliko prej
uspešno prestale krizo iz leta
2008. Zato je centralna banka
že zdavnaj začela normalizira-
ti svojo monetarno politiko.
Zavedati se namreč moramo,
da so ukrepi, kakršni so kvan-
titativno sproščanje ali iz-
ničenje ključne obrestne me-
re, anomalije. V prispodobi
gre za to, da so ti ukrepi do-
ping. Gre za injekcijo poživil
atletu, ki trpi hud padec for-
me. A še vedno govorimo o
poživilu, od katerega lahko
športnik postane odvisen. V
ZDA so zato postopoma začeli
zmanjševati “doze” poživila.
Od leta 2014 je ameriška cen-
tralna banka Fed začela
zmanjševati odkupovanja ob-
veznic v okviru kvantitativne-
ga sproščanja, od leta 2016 pa
dvigovati ključno obrestno
mero. Takrat so bile obresti,
kot posledica finančne krize,
še na ravni ničle. Do začetka
lanskega leta so nato zrasle na
2,5 odstotka, kar je bil rekord
zadnjih 15 let. Ameriška cen-
tralna banka pa je morala
ključno obrestno mero kmalu
zatem najprej spet začeti po-
stopoma nižati zaradi pritiska
ameriškega predsednika
Trumpa (bal se je, da bi visoka
obrestna mera zavrla rast ZDA)
in zaradi carinske vojne s Ki-
tajsko. Ko pa je pandemija ko-
ronavirusa z vsemi stranskimi
učinki zajela tudi ZDA in po-
sebej New York, je ameriška
centralna banka takoj ponov-
no spustila ključno obrestno
mero na 0 odstotkov. Sredstva,
ki jih centralna banka posoja
navadnim bankam, so torej
brezobrestna. Hkrati pa se je
tudi ameriška centralna banka
ponovno zatekla k “težkemu
topništvu”, kot v krizi pred do-
brimi 10 leti.
A tokrat je “težko topništvo”
doseglo zares zgodovinske raz-
sežnosti. Kvantitativno
sproščanje, ki ga predvideva
ameriška centralna banka, je
… neomejeno. V Fed torej ne
postavljajo nikakršnih omeji-
tev na količino sredstev, ki jih
bodo v obliki finančne injek-
cije sprostili kot pomoč ame-
riškemu gospodarstvu. Posku-
simo biti še bolj jasni: v ame-
riški centralni banki so najprej
napovedali, da bodo novo ba-
zuko (nov program kvantita-
tivnega sproščanja) opremili s
1000 milijard dolarjev vredni-
mi “topovi”. Ko je vrag vzel
šalo tudi v ZDA, ko je število
okužb in smrtnih žrtev začelo
rasti in predvsem ko je gospo-
darstvo začelo močno zastaja-
ti, je ameriški Fed sprejel zares
zgodovinsko odločitev: na vol-
jo je dal neskončna sredstva, s
katerimi bodo financirali
močno prizadeto gospodar-
stvo. Prvič v zgodovini ta sred-
stva ne bodo namenjena samo
odkupovanju obveznic, tem-
več tudi neposredno gospo-
darstvu oziroma podjetjem
(pretežno večjim realnostim).
V ta kontekst naj bi hkrati bile
vključene tudi občine, ki bi
postale prejemniki teh sred-
stev.
AČ
To je najbrž najpomembnejše vprašanje glede na dejstvo, da
je celoten svet na pragu zelo globoke recesije. Po ocenah
finančnega velikana Goldman Sachs bodo vse večje evropske
države leto 2020 sklenile z močnim gospodarskim upadom.
Italijanski BDP naj bi se skrčil za 3,5 odstotka, nemški padec
naj bi bil težak 2 odstotni točki, francosko gospodarstvo naj bi
izgubilo skoraj odstotek, Španija pa poldrugi odstotek.
Evroobmočje naj bi doživelo padec BDP v višini 1,7 odstotka.
Ameriško gospodarstvo (njegova rast je bila paradni konj
Trumpove prihajajoče volilne kampanje) naj bi po dosedanjih
izgledih, ko koronavirusna kriza še ni dosegla viška onkraj
luže, prav tako doživelo močan padec, a naj bi vseeno ostalo
rahlo nad ničlo. Opozoriti je treba, da v to stanje prehajamo po
obdobju, ko so vsa večja svetovna gospodarstva (z izjemo
Italije) doživljala večletno stabilno rast. Šok je zato še toliko
večji.
Učinki ukrepov, ki jih pripravljata centralni banki, imajo tako
enotni cilj: aktivirati zavoro pri drvenju v prepad. Kolikor je pač
mogoče. Likvidnostna sredstva, ki jih ECB in Fed sproščata,
bodo dejansko ta zavora. Ker gospodarstvo povsem stagnira,
ker posledično ni proizvodnje in so zaposleni v posameznih
podjetjih prepuščeni na milost in nemilost zdajšnjih razmer, bi
morala ta sredstva biti v oporo realnemu sektorju pri
omejevanju posledic. Ukrepi, ki jih ponujata centralni banki,
naj bi šli vzporedno z ukrepi, ki jih predstavljajo posamezne
vlade. To so fiskalni ukrepi, ki zagotavljajo odloge pri
plačevanju dolgov in (za podjetja in posameznike) ali dodatna
sredstva za socialne blaži lce,  če omenjamo samo
najpogostejše ukrepe.
Kje bodo vidni učinki?
Pomembnejši ukrepi Fed
• Ukrepi likvidnostnih injekcij za gospodarski trg – 700 mld dolarjev (oziroma kolikor bo potrebno)
• Podpora kreditiranju malih podjetij in porabnikov – 300 mld dolarjev
• Podpora velikim delodajalcem – odobritev novih posojil
• Kreditiranje občin
• Dodatni poseg na trg vrednostnih papirjev
Pomembnejši ukrepi ECB
• Razširjenje že obstoječega programa kvantitativnega sproščanja iz Draghijevega obdobja – 1.680 mld evrov letno
• Pandemični program za odkup obveznic v višini 750 mld evrov
• Omilitev kapitalskih zahtev za poslovne banke
Pomembnejši ukrepi Fed in ECB
Vprašanje je, kako se bodo ustvarjalci svetovnih ekonomskih
politik, monetarnih in fiskalnih, odzvali na izziv, ki ga postavlja
pandemija koronavirusa. Ukrepi monetarne politike so tisti,
ki jih sprejemajo centralne banke in s katerimi se določa
količina denarja v obtoku. Centralne banke to počenjajo s
tiskanjem denarja (podoben učinek ima odkupovanje
obveznic) in z določanjem ključne obrestne mere. Gre za
orodji, s katerima centralne banke “od zgoraj” usmerjajo
gospodarstvo. Fiskalni ukrepi pa so tisti, ki jih sprejemajo
posamezne države (vlade) pri določanju gospodarskih
smernic, ko gre za sestavljanje proračuna, torej za
načrtovanje prihodkov in odhodkov. Najpomembnejši ukrep
fiskalne politike, ki ga leto za letom določa vsaka vlada, je
finančni zakon. V njem načrtuje, od kod bo prejela prihodke
(poenostavljeno gre za davke), kako bo porabila sredstva
(socialni transferji, storitve, ki jih ponuja država, in drugo).
Razlika med odhodki in prihodki je javni primanjkljaj (v
primeru, da je odhodkov več kot prihodkov) oziroma javni
presežek (če je prihodkov več kot odhodkov).
Monetarni in fiskalni ukrepi

Kultura 9. aprila 2020 15
POGOVOR / Aleksija Antonič in Nada Tavčar 
Zdaj je vse zamrznjeno
  dajšnja situacija je vsako-
mur popolnoma spreme-
nila vsakodnevne oprav-
ke in obveznosti. Študentje so se
že privadili na študij od doma;
nekateri zelo radi poslušajo pre-
davanje v pižami, drugi se prija-
vijo na videokonferenco online
in se za hip oddaljijo, saj večina
profesorjev ne preverja več pri-
sotnosti, tretji pa pogrešajo
osebni stik in polne predavalni-
ce. Velikih sprememb so deležni
tudi študentje medicine, ki so
jim seveda ukinili vse vaje v bol-
nišnicah. Na medicinskih fakul-
tetah imajo namreč veliko prak-
tičnih vaj, s katerimi se, predv-
sem v višjih letnikih, postopo-
ma uvaja študente v delo s pa-
cienti. Praktične vaje so seveda
obvezne in so pogoj za opra-
vljanje izpita. O spremembah
študijskih obveznosti sem se po-
govorila z Nado Tavčar, študen-
tko šestega letnika medicine, in
Aleksijo Antonič, študentko
šestega letnika dentalne medi-
cine. Obe študirata na Medicin-
ski fakulteti Univerze v Ljublja-
ni.
Koliko časa preživljate navad-
no v bolnišnici oziroma s pa-
cienti?
A. A.: V šestem letniku naj bi
imeli približno devet ur vaj na
teden, ki smo jih redno opra-
vljali do začetka epidemije, po
prvem tednu v marcu pa so te
ukinili.
N. T.: Čas, ki ga študentje šestega
letnika preživijo v stiku z bolni-
ki, je odvisen od predmeta do
predmeta; ko smo imeli kirurgi-
jo, smo na primer bili pov-
prečno sedem ur na dan v bol-
nišnici, za predmet družinske
medicine smo trikrat na teden
po osem ur imeli delo v ambu-
Z lanti z mentorjem, pred izbru-hom epidemije pa sem opravlja-la predmet pediatrije, za katere-
ga sem imela tri ure na dan stik
s pacienti.
Kdaj so ukinili stik s pacienti
in vaje v bolnišnici? So veljale
že prej kake omejitve?
A. A.: Do drugega tedna v marcu
smo imeli vaje normalno. Stal-
no so nas spraševali, ali smo bili
v zadnjem času v italijanskih
krajih, ki so bili takrat označeni
kot “rdeče cone”, pogosteje pa
so nas spominjali na raz-
kuževanje rok, pravilo uporabe
zaščitnih mask in podobno.
N. T.: Medicinska fakulteta je že
5. marca obvestila, da ukine vse
klinične vaje in druge oblike
pouka, pri katerih imamo stik s
pacienti. Za tem smo imeli še
nekaj predavanj, ki so jih ukinili
po ukrepu ljubljanskega rektor-
ja. Že prej pa so opozarjali štu-
dente, ki so bili v italijanskih
žariščih, naj ostanejo doma za
14 dni.
Kako so se zdaj spremenile
študijske obveznosti?
A. A.: Pred dokončnim ukre-
pom ljubljanskega rektorja, da
prekine neposredni pedagoški
proces na vseh članicah, je bilo
veliko govora o tem, da bodo
premaknili vsa predavanja iz
Univerzitetnega kliničnega cen-
tra v druge primernejše stavbe.
Kasneje pa so, kot na vseh osta-
lih fakultetah, prekinili vse ob-
veznosti. Prejšnji teden so se
profesorji organizirali in uvedli
predavanja v online obliki. S po-
močjo spletnih platform Zoom,
WebEx in Skype nadaljujemo
teoretični del študija. Eden iz-
med profesorjev pa je že potrdil,
da bo izpitne obveznosti za svoj
predmet izvedel online.
N. T.: Zdaj je vse zamrznjeno;
imeli smo dve predavanji onli-
ne in napisali smo seminar.
Predmeta ne moremo opraviti
brez vaj na oddelku in brez stika
s pacienti. Izpit, ki je bil načrto-
van za 1. april, je odpadel, niso
pa še povedali, kako in kdaj ga
bomo nadoknadili.
Mislita, da se boste študentje po
epidemiji brez težav vrnili v bol-
nišnico?
A. A.: Obstaja možnost, da štu-
dentje ne bomo imeli več vaj do
konca semestra. Do 13. aprila je
tako ali drugače ukinjen v celoti
pedagoški proces v prostorih fa-
kultet in seveda UKC-ja, za tem
pa bo celotno zdravstvo potre-
bovalo nekaj časa za reorganiza-
cijo. Norme za higieno in drugi
protokoli bodo zelo verjetno še
kar nekaj časa spremenjeni in
strožji, kar bo od vseh zahtevalo
večjo prilagojenost. Ob koncu
epidemije bo Medicinska fakul-
teta postopoma prešla spet na
prvoten način dela; na začetku
bodo izvajali le najnujnejše vaje,
nato bodo prednost imeli spe-
cialisti, nazadnje pa še mi štu-
dentje.
N. T.: Dejansko ne vem, kaj bo
po epidemiji. Mislim, da bo to
obdobje, ko ne smemo študen-
tje v bolnišnico, trajalo še pre-
cej, potem pa bodo verjetno
uvedli še kake ukrepe, kot to, da
študentom ne bodo dovolili v ti-
ste oddelke, v katerih so bolj ri-
zični pacienti, uvedli bodo ver-
jetno nekaj več papirnatih pa-
cientov in podobno.
Medicinska fakulteta Univer-
ze v Ljubljani je na pobudo
študentov organizirala več
pobud v pomoč državljanom
in zdravnikom.
A. A.: Res je, ena izmed pobud
je varstvo otrok, ki so zdaj doma
zaradi zaprtih šol in vrtcev. Na-
menjena je predvsem tistim, ki
delajo v bolnišnicah. Sama sem
se javila in sem zdaj na razpola-
go za varstvo otrok. Na tak način
lahko tudi jaz aktivno poma-
gam v tej situaciji.
N. T.: Poleg varstva otrok lahko
študentje pomagamo tudi pri
klicnem centru, kjer zdravnik
infektolog, ki je za to odgovo-
ren, in študentje, ki so se ude-
ležili tečaja in se sami izobrazili
z različnimi gradivi, ponujajo
informacije o virusu covid-19 in
odgovarjajo na vprašanja
državljanov.
Giulia Černic
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Povabilo na Likovni natečaj #Razgledidoma in strip natečaj #Protistrip
  daj ko smo primorani
ostajati med štirimi do-
mačimi stenami, se pora-
jajo marsikatere zamisli, kako
zapolniti čas, ki polzi malo
počasneje kot prej, ko smo
brezglavo dirjali v razne smeri
po najrazličnejših službenih
obveznostih in opravkih. Zdelo
se je, da se res ne moremo umi-
riti. Pa nas je umiril in trdo zau-
stavil zloglasni koronavirus!
V boju proti temu zahrbtnemu
neznancu, v dobro našega psi-
hičnega počutja, iščejo tudi pri
Z Javnem skladu za kulturne de-javnosti Slovenije “ustvarjalnerešitve” in ponujajo dva “nare-
di doma izziva za vse generaci-
je”. Eden izmed teh je S stri-
pom proti strupu. Z njim vabijo
k ustvarjanju stripov: stripi naj
bodo v manjših, tri do šest
sličic dolgih odmerkih; zgodba
naj bo znanstveno-fantastična,
humorna, akcijska, retro-zgo-
dovinska, romantična, pre-
roško-apokaliptična vsakdanja
… Pri tem so zaželeni tudi
“stranski učinki”: presenečen-
je, filozofska poanta, smeh,
začudenje … Stripe bodo obja-
vili v spletni galeriji in na
družbenih omrežjih; najboljše
bodo nagradili s knjižnimi ali
praktičnimi nagradami. Strip je
treba poslati v jpg. ali pdf obli-
ki na: monika. ivancic-
Majda Artač Sturman
Vstala je brnistra
v jutro trudno.
Regratov blazina 
se noči spominja,
posteljo za nove sanje
v trati si postilja.
Narcisa se v oblakih ogleduje,
barvo svojo občuduje,
ji pri srcu je vse huje,
ker trobentic in žafranov
zvonki smeh veseli
po livadah ne odmeva.
Nam pri srcu je vse teže,
če življenje v sivino se odeva,
a rumeno cvetje nas spominja:
post trpljenja veselju se umakne.
Po trpljenju velikega petka
vstajenje se obeta.
VSTAJENJE
Aleksija Antonič Nada Tavčar
Prikupna zamisel Slovenskega stalnega gledališča Trst
Digitalna sezona na Facebook
strani našega gledališča
  ezono Slovenskega stalne-
ga gledališča Trst 2019/20,
ki se je do februarja vila
pod spodbudnim naslovom
Nedvomno čudovita!, je ne-
pričakovano trdo zaustavil koro-
navirus covid-19, ki se še zmeraj
širi in seje strah ter smrt. Da bi
ohranilo stik s svojimi zvestimi
gledalci, čeprav samo na dalja-
vo, se je tudi SSG odločilo, da
bo, kot marsikatera gledališča
po vsem svetu, uporabilo splet.
Tudi SSG je namreč ubralo splet-
no pot, da bi svojim obiskoval-
cem, ki jim zelo primanjkuje ti-
sti neposredni odnos z gleda-
liško umetnostjo, omogočilo
ogled lastnih predstav v digital-
S nem svetu. Gledališče bo pred-vajalo predstave iz letošnje, žal,močno okrnjene sezone, lanske
in preteklih sezon. Vsako nedel-
jo v aprilu ob 18. uri si bodo gle-
dalci lahko na Facebook strani
Slovenskega stalnega gledališča
ogledali eno predstavo in se
naužili gledališke umetnosti.
Prvo srečanje pod naslovom
SSG Z VAMI je bilo na sporedu
v nedeljo, 5. aprila. Na vrsti je
bila predstava Hlapci našega ve-
likega predstavnika moderne
Ivana Cankarja, v izvirni režiji
Sebastjana Horvata; z njo je SSG
tekmovalo na 50. Borštnikovem
srečanju v Mariboru. Mnogi kri-
tiki so bili mnenja, da je to ena
najboljših uprizoritev Hlapcev v
zgodovini slovenskega gleda-
lišča, “saj je posebna priredba
evidentirala najbolj aktualne
vsebine in sporočila te kultne
politične drame in je hkrati
našla način, da se je poklonila
zgodovini uprizarjanja Cankar-
jeve mojstrovine”. Vlogo Jerma-
na, tragičnega protagonista, igra
v njej Radko Polič, igralec z iz-
jemno interpretativno močjo. V
predstavi, ki z besedami novi-
narja Mateja Bogataja “uspešno
napade pričakovanja publike”,
igrajo Romeo Grebenšek (mladi
Jerman), Jure Kopušar (Župnik),
Nikla Petruška Panizon (Lojz-
ka), Iztok Drabik Jug (Na-
dučitelj), Primož Forte (Kalan-
der), Maja Blagovič (Mati), Ma-
tija Rupel (Komar), Patrizia Ju-
rinčič (Minka), Tina Gunzek
(Anka) in Luka Cimprič (Pisek).
Na samo Veliko noč, v nedeljo,
12. aprila, bo SSG gledalcem po-
nudilo sladko-grenko glasbeno
doživetje s predvajanjem muzi-
kala Zadnjih pet let Jasona Ro-
berta Browna. Predstava, ki vse-
buje kar nekaj poetičnih trenut-
kov in ustvarja tudi romantično
vzdušje, je nastala kot kopro-
dukcija s SNG Nova Gorica in z
Glasbeno matico v režiji mlade,
talentirane režiserke Jasmin Ko-
vic iz Števerjana. To je zgodba
mladega para, od sladke zalju-
bljenosti do trpke ločitve.
Spremlja jo raznolika glasbena
kulisa, ki jo protagonisti izvajajo
v živo: na malem odru SSG po-
jeta Danijel Malalan in Patrizia
Jurinčič, igrajo pa člani instru-
mentalne skupine, ki jo pod
vodstvom Andrejke Možina se-
stavljajo Sebastiano Frattini, Ire-
ne Ferro-Casagrande, Matteo
Bognolo, Luca Emanuele Ama-
truda in Mariano Bulligan.
V nedeljo, 19. aprila, bodo gle-
dalcem na voljo Goldbergove
variacije Georgeja Taborija.
Predstava iz judovske, hudo-
mušne perspektive in v tonu
backstage komedije obravnava
gledališče, svet in verske dogme.
Predstavo je režiral Robert Waltl.
Aprilski program predstav na
spletu se bo končal 26. aprila s
komorno uprizoritvijo. Gledalci
bodo uživali ob drami Videz va-
ra Thomasa Bernharda v zelo
elegantni, uglajeni režiji Dušana
Mlakarja. Zgodba
se dogaja v du-
najskem stano-
vanju, na “obred-
nem”, teden-
skem srečanju
dveh upokojenih
bratov, ki kljub
stalnim “kratkim
stikom” ne mo-
reta živeti drug
brez drugega.
Protagonista
čudovito poose-
bljata izvrstna
igralca Ivo Ban in
Vladimir Jurc.
Gledališki navdušenci ne zamu-
dite te krasne priložnosti!
IK
fajfar@jskd. si ali pa ga objaviti
na Facebook strani JSKDLikov-
na dejavnost s pripisom #Pro-
tistrip.
Pripisati je treba tudi
ime in priimek ali
psevdonim, otroci pa
naj navedejo še starost
ali razred. Natečaj je
odprt do 30. aprila
2020.
Drugi izziv je likovni natečaj za
vse generacije: Razgledi doma
Vsak, ki želi sodelovati na tem
natečaju, naj poišče primerne
kotičke in zanimive razglede v
domači hiši: npr. kakšen nena-
vaden predmet, rastlino, kos
pohištva, dramatično osvetljen
vogal sobe ali slikovit ambient,
detajl na polici, tihožitje na ku-
hinjski mizi … Natečaj je brez
tehničnih ali slogovnih omeji-
tev. Vsak lahko nariše risbo ali
sliko, maketo, kolaž … Vsak se-
veda vse lahko preoblikuje po
svoje. Izdelek je treba fotogra-
firati in ga poslati v jpg ali pdf
obliki na monika. ivancic-faj-
far@jskd. si ali ga objaviti na
Facebook strani JSKD Likovna
dejavnost s pripisom #Razgle-
didoma. Pripisati je treba tudi
ime in priimek ali psevdonim.
Otroci lahko napišejo tudi sta-
rost ali razred. JSKD bo dela ob-
javil v spletni galeriji in na
družbenih omrežjih, najboljši
izdelki bodo nagrajeni s
knjižnimi ali praktičnimi na-
gradami. Tudi ta natečaj je
odprt do 30. aprila 2020.
Ustvarjalci, zavihajte si rokave
in veselo na delo!
IK
Aktualno9. aprila 202016
Ob razsajanju koronavirusa
Je pandemija covida-19
primerljiva z vojno?
  aj smo res v vojnem stan-
ju, kot trdijo kolegi
časnikarji, virologi,
zdravniki, posebej pa kolumni-
sti in politiki, ki enačijo pande-
mijo z vojnim časom. Kdor tako
misli, gotovo ni doživel vojne,
ker imata pandemija in vojna
skupnega le morijo ljudi, in še
v tem je razlika, ker se virus
znaša nad starejšimi, vojna pa
pobija predvsem mlade. Prvi, ki
je doživel in opisal tako vojno
kot okužbo v Atenah, je bil sta-
rogrški zgodovinar Tukidid. V
devetih knjigah je opisal zgodo-
vino Grčije petega stoletja pred
Kristusom s tremi vojnami med
Atenami in Šparto za nadvlado
na Peloponeškem polotoku. In
pri tem ugotavlja, da je vojna
neločljivi del človeške narave,
ki bistveno spremeni, bolje
rečeno, izniči vrednote. Prevla-
da boj za oblast brez vsakega
moralnega zadržka, krutost ne
pozna meja. Tukidid pravi, da
vojna najprej povzroči v posa-
mezniku strah s prirojenim
občutkom za samoobrambo,
nato premaga strah z nasiljem
K nad sovražnikom. Sledi obdob-je, ko si z junaštvom pridobimočast in večji ugled v družbi.
Končno pa vojna pomeni za
zmagovalca predvsem korist.
Vsega tega pa ni v kužnem ob-
dobju. Junaki niso zmagovalci
v bitkah, pač pa zdravstveno
osebje, ki se bori za življenje
obolelih. Pomanjkanje, ki ga
občuti civilno prebivalstvo
med vojno, ni primerljivo s ka-
ranteno zaradi kužnih obolenj.
Res smo zaprti, toda sovražnik
ni človek, pač pa virus, ki ga do-
bimo od sočloveka, ki ni so-
vražnik, največkrat znanec, če
že ne prijatelj. Krutosti, ki je ne-
ločljivi del vojne, pri pandemiji
ni.
Čemu torej mnogi primerjajo
kužno obolenje, ki se je iz Kitaj-
ske razširilo po vsem svetu, z
vojno? Ker vojne niso doživeli
na lastni koži. Priložnosti ni
manjkalo. Afganistan, Bosna,
Sirija, Libija in še in še. Lahko
množični pokol med 13. in 18.
julijem 1995 v Srebrenici pri-
merjamo s petimi dnevi prete-
klega tedna v Bergamu. Ne gre
le za razliko v številu žrtev, pač
pa na način, kako so umrli ali
bili ubiti. Rad bi vas spomnil na
1.200 ali 1.500 bošnjaških be-
guncev iz Srebrenice, ki so jih
zajeli Mladićevi krvniki, jih pre-
peljali v večje skladišče v Kravici
V teh hudih časih negotovosti  
Kriza in sodelovanje
  ar nekaj ljudi mi je izra-
zilo olajšanje, da so se
stranke dogovorile za
Janševo vlado, ker se v krizi z
njo počutijo bolj varne. Naj za-
vidam ljudem, pripravljenim
spoprijeti se s krizo, kdaj tudi
žal še ob za lase privlečenih iz-
padih političnih poražencev,
novinarjev v zahtevnih časih
solidarnosti za vse, za narod in
državo. Kritično ukrepanje
lahko poraja dvome, a če se
ljudje domnevno upirajo v Ve-
lenju, kaj bi rekli v Ljubljani,
kjer so vsi na kupu z največjo
bolnišnico vred? Lažje je pa-
metovati iz Berlina ali iz studia
POP, kako testirati, priti do
opreme na kriznem trgu in
upravljati vse druge urgentne
zadeve, kot pa se odgovorno
spoprijemati pogosto na robu
zmogljivosti in še potrpežljivo
odgovarjati včasih tudi na
neumna vprašanja novinarjev.
Občudujem smelost mini-
strov, sekretarjev in tiskovnih
predstavnikov, ki jim preko-
merno in stresno delo odseva
z utrujenih obrazov. Vsaj mla-
di zdravniki iz stroke vedo, ko-
liko je ura, in se ne morem
znebiti vtisa, da jih kdo izko-
K rišča za politične spletke.Čudim se pa neobčutljivostinovinarjev, ki gre včasih že v
navijaštvo in vnaša nemir in
paniko v že tako pregrete raz-
mere. Vpogled v stanje v Italiji,
Španiji in drugod vendar lah-
ko nudi realen pristop, na kar
opozarjajo strokovnjaki, npr.
dr. Eržen, dr. Voljča in še kdo.
Sprejeti resnost položaja
vključuje ne le izolirati se, pač
pa tudi samo-omejiti. Vsi smo
ranljivi, nepopolni, smrtni
ljudje, ne bogovi, ki vse vemo
in znamo, kot nas je opozoril
tudi papež Frančišek. Če se te-
ga zavedamo, bomo lahko
sprejeli drug drugega in
složno premagovali krizo, če
to res hočemo! Človeške vezi
se tudi ob fizični ločenosti kre-
pijo s sočutjem in skrbjo za sti-
sko bližnjega, z voljo po sode-
lovanju, medsebojnem zau-
panju in opogumljanju. Dru-
god se zavedajo, da je treba v
krizi in izrednih razmerah
vključiti tudi vojake, da nado-
mestijo preobremenjene in
utrujene policiste, civilno
zaščito in olajšajo delo zdrav-
stvenim delavcem. Očitno se
najde kdo, ki vztraja pri Leni-
novi devizi: vseeno je, koliko
jih propade. Lajšanje stiske ter-
ja sodelovanje in povezovanje
sil. To predpostavlja svetnike,
a smo pogosto le kratkovidni,
omejeni, zahtevni in sebični
smrtniki. Zdravnik je zapisal,
da se je na neki zabavi v Slove-
niji v treh urah okužilo vseh
21 ljudi. Lahkomiselna neod-
govornost državljanov včasih
preseneča, kot je potrdil tudi
zavzeti gospod Šter. Kitajska je
z uvedbo “vojnega stanja” za-
jezila tok okužb. Zdrav-
stveni delavci z najzah-
tevnejšo izobrazbo in
težkimi pogoji dela delu-
jejo vestno in zavzeto in
vlada je pravilno to
ovrednotila, saj celo v tej
krizi v drugih panogah
ljudje z manj truda za-
služijo bolje kot oni. Pre-
seneča odziv sodnikov in
tožilcev na zmanjšanje
plač, saj težko trdijo, da
delajo več kot vsi odgo-
vorni. Kot pravi Janša, je
“vsak izmed nas del pro-
blema in del rešitve”. Ne
le za (samo) izolacijo, gre
tudi za drugo ravnanje,
najbolj pa za: biti človek
na mestu. A celo stisko
bližnjih kdo izkorišča za
bogatenje z “vodnimi napit-
ki”, dragimi zaščitnimi sred-
stvi itd. Poleg denarne pomoči
pa je treba spodbujati k ustvar-
jalnosti in samoorganiziranju,
na domu, vrtu, kmetiji, v de-
lavnici, k izdelovanju zaščit-
nih mask in drugih potrebnih
stvari. Gospa Pivec spodbuja k
pridelavi lastne hrane. Se kak
travni del lahko spremeni v
vrt? Virus terja spremembe na-
vad, tudi k preprečevanju ko-
rupcije, opustitvi ukvarjanja s
“praznimi stvarmi”. Nevlad-
ne, raziskovalne in druge or-
ganizacije naj se posvetijo na-
cionalnim izzivom: kaj so
predniki počeli v krizah, kako
je z domoljubjem, socialno
Na spletnem mestu www.mladika.com bo revija dostopna od 9. aprila
Izjemna spletna izdaja revije
Mladika 2-3
  velikem tednu je izšla
nova številka tržaške re-
vije Mladika. Zajetna šte-
vilka na 80 straneh se v rubriki
Fokus spopada z izzivi, proble-
mi in neznankami, ki jih v naše
življenje prinaša pandemija no-
vega koronavirusa. Gospodar-
stvenik Edi Kraus razmišlja o
ekonomskih posledicah pro-
dukcijske krize in o potrebi po
novih razvojnih vizijah; šolnik
Adrijan Pahor razmišlja o eko-
loških in duhovnih posledicah
sobivanja z virusom; župnik
Karlo Bolčina poudarja, da je vi-
rus razkril našo krhkost, hkrati
pa nas soočil s potrebo po no-
vem življenjskem slogu, v kate-
rem materialne dobrine naj ne
bodo na prvem mestu; pesnica
Majda Artač odkriva v sedanjih
razmerah priložnost, da se pre-
pustimo branju in razvijanju
domišljije; pisateljica Vilma Pu-
rič kritično razmišlja o rojstni
vasi Repen, ki je zaradi zaporni-
ce naenkrat ločena od svojega
zaledja na slovenskem ozemlju:
ta nova meja postavlja vprašan-
je o našem odnosu do prostora
in nas sili, da si osmislimo novo
V razlago sveta in bivanja o njem.Sara Brezigar z Inštituta za na-rodnostna vprašanja v Ljubljani
razmišlja o strahu, ki se je vselil
v naš svet, poudari pa tudi, da
je koronavirus opozoril na spre-
membo težišča med Vzhodom
in Zahodom in pokazal, da je
Evropa integrirana celina, kar
se je pokazalo ob zapiranju me-
ja znotraj EU. Nika Čok je pri-
pravila daljši članek z intervjuji
o prednostih in pomanjkljivo-
stih učenja na daljavo. Anka Pe-
terlin je zapisala pogovor s psi-
hoanalitičarko Vlasto Polojaz
na temo naše družbe v času ko-
ronavirusa. V članku v rubriki
Ekologija se poudari, da je epi-
demija preusmerila našo pozor-
nost k novim problemom, dru-
gačen način življenja iz zadnjih
tednov pa nam je gotovo dal ra-
zumeti, kaj res nujno potrebu-
jemo.
V tej številki revije je objavljen
tudi drugi del razprave Jerneja
Vidmarja o povojnih ugrabit-
vah v Trstu in na Primorskem.
Avtor piše o članih sabotažne
skupine Verija Winklerja, o nje-
govem obveščevalnem delu v
Trstu, o ugrabitvah in likvidaci-
jah, ki jih je njegova skupina iz-
vedla v Trstu, nakar je prikaza-
na življenjska pot posameznih
operativcev.
V reviji so objavljeni še drugi
članki in literarni prispevki.
Uvodno misel z naslovom Pot
k velikonočni svetlobi je pripra-
vil pater Edvard Kovač. Priložen
ji je tudi mladinski list Rast.
Zaradi sedanjih razmer, ki
upočasnjujejo prodajo in pošil-
janje revije, bo številka 2-3 do-
stopna na spletni strani www.
mladika. com od četrtka, 9.
aprila, naprej.
pri Bratuncu. Proti večeru so v
skladišče odvrgli več ročnih
bomb, postrelili pa so vse, ki so
skušali zbežati. Med krvniki je
bil tudi Slovenec Franc Kos, ki
je pripadal 10. diverzantskemu
oddelku glavnega štaba vojske
Republike srbske. Potrdil je, da
je slišal eksplozije in kasneje vi-
del množico trupel. Streljali so
po naročilu predstojnikov. Kos
je bil zaradi zločinov proti člo-
veštvu obsojen na 35 let zapo-
ra.
Nočem zmanjševati psihofi-
zičnih posledic, ki jih prežive-
lim pusti koronavirus. Toda voj-
na: posledice so največkrat tako
fizično kot psihično neozdra-
vljive. V beograjski vojaški bol-
nišnici sem intervjuval dvajse-
tletnika, ki mu je mina pri Bo-
rovem naselju v Slavoniji odne-
sla nogi. Doma je bil iz Vuko-
varja, zrasel je s hrvaškimi in
madžarskimi vrstniki, skupaj so
igrali nogomet, skupaj ribarili
smudže v Donavi. Nenadoma
je bilo vsega konec. Hrvaški
vrstniki so se pridružili gardi,
minirali so njegovo hišo. Nek-
danje prijateljstvo se je spreme-
nilo v sovraštvo. S starši je
zbežal v Srbijo in se prostovol-
jno prijavil v vojsko. Ko sem ga
vprašal, ali je imel kdaj puško v
rokah, je v solzah odgovoril:
morilec sem. Njegov oddelek se
je pri Erdotu pretihotapil na
hrvaško stran. Kot novinca so
ga pustili za stražo pri neki za-
puščeni hiši. Nenadoma sta iz
kleti stopila dva moška, obo-
rožena s pištolama. Nikoli ne
bom pozabil, je komaj izdahnil
iz sebe, izraza začudenja prve-
ga. Ne da bi pomislil, sem ustre-
lil in ga v polnem zadel. Ne ve-
ste, kako lahko je ubiti človeka.
Včasih se tolažim, je še dodal,
da sem plačal svoj dolg, saj sem
invalid na vozičku. Toda izgu-
bljeni nogi nista nič v primer-
javi z življenjem, ki sem ga po-
končal.
Že zaradi spomina na invalida,
ki bo v kratkem dočakal Abra-
hama z nenehnim občutkom
krivde, ne morem sprejeti
enačenja pandemije z vojno.
Vsakdo, ki je preživel le nekaj
mesecev sredi vojnih grozot, bi
lahko pripovedoval iz lastne iz-
kušnje. Toda le srečneži, ki smo
se živi in zdravi vrnili, nosimo
v sebi doživete zgodbe, spomi-
ne, razočaranja in grenke ugo-
tovitve.
Hudo je bilo v Atenah, ko je
divjala kuga, je zapisal sta-
rogrški zgodovinar Tukidid, to-
da vojna je z vsemi okrutno-
stmi nekaj mnogo, mnogo
hujšega.
Saša Rudolf
pravičnostjo, enakopravno-
stjo, popravo krivic iz polpre-
teklosti … Gre za večjo učinko-
vitost in zavzetost služb za
državljane, za preseganje sa-
movšečnosti in napuha, ki
včasih celo po medijih udarja
v javnost, namesto krepitve
kulture vzajemnih medčlo-
veških odnosov. Celovita in
verodostojna informacija o
stanju naj se povezuje s pošte-
no, dialoško in za človeka v sti-
ski zavzeto držo.
Cerkev na Slovenskem je opra-
vljala in zdaj v kriznih časih
opravlja to nalogo. Spomnimo
na vojno in revolucijo, ko so
duhovniki za ceno življenja
stopili v bran ubogega in sebi
prepuščenega ljudstva, ki so ga
uničevali domači in tuji
tlačitelji, ali na osamosvojitev
Slovenije. Zdaj se zdi sicer ope-
rativna možnost Cerkve ma-
jhna, saj se moramo duhovni-
ki, ki nam to pomeni še dodat-
no osamitev, izolirati. A du-
hovno sporočilo, ki ga nudijo
škofje in duhovniki po medij-
skih sredstvih s sv. mašo, mo-
litvijo in drugimi duhovnimi
spodbudami upanja, odmeva
v srcih. Tako v času življenja in
smrti duhovno poglabljamo
vsakdanjost, iščemo nevidne
človeške vezi in se odpiramo
večnim razsežnostim, saj smo
v Božjih rokah. V Romuniji pa-
triarh Daniel kljub ukrepom
verne vabi k bogoslužju in pre-
jemu obhajila. Nekateri tudi
pri nas. V Braziliji vodja večmi-
lijonske protestantske ločine
poziva k izganjanju virusa, hu-
diča. Papež in naši škofje pa
utemeljeno pozivajo, naj se
osamimo, a toliko bolj duhov-
no povežemo. Če kdaj, zdaj
velja: “Delaj tako, kot da boš
vedno živel, in moli tako, kot
da boš jutri umrl”. V tej zavesti
odgovornosti tudi sam želim
biti “v mislih in molitvah s ti-
stimi, ki so zboleli, in s tistimi,
ki varujejo njihova življenja”.
Janez Juhant
Tržaška 9. aprila 2020 17
Svetišče na Vejni
V četrtek, 2. aprila, je nadškof Giampaolo Crepaldi šel kot
romar k svetišču na Vejni, da bi tam molil k Mariji in posvetil
Marijinemu Brezmadežnemu Srcu škofijo, mesto Trst in
okolico ter vse prebivalce. Kot je sporočil po spletu, je to
storil zato, ker mu je veliko vernikov pisalo, naj bi okrepili
prošnje in molitev k Mariji. Nadškof je povabil vse vernike,
naj zmolijo z njim rožni venec. Molitev je spremljala v živo
televizijska postaja Telequattro.
Tržaški škof je v prošnjah prosil za naše bolne in za hudo
bolnega msgr. Evgena Ravignanija, za vse zdravnike, ki
opravljajo dragoceno delo, za nesrečneže, ki nimajo doma,
za zapornike, za starejše, ki so v teh časih zaskrbljeni in
trpijo zaradi samote, za Italijo, ki si želi miru in jasne
prihodnosti, in za vse nas, da bi v teh časih dobili moč,
pogum in tolažbo.
Sledil je obred izročitve Marijinemu Brezmadežnemu Srcu
Trsta, tržaške škofijske Cerkve in vseh tistih, ki so prizadeti
zaradi hude pandemije: bolni in njihove družine, otroci brez
šole in iger, delavci, ki so izgubili delo, in tisti, ki morajo
delati v težkih razmerah, javne oblasti in vsi tisti, ki se čutijo
izgubljene, revne in potrebne. Z zaupanjem se izročimo njej
in jo prosimo, da nas poveže z Srcem Jezusovim, da nas bo
potolažila njegova neizmerna ljubezen, ki nas varuje in
rešuje. Ob tej posvetitvi naj gre posebna misel našim
starejšim, ki so najbolj izpostavljeni, krhki in prestrašeni. Ta
posvetitev je dejanje ljubezni do njih in izhaja iz dobrega in
velikega srca, ki ga ima mesto Trst.
“Marija, naša Mati in Kraljica, z upanjem smo prišli sem na
Vejno, kjer nas čakaš z materinsko nežnostjo, da bi
priporočili tvojemu srcu vse naše tesnobe in skrbi, ki jih
prinaša ta virus. Pošlji nam tolažilno novico, da je Bog
neskončna ljubezen. Marija, z bremenom velike žalosti
prihajam k tebi s prošnjo, da bi sprejela naše pokojne v Božji
objem in da bi podpirala z Božjo močjo vse bolne, zdravnike,
bolničarje in vse tiste, ki se borijo s tem virusom. Sprejmi
vse pod svoj plašč, ki naj bo naše varno zavetišče”, je sklenil
nadškof.
MČ
Evharistični blagoslov mestu s ploščadi
pred svetiščem
  ergij Pahor je dolgoletni
predsednik Društva slo-
venskih izobražencev,
obenem pa tudi radijski novi-
nar v pokoju, pred leti tudi
predsednik SSO-ja. Vse od
mladostnih let je aktiven v
slovenskih demokratičnih za-
mejskih organizacijah, vse
življenje jim zastonjsko po-
sveča svoj čas s predanostjo in
požrtvovalnostjo. Poznamo
pa ga tudi kot prodornega pu-
blicista.
V dneh, ko je vse javno kul-
turno delovanje zaradi pande-
mije zamrlo, seveda tudi tra-
dicionalnih ponedeljkovih
večerov v organizaciji DSI že
od začetka marca ni več mo-
goče prirejati. O tem in o
načrtih društva smo se pogo-
vorili s predsednikom Sergi-
jem Pahorjem.
G. Pahor, Društvo sloven-
skih izobražencev predsta-
vlja za Slovence bogato kul-
turno bogastvo. Vse od svo-
jega nastanka v šestdesetih
letih namreč vsak ponedel-
jek na ulici Donizetti, sredi
mesta Trst, organizira kul-
turne večere s predavanji,
proslavami, raznimi srečan-
ji. V tako dolgi dobi se ver-
jetno še nikoli ni zgodilo
(niti ob nenadni smrti usta-
novitelja Peterlina), da bi
morali med sezono zapreti
vrata, niti za en teden, kaj
šele za tako dolgo obdobje,
kot se je zgodilo tokrat.
No, nekajkrat se je zaradi obil-
nega snega ali poledice ven-
darle zgodilo, da smo morali
na hitro odpovedati večer, in
še takrat nam je bilo nerodno,
ker nismo mogli vseh običaj-
nih obiskovalcev pravočasno
obvestiti. Daljša prekinitev
S naših večerov pa je bila do ne-davnega nekaj nepojmljivega.Zadnji ponedeljek v februarju
smo bolj zaradi previdnosti
odpovedali večer z arh. Stoja-
nom Lipoltom, 2. marca smo
imeli še srečanje z občinskim
svetnikom Igorjem Švabom,
potem pa je prišla prepoved.
Letošnjega programa, ki je bil
že izdelan do junija, tako ne
bomo mogli v celoti speljati,
če se bomo sploh še sestali
pred koncem sezone.
Kakšni občutki vas preveva-
jo ob umanjkanju delovan-
ja Društva slovenskih izo-
bražencev in nasploh ob
tem času, ki ga doživljamo?
Mislite, da je morda lahko
to tudi čas, ko lahko ozave-
stimo sebe in druge,
kakšnega velikega pomena
je možnost, ki jo imamo v
'normalnih' okoliščinah,
da se lahko zbiramo vsak te-
den, da imamo ne samo
možnost spoznati veliko za-
nimivih tematik, pač pa tu-
di skupaj diskutirati o njih?
Prizadeti smo, kakor je priza-
deta vsa naša javna dejavnost,
ne samo kulturna, športna,
verska, ampak tudi pridobit-
niška in proizvodna, sploh vse
javno življenje je postavljeno
na glavo. Gotovo lahko
pričakujemo krizo, kakor smo
jim bili priče tisti, ki smo
doživeli zadnjo svetovno voj-
no, pravzaprav je zdaj občutek
še težji, ker smo prikovani do-
ma. Kakor vse kaže, bo epide-
mija trajala dolgo časa, posle-
dice pa bodo še daljše in bodo
vplivale na vse javno življenje.
To bo nevarno tudi za sam ob-
stoj naše manjšinske skupno-
sti.
V teh dneh, ko smo zaradi
izrednih razmer nujno pri-
krajšani za družabne stike,
morda vidimo tudi, kako
velik je pomen naših
društev prav z vidika socia-
lizacije.
Prireditve, koncerti, gleda-
lišče, društveni večeri,
družabna srečanja nasploh so
močni elementi za ohranjanje
skupnosti. Nam se dogaja, da
se tega večkrat prav ne zave-
damo, ampak zdaj to čutimo
vsak prav osebno, na lastni
koži.
Čemu ste se morali kot
društvo odpovedati? Katere
večere ste za ta čas imeli na
programu? Ali mislite, da bi
že načrtovana srečanja lah-
ko ponudili v naslednji se-
zoni? Glede na vitalnost, ki
  Sergij Pahor, predsednik DSI 
“Prizadeti smo, kakor je prizadeta
vsa naša javna dejavnost”
POGOVOR 
ste jo pokazali do zdaj, si
predstavljamo, da boste ta-
koj, ko bo to mogoče, ener-
gično poprijeli spet za delo?
Program je bil izdelan že do
konca junija, toda zdaj je
vprašanje, kaj bomo sploh
lahko uresničili. Če bo kaj, bo
gotovo s precejšnjim časov-
nim zamikom, tako na primer
podelitev nagrade Nadja Ma-
ganja, literarne nagrade Vsta-
jenje, dobrodelne razstave slo-
venske Karitas, nekaj predsta-
vitev knjižnih novosti in tudi
vrsto zanimivih predavanj.
Morda se bo dalo kaj narediti
poleti, tudi zunaj navadne se-
zone.
Društvo slovenskih izo-
bražencev organizira tudi
vsakoletne študijske dneve
DRAGA, katerih zgodovin-
ski in etični pomen pri
iskanju resnice je neizpod-
biten. Ali ste že programira-
li letošnjo Drago? Gotovo
bo tudi tokrat vsebina ak-
tualna. Bo morda vsaj del-
no vezana na nekatere
okrogle obletnice, ki jih je
v letošnjem letu kar nekaj?
O Dragi smo začeli razmišljati
že precej pred izbruhom epi-
demije in zbrali smo vrsto pre-
dlogov, o katerih bomo zdaj
odločali. Še dobro, da nam
tehnologija pomaga vzdrževa-
ti stike, tako s tega vidika ni
problemov. Letos se nam po-
nuja več obletnic, ki bi za-
služile našo pozornost in so
mikavne za Drago, morali bo-
mo izbirati. Zanimiva je tudi
okoljska problematika, pove-
zana tudi s posledicami epide-
mija, saj se vsiljuje sum, da za
vsem tem stoji prevladujoča
nebrzdana gospodarska, indu-
strijska in trgovinska globali-
zacija, zaradi katere je ves svet
postal bolj krhek in ranljiv.
Zaradi tega je tudi kriza glo-
balna in bo trajno vplivala na
celotno človeštvo. Mnogo go-
tovosti je kriza že spodkopala,
marsikaj bo bolj skromno,
vsekakor manj objestno. To bi
tudi lahko bila zanimiva tema
za sociologa, pa tudi za antro-
pologa in filozofa. Vprašanje
je, ali bomo ob koncu avgu-
sta, ko je napovedana Draga
2020, sploh lahko imeli javno
prireditev. Če to ne bo možno,
bomo gotovo poiskali kakšno
alternativno rešitev, ki nam jo
omogoča sodobna tehnologi-
ja. O tem že razmišljamo.
V tem prelomnen času ob
koronavirusu se nam ponu-
ja razmišljanje o problemu
odnosa do “starejših” čla-
nov družbe. Videli smo, da
so se morali v nekaterih
krajih, kjer je virus najkru-
teje posegel po življenjih,
odpovedati zdravljenju
predvsem starejših ljudi.
Vsi so priznali, da je z njimi
odšel zgodovinski spomin,
da je družba brez njih izred-
no obubožana. Ali mislite,
da smo razumeli, da gre za
zelo dragocene člane naše
družbe, na katere naj bi od-
slej bolj pazili in jih ovred-
notili?
Sam spadam v kategorijo sta-
rejših, zares starih brez nare-
kovajev, vendar ostajam na
okopih... Seveda ni lep
občutek, da ponekod morajo
zanemariti zdravljenje sta-
rejših, za reševanje tistih, ki
imajo več možnosti za
preživetje, toda medicincem
se zdaj postavljajo tudi take
dileme. To je življenje. Katere
vrednote bodo po epidemiji
obstale, je odprto vprašanje.
Ni nobene gotovosti, da bo
družba boljša, gotovo bo po-
sameznik bolj prestrašen.
Predstavljate društvo, ki slo-
ni na katoliških vrednotah.
V teh dneh se moramo ob
poročilih o številu umrlih
dnevno soočati z vprašan-
jem smrti (ki ga naša
družba v vsakdanjosti odri-
va). Ali mislite, da je to za
kristjane lažje, ker naj bi
imeli “tukajšnje” življenje
le za prehod?
Ločitev od tega sveta ni nikoli
lahka, ker navsezadnje odha-
jamo v neznano, čeprav ima-
mo še tako trdno vero v po-
zemsko življenje. Izkušnje
nam dokazujejo, da vsak
“doživlja” smrt na svoj način,
zaupanje v Boga pa daje smi-
sel tako življenju kot nehanju.
Vera mnogim daje moč, da
premagujejo strah.
Kako preživljate obdobje
izolacije? Katero knjigo
imate na omarici? Kaj bi
nam svetovali za branje v
teh dneh?
Meni pravzaprav ni težko, ker
sem rad doma, sprehodov ni-
sem nikoli imel rad, delo na
vrtu mi je več kot dovolj. Be-
rem pa po več knjig hkrati, od
literature do esejistike in zgo-
dovine. Doma sem odkril še
veliko knjig, ki jih nisem pre-
bral, nekatere pa berem že
drugič ali tretjič...
P. in
  Hvalevredno delo jusarjev 
Kristusov kip je zadobil
nekdanji sijaj
KRIŽ Zelo dobrodošla ponudba Las Kras - SDGZ
Izdelki in pridelki prek
spleta na dom
  zadnjem času se pojavlja-
jo v naši vasi Križ različne
novice, žal največkrat o
avtomobilskih nesrečah. Zdaj pa
imamo lepo popolnoma svežo
novico: očistili so Kristusov kip.
Ljudje, ki prihajajo k nam, na-
vadno niti ne opazijo, da imamo
ob vhodu vasi Kristusov križ; do
zdaj je bil zanemarjen, zapuščen,
zato skoro “neviden”. Zato je
prav, da se zdaj ob Veliki noči ne-
koliko zamislimo.
Ob vhodu v vas stoji toskanski
monolitski steber, na njegovem
vrhu je izklesan križ: Kristus s
prečko in z napisom I. N. R. I.
(Jezus Nazareški Kralj Judov), ob
V vznožju pa je napis: ComunitasS. Xcis A. M. D. G 1761 (Sveto-kriška skupnost. V večjo slavo
Božjo 1761). Gre za latinski križ,
ki neenako razpolavlja steber, ki
je izdelan po merah stoječega
človeka z iztegnjenimi rokami.
To je tudi križ evangelija, njegovi
kraki simbolizirajo namreč štiri
elemente:
zgornji krak simbolizira upanje
širina križa usmiljenje
dolžina vztrajanjedokonca
podnožje, zasajeno v zemljo, pa
označuje vero,
ki počiva na globokih temeljih.
Tako so mislili naši predniki, ko
so izbrali križ za simbol naše va-
si.
Križ so postavili Križani po
končani kugi, ki je zadela vas leta
1760. Križ je bil zelo potreben
popravila in temeljitega čiščenja.
Za to so se zavzeli kriški jusarji.
Delo je opravil vaščan Boris Bo-
gatec. Ker je bil kip zelo zanemar-
jen in delo težko, je Bogatcu z na-
sveti pomagal kamnosek Kri-
stjan Zidaric, doma iz Šempola-
ja.
Križ je zdaj lepo viden, zato ga
lahko občuduje, kdorkoli zaide v
našo vas.
D. S.
  er obiske trgovskih in
drugih obratov v času
pandemije omejujejo
strogi predpisi, so si trgovci,
gostinci in drugi proizvajalci
omislili dostavo izdelkov, sto-
ritev in pridelkov na domo-
ve.
Na pobudo Slovenskega
deželnega gospodarskega
združenja in Lokalne akcijske
skupine Kras delujeta od po-
nedeljka, 6. aprila, med sabo
povezana portala www. od-
doma. it in www. trieste. gre-
en, po katerih lahko odjemal-
K
ci na Tržaškem, Goriškem in
v videmski pokrajini na-
ročajo, plačujejo in prejema-
jo na dom najrazličnejše ar-
tikle in pridelke. SDGZ in LAS
Kras opravljata pri tem brez-
plačno posredniško vlogo.
Iniciativa, prek katere lahko
kupci nalagajo v svoje splet-
ne košarice najrazličnejše
blago, eno-gastronomske
specialitete in domače pridel-
ke, je mišljena za dolgoročno
delovanje, saj bo izkušnja ko-
ronavirusa močno okrepila
zahtevo po tovrstnih spletnih
storitvah.
Za dostavo obrokov in blaga
bodo skrbeli zunanji izvajal-
ci. Portala sta v začetni fazi
odprta vsem ponudnikom.
Foto DD
Tržaška9. aprila 202018
Spomini iz nekdanjih prazničnih dni
Velikonočne navade v kraških vaseh
  dneh, ko mnogi, še
predvsem na spletnih
družbenih omrežjih,
nergajo in žalujejo za tem,
česar ne smemo v času nevar-
nosti okužbe s koronavirusom
počenjati, je pomembno obu-
diti spomin na nekdanje nava-
de in obrede praznovanja Veli-
ke noči. Tudi zaradi tega, ker ti
letos zaradi pandemije bodo
potekali v okrnjeni obliki.
Življenje prejšnjih generacij je
v kraških vaseh še po vojni
marsikje zaznamovalo poman-
jkanje. Brez izobilja in po-
trošništva, ki sta se pojavili ka-
sneje, je bilo doživljanje Velike
noči pristno. Da bi podrobneje
spoznali takratni čas, smo se
pogovorili z gospemi, ki so
odraščale v vaseh tržaškega
Krasa.
Franja Okretič, ki je steber na-
brežinske cerkvene skupnosti,
je odraščala v narodnozavedni
družini. Ob glavni cesti, ki pel-
je skozi vas, je njen oče upra-
vljal mlin, v katerega so zaha-
jali prebivalci bližnjih in bolj
oddaljenih vasi. Naša sogovor-
nica se spominja, kako so ljudje
pred vojno in po njej na cvetno
nedeljo nosili v cerkev blago-
slavljat oljčne vejice: “Župnik
je s strežniki in pevkami naj-
prej opravil mimohod okrog
cerkve. Med hojo so prepevali
V psalme. Sledil je skupni blago-slov oljčnih vejic v cerkvi”.Vejice so vaščani hodili rezat k
divjim oljkam, ki so rastle na
terasastih površinah nad mor-
jem, v bregu. “Po blagoslovu
smo oljčno vejico dali v hišo, a
tudi h kravam v hlev”, je spom-
nila Marija Caharija, ki je v isti
vasi odraščala v kmečki
družini, v kateri je bilo zdravje
krav ključnega pomena za
preživetje.
Okretičeva se tudi spominja
časa, ko je Jezusovo vstajenje
potekalo na nedeljo zjutraj.
“Maša je bila že ob 6. uri, zvo-
novi so se spet oglasili, sledila
je procesija. Medtem ko so po
okoliških vaseh ženske nosile
blagoslavljat hrano na veliko-
nočno soboto popoldan, so v
Nabrežini to počenjale na Veli-
ko noč. V koš smo dali pinco,
pršut, sol in poper, jajca, stekle-
nico olja in vina. Simbolično
smo tako blagoslovili jedi za
celo leto”, je obrazložila naša
sogovornica, ki z vsakoletnim
obnavljanjem blagoslova
ohranja staro tradicijo, kar pa
letos ne bo mogla storiti. V za-
meno bodo nabrežinski g. Kar-
lo Bolčina in drugi duhovniki
za cvetno nedeljo in Veliko noč
opravili na daljavo blagoslov
zelenja in jedi, ki jih bodo ljud-
je pripravili doma na mizah.
Velika noč je predstavljala tudi
čas, ko se je vsa vaška skupnost
zbrala. “Med mladimi v Na-
brežini je bila navada, da smo
na velikonočni ponedeljek šli
prvič k morju. A takrat je bilo
topleje kot zdaj”, objasni Okre-
tičeva. Tako kot že božični so
tudi velikonočni prazniki pote-
kali v družinskem krogu. “Ni-
smo hodili na velikonočna ko-
sila v restavracije, kot je zdaj za
mnoge navada”. Naša sogovor-
nica hrani lepe spomine na
otroštvo in mladostna leta.
Druženje je potekalo znotraj
vaške skupnosti.
Nekoliko drugače je bilo okrog
Velike noči na Kontovelu, kjer
je bilo življenje tesneje poveza-
no s Trstom. O tamkajšnjem
praznovanju Velike noči v
prvem povojnem obdobju nam
je pripovedovala Ada Štoka.
“Ker je bilo v kontovelskem
bregu veliko oljčnega grmičev-
ja, ki je poganjalo iz čokov dre-
ves, ki jih je leta 1929 pobrala
huda pozeba, so vaške žene re-
zale vejice in nosile ob cvetni
nedelji prodajat 'ueljčeuno' v
mesto”. Oljčne vejice so nabi-
rale v rjuho, ki so jo privezano
nosile na glavi. V nekaterih
kontovelskih družinah so iz
oljčnih listov pletli palme z
božjimi podobicami, ki so jih
potem prodajali po mestnih
ulicah, pred cerkvijo Novega
sv. Antona, pri Sv. Jakobu in
drugje.
Za ljudi, ki so v prvem povoj-
nem obdobju odraščali na
Kontovelu, je Velika noč pred-
stavljala začetek pomladi. Ob
Božiču je bil edini praznik v le-
tu, ko so se po domovih poja-
vile potice. Tradicionalne veli-
konočne jedi so bile žolca s
čebulnimi olupki, obarvana
jajca, kuhan pršut, hren itd. K
doživljanju praznika je prispe-
valo tudi pritrkavanje zvonov,
ki so ga po nekajdnevni tišini
izvajali pritrkovalci. Tudi v
kontovelsko cerkev sv. Hieroni-
ma so vaščani nosili blagosla-
vljat jedi. Te bo gospod Jožeh
Špeh, tako kot iz proseške cer-
kve sv. Martina, letos simbolno
blagoslovil na daljavo.
Kontovelke niso oljčnih vejic
prodajale le v mestu, ampak tu-
di po okoliških vaseh. Tega se
dobro spominja Milena
Guštin, ki je odraščala v Repnu.
Tudi v njeni rojstni vasi je bila
Velika noč praznik z veliko
začetnico. Na mizi so se ob tej
priložnosti pojavile jedi, ki jih
drugače niso okušali: presenc,
pinca, kuhan pršut itd. Te so na
velikonočno soboto nosili
'požegnat' v cerkev na Tabru.
Guštinova se spominja tudi
'drdračk' ki so jih dečki vrteli,
ko so zvonovi na veliki petek
obmolknili. Sobotne procesije,
ki je potekala okrog svetišča, in
svečanih maš na Tabru so se
udeleževale družine vseh oko-
liških vasi. Prihajale so tudi iz
Vogelj, Dola in Vrhovelj, ki so
se po mirovni pogodbi znašle
na drugi strani državne meje.
Vsi so prihajali peš. “Do dva-
krat dnevno, denimo, na Veli-
ko noč, ko smo se popoldne
udeleževali tudi večernic”. Tu-
di naša repenska sogovornica
pravi, da je Velika noč dejansko
in simbolno predstavljala
začetek pomladi. “Otroci smo
ob tej svečanosti nosili praz-
nično obleko, bele čevlje, in
ker so podnebne razmere to
dopuščale, kratke rokave”.
Repentabrski nadžupnik Anton
Bedenčič se je letos zaradi
izrednih razmer odločil za 'po-
tujoči' blagoslov oljk in zelen-
ja. Obrede velikega tedna in ve-
likonočno slavje bodo župljani
lahko spremljali po Facebooku.
  Gorazd Pučnik
“Vsi smo se morali prilagoditi
razmeram”
POGOVOR 
  ako so se v teh izrednih
časih organizirali v Di-
jaškem domu Srečko
Kosovel v Trstu, nam je pove-
dal ravnatelj Gorazd Pučnik.
Kako ste se odzvali na to
izredno stanje? Kaj deluje
v središču?
Prav tako kot večina ostalih
dejavnosti je tudi naše delo-
vanje zamrznjeno. Otroci, ki
obiskujejo jasli in vrtec tu pri
nas, so namreč doma. Z njimi
je težko delati na daljavo, saj
so še majhni, in organizirati
delo, s tem da niso fizično
prisotni, je težko. Lahko jim
pošljemo le kakšen posnetek
s pravljico ali pozdravi. Prav
tako tudi pošolskega pouka
ni, to tudi zaradi tega, ker žal
nimamo dovolj tehničnih
pripomočkov in imamo sla-
bo internetno povezavo, ki
ne bi zdržala intenziven pre-
nos podatkov. Smo pa na raz-
polago in oporo šoli, če nam
sporoči, da potrebuje kakšno
individualno pomoč.
Tesne stike smo ohranili z
otroki s posebnimi potreba-
mi. S temi, približno petnaj-
stimi, smo v rednem stiku,
kar pomeni s klici, videoklici,
posnetki ali tudi enostavno s
sporočili po Whatsappu. Tem
je v izrednem stanju še po-
sebno težko, zato jim namen-
jamo veliko pozornost.
Tudi služba za mladoletne
Ptički brez gnezda deluje s
polno paro, saj smo pred
kratkim sprejeli še 7 mlado-
letnih migrantov. Skupno jih
je zdaj 30. Ti so namreč v
našem središču v izolaciji in
seveda strogo spoštujejo
ukrepe. Ni lahko, saj so bil
navajeni hoditi tudi ven, zdaj
pa so zaprti. Spremljajo splet-
ni pouk na naših računalni-
K kih. Ni pa vedno enostavno,saj večina obiskuje tehničnešole in nimamo vseh teh-
ničnih pripomočkov, kot če
bi bili v šoli ali kot jih lahko
imajo drugi mladoletniki do-
ma.
Kje je največ težav?
Birokratski in administrativ-
ni postopki, ki jih je treba
stalno spreminjati in izvajati,
so vedno prisotni. Poleg tega
mislim, da so in bodo eko-
nomske težave še precej raz-
vidne, tako kot za vsa po-
dročja. Dijaški dom jih bo
doživel, osebje in seveda tudi
nekateri starši, ki so prav tako
v dopolnilni blagajni ali celo
brez dela. Upamo, da bo
zdravstvena kriza kmalu mi-
nila, kajti tem dlje bo trajala,
več škode bo. Gotovo bomo
morali razmisliti o formuli,
ki bo vsaj delno sprejemljiva
za vse. Dodatna težava v
družinah je pa ta, da so otroci
brez oskrbe, predvsem v ti-
stih družinah, v katerih starši
delajo in jih ni doma. Tu so
igrali pomembno vlogo no-
noti, ki so pa v tem trenutku
rizična skupina in so zaradi
virusa zaprti doma in ne mo-
rejo pomagati.
Prihajajo pa tudi na dan vse
tehnološke pomanjkljivosti
in zavedamo se, kako smo
glede internetne povezave na
državni ravni zaostali. V ta-
kih okoliščinah nismo nikoli
delali, zato upam, da se bo-
mo od tega tudi kaj naučili in
izboljšali ter posodobili delo-
vanje na različnih področjih.
Kaj pa uslužbenci?
Uslužbenci so se žal morali
prilagoditi razmeram. Pri-
bližno polovica jih je v do-
polnilni blagajni, ena četrti-
na v delni, ena četrtina pa,
kot je razvidno iz omenjenih
dejavnosti, dela s polno paro.
Kako pa bo s poletno dejav-
nostjo in drugimi načrti?
Načrtovali smo izvedbo ne-
katerih projektov oz. izred-
nih dejavnosti, ki smo jih za
zdaj zamrznili. Vsi si nekako
ustvarjamo iluzijo, da jih bo-
mo vendar izvedli, za zdaj pa
je prihodnost velika negoto-
vost. Žal ne moramo vedeti
točno, kdaj se bo izredno
stanje normaliziralo in v
kakšni meri nas bo prizadela
organizacijska, socialna in
ekonomska škoda. Ukinitev
projektov pa ni tako huda kot
izguba oz. ukinitev redne de-
javnosti. To je gotovo najbolj
skrb vzbujajoče.
Mi zapiramo samo dva tedna
letno, tako da je tudi naša po-
letna dejavnost zelo bogata.
Zdaj, kot rečeno, je vse pod
vprašajem, optimistično pa
upam, da se bo stanje proti
koncu maja izboljšalo in
morda bomo poleti lahko zo-
pet začeli vsaj delno, če že ne
redno in običajno delovanje.
Matevž Čotar
  Igor Švab
Virus, proračun, občinski davki
in Evropa
POGOVOR 
  delovanju tržaške
občine in aktualnih
temah smo se pogovo-
rili s podpredsednikom
tržaškega občinskega sveta in
svetnikom stranke SSk Igorjem
Švabom.
Občina Trst je zaprla svojo
palačo tudi zato, ker so bili
primeri okužb, kajne?
Tako je, palača je v bistvu za-
prta in osebni zmenki so pre-
kinjeni. Na občini so zabeležili
tri okužbe s koronavirusom.
Uslužbenci sicer ne de-
lajo v enotah, ki so v
kontaktu z ljudmi oz. s
strankami, zato je bilo
število ljudi, ki so imeli
stike z njimi, omejeno.
Sicer je to zaprtje le na-
videzno, ker se v bistvu
administracija občine
nadaljuje na daljavo.
Približno 500 občin-
skih delavcev aktivno
in organizirano dela
doma na tako imeno-
van način “smart wor-
king”. Na razpolago so
torej storitve po spletu
in za nujne potrebe se
da vsekakor telefonsko
kontaktirati urade.
Ostaja odprta nova
“kontaktna točka”
(passo Costanzi št. 1) le
za prijavo smrti in rojstev.
Kako gre s proračunom? Se
občinski svet pogovarja in
odloča na videokonferen-
cah?
Občina je sprejela vladni de-
kret, ki dovoljuje, da se javne
uprave sestajajo na videokon-
ferencah. Temu se je takoj pri-
lagodila tudi tržaška občina in
v ponedeljek, 30. marca, začela
postopek odobritve letošnjega
proračuna. Na spletnih sestan-
kih so odborniki predstavili
vsak svoj resor. Po končanem
postopku je komisija soglasno
sprejela, da gre proračun v raz-
pravo ta teden in ga bo v sredo,
8. aprila, občinski svet tudi
sprejel. Letošnji proračun je bil
sestavljen v začetku februarja,
ko izredne razmere niso prišle
še na dan, zato ne odraža real-
nega stanja, predvsem, ko go-
vorimo o raznih predvidenih
prihodkih kot recimo turi-
stična taksa, občinski davek na
premoženje ipd. Kot opozicija
O smo predlagali, da bi uvedlinekatere spremembe že vprvem dokumentu, s tem pa se
večina ni strinjala. Župan Ro-
berto Dipiazza in podžupan ter
odbornik za bilanco Paolo Po-
lidori sta vsekakor že zagotovi-
la, da bo občinska uprava na
razpolago in da bo upoštevala
vse popravke in rebalanse ter
pri tem povabila k sodelovanju
tudi opozicijo. Upam, da bodo
držali besedo, kajti v tem
težkem trenutku mesto Trst
potrebuje res sodelovanje in
pomoč vseh političnih sil.
Katere so druge aktualne te-
me?
Eden prvih pomembnih skle-
pov, ki ga je občinska uprava
sprejela na podlagi vladnega
dekreta, je odložitev plačila
davka za odvoz smeti, t. i. da-
vek TARI, in da se zamrzneta
tako davek za uporabo javnih
površin (COSAP) kot davek za
reklamne panoje. Občina se
bo potem prilagodila tudi na-
daljnjim državnim sklepom, ki
dodeljujejo finančna sredstva
družinam, ki so v stiski.
Neprimerno obnašanje, na
katero nas je navadila občin-
ska večina, pa se nadaljuje...
Ja. Zelo obžalujem obnašanje
nekaterih politikov do Evrope,
predvsem tistih, ki nosijo in-
stitucionalno odgovornost.
Res je, da se Evropa ni posebej
izkazala v tem obdobju, in tu-
kaj ne skrivam mojega ra-
zočaranja, da je v trenutku po-
trebe popolnoma zmanjkala
skupna evropska solidar-
nost, kar tudi lahko
opažamo vsi. Ni se pa
treba vesti tako neodgo-
vorno, nesramno in po-
niževalno kot nekateri
politiki, ki trgajo evrop-
ske zastave ipd. Treba je
ostati trezni, kljub hu-
dim razmeram, racional-
no razmišljati in ukrepa-
ti tako, da bo dobro za
vse. Saj ni države ki je ni
bi prizadel koronavirus,
nekatre zelo hudo kot
Italijo in Španijo, druge
nekoliko manj, vse
države pa žal poznajo vi-
sok smrtni davek, zato
folklore ne potrebuje-
mo.
Za konec še kratka misel
za tržaške občane...
Trst je v Furlaniji najbolj priza-
det z okužbami novega virusa.
Še vedno imamo preveč prijav
tistih, ki se ne vedejo po pravi-
lih. Vabim zato vse občane, da
spoštujejo deželne in državne
ukrepe, da se lahko čim prej
rešimo tega težkega zdravstve-
nega kriznega stanja. Še precej
časa bo minilo, preden se bo-
mo vrnili k življenju, ki smo ga
bili navajeni, toda z odgovor-
nim vedenjem stanje lahko
vsaj delno omilimo.
MČ
Z zaprtjem škedenjske železarne se končuje tudi del tržaške zgodovine
na industrijskem področju. Podpredsednik občinskega sveta Igor Švab
se strinja z dejstvom, da je skrb za okolje zdaj med glavnimi točkami.
Prepričan pa je, da zaprtje železarne ni bila edina rešitev. Prav gotovo
bi lahko posodobili naprave, saj je bilo pripravljeno v to vlagati tudi
lastništvo železarne, kar bi bistveno omejilo onesnaževanje, kot se
dogaja v drugih evropskih državah, in s tem tudi ohranilo delovna mesta.
Politika pa je demagoško odločila drugače in železarna končuje svoje
delo. Tržaški občinski svetnik je zaradi tega izrazil skrb za usodo približno
400 delavcev in njihovih družin, ki prav gotovo doživljajo hude čase.
Igor Švab o zaprtju železarne
Foto damj@n
Foto DD
Tržaška 9. aprila 2020 19
Pevska kultura v času koronavirusa  
Dobrodošle samostojne zamisli zborov v naši deželi
  udi kultura bo po
končani krizni situaci-
ji doživela zelo proble-
matično prehodno dobo.
Globalni gospodarski zlom
države bo terjal takojšnje
rešitve, najprej na najnuj-
nejših področjih, a tudi pro-
stovoljna kulturna dejav-
nost bo občutila začasno ali
trajno spremembo, ki ne bo
samo finančnega, ampak
T tudi družbenega značaja.Zbori po definiciji združuje-jo ljudi in spadajo v katego-
rijo dejavnosti, katerim so
se morali vsi odpovedati, za-
to je odziv pevcev v prihod-
njih mesecih za zdaj
vprašanje (ali pa nas bo
morda presenetil z valom
optimizma in zaupanja?).
Prav gotovo petje še živi, tu-
di v izolaciji: s flash-mobi,
ki so že redna dejavnost z
improviziranim petjem na
balkonih ali v bolj organizi-
rani obliki virtualnega zbo-
ra, sestavljenega iz videopo-
snetkov posameznih pev-
cev, ki pojejo isto skladbo.
Pojoča dežela, kot je Furla-
nija Julijska krajina, je de-
javna tudi na socialnih om-
režjih. Pevci zbora Vikra in
dirigentka Petra Grassi so se
na poseben način angažira-
li, da bi krajšali čas ljubitel-
jem zborovske glasbe. Zato
se redno oglašajo na Face-
book strani zbora s posa-
meznimi “nastopi” na razne
teme, od vsem dobro znane
treme pred koncertom do
zelo koristnih nasvetov za
estetsko urejen videz zbora.
Skupina Bodeča Neža obja-
vlja video posnetek svojega
Vsem ljudem dobre volje naj v
teh težkih in žalostnih
trenutkih Vstali Kristus podeli 
veliko božjega blagoslova
Veselo Veliko Noč želi 
IGOR ŠVAB
podpredsednik tržaškega
občinskega sveta
MoPZ FANTJE 
IZPOD GRMADE, 
OPZ LADJICA
in DEVINSKI 
MLADINSKI 
KROŽEK
voščijo vesele 
velikonočne praznike!
najnovejšega koncertnega
projekta, pevci vokalne sku-
pine Anakrousis pa zapojejo
na razdaljo zimzeleno Ne
čakaj na maj in pripomnijo,
da itak bo ravno do maja ta-
ko...
Zbori so si zamislili samo-
stojne pobude, a so se odz-
vali tudi kolektivno: dežel-
na zborovska zveza USCI je
preklicala deseto izvedbo
mreže postnih in veliko-
nočnih zborovskih dogod-
kov Paschalia, a je hkrati
povabila vse zbore k ustvar-
janju virtualne zborovske
revije na Facebooku in na
spletni strani deželne zveze.
Že nekaj ur po objavi poziva
so zbori začeli pošiljati svoje
avdio in video posnetke na
postno temo in revija se bo
nadaljevala do predvidene-
ga konca oz. dokler bodo
zbori pošiljali svoje prispev-
ke. V zvezo USCI so včlanje-
ni tudi vsi slovenski zbori
ZSKD, ZCPZ Trst in Gorica.
Deželna zveza je tudi edina,
ki je v tem obdobju lahko
ohranila eno od svojih de-
javnosti, saj ni prišlo do uki-
nitve radijske oddaje Chora-
lia on air, ki jo uredniki ob
zaprtju radijskega studia
pripravljajo vsak na svojem
domu in jo USCI objavlja
neposredno v podcast pre-
dalu spletne strani uscifvg.
it vsako soboto ob 11. uri.
PAL
Anakrousis
Brskanje po podstrešju razkrije lahko marsikaj
Zavetnika zoper kužne bolezni
  daj, ko ni več tega
brezglavega tekanja s
pomanjkanjem časa,
ko smo vsi lepo doma med
štirimi stenami, se najde
čas za brskanje po stano-
vanju, po tistih predelih,
po katerih bolj redko hodi-
mo. Morda le, ko se pojavi
kakšna siva lisa na stropu
in je treba pogledati, kaj se
dogaja na podstrešju. Tu se
najdejo razni predmeti,
odstranjeni iz stanovanja,
ki zaprašeni čakajo, da jih
kdo odkrije. S težavo, ker
leta tečejo, sem po lestvi
zlezel na podstrešje, ne ve-
doč pravzaprav, kaj sem
prišel iskat. Med brskan-
jem v medli svetlobi sem
naletel na zaboj z lepo
zloženimi starimi knjiga-
mi, poleg raznih časopi-
snih izrezkov in revij, ki mi
odkrivajo že pozabljeni
svet preteklosti. Med li-
stanjem sem zagledal knji-
go z lastnoročnim podpi-
som I. Slavec. Naslov knji-
ge: Življenje svetnikov in
svetnic Božjih, avtor dr. Ro-
gač. Izdala družba sv. Mo-
horja v Celovcu leta 1867.
Najprej me je pritegnil la-
stnoročni podpis, nato pa
se mi je postavilo vprašan-
je, kako je prišla ta in druge
tri knjige iste vsebine k
nam na podstrešje. Spo-
min me je vodil, glede na
podpis in vsebino teh
knjig, na povezavo z open-
skim župnikom in deka-
Z nom g. Ivanom Slavcem(1859-1940), ki je opravljalsvoje poslanstvo na
Opčinah od leta 1903 do
1912. Namreč leta 1910 je
bil Anton Vidau (8. 1.
1873-11. 2. 1962) – moj
ded - imenovan za glavarja
vasi (tedaj je vsaka vas ime-
la svojega župana). Kmalu
nato je 24. februarja prišlo
do pretresljivega uboja An-
dreja Reščiča s strani žan-
darja Langa. To je bil žalo-
sten dogodek; nastale so
tudi težave pri pogrebu ne-
srečnika, orožniška oblast
je po obdukciji zahtevala
takojšen pokop, vaščani pa
so želeli dostojen cerkveni
pogreb. Zaradi teh žalo-
stnih dogodkov in posle-
dično težav, ki so nastale
ob pogrebu nesrečnika, se
je tej nalogi odpovedal in
leta 1912 ga najdemo v no-
vi službi kot pismonošo.
Bil je zadnji vaščan kot po-
glavar v vasi, v poznejši do-
bi (1954) pa prvi cerkovnik
po ponovni blagoslovitvi
cerkve sv. Florijana pri Ba-
nih, po oskrunitvi le-te v
času vojne. Ob tistih do-
godkih sta bila g. Slavec in
Anton Vidau večkrat v sti-
ku za razrešitev nastalih
problemov. Dve leti pozne-
je sta tudi odšla vsak na no-
vo zadolžitev. Kot že
omenjeno, Vidau je postal
pismonoša, gospoda Slav-
ca pa je škof Karlin imeno-
val za kanonika in general-
nega vikarja za slovenski in
hrvaški del tržaško-koprske
škofije v Trstu. Domne-
vam, da sta ju prav to nju-
no sodelovanje ob tistem
nesrečnem dogodku in
obenem po dveh letih
odhod obeh na drugo za-
dolžitev na neki način tako
zbližala, da sta si izmenjala
spominska darila, v tem
primeru knjige, ki sem jih
našel na podstrešju.
Ker se je v tem zadnjem
času pojavila ta nadloga s
tem koronavirusom v sve-
tu, sem šel poiskat pri-
prošnjike proti kužnim bo-
leznim v najdenih knji-
gah. Prvi svetnik je sv.
Boštjan mučenec, ki godu-
je 20. januarja. “Rodil se je
berž ko ne v mestu Nar-
bonne na Francoskem,
izrejen pa je bil v Milanu
(zdajšnje žarišče kužne bo-
lezni v Italiji) in že od
zgodnje mladosti je bil go-
reč služabnik Jezusa
križanega”. V času Diokle-
cijana leta 288 je prestal
mučeniško smrt. Leta 680
so bile njegove kosti prene-
sene v cerkev, ki jo je dal
zgraditi Konstantin. “Ker je
ob času prenesenja njego-
vih ostankov strašanska
kuga kar nehala, začeli so
kristjani sv. Boštjana po-
močnika častiti zoper
kužne bolezni in so že ve-
likrat po njegovi priprošnji
rešeni bili. ”
V tretji knjigi iz tega sklopa
sem našel drugega pri-
prošnjika zoper kužne bo-
lezni, sv. Roka (r. 1295 v
Montpellieru v Franciji, u.
pa v Vogheri; ni znano
točno kdaj, med leti
1376/1379). Bil je mlade-
nič iz premožne in verne
plemiške rodbine, po smrti
staršev je razdal med re-
veže svoje premičninsko
imetje. Nepremičnino pa
je pustil svojemu stricu in
se odpravil kot romar proti
Rimu. V Toskani je naletel
na razsajanje kuge; tu se je
ponudil oskrbniku neke
bolnišnice kot strežnik
tem revežem, ker ga je v to
gnala neka notranja sila. S
stiskom roke in znamen-
jem križa se pričenja njego-
va svetniška zgodba zdra-
vilca te kužne bolezni. “Le-
ta 1315 je kuga po vsem
Laškem in skoraj po vsi
Evropi ta strašno razsajala,
da je blizo tretjino ljudstva
podavila”. Nazadnje je
zbolel še sam, a je čudežno
ozdravel. Ko se mu je
zdravje izboljšalo, je nadal-
jeval svoje delo; Božji glas
mu je velel, naj se vrne do-
mov. Tedaj pa je bila vojna
v njegovem rodnem kraju.
Ko je prišel v Montpellier
in v vas, ki je bila prej nje-
gova last, je bil tako
izčrpan od bolezni in dol-
ge poti, da ga domači niso
prepoznali, pa tudi on se
ni dal prepoznati. Mislili
so, da je ogleduh, zato so
ga zaprli v ječo, v kateri je
prebil pet let. A to je bila
tudi njegova želja, posne-
mati Jezusa v revščini, za-
puščenosti in zasramovan-
ju. Karkoli je trpel, je trpel
iz ljubezni do Njega.
“Večkrat je bila vsa ječa z
nebeško lučjo razsvetljena
in to zlasti njegov smertni
dan, ki mu ga je Bog razo-
del”. Ko je duhovnik opra-
vil spoved in mu podelil
sveto popotnico, je šel do
sodnika in mu povedal, da
to, kar je videl, ga nagovar-
ja, da ima v ječi svetnika.
Ko so šli pogledat, so poleg
rajnega našli desko, na njej
pa je bilo napisano ime in
stan pokojnika. “Hitro te-
ko v ječo, razgalijo mer-
ličeve persi, ter na ru-
dečem križu, ki ga je Rok
na svet prinesel, spoznajo,
da je njihov vnuk, katerega
so vže davno za mertvega
imeli. Njemu v spomin so
sorodniki sezidali ve-
ličastno cerkev. Tako je sv.
Rok postal priprošnjik in
zaščitnik zoper kužne bo-
lezni.
Pavel Vidau
Opomba: Anton Vidau,
ded avtorja tega prispevka.
Besedilo v ležečem po-
ložaju, originalen prepis iz
knjige.
Dragi bratje in sestre,
na Veliko noč se kristjani
spominjamo na dneve, ko
je b i l  Jezus kr ižan,
pokopan in nato je vstal od
mr tv ih.  Naša verska
identiteta sloni na tem
dogodku, ko se Kristus
pridruži  tudi s telesom
nebeškemu Očetu in
postane soudeležen
življenja Boga. Neposredno
smo postal i  tudi  mi
soudeleženi tega novega
Jezusovega življenja.
Dragi bratje in sestre, v teh
hudih časih strahu in
negotovost i  zaradi
epidemije koronavirusa, ki
nam ne dovoli, da bi se
skupno udeležili Velike noči, vas vabim, da razmislite o
besedah, ki nam jih je sveti oče namenil 27. marca ob
zgodovinskem dogodku pred praznim Trgom sv. Petra.
Papež nas je pozval, naj sprejmemo Jezusa v svoja
življenja, naj delimo z njim svoje bojazni, da jih lahko z
nami premaga. V njem lahko najdemo sidro in krmilo,
saj smo bili s Kristusovim križem rešeni in odkupljeni. V
njem smo našli upanje, saj z Bogom življenje nikoli ne
umre.
Bratje in sestre, ob misli na čudež Kristusovega
vstajenja imamo neverjetno priložnost, da razvozlamo
vozle in svoje dvome glede smisla življenja in smrti. To
vprašanje je še toliko bolj aktualno v času pandemije. V
mislih imamo predvsem smrt, saj smo zaskrbljeni za
naše drage. Nemočni in paralizirani od strahu se
sprašujemo, ali obstaja beseda, ki bi nas prepričala in
razsvetlila v teh temnih časih... Bratje in sestre, ta
beseda obstaja! To ni moja beseda, ampak Božja.
Beseda, ki jo je sv. Pavel potrdil v pismu Rimljanom in
ki jo Cerkev skrbno čuva. “Kajti nobeden med nami ne
živi zase in nobeden ne umira zase. Če namreč živimo,
živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za
Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi”.
Izročim vas Mariji od zdravja, vas blagoslovim in vam
želim veselo Veliko noč, ki naj bo polna tolažbe in upanja
v vstalega Kristusa.
Velikonočna misel nadškofa 
Giampaola Crepaldija
Videmska / Aktualno9. aprila 202020
  o nekaj dneh v Limi ku-
pimo vozovnice za avto-
bus in se pozno zvečer
čez Ande odpeljemo naprej.
Nočna vožnja traja kakih 12
ur. Ker se bomo povzpeli nad
4.000 metrov, nam sprevodnik
dvonadstropnega avtobusa
razdeli v alkohol pomočene
robčke. S tem naj si osvežimo
čelo in sence, da nam ne bo
slabo, svetuje potnikom. Pri-
nese nam še malico in potem
komaj sredi noči ugasne vse
TV ekrane. Hvala Bogu, saj so
na programu sami kung-fu fil-
mi. Zjutraj vse krmežljave pri-
spemo v Satipo. Na avtobusni
postaji zložimo svoje kovčke
na kup in čakamo patra Enri-
queja. On nas bo spremljal v
amazonski pragozd.
Satipo je tako ime glavnega
mesta kot največje in najbolj
vzhodne province v regiji Ju-
nin. Ta se nahaja v osrednjem
amazonskem deževnem pra-
gozdu Peruja. Prvotni prebi-
valci zdajšnje province Satipo
so bili pripadniki različnih
pragozdnih ljudstev, med nji-
mi so tudi Ashaninka, ki jih
bomo srečali kasneje. Risbe na
kamnu, ki so jih arheologi od-
krili na tem področju, so stare
več kot 3.500 let. Druge najd-
be pa pričajo o tem, da so tu
živeli tudi Inki. Prvi Evropejci
so prišli sem v 17. stoletju. Pro-
vinca je razdeljena na več
okrožij in eno od njih je Sati-
po. Vsako okrožje ima svojega
župana. Kasneje izvem, da pa-
ter Enrique obiskuje tudi dru-
ga okrožja, na primer Pangoa,
P Mazamari, Rio Tambo in RioNegro. Mesto Satipo leži na628 m nadmorske višine in
ima več kot 30 tisoč prebival-
cev. Ukvarjajo se s kmetij-
stvom, trgovino in turizmom.
Padre Enrique se slednjič pri-
kaže. Najprej pokliče dva
šoferja, ki nas bosta z džipi od-
peljala do kraja Atalaye. Nato
nas povabi v župnijo na zajtrk.
Na mizi nas že čakajo mango,
banane, jogurt, kava, kruh in
druge dobrote, celo sir in sala-
ma. Razkaže nam cerkev s pre-
lepimi ročno izdelanimi vrati,
oltarjem, različnimi kipi in
razpelom. Vse to je v petih le-
tih iz temnega lesa ročno izde-
lal in z bogatimi rezbarijami
okrasil brat nekdanjega župni-
ka. V vrtu se čudimo bujno ra-
stočim drevesom in ekso-
tičnim okrasnim rastlinam.
Padre Enrique je rojen v vasici
v bližini Satipa. Najprej je bil
vojak. Ko pa so v osemdesetih
letih ljudje iz teh krajev zelo
trpeli zaradi napadov terori-
stičnih skupin, kot je bila El
sendero luminoso, je videl, kaj
pomeni streljanje in kaj smrt
nedolžnih revnih ljudi.
Odločil se je, da postane du-
hovnik. Zdaj je škofijski du-
hovnik in misijonar s posebno
karizmo za otroke. Je po-
trpežljiv, umirjen in dobro-
dušen človek s smislom za hu-
mor.
Pot od Satipa do Atalaye je dol-
ga le borih 160 km. A to je
“carretera”, skoraj neprehod-
na cesta, ki gre skozi gozd, čez
reke, nad prepadi, cesta z glo-
bokimi blatnimi luknjami, iz-
boklinami, prepletenimi dre-
vesnimi koreninami, velikimi
kamni. Do Atalaye pridemo po
dvanajstih urah vožnje, ki ni
ravno priporočljiva za bolnike
z osteoporozo, pa tudi zaspati
ne moreš, saj se avto nepresta-
no premetava kot čolnič sredi
viharnega morja. Voznika sta
oba mlada. Eden ima 20 let in
je že drugič očka. Dvakrat se
na kratko ustavimo. V eni od
vasi kupimo nekaj sadja in po-
sušene liste koke. V Peruju je
žvečenje koke tradicionalno.
Preprečuje utrujenost,
zmanjšuje občutek lakote,
blaži glavobole in druge bo-
lečine. Naš šofer se ponujene
banane niti ne dotakne. Žveči
koko in jo prežvečeno od časa
do časa pljune skozi odprto ok-
no. Ko se bomo vračale v Evro-
po, pa bomo na letališču v Li-
mi lahko opazovale policaje,
kako se s posebej šolanimi psi
sprehajajo med potniki. “Koko
je prepovedano izvažati”, nam
pove eden od čakajočih v vrsti
pred letališkim okencem …
Drugič občudujemo slap, v ka-
terem odseva mavrica, v tol-
munčku pod slapom pa je na
stotine pisanih metuljev. Tret-
jič se moramo ustaviti, ker so
se kolesa kamiona, ki prihaja
z nasprotne strani, zarila v bla-
to. Tako čakamo, da ga rešijo,
in šele potem lahko nadaljuje-
mo pot. Med zeleno goščavo
so tu in tam zaplate požganih
dreves. Pridobivanje obdelo-
valne zemlje se začne s sekan-
jem drevja, ki ga nato pustijo
ležati, da se osuši, in ga potem
požgejo. Na nekem ovinku se
začudim večji hiši z goren-
jskim balkonom. Samo še
lončki z visečimi nageljčki
manjkajo. Pri drugi je zraven
še bazen. Padre Enrique pove,
da tu živijo Nemci. Priselili so
se še pred 2. svetovno vojno.
“To so resni, natančni, urejeni,
delavni in disciplinirani ljud-
je”, pripomni. Tu in tam
srečamo skupino staroselcev.
Bosi ali obuti v visoke škornje
se vračajo z njive domov. V ro-
kah nosijo orodje. Znoči se in
zadnji dve uri vozimo v temi.
V temi opazim neko družinico
s kopico otrok in tremi psi. Po-
mahajo nam. Patru predla-
gam, da jih vzamemo s seboj.
Morda imajo še daleč do do-
ma. Šofer ustavi, pater izstopi.
V njihovih očeh vidim strah.
Pater jim pove, da je škofijski
duhovnik in da se nam lahko
pridružijo na poti v Atalaye.
Skočijo v zadnji, odprti del
džipa, kjer so naloženi naši
kovčki. Vsi se stisnejo na lese-
no desko, mamice držijo
otročke v naročju. Avto odpel-
je, psi pa se sami vrnejo v vas.
Patra vprašam, zakaj niso raje
prisedli k nam v kabino, saj je
dovolj prostora. “Ne zaupajo”,
pojasni. Tik pred Atalaye nas
dvakrat ustavijo vojaki. Zani-
ma jih, ali tovorimo drogo ali
orožje, nato nas spustijo na-
prej. V Ata-
laye Indi-
janci po-
skačejo z
džipa, se
zahvalijo in
odhitijo po
svojih po-
teh. Takrat
izvem, zakaj
so nas voja-
ki ustavili.
Poleg izse-
kavanja in
uničevanja
pragozda je
pereč pro-
blem tudi
trgovanje z
drogami in
ljudmi. Ma-
fija se ne
ustavi niti
pred otroki.
Ugrabljene
deklice pro-
dajo v kakšen bordel v Limi,
dečki pa delajo kot sužnji pri
kakšnih bogatih ljudeh. Zabo-
li me v trebuhu in stisne pri
srcu.
/dalje
Špela Pahor
Uresničile so se mi otroške sanje
Pot k staroselcem v perujski deževni pragozd (3)
Črna gora – Italija
Od kraljice Helene do izmenjave elektrike
  ed prvimi državami,
ki so zaradi epide-
mije koronavirusa
izrazile solidarnost Italiji, je
bila Črna gora. Predsedniška
in občinska palača v Podgori-
ci sta v znak bližine ljudem
na polotoku od 15. marca
odeti v barve italijanske tro-
bojnice. Črnogorski predsed-
nik Djukanović je tudi odpo-
slal kolegu Mattarelli pri-
ložnostno solidarnostno pi-
smo.
Odnosi med balkansko
državico, v kateri sta korupci-
ja in kriminal dokaj razširje-
na, in Italijo so dobri. V času
pred pojavom pandemije ko-
ranavirusa sta jim bili dodani
novi poglavji, ki bosta prav
gotovo okrepili prijateljstvo
med Rimom in Podgorico.
Prvo je simbolno-zgodovin-
skega značaja, kar pa ne
zmanjšuje njegovega pome-
na, saj je interpretacija prete-
klosti vselej v funkciji sedan-
josti in prihodnosti. Občinski
svetniki črnogorske prestol-
nice so konec januarja odo-
brili sklep, po katerem bodo
do letošnjega decembra v
Podgorici postavili spomenik
Heleni Savojski.
Odločitev sloni na utemeljit-
vi, da je italijanski narod po-
stavno kraljico vzljubil zaradi
njene dobrodelnosti. Sklep
izpostavlja, da se je kraljica,
ki je bila za 24 centimetrov
višja od moža Viktorja Ema-
nuela III., angažirala pri nu-
denju pomoči mesinskemu
prebivalstvu, ki ga je leta
M 1908 prizadel hud potres, invojakom med prvo svetovnovojno. Kaže, da je med drugo
svetovno vojno pomagala tu-
di preganjanim židovskim in
ciganskim družinam.
Skratka, dobra duša, ki je s
svojim početjem nekoliko
omilila velike odgovornosti
moža. Ta je Mussoliniju omo-
gočil, da je prevzel oblast,
uničeval politične nasprotni-
ke in zatiral manjšine. Podpi-
ral ga je na njegovih osvajal-
skih pohodih, mu ni naspro-
toval ob izglasovanju rasnih
zakonov in ob sklenitvi pre-
mirja pustil na cedilu ljudi in
vojsko ter se z ladjo umaknil
v Brindisi.
Res je, da je bila kraljica zara-
di svoje požrtvovalnosti med
Italijani priljubljena, je pa tu-
di res, da Črnogorci niso od
padca komunizma do lanske-
ga septembra čutili potrebe,
da bi ji posvetili spominsko
obeležje.
Lepa Helena se je rodila in
odraščala na Cetinju skupaj z
osmimi sestrami. Ker so se te
poročile v razne kraljeve
družine držav stare celine, se
je njihovega očeta Nikole Pe-
trovića prijel vzdevek “tast
Evrope”.
Pogled Črnogorcev se je spre-
menil jeseni lani, ko je njiho-
vo državo obiskal kraljičin
pravnuk Emanuel Filibert.
Obisk, o katerem ni v Italiji
poročal nihče, je potekal v
preizkušenem standardnem
izpostavljanju “razvojnih pri-
ložnosti”. Dedič savojske rod-
bine je črnogorske sogovor-
nike, kot da bi tega ne vedeli,
opozoril, da ima balkanska
državica prihodnost v turiz-
mu in zasebnem sektorju,
“ker imate morje in gore”.
Kakorkoli že, ob trepljanju po
Padre Enrique pije masato iz lesenega roga
Na poti skozi pragozd
ramenih oblastem, ki ne-
strpno čakajo na vstop v
Evropsko unijo, je Emanuel
Filibert v rojstno deželo svoje
prababice, katero je obiskal
na povabilo voditelja črno-
gorske pravoslavne Cerkve,
metropolita Mihajla, prišel z
zelo konkretno zahtevo: po-
stavitvijo spomenika kraljici
Heleni v črnogorski prestol-
nici. Po srečanju s tam-
kajšnjim ministrom za kultu-
ro mu je župan Podgorice
obljubil, da bodo zgradili
spomenik. Ko bi spomenik
uredili v nekdanji črnogorski
prestolnici, na Cetinju, ki je
neke vrste muzejsko mesto in
kamor pravzaprav kraljica
časovno spada, bi očitno ne
bil dovolj viden.
Črnogorska pobuda rodbine
Savoia je nedvomno poveza-
na s prenosom posmrtnih
ostankov Viktorja Emanuela
III. in Helene iz Aleksandrije
oziroma Montpelliera v Pie-
mont, do česar je precej skri-
voma ob pristanku Kvirinala
prišlo decembra 2017. Odtlej
na spominskih svečanostih
Emanuel Filibert redno opo-
zarja javnost, da gre pokop
kraljevskega para v svetišče
Vicoforte v pokrajini Cuneo
tolmačiti kot prehodno etapo
na poti dokončnega počitka
v rimskem Panteonu.
Kraljica Helena je ostala v
zgodovinskem spominu zapi-
sana kot oseba, ki si je priza-
devala za ranjence, otroke in
preganjance, pri oceni delo-
vanja njenega soproga pa so
zgodovinarji nedvoumni.
Eno je krščanska milost, ki se
tiče poklona umrlim, opozar-
jajo, drugo so pa odgovorno-
sti italijanskega kralja, glede
katerih za zdaj ni popustov.
Prvo poglavje nedavnih črno-
gorsko-italijanskih odnosov
stoji na simbolnem ovredno-
tenju zgodovinske osebnosti,
drugo sega pa na področje in-
frastruktur. Konec minulega
leta so namreč italijanski me-
diji poročali o postavitvi
prvega “električnega mostu”
med Apeninskim in Balkan-
skim polotokom.
Z namestitvijo 445 kilome-
trov dolgega električnega ka-
bla na morskem dnu sta po
novem povezani vzhodna in
zahodna obala Jadranskega
morja. Elektrovod je speljan
pod zemeljskim površjem v
bližini Kotorja, teče pod mor-
jem in na kopno spet pride
blizu Pescare. Postavila ga je
in svojemu namenu predala
družba Terna. Svečanega od-
prtja sta se v Abrucih ude-
ležila tako Mattarella kot Dju-
kanović.
Infrastruktura, ki bo omo-
gočala dvosmerno izmenjavo
električne energije, je pričela
obratovati letos. Kablu z
močjo 600 megavatov naj bi
v prihodnjih letih sledila po-
stavitev še dodatnega kabla
iste moči. Uresničitev visoko-
napetostne infrastrukture,
ki teče do 1.215 metrov
pod morsko gladino, je sta-
la okrog 1,1 milijarde
evrov.
Elektrovod presega ener-
getski pomen Črne gore.
Zaradi svoje zemljepisne
lege in neposredne poveza-
nosti z električnimi om-
režji Bosne in Hercegovine,
Srbije, Kosova in Albanije
(posredno tudi Bolgarije in
Romunije) odigrava Pod-
gorica strateško pomem-
bno vlogo električne plat-
forme za izmenjavo energi-
je med Italijo in Balkan-
skim polotokom.
Terna pravi, da bo podmor-
ska električna povezava
odločilno spodbudila balkan-
ske države k proizvodnji
čistejše in na tržiščih kompe-
titivne energije. Na polotok
naj bi po kablu uvožena ener-
gija tudi znižala ceno prego-
vorno drage italijanske elek-
trike.
Matej Caharija
Slovenija 9. aprila 2020 21
Še zmeraj rovarjenje v slovenski politiki   
Izgovori na demokracijo ovirajo boj zoper širjenje virusa!
  Sloveniji imajo nekaj
skupnega tisti, ki se bo-
jujejo zoper koronavi-
rus, in mnogi bolj ali manj
znani časnikarji in drugi
vplivneži, ki raje “politizira-
jo” in se ponujajo za ne-
kakšne rešitelje iz zdajšnje kri-
ze. Oboji se bojijo
uničujočega virusa, trepetajo
pred mogočo okužbo ter si
želijo, da bi bil virus čim prej
zaustavljen oziroma prema-
gan, da bi vsi ljudje spet lahko
začeli normalno živeti.
Za vzor imamo106 let starega
Borisa Pahorja, ki na svojem
domu na Tržaškem živi v pro-
stovoljni izolaciji, kar je ra-
zložil tudi v pogovoru za slo-
venski časopis Delo. Naš slav-
ni rojak je, zunaj aktualne te-
me o virusu, dejal, da njegovo
narodno, pisateljsko in poli-
tično delo v Sloveniji nadalju-
je samo pisatelj Drago Jančar.
Nekateri sodelujoči v
zdajšnjem dramatičnem ob-
dobju zatrjujejo, da v Sloveni-
ji zadeve rešujemo na demo-
kratičen način, to je z upošte-
vanjem ugotovitve, definicije,
“da je demokracija politična
ureditev z vladavino večine,
ki varuje osebne in politične
pravice vseh državljanov, je
torej sistem z več strankami in
s parlamentu odgovorno vla-
do”. Toda takšna opredelitev
demokracije posameznikom
služi le za izgovor, da lahko
delujejo na način, ki
upočasnjuje ali kar močno
ovira napore za širjenje viru-
sa. Napisano je bilo, na pri-
V mer, da najbolj vplivni slo-venski mediji, ki jih navdihu-jejo prejšnji oblastniki in
odločevalci, bolj grozijo in
drugače škodujejo Janezu
Janši, kot pa priznavajo in so-
delujejo pri uresničevanju
ukrepov za zajezitev na-
raščanja povzročitelja
zdajšnjega zla, to je novega
koronavirusa.
Janez Janša, novi slovenski
premier, je obsodil “vsako
ulično nasilje nad novinarji
in komerkoli. Vendar bi to
moralo veljati za vsako nasil-
je, tudi za tisto nasilje, ki ga
povzročajo skrajneži z ob-
močja politične levice”. Pred-
sednik vlade je Socialne de-
mokrate zato pozval, “naj
obrzdajo svojega generalnega
sekretarja Uroša Jauševca, ki
poziva k nasilju, češ da sedan-
ja avtoritarna oblast omejuje
svoboščine”. Ne pove, katere
svoboščine naj bi mu bile
odvzete. Grožnja Uroša
Jauševca z uporom zelo spo-
minja na “spontane vstajni-
ke”, delujoče pred leti proti te-
danjemu mariborskemu
županu Francu Kanglerju in
Janezu Janši. Seveda pa nismo
privrženci ali somišljeniki Ja-
neza Janše za vsako ceno. Tu-
di ne v vsakem primeru pod-
porniki Nove24TV, ki naj bi
bila “Janševa televizija”.
V najnovejši javnomnenjski
anketi agencije Parsifal so zaz-
nali, “da novo slovensko vla-
do podpira precejšnja večina
prebivalstva, še večjo podpo-
V razmislek Borisu A. Novaku
Ko tudi umetniki bruhajo žolč iz sebe
Nekontroliran izbruh žolča
V trenutku, ko se nova vlada
pogumno, odločno in nese-
bično spopada z enim naj-
večjih izzivov človeštva po
drugi svetovni vojni, naj bi ji
g. Boris A. Novak (Časnik. si,
19. 3. 2020) vrgel v obraz ne-
kaj žolčnih, strupenih, z
ničimer utemeljenih in žalji-
vih izjav, ob katerih me je do-
besedno zazeblo pri duši. Zato
sem se odločil, da se oglasim,
kajti “nič tvegati, nič storiti,
pomeni služiti” (Drago
Jančar). Naj navedem le neka-
tere od njih: “Vodilni politiki
na stežaj odpirajo vrata kon-
trolnih vzvodov demokra-
tičnega družbenega reda para-
vojaški drhali”. Matej Tonin
pa naj bi bil s svojim “blebe-
tanjem povsem nesposoben
za opravljanje tako zahtevne
in odgovorne funkcije, kot je
položaj ministra za obrambo
RS”. Predlog ministra za no-
tranje zadeve Aleša Hojsa o
vključitvi dela vojske v pomoč
in razbremenitev policiji na
južni meji pa naj bi bil “sim-
ptomatična napoved izrednih
razmer, politične strahovla-
de”. Predsednika države pa je
Novak še posebej popljuval in
hkrati dobesedno preganjal s
položaja, ker naj bi spričo “bo-
lestne kombinacije narcisizma
in strahopetnosti izgubil stik s
stvarnostjo zgodovinskega tre-
nutka, tako da njegove prazne
in porazne geste škodijo ustav-
no določenemu demokra-
tičnemu družbenemu redu RS
in ugledu naše države v sve-
tu”… Sestavek pa naj bi končal
s pozivom: “Sodržavljanke in
sodržavljani, mi pa vemo, kaj
nam je storiti”!
Nekaj misli v bran popljuva-
nim politikom
V tem kratkem sestavku ni
prostora za argumentiran od-
govor na vse žaljive obtožbe,
ki jih je Novak izrekel v svoji
uničujoči kritiki sedanje vlad-
ne ekipe, zato se bom omejil
zgolj na nekaj misli in ugoto-
vitev. Janša pri tem ni bil po-
sebej imenovan, vendar niti
malo ne dvomim, da je bil
pljunek namenjen tudi ali
predvsem njemu kot “vodilne-
mu politiku”. Saj je ravno on
že nad tri desetletja glavna
tarča surovih pogromov izpri-
jenega zakulisja slovenske le-
vice, ker je trenutno edini
pomladni politik, ki ji lahko
po demokratični poti iztrga
oblast iz rok. Začelo se je že v
prejšnjem režimu, ko je med
prvimi tvegal spopad s po-
vampirjeno JLA in zaradi tega
tudi končal v zaporu. Nato je
s svojimi političnimi sopotni-
ki dvignil na noge slovensko
javnost, kar je kasneje pripel-
jalo do epohalnih dogodkov,
in sicer zloma komunizma,
demokratizacije, ustanovitve
slovenske države in njene
umestitve v njeno naravno
evropsko okolje. Prav tako je
tudi tvegal spopad z okultnimi
levičarskimi centri moči v
tranziciji, ki so močnejši od
njega in so ga prek politično
skorumpiranih represivnih or-
ganov in medijskih pogromov
večkrat zapored poskušali po-
litično umoriti, a jim to ni
uspelo. Dr. Stane Granda je za-
pisal (Demokracija, 7. 6.
2018), da Janša sicer ni svet-
nik, vendar zgodovina “ne
razvršča ljudi po osebnih na-
pakah, ampak praviloma po
osebnih zaslugah. In tu je
Janša v novejši zgodovini sku-
paj s Pučnikom in z nekateri-
mi drugimi osebnostmi brez
konkurence”. Sam bi k temu
še dodal, da bo že s tem, kar je
doslej prestal in ustvaril, ostal
v kolektivnem spominu naro-
da kot izjemna osebnost no-
vejše slovenske zgodovine tudi
še potem, ko o njegovih pre-
ganjalcih in rabljih ne bo ne
duha ne sluha več.
Matej Tonin je za zdaj spošto-
van in ugleden vodja parla-
mentarne stranke, ki je pred
nedavnim ob izvolitvi za
začasnega predsednika DZ do-
ro imajo vladni ukrepi zoper
virus ter namera o pooblastilu
vojski za varovanje južnega
dela slovenske meje. Toda te
ankete ni objavilo ali vsaj
omenilo nobeno javno glasi-
lo tistih, ki nasprotujejo
zdajšnji koaliciji in vladi.
Državni zbor je pred dnevi na
izrednem zasedanju potrdil v
vladi pripravljen
zakon, s katerim
bo država poma-
gala podjetjem in
posameznikom,
prizadetim oziro-
ma oškodovanim
zaradi koronavi-
rusa. Ukrepi so
vredni več kot 3
milijarde evrov,
veljali pa bodo od
razglasitve epide-
mije 13. marca do
konca maja ali
kak mesec dlje.
Podjetjem, ki so
ali še bodo mora-
la zaposlene po-
slati na čakanje,
bo država porav-
nala plače in tudi
plačala socialne
prispevke zanje. Z zakonom,
ki je dejansko velika zbirka
ukrepov in finančnih prispev-
kov, država zagotavlja pomoč
samozaposlenim, upokojen-
cem, kmetom, študentom in
drugim skupinam ljudi iz
vseh družbenih slojev. Plače
funkcionarjev na vseh ravneh
bodo znižali za 30 odstotkov.
Sprejet je torej zakon, kar za-
konski paket, kakršnega slo-
venska država še nikoli doslej
ni imela. Zanj se je izreklo 53
poslancev, nasprotoval mu je
poslanec Levice Miha Kordiš,
poslanka Levice Nataša Sukič
pa je napovedala, da bo njena
stranka zakon poslala v ustav-
no presojo. Vlada zakon že iz-
vaja. Vsi, ki jim je pomoč odo-
brena, denar prejmejo že na-
slednji dan po izročitvi zah-
tevka. Hitro izplačevanje pri-
spevkov bo vlada nadaljevala
tudi v prihodnje, je zagotovil
finančni minister Andrej Šir-
celj.
Vlada bo v naslednjih dneh
obravnavala drugi sveženj
ukrepov za pomoč gospodar-
stvu. Podjetjem, članom go-
spodarskih združenj, naj bi
država namenila nove 3 mili-
jarde evrov pomoči. S temi
sredstvi naj bi zagotovili fi-
nančno nemoteno oziroma
tekoče poslovanje slovenskih
podjetij in gospodarstva.
Nasploh pa so vlada in posa-
mezna ministrstva uspešna
tudi na drugih področjih. Zu-
nanje ministrstvo je uspešno
izvedlo vrnitev v domovino
okoli 2 tisoč državljanov, ki so
se ob pojavu koronavirusa na-
hajali v različnih tujih
državah. Pri vračanju sta po-
magali tudi Madžarska in
Češka, državi, s katerima je
nova vlada obnovila prijatel-
jstvo in sodelovanje.
V Sloveniji poteka množično
šivanje zaščitnih obraznih
mask, tako da jih bo menda
dovolj za vse ljudi, ki bi jih
potrebovali ali želeli. Težje pa
bil plebiscitarno podporo po-
slancev kot nihče še doslej.
Njegovi nastopi so umirjeni in
jasni ter jih lahko samo hudo-
ben človek razglaša za “blebe-
tanje”. Kako bo obvladoval
ministrsko funkcijo, bo poka-
zal čas in je zato vsakršno vna-
prejšnje napovedovanje njego-
ve nesposobnosti zlonamerno
početje. Tudi nastopi Aleša
Hojsa so jasni in razumljivi,
njegova dejanja pa transparen-
tna in odločna. Celotna vlad-
na ekipa pa se je, ob zglednem
sodelovanju z drugimi
družbenimi akterji, kljub po-
besnelim poskusom levičarske
falange, da bi preprečili njen
nastanek oziroma jo razbili,
pogumno lotila reševanja ka-
tastrofalne zapuščine pre-
strašenega Šarca, ki je prvi za-
pustil barko, ko se je začela po-
tapljati. Pri tem se je izposta-
vila strahovitim tveganjem,
zdravstvenim, gospodarskim
in travmi klestenja napihnje-
nih proračunskih izdatkov ter
si kljub morebitnim napakam
pri delu zasluži naše veliko
spoštovanje, podporo in soli-
darnost. Z ničimer utemeljeno
podtikanje pučističnih name-
nov Hojsovemu predlogu, naj
bi vojska vskočila na pomoč
policiji na južni meji ter jo s
tem tudi razbremenila, je bo-
lestno nakladanje. In to v
času, ko je vsa Južna Evropa,
od Španije do Balkana, zavaro-
vala svoje meje pred migran-
tskim stampedom tudi z voj-
sko, in celo s skupnimi vo-
jaškimi enotami EU (Frontex).
Očitki, da vidni politiki poti-
skajo državo v roke “paravo-
jaške drhali”, pa so narav-
nost ogabni. V Franciji so se
npr. pri obvladovanju izzi-
vov, ki jih povzroča ne-
zadržen migrantski val, zla-
sti na južni meji, pa tudi v
notranjosti, s soglasjem
oblasti, izoblikovale skupi-
ne Voisins Vigilants Solidai-
res (Budni in solidarni so-
sedje), ki niso oboroženi,
ampak se povezujejo med
seboj in s policijo zaradi ob-
veščanja o dogajanju na te-
renu. Od leta 2012, ko so se
te skupine pojavile, pa do
leta 2016 se je vanje
vključilo že okrog 250.000
družin, ki jim je policija hva-
ležna za njihovo poročanje ter
jih nihče ne psuje z “drhaljo”,
ki naj bi ogrožala demokraci-
jo. Sicer pa smo v Sloveniji res
že srečali nekaj drhali, vendar
drugačnega izvora, kot je to
verjetno imel v mislih Novak.
Npr. v Mariboru in Ljubljani
ob poskusu rušenja nekdanje
Janševe vlade in nekaj tudi na
(proti) migrantskem shodu na
Kotnikovi, kjer so se njeni pri-
padniki pojavili zakriti v črne
maske z debelimi palicami v
rokah kot njihovi verjetni
vzorniki džihadisti. Nekoliko
se je drhal zganila tudi v tem
trenutku, a očitno okoliščine
niso ravno naklonjene kakim
njenim mračnim podvigom.
Prikritih groženj, “da pa mi ve-
mo, kaj nam je storiti”, ne
bom komentiral, ker me zlo-
slutno spominjajo na čase, ki
bi jih rad pozabil.
Po predsedniku Borutu Pahor-
ju pa leva falanga že dolgo
pljuva, ker se ji je “spridil”, ko
se je npr. kot prvi na levici, po
Kavčiču, uprl diktatom njene-
ga obskurnega rdečega poli-
tičnega zakulisja. Prvič že z
odločitvijo, da SD ne bo šla v
koalicijo z Zoranom Janko-
vičem. In, drugič, ko ga je to
zakulisje najprej ustoličilo za
premiera in se ga potem, ko je
zapadel v veliko človeško sti-
sko in odslužil, odreklo ter ga
pustilo v obcestnem jarku, kot
tudi mnogo drugih murgel-
skih političnih trupel. A ga to
ni zlomilo, ampak se je dvi-
gnil, močnejši kot prej, in se
jim uprl, rešil s tem svoje člo-
veško dostojanstvo ter jih na
predsedniških volitvah dva-
krat zapored porazil. Bil je prvi
predsednik, ki nam je javno
sporočil, da pred sleherno po-
membno odločitvijo prisluh-
ne predvsem svojemu umirje-
nemu notranjemu glasu, ki je
njegova “najljubša glasba”. In
tudi prvi predsednik, ki se tru-
di enako obravnavati prvora-
zredne in drugorazredne, kot
npr. verne državljane, ki jih je
prejšnji režim pol stoletja po-
tisnil v katakombe in bi jih še
danes rad videl tam.
Milan Gregorič
so dobave druge opreme, ki
jih v boju zoper virus potre-
bujejo zlasti bolnišnice,
zdravstveni domovi in domo-
vi za starejše občane.
V javnosti so bili neprijetno
presenečeni, ker je parlamen-
tarni odbor za obrambo za-
vrnil vladni predlog o sodelo-
vanju vojske pri varovanju
južnega dela slovenske meje.
Čeznjo namreč še vedno pri-
hajajo posamezniki ali pa sku-
pine nezakonitih migrantov,
ki bi lahko k nam prinesli tu-
di okužbe z virusom. Vlada se
je odločila, da si bo še naprej
prizadevala za sodelovanje
vojske pri varovanju južnega
dela naše meje, s čimer so-
glaša tudi predsednik države
Borut Pahor, ki je po ustavi
vrhovni poveljnik obrambnih
sil oziroma slovenske vojske.
Slovenski mediji svoje infor-
mativne programe namenjajo
poročanju o vsem, kar zadeva
virus in boj zoper to veliko
zlo. Za sprostitev napetosti pa
objavljajo tudi novice z lah-
kotnejšo vsebino. Tako so
sporočili, da je Evropska ko-
misija znak evropske de-
diščine, ki priča o evropskih
idealih, vrednotah, zgodovini
in povezovanju, podelila tudi
Zdravljici, pesnitvi našega ve-
likega pesnika Franceta
Prešerna.
Na Nova24TV, televizijski po-
staji torej, vsak dan ob 7. uri
prenašajo sveto mašo iz Vati-
kana, ki jo daruje papež
Frančišek.
Marijan Drobež
Boris Pahor (foto JMP)
Drago Jančar
Aktualno9. aprila 202022
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v skladu s 13. členom Uredbe EU 2016/679 in z zakonskim odlokom 101/2018 (varstvo osebnih
podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko 
brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 7. marca 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (286)Erika Brajnik
Pljučna obolenja v naturopatiji
(3)
Živila, ki krepijo pljuča: kokošja juha, breskev,
pekoča hrana, lipov čaj, hren.
Primer jedilnika:
zajtrk od 5. do 9. ure: ob 7. uri: 1x popečen pirin
kruh, maslo gi, kostanjeva marmelada, kava z
ingverjem, polnozrnati piškoti; ob 8. uri: 1 jajce
malica ob 10.30: jabolko, breskev
kosilo ob 13.00: kokošja juha, riž s puranom,
radič, fižol in bučno olje
malica ob 15.30: čičerika s hrenom
večerja ob 18.00: kokošja
juha (naj bo čim bolj
vroča)
Obstaja pljučni t ip
človeka? Po TKM že. Kako
se nam kaže pljučni tip
človeka?
Pljučni tip ima svetlo kožo,
lepo in gladko kot
porcelan, lahko je tudi
rdečelas ali pegast. Ima
vedno smrkav nos, široka
ramena, ozke boke, je
srednje visoke postave.
Obožuje belo barvo.
Ko so pljuča v deficitu, je tak človek
pesimističen, črnogled, kritičen in skeptičen.
Sam sebi pravi, da je realist, v resnici pa je velik
pesimist. Če so pljuča močna, uravnajo ta
pesimizem in mu okrepijo optimističen vidik na
določene stvari. Na primer: pesimističen tip
človeka bo slišal po radiu, da napovedujejo dež,
zato bo vzel dežnik s seboj v službo, čeprav bo
zunaj sonce (“Saj so vendar napovedali dež! ”).
Ko se bo v njem krepil optimistični del, bo
dežnik pustil doma, saj si bo rekel: “Joj, poglej
kakšno sonce, danes pa res ne more deževati”!
Ko so pljuča v deficitu, postane pljučni tip
hladen in ciničen. Ne bo objel sočloveka, do
ljudi bo vedno držal določeno varnostno
razdaljo, ne bo izkazoval ljubezni, veselja,
radosti ali prijaznosti. Deficit pljuč je tesno
povezan s sposobnostjo komunikacije in
izražanja čustev. Ko so pljuča v deficitu, človek
ne oddaja toplih čustev, ampak bo hladen kot
jeklo. Tudi komunikacija je odrezava in
minimalistična.
VAJE ZA KREPITEV PLJUČ
2 vaji, ki jih izvajamo zjutraj na tešče:
1. sedimo na tleh, roke imamo za tilnikom,
hrbet je vzravnan, hodimo v razmiku pol metra
po zadnjici naprej in nazaj 15-krat;
2. sedimo na kolenih, roke dvignemo visoko
nad glavo, jih sklenemo skupaj, dlani obrnemo
proti stropu in krožimo 60-krat v eno smer.
Po TKM so pljuča od petih elementov povezana
z elementom kovine. Naturopat gleda na osebo
celostno, zato tudi deficit pljuč skozi akt dihanja
celostno krepi s prehrano, Bachovimi cvetnimi
esencami, inhalacijami in vajami za krepitev
pljuč.
Iščimo zdravje
/ konec
Oljčna nedelja
ali cvetna nedel-
ja ali nedelja Go-
spodovega
trpljenja je uvod
v veliki teden, ki
je bil v preteklo-
sti čas strogega
posta in pripra-
vljanja na največji krščanski praznik, Veliko noč.
Letošnje praznovanje Velike noči ne bo običajno.
Ne bomo se družili na velikonočnem zajtrku z
našimi najdražjimi, ne na kosilu z vsemi sorodniki,
ne bomo ciljali pirhov in niti se veselili na piknikih
in zabavah na velikonočni ponedeljek. V Sovod-
njah, v Vasi, pa k sreči imamo čudovito sosedo, ki
bo tudi letos poskrbela, da bo zadišalo po Veliki
noči.
Ana Benedetič, Anica, je Vrtojbenka, ki je zelo mla-
da prišla v Sovodnje, v našo ulico, kjer se je poročila
z domačinom Slavkom Floreninom. “V Vrtojbi
sem bila lačna, v Sovodnjah je bilo vse lepo. Dela
je bilo veliko, bila pa sem zaljubljena v svojega
moža”. Anica in Slavko sta živela v stari hiši z nje-
govimi starši - oče je umrl tri leta po njuni poroki,
nona Olga pa je z njima in družino živela celih šti-
riintrideset let. “Z nono sva se razumeli. Vsak, tudi
najmanjši spor sva poravnali. Po pravici povedano,
imeli sva toliko dela, da ni bilo niti časa za prepir”,
mi je zaupala Anica. Slavko je delal v tovarni devet
ur dnevno; ko je prišel domov, se je lotil dela na
njivi. Vsi v družini so bili izjemno delavni. Anica
se je trdega dela, skrbi za čistočo in marljivosti
naučila že v rojstni hiši. Kot majhno deklico jo je
oče posedal na “štango” kolesa in skupaj sta se vo-
zila iz Vrtojbe v Šempeter, kjer sta več ur čistila mo-
tovilec in opravljala veliko drugih del, doma pa je
med počitnicami očistila celo kaščo in “oribala”
njen pod. “Prva leta, ko sem prišla k hiši, nisem
znala kuhati, saj v Vrtojbi nisem imela kaj kuhati,
bila je mižerija. Prvi zrezek in prvega piščanca sem
okusila v Sovodnjah, po poroki. Nona Olga me je
vsega naučila: obdelovati vrt in kuhati! Zlata je bila.
Ko sem povila svoje otroke, me je štiridest dni po
porodu cartala - za vsa hišna opravila je poskrbela
ona”.
Pred Veliko nočjo je bilo tudi pri Floreninovih
ogromno dela. Pridelovali so veliko zelenjave in jo
dvakrat na teden - ob torkih in sobotah - prodajali
na tržnici v Gradišču in, če je bilo pridelka dovolj,
tudi vsak dan v Gorici. Bilo je v zgodnjih sedemde-
setih letih in Anica je hodila v Gorico, nono Olgo
pa je v spremstvu hčerkice peljala z avtomobilom
v Gradišče. V velikem tednu je bilo “vse v špinaži”
- ogromno dela je bilo na njivi, špinačo so morali
brati in čistiti, pred pomembnim cerkvenim praz-
nikom je bilo povpraševanje veliko. Soseda mi je
povedala, da pred leti v velikonočnem času ni bilo
mraza, na njivi je že raslo veliko vrst zelenjave, delo
je bilo različno od današnjega - “19. marca 1972,
na god svetega Jožefa, ko so bili naši moški doma,
sva s svakinjo v ‘kotolineh’ sadili krompir, tako je
bilo toplo”! 
Pred praznikom je bilo treba tudi
očistiti hišo. Energična gospa se
spominja, kako je bilo “pucanje”
drugačno od današnjega, kako je
na kolenih “ribala” pod, ki je bil v
stari hiši iz opeke: “Jaz sem delala
ob vseh urah, cel dan - od trenut-
ka, ko sem se zbudila, do tistega,
ko sem legla v posteljo”! Pred Ve-
liko nočjo je moralo biti vse čisto
in v primeru, da delo na njivi ni
dopuščalo, da bi “čistilno akcijo”
opravili med tednom, je bilo po-
trebno temu delu posvetiti veliko
soboto, seveda po tudi kuhanju
pršuta in fulj. Vse je moralo bleste-
ti, tudi vrata so sneli s tečajev, ok-
na, šipe, vse so očistili. “Žagence”
je Anica skrtačila z vodo in milom,
vodo pa je črpala s “pompo”, ki je
bila pred hišo, in jo v “škafih” no-
sila noter - presrečna je bila, ko so ji namestili elek-
trično črpalko. V škafih je tudi prala posodo, perilo
je “okuhavala” v loncih na ognjišču - “moje cunje
so se belo svetle”, mi je ponosno povedala, in tudi
plenice vseh treh otrok je še ročno prala.
Tako kot naša Anica, so vse ženske v starih časih ri-
bale pode in lonce, moški pa so navadno belili zi-
dove - vsako Veliko noč je morala biti kuhinja ob-
vezno pobeljena. Draga soseda mi je zaupala, kako
ji tast ni dovolil, da bi hišo prepleskala. Čeprav mu
je bilo všeč imeti lepo, čisto in spravljeno, se mu je
marsikatero hišno delo zdelo odveč. Tako sta se s
taščo odločili in izkoristili priložnost, ko je tast ne-
koč moral tri dni od doma zaradi službenih obvez-
nosti, da sta prebelili hišo. Nona Olga je v soboto,
ko je šla s svojo zelenjavo na tržnico v Gradišče,
celo kupila nove “koltrine”, zavese, in Anica je be-
lila ter z oljnato barvo prebarvala tudi hišna vrata.
Presrečni sta bili, nono pa, ko se je vrnil domov, ju
ni okregal, celo zadovoljen je bil in je rekel, da se
mu njegov dom zdi kot “albergo”!
Teden pred Veliko nočjo sta ženski obvezno tudi
pekli. “Gubanco” sta pripravljali v sredo ali četrtek,
speči sta morali sladek kruh in seveda pripraviti tu-
di navaden kruh. Pekli sta v krušni peči nad veli-
kim ognjiščem: pod napo - pri Floreninovih so
imeli zadnje odprto ognjišče v Sovodnjah, ki je bilo
“za dva cegla visoko”, z nape so visele verige in
nanj so stopili, da so lahko dosegli krušno peč. Ne-
koč so skrbno pripravljene velikonočne jedi čakale
na blagoslov, ki je v preteklosti potekal po domo-
vih. V pričakovanju župnika so ženske pogrnile mi-
zo z najlepšim prtom,
nanj pa položile hra-
no. Vsi so nestrpno
čakali, da je župnik
prišel in odšel, saj so
lahko kaj pojedli šele
po blagoslovu. Kasne-
je so verniki nosili jedi
v cerkev ob vstajenjski
sveti maši, že veliko
let pa jih nosijo na ve-
liko soboto popoldne.
Na Veliko noč so mo-
rali obvezno biti na
mizi domača kokošja
juha, meso, špinača,
pirhi, krompirček in
pršut - nona Olga je
bila izjemna kuhari-
ca! Tudi hren sta z
Anico pripravljali po
starem receptu: na olju sta pocvrli nariban kruh,
ga zalili z juho in dodali nekaj zribanega, surovega
hrena ter sladkor. Več časa se je hren tako kuhal,
na koncu pa je postal zelo okusna priloga, ki ni
smela nikoli primanjkovati na velikonočni mizi -
“Hren predstavlja Kristusovo trpljenje”, me je po-
dučila Anica.
Nona Olga in Anica fulj nista pripravljali na veliki
petek, tudi pršuta nista kuhali, ker v času strogega
posta ni bilo dovoljeno pokusiti mesa in niti juhe,
v kateri se je to kuhalo - “se nisi smel pregrešit”! Še
danes prijazna gospa kuha pršut zgodaj zjutraj na
veliko soboto. Pršut, pleče, tri mesece staro, položi
v lonec in prekrije s čisto, mrzlo vodo. Polovico
pršuta (3,5-4 kg) moramo kuhati v vreli vodi uro
in pol, cel pršut (8 kg) pa tri ure. Anica ponavadi
kuha celo pleče, saj jih je doma veliko, in s pršutom
si vsi radi postrežejo. Tašča jo je tako naučila: “Ob
kuhanju pršuta moramo pokusiti vodo - če je voda
plahka, bo plahek tudi pršut, če pa je voda preveč
slana, bo slan tudi pršut”!
Naša Anica bo s pomočjo moža Slavka tudi letos,
kljub pandemiji, skuhala pršut in pripravila svoje
fulje. Te spadajo med najbolj tradicionalne veliko-
nočne jedi. To so sladki “njokci” podolgovate obli-
ke iz starega kruha in rozin, skuhani v pršutovi juhi.
Ponavadi je Anica skuhala zelo veliko količino fulj
- “za en bataljon bi jih bilo zadosti”. Pripravila jih
je za svojo družino, sosede in prijatelje ter jih nosila
tudi k vstajenjski maši v Gabrje. Letos tega ne bo
mogla storiti, a vseeno je poudarila: “Niti ene Velike
noči nismo bili brez fulj in tudi letos ne bomo”!
FULJE NONE OLGE
Sestavine:
1 kilogram sirkovega kruha, ki mora biti star vsaj
šest dni (gospa Anica ga kupi v ponedeljek, da je
primeren za pripravo fulj v soboto), pol kozarca ru-
ma, 200 g rozin, namočenih v rumu, cimet, nari-
bana lupina ene velike pomaranče in nekaj limo-
nine lupine, 150 g sladkorja, 2 jajci, pršutova “vo-
da”.
Priprava:
V veliko skledo dobro naribamo kruh (to je pri Flo-
reninovih Slavkovo delo) in ga previdno na-
močimo v vodi, v kateri se je kuhal pršut (vodo zelo
počasi dolivamo). Dodamo dve žvrkljani jajci, rum,
rozine, limonino in pomarančino lupino, sladkor
in cimet. Dobro premešamo v homogeno zmes,
nato oblikujemo svaljke. Anica si pri tem pomaga
z žlico, če pa “njokce” oblikujemo na leseni deski,
lahko površino rahlo pomokamo. Ko so vse fulje
oblikovane, zavremo pršutovo juho in jih vanjo po-
stopoma dodajamo - kuhamo jih, dokler voda po-
novno zavre in priplavajo na površje. Fulje nato po-
ložimo na velike krožnike, potresemo s sladkorjem
in cimetom.
Bog žegnaj in vsem bralcem Novega glasa z Anico
in Slavkom voščimo blagoslovljeno Veliko noč!
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (78)
SZSO / Petek, 10. aprila 2020, ob 18.30
Prvi virtualni skavtski
križev pot
  tem času, ko je širjenje
koronavirusa
onemogočilo
marsikatero dejavnost, so se
skavti odločili, da bodo v
velikem tednu preko spleta
vstopili v vaše domove.
Slovenska zamejska skavtska
organizacija vabi zato v petek,
10. aprila, od 18.30 dalje, na
tradicionalni, hkrati pa prvi
V virtualni, križev pot.Letos so pri organizaciji združilimoči vsi trije klani, ki delujejo
pri Slovenski zamejski skavtski
organizaciji, tržaški, kraški in
goriški, skupaj pa so pripravili
obred, v katerem bodo križev
pot popestrili z duhovnimi
mislimi in pesmimi. Svojo
misel bo podal tudi duhovni
asistent za tržaško pokrajino,
gospod Anton Bedenčič.
Skavti SZSO bi vam s to akcijo
radi popestrili postni čas,
predvsem pa bili zraven v
molitvi. Obred ni namenjen
samo skavtom in skavtinjam,
temveč vsem ljudem, ki bi radi
prisostvovali obredu.
Križev pot bo vsem dostopen na
spletu, povezavo na posnetek
boste našli na spletni strani
www. szso. org. Skavti vabijo, da
se v družinskem krogu združite
z njimi v molitvi v petek, 10.
aprila, ob 18.30, oblečeni v
popolni kroj. Namesto
tradicionalne bakle pa naj si
vsak prižge svečo. Posnetek bo
na spletu dostopen tudi kasneje.
Anica in Slavko
Aktualno 9. aprila 2020 23
Nori, nadrealistični časi koronavirusa
Prekleta tišina
  ivljenja tu ni bilo nikoli ve-
liko. V Benečiji, namreč.
Vasi so od nekdaj samevale,
komaj kakšna družina v vsakem
zaselku. Komaj kak človek na pol-
ju. In potem umiranje, zaraščanje,
usihanje, kateremu je kljuboval
glas harmonike. Slovenska pesem
je tu kot vsakdanji kruh. Ko je
zmanjka, zmanjka tudi srčnosti.
Potem so prišli ti nori časi, ki jim
pravijo časi koronavirusa. To so
dnevi, ko se zjutraj prebujaš z
občutkom, da te je ponoči mučila
mora. A mora se nadaljuje tudi
pod svetlim pomladanskim son-
cem, ki je letos kot nalašč tako gro-
mozansko lepo, da te stisne pri
srcu. Srhljivka. Znanstvena fanta-
stika. Ne bojim se virusa, strah me
je tišine. Tišine, ki je je vsak dan
več. In me počasi ubija.
Nad Idrsko dolino, ki je postala
zlata ječa človeku, ki mu je bil svet
dom in cesta svet, nase mislim se-
veda, se kot zlovešči objem širi gla-
sna, v nebo vpijoča, grozna, veli-
ka, moreča tišina.
Zaznavam jo povsod. V pokrajini,
ki je kot vedno božansko lepa.
Predvsem zdaj, spomladi, ko drev-
je komaj bohotno brsti in je na
Koradi že zaznati tisoče odtenkov
zelene. Na Koradi, ki je bila nekoč
tako blizu, da sva se tja z Veroniko
podajali peš pod noč in se vračali
v temi, v objemu skrivnostnih gla-
sov gozda in nižine daleč spodaj.
Med lučmi Furlanije si zaznaval
življenje, vrvež, hrup mest, ljudi,
lokalov, pozdravov, korakov. Vse-
ga, kar je del našega vsakdana.
Korada je zdaj daleč in nedoseglji-
va, nižina miruje v spokojni od-
Ž sotnosti izklopljene sedanjosti.Tišine je polno povsod. Zamaniščem ropot motorne žage, pada-
jočega drevja, traktorja nekje na
pobočjih. Ni jih. Gozdovi molčijo,
polja molčijo. Kot prekletstvo. Za
moje pojme nerazumljivo, nera-
zložljivo, zlovešče prekletstvo, ki
mu ne vidim konca. Kajti tistih
obljub, da se bo končalo, da bo
vse dobro, da je primerno, če za-
pojemo na balkonu ali če celo
prižgemo lučko na telefonu, da
nas bo slikalm, ne vem, kateri sa-
telit, ki bo šel mimo, že dolgo ni
slišati več. Utonile so v primežu
nečesa, kar imenujejo epidemija,
a je veliko več. Ostala je samo
tišina. Neznosna, težka, gosta,
moreča tišina.
Že dolgo je, kar nihče ne poje na
balkonu. Pri nas itak nikoli nihče
ni pel. Morda, ker nismo verjeli,
da ima sploh smisel peti, morda,
ker ni v naši dolini nikogar več, ki
bi pel in vriskal ob večerih. Idrska
dolina molči, lepa in mogočna,
ujeta v neskončni objem narave,
kjer je za človeka vse manj prosto-
ra. Morda ga sploh ni več.
Pri nas je utihnilo vse. Brnenje
traktorjev, motornih žag, brnenje
vsega, kar je spremljalo vsakdan.
Le v sosednji vasi še s kopači ure-
jajo vinograd. Kot pesem življena
je, kot pričevanje, da je še kdo, ki
verjame v prihodnost ali je le ujet
vanjo. Meni so ostale njive le spo-
min... zorane so, a na njih ni
otroškega vrišča, ni kaljenja, ni
ničesar. Niso moje... in prijatelje-
vanje je prepovedano. Prepoveda-
no je vse, kar je človeškega. Prepo-
vedana je solidarnost. Prepoveda-
no je sosedstvo. Prepovedana je
molitev. Prepovedano je upanje.
Ujeti v enoličnost dnevov, ki so
enaki drug drugemu, umiramo v
primežu krute tišine.
Gledam gozdove na Koradi. Kra-
sna je moja Idrska dolina. Goltam
za vsakim ropotom, vsakim
šumom, ki ima še kaj človeškega
v sebi. Tam je reka, tam je meja,
tam je cesta, tam smo se vozili v
Britof. Tam je Korada, koča na njej
in upravnik Milojko, ki kot jaz ni
hotel verjeti, da se bo to lahko zgo-
dilo. Koliko ljudi nas razmišlja
enako. A molčimo in gledamo,
ker so nam besede prepovedane.
Milojko, kje si zdaj, kje so harmo-
nike, kje so vršaci, kje so poti. Me-
ja nas ponovno ločuje. Ostajajo le
klici, telefon se oglaša, tišina ga
preglaša. Junija smo načrtovali
srečanje harmonikarjev z obeh
strani meje, v koči na vrhu Kora-
de. Kako bi donelo, vriskalo, kako
bi se razlegalo po teh zapuščenih
bregovih! Srečanja ne bo, Milojko.
Korada sameva, mi samevamo.
Prekleta tišina je preglasila vse.
Pod mojo hišo je travnik, ki sploh
ni moj. Je last nekega vinarja je, a
ga vsi uporabljamo, ker je bil ne-
koč javni park. Tam ni dreves, ki
mi zakrivajo pogled pred hišo. Vse
je odprto, široko. Idrska dolina in
Korada v pomladni preobleki sta
krasni.
Zdaj večkrat sedim na soncu, z
edinim zadoščenjem, da sem zu-
naj vrtne ograje in da lahko gle-
dam na pobočja daleč naokrog.
Vse okoli tišina. Velika noč se
bliža, a letos sosedov z otroki ne
bo. Ne bodo urejali vrta, kosili tra-
ve in pospravljali hiše, ker je po-
letje pred vrati. Tudi k maši ne bo
zvonilo. Prekleta tišina bo kradla
naprej, pomlad, ljudi, praznike.
Marsikomu je tega dovolj. Meni
tudi. Tako da bi najraje zakričala.
Zavpila v pobočja, ki samevajo, v
mejo, ki je neprehodna, v odnose,
ki jih ni več.
Najhuje je, ko zmoti tišino kombi
civilne zaščite, ki nam na ves glas
ponavlja, tako da odmeva od ze-
lenih livad, naj ostanemo doma.
Kot da ne bi vedeli, da ne smemo
nikamor. Kot bi si sploh upali od
doma, zdaj ko nas je ekonomska
kriza zgrabila za vrat in si nihče ne
more privoščiti, da bi poleg vsega
plačal še globo. Globo za sprehod
v gozdu, kjer ni nikogar. Ker v naši
Idrski dolini so že vasi popolnoma
prazne, gozdovi pa še bolj. Mar-
gherita, kulturna delavka iz
Rečanske doline, je zadnjič za te-
levizijo govorila o tem. Da je na-
drealizem to, da ne smemo na
sprehod v osamljene beneške goz-
dove, je rekla. Tu, kjer so še vasi
prazne. In ni ljudi nikjer. In res je,
vse skupaj je neresnično, nera-
zumljivo, nelogično, noro. Noro
kot samota, ki ubija ljudi. Še naj-
bolj starejše, tiste, ki naj bi jih
zaščitila, je še dodala. Tiste, ki še k
maši ne morejo, da bi tako ušli pri-
tisku tišine.
Slišim, da spet prihaja, civilna
zaščita, z zvočniki, a večer je in s
Kolovrata zapiha burja. Sunki so
vse močnejši. Ne maram je, nikoli
je nisem marala, burje. Pa čeprav
sem rojena v njej. A tokrat se je
razveselim. Idrska dolina buči,
razbija, udriha. Kot bi bila jezna,
kot bi hotela odplakniti tišino, ki
je je preveč tudi za ta samotna po-
bočja. A sunki odnesejo tudi glas,
ki prihaja iz zvočnikov. Odnesejo
ga daleč proti nižini. Slišati je sa-
mo rjovenje vetra, ki je kot krik
ranjene zveri. Nasmehnem se.
Hvala, Idrska dolina. Pretežka mi
je ta mora, pretežak je ta ponavlja-
joči se refren “ostanite doma”.
Pregosta in neprehodna je ta
tišina. Burja odnaša bolest, vodi
me v otroštvo, k spominom. Tam
daleč je Trst, Kras, vse, kar je ne-
dosegljivo. A burja gre, burja po-
dira pregrade. Burje ne bodo usta-
vili zvočniki. Nihče je ne bo usta-
vil. Ker je svobodna. Kot je svo-
bodna in divja ta prekrasna doli-
na. In svodoba je najlepša, naj-
večja, najdragocenejša dobrina.
Suzi Pertot
  okrat naj vas malce
vzpodbudimo h gibalni
dejavnosti doma v tem
času karantene. Vsem že uvo-
doma nasvet oziroma pripo-
ročilo, da pri vadbi stalno po-
slušate svoje telo, kako reagira
na dražljaje, skratka, kakšno je
počutje. Posebej za tiste, ki se
dolgo časa niste telesno udej-
stvovali, začnite počasi in
obremenitve morebiti stop-
njujte kar se da polagoma.
Kdor ima dvorišče ali vrt, se
pravi površine na prostem, je
seveda v prednosti. Marsikaj
pa se da postoriti tudi v stano-
vanju, kjer navsezadnje lahko
“migamo”. Tu so koristni razni
rekviziti, izjemno dragocene
pa različice sobnega kolesa (cy-
clette, step itd.). Zunaj, na tra-
vi, cementu, kamenčkih, je iz-
zivov še in še. Lahko si uredi-
mo krajšo traso za tek in opra-
vimo več ali manj krogov. Tek
T predstavlja idealno ogrevanjev začetku treninga, je pa tudisredstvo, s katerim krepimo
vzdržljivost, kurimo kalorije in
maščobe, se oznojimo in upe-
hamo, sploh pa se poviša srčni
utrip. Tečemo pa lahko tudi na
mestu v hiši, za to pravzaprav
ne potrebujemo prostora.
Kdor bi rad obnovil ali ojačil
mišični ton, lahko v odsotno-
sti namenskih uteži s pridom
izkoristi svojo telesno težo.
Preproste vaje za krepitev tre-
bušnih in hrbtnih mišic (leže
na hrbtu oziroma trebuhu),
zloglasni skleci in vesa v zgibi
za moč rok, vse to predstavlja
kakovosten del vadbe. S koleb-
nico lahko skačemo tako na
dvorišču kot tudi v kleti z
višjim stropom, počepe pa lah-
ko opravljamo tudi na ozkem
balkonu. Če si uredimo tre-
ning z odmerkom teka in
omenjenih vaj, smo opravili že
odlično delo.
Priletni in manj aktivni bralci
pa lahko začnejo bolj počasi z
razgibalnimi in razteznimi va-
jami stoje in sede, na primer
“od vrha dol”, s kroženjem v
sklepih – najprej vratu, ramen
z iztegnjenimi rokami, nato
bokov, pa kolen in nato
gležnjev. Verjemite, kdor je
dalj časa zapostavljal fizično
dejavnost, bo kmalu poten in
zadihan, že ob statičnem stret-
chingu in drugih drobnih va-
jah, nato pa bo vsakič malce
bolje, treba je biti vztrajni.
Zdaj si lahko vzamemo čas in
se poženemo.
In navsezadnje, če kdo misli,
da z izrecno športnimi vajami
zapravlja čas, je lahko gibalno
dejaven tudi z raznimi kori-
stnimi opravili. Kmetijski po-
segi na domačem vrtičku (za
tiste, ki imajo to srečo) krepijo
telo – če kopamo, grabimo, ru-
vamo plevel, obrezujemo
drevje ali živo mejo, od-
našamo kamenje … Ravno ta-
ko smo aktivni in se razgiba-
mo, če spravljamo kake zane-
marjene prostore in pre-
našamo težke kose opreme, ali
če barvamo ograjo, čistimo
hišo. Za številna omenjena
opravila smo na svežem zraku,
kar je ugodno, še posebej ob
lepem vremenu tega začetka
pomladi. Tudi pri teh, težjih
delih, pa bodimo oprezni, da
morda ne dovolj trenirano telo
uporabljamo smotrno, da se
ne zaletimo ali celo poškodu-
jemo. Ravno tako kot pri tisti
bolj “športni” dejavnosti do-
ma.
HC
Skrbimo za naše telesno in duševno zdravje! 
Redna vadba doma Nekaj malega o jeziku
Med stvarmi, ki me pri tem, da moram med svojim
bivanjem v Španiji ostajati zaprta v stanovanju,
najbolj motijo, je gotovo to, da zamujam priložnosti,
da bi izboljšala svoje znanje lokalnega jezika.
Že prve dni svojega bivanja v Španiji sem spoznala,
da bo za sporazumevanje veliko bolj ključno moje
znanje španščine kot pa angleščine. Pred
začetkom izmenjave sem pričakovala, da bo vsaj
na dogodkih, namenjenih mednarodnim
študentom, pogovorni jezik angleščina, a ni bilo
tako – vse je potekalo samo v španščini. Zato sem
bila konec januarja hvaležna za vsako minuto, ki
sem jo v preteklem letu namenila učenju tega
jezika; za vsako uro tečaja, vsako epizodo španskih
nadaljevank, ki sem si jo utegnila pogledati.
Seveda mi je pri sporazumevanju neskončno
pomagalo tudi dobro znanje italijanščine; a brez
vsakršnega predznanja bi se španščine naučila
pasivno, zelo težko pa bi se pripravila do tega, da
bi koga nagovorila v tem jeziku.
Na začetku mi je šla španščina zelo težko z jezika;
ko sem se pogovarjala z domačini, sem vsaj
razumela, kaj mi govorijo (kljub temu, da
Andaluzijci radi pogoltnejo končnice besed), čeprav
jim nisem vedno znala odgovoriti. Toda večina
špansko govorečih ljudi, s katerimi sem stopila v
stik, so bili južnoameriški študentje. Zato sem kaj
kmalu na lastni koži spoznala, da je španščina
veliko več od tiste “standardne”, madridske
različice, ki sem se je učila na tečaju.
Na prvem spoznavnem večeru, ki sem se ga
udeležila, sem se zapletla v pogovor s Čilencem.
Prijazno se mi je predstavil, me povprašal, od kod
sem, kaj študiram … Razen pričakovanega zapleta,
ko sva morala razčistiti, kje in kaj pravzaprav je
Slovenija, sem se kljub revnemu besedišču znašla,
ne da bi mi zmanjkalo španskih besed. Mogoče
sem se celo predobro znašla, saj je moj sogovornik
nadaljeval pogovor, ne da bi slutil, da sem jaz že
izčrpala večino svojega španskega znanja in da
komaj zmorem slediti, o čem sploh govori. Ko sem
ga ustavila in ga opozorila, da se jezika šele učim
in se mi bo torej moral prilagoditi, je skomignil z
rameni, češ, ni problema, bom pač govoril malo
počasneje. Sčasoma sem ugotovila, da je to
običajna reakcija španskih govorcev: nihče se ni
še nehal pogovarjati z mano zaradi jezikovne
prepreke. Tudi omenjeni
Čilenec, moj prvi
južnoameriški sogovornik,
se je potrudil in še enkrat
ponovil to, za kar sem ga
prosila – prav tako hitro in
nerazumljivo kot prvič. Sčasoma sem ugotovila,
da je tudi to običajno.
Čeprav je težko oceniti lasten napredek v znanju
jezika, si upam trditi, da sem se v prvih nekaj
tednih po prihodu v Španijo naučila več kot na
celoletnem tečaju v Ljubljani. Veliko maternih
govorcev španščine namreč ne govori tujih jezikov,
kar je za tiste, ki se hočemo naučiti njihovega
jezika, velika prednost in gotovo eden od razlogov,
da tako hitro napredujemo.
Enojezičnost lahko vodi tudi do zabavnih anekdot.
Pred nekaj tedni smo na postaji podzemne
železnice spregledali napis, da nezaposleni ne
smejo uporabljati dvigala; prijatelj iz Kolumbije je
ob tem prekršku le skomignil z rameni in rekel, da
se bomo v primeru, da nas kdo ustavi, delali, da
ne razumemo špansko. To je mene in prijateljico
iz Avstrije spravilo v smeh: z razliko od naju, ki bi
ta načrt lahko speljali, bi se on v najboljšem
primeru lahko delal, da je nem, saj ne govori
nobenega tujega jezika.
Zdaj, v obdobju karantene, se je situacija nekoliko
spremenila: za vadbo španščine se moram spet
bolj zanašati na televizijske serije – še dobro, da
je prejšnji teden izšla nova sezona priljubljene
španske nadaljevanke Casa de papel.  V
stanovanju imam sicer še vedno možnost
pogovora z materno govorko, saj je moja
sostanovalka iz Kolumbije; težava je le v tem, da
si ona želi izboljšati svojo angleščino, zaradi česar
večina pogovorov poteka v tem jeziku, kar gre tako
meni kot tretjemu sostanovalcu precej na živce.
Med pogovorom z omenjenim sostanovalcem,
Italijanom, pa sem prišla do spoznanja, da včasih
v italijanščino prenašam španske stavčne
strukture. Kalkiranje oziroma mešanje jezikov – ki
je seveda popolnoma naravno – me najbrž ne bi
smelo tako razveseliti, a jaz ga jemljem kot
pozitiven znak, da sem svoj najnovejši tuji jezik,
španščino, dovolj uzavestila, da celo razmišljam v
njem.
Mojca Petaros
Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (5)