y.: Mladenič nezvest.
463
stolp njegove bazilike. Tolminski in vipavski hribi se vidijo kaj nizko; v dolino  gledaš   kakor   iz   balona.   Ljubljansko polje se kar izgublja;
v
veliko Smarijno goro pa moraš že neka časa iskati, predno jo ugledaš, tak6 je majhna v soseščini Grintovca. Prav lepo se vidi, kako se znižujejo Alpe proti jugu in vzhodu; Karavanke in kamniške planine, skupina Julijskih alp so zadnje znatne višine; drugih južnih in vzhodnih vrhov že ne moremo več imenovati gorovja.
Komaj je vzšlo solnce, poleže se mrzli veter. Prijetna toplota nastane, katera se pa že proti deveti uri izpremenf v vročino. Solnce tako pripeka, da je treba sleči suknje. Na obzorji nastaja oni dim, ki nam jemlje pogled v daljo, zato se odpravimo na odhod. Vsakdo si natrga nekaj očnic in drugih cvetic, s katerimi si nakiti klobuk. Jedenkrat še pogledamo z višine in jamemo stopati nizdolu. Izberemo si pa drugo pot, ki je dosti krajša, a jako strma in kamenata. Prijetno je mladim ljudem, ako se po kamenitih drsah vozijo z brega. Dobro in široko moraš stopati na trdo podkovane čevlje; močno palico moraš trdno zastavljati v kamenje in se potiskati ž njo, potem pa gre nizdolu, da je veselje. Tisoč in tisoč kamenov se vali s teboj, a ker jih pr6žiš sam, vale se pred teboj in te ne morejo poškodovati. Nevarna pa je taka vožnja, kadar se več oseb pelje druga za drugo po produ; lehko bi koga pobilo kamenje. Zato se navadno pelje drug poleg druzega. Ni polovice toliko časa ne potrebujemo z gore nego vkreber; opoludne smo že zopet na Bistrici.
Mladenič nezvest.
JU, srce imel je nezvesto,                             »Ne vidiš,  da plava po vodi
Mladenič si drugo  je zbi"al;                          Naproti nesrečen  mrlič;
Brodar ga je s svati, z nevesto                    Dekletce bled 6 je ...  le k prodi K poroki čez reko veslal.                              Iz srede požuri čohilč !
Brodar se uprl je ob veslo,
Omahnil je ženin na rob; Hitreje veslanje ga streslo,
Li ona da  našla je grob ?                 y.