»Vesoljni potop« v Ameriki. Združene ameriske države je zadela strahovita nesreča. Najdaljša reka na svetu, Mississipi je prestopila bregove ter preplavila velikanske pokrajine, dvakrat tako velike, kakor je naša država. Tako strašne povodnji v Aimeriki še ne pomnijo in tudi drugod na zemlji se po vesoljnem potopu kaj podobnega še menda ni vršilo. Mississipi spada med največje reke na svetu, od skrajnih severnih mej pri Kanadi pa do južnega konca teče skozi vso državo ter se izliva pri velikera pristanišču New Orleans v Maksikanski zaliv. Reka je silno široka ter plovna nad polovico svoje dolžine. V južnam toku jo obdajajo velikanske ravnine, ko so bile še pred 50 leti navadne prerije, po katerih so se podile črede divjih konj in so se vršili krvavi boji med belimi naseljenci in Indijanci. Danes so te pustinje izpremenjene že v velikanska rodo¦vitna polja, obsajena po večiiii z bombažem. Radi vednih poplav so zavarovali obrežje z velikanskimi nasipi in že dolgo let ni Mississipi prestopil bregov. Pred približno enim mescem pa je pričel veletok radi ¦eprestanega deževja v goreniem tokii polagoma naraščati. Tode se je vedno več nabiralo in v spodnjem delu reke so se pričeli bati poplav. Nihče pa ni mislil, da bo poplava teko velikanskega obsega. Najprej je reka prestopila bregove pri mestu Vicksburg. Od tu je val poplave drvel proti jugu, vedno bolj se razširjajoč ter preteč. Reka je zelo naglo narašcala, v ¦ekaj dnevih se je dvignila gladina za 20 metrov nad normalno višino. Nobeni nasipi niso več pomagali, voda je preplavila v nekaj urah cele dežele, in prebivalstvo si je komaj rešilo golo življenje, nekaj stotin pa je našlo smrt t valovih. Edina sreča je bila, da je v teh krajih zelo gosrto železniško omrežje, oziroma da skoro vsak farmer — kmet — poseduje lasten avtomobil, tako da so se lahko kitro rešili pred nevarnostjo, drugače bi bilo na tisoče Velikanska nevarnost je pretila mestu New Orleans, ki šteje skoro pol milijona duš. Vodni val se je vedno bolj grozeče bližal in v mestu je nastala strahovita panika, vse se je pripravljalo na beg. Zdelo se je že, da je mesto izgubljeno, izročeno na inilost in nemilost valovom. Inženirji so tuhtali, kako bi nevarnost preprečili ter prišli do sklepa, da je treba razstrdiii nasipe na levem bregu reke, fci so dosedaj vzdržali vodni pritisk. Potem bi narastle vode našle nov odtok in gladina bi padla. Ker ni bilo druge rešitve, je vlada v to privolila. Toda uprli so se farmerji, ki imajo posestva na tem bregu ter grozili, da bodo isibili vsakogar, ki bi skušal nasip razstreliti. Vlada je moarala poslati z inženjerji cele regimente vojakov, ki so se na več mestih spoprijeli s farmerji ter so nastale cele tritke. Napori farmerjev so bili zaman, pod nasipe so na saznih mestLh položili okrog 2000 kg dinamita ter ga na dano povelje z elektriko zažgali. Učinek je bil velieasten. Nad 50 metrov se je dvignil v zrak stolp dima, zemlje in vode, skozi nastale odprtine pa se je zaeelo valiti umacano valovje Mississipija. V nekaj urah je bila pokrajina t velikosti naše države pod vodo, ki je hrumela skozi odprtine v nasipih s tako silo, da je bilo slišati šumenje več wr dalee. Gladina vode je takoj padla za nekaj metrov Ln LTew Orleans je bil začasno rešen, seveda z velikimi žrtvami, ker se je moralo prepustiti valovom na tisooe hektarjev rodne zemlje. Nad poplavljenim ozemljem krožijo letala ter javlja|o vojaštvu, ki vodi rešilna dela, kje preti nova nevarnost. Pogled iz letal na zemljo je strašen. Vse, kar obseže oko, je pod vodo, iz katere štrle tu in tam strehe in dimniki in ¦ajvišja drevesa. Železniški nasipi, telefonske proge, ce«te, vse je pod vodo. Ceste v krajih, kjer je nevamost da bodo poplavljeni, «o polne bežečih mmožic. Ljudje hite v varnejše kraje, že«ejo s eeboj živino, na vozičkih pa vozijo najpotrebnejše predmete. Vse drugo so prepustili valovom. Družine so v »eatetih primerih looene, otroci so izgubDi v gnječi starše — rse je zmešano. Pogled na tok Mississipija je grozovit. Voda vali s seboj tramovje, strehe, mrtvo živino in vse mogoče pred¦aete. Število ljudi, ki so izgubili streho, raste od dne do dne ter znaša danes že nad pol milijona. Za te nesrečneže •o zgradili na višje ležeoih krajili velikanska zasibaa taborišča, kjer je nastanjenih na tisoče beguncev. Prehranjuje jih ameriški rdeci križ, ki je izdal za nje že milijone dolarjev; po celi državi pobirajo še naprej za po»esrecence. Poplavljer.l',; ie dosedaj 100 velikih mest poleg nešteto mestec in \avi. Pop^ava sega od izliva preko države Lo»isiane, ki jo do pc.ivice vod \odo, bregove so pa prestopili tudi n:nogi ] riioki Misslssipija: Red River, Arkansas, Missouri in Ohio. Pod vodo _u nad 500.000 kvadratnih kilometrov. Škoda je ogromna; pri površni oco; !;-Ti znaša nekaj 100 milijonov dolarjev. Koliko je to našega denarja, se da sploh težko misliti, ker je samo 1 dolar vreclen 55 dinar^v. S to poplavo je uničena skoro četrtina bombaževega prideika na svetu ter so cene bombažu že sedaj močno poskocile. Tudi na dragih pridelkih je škoda ogromna. — Cela Aoierika bo to poplavo cutila, ker bo polreba žrtvovati ogiomne vsote, da si opustošeni kraii zopet opomorejo.