Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo nredništvn ,,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
* r ' '
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo '*"■	prazna.
Rokopisi- se ne vračajo.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „11 ira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVII.
Slovenci, v soboto 4. julija zvečer zanetite po gorah, pričali slovenske zgodovine, kresove v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu! Kjerkoli prebivajo verni Slovenci, naj oznanjajo to kresovi.
XVII. letni občni zbor
htoL-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem,
se vrši nepreklicno
v četrtek, dne 9. julija 190S
točno ob dveh popoldne v dvorani
^Rokodelskega doma44 v Celovcu.
Spored:
1.	Poročilo odbora.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
K najobilnejši udeležbi vabi
Odbor.
Grafenauer bièa vlado.
V torek, dne 22. t. m., je prišel v državni zbornici zopet na vrsto naš poslanec Grafenauer, ki je s perečim sarkazmom bičal naše neznosne šolske razmere. Poslanci Dobernig, Nagele, Kirch-mayer in tovariši se to pot med njegovim govorom sploh niso prikazali v zbornico, ker jih je že meseca grudna 1.1. poučil, da ni dobro ž njim črešnje zobati.
Podlistek.
Nekaj svatovskih obredov med Slovaki.
(Priredil J K.)
Kakor Slovenci imajo tudi drugi narodi slovanski svoje starodavne narodne šege in navade. Pri nas se je vsled vedno bolj prodirajoče moderne kulture žalibog že mnogo izgubilo in pozabilo, kar smo res lahko imenovali pristno narodno in pesniškolepo. Čim manj namreč pride narod v dotiko z modernim svetom, tembolj si je ohranil svoje narodno lice.
Tako se nahaja med Slovaki še mnogo takih obredov, ki se še dandanes ravno tako slavnostno izvršujejo kakor pred desetletji, ki pa so pri nas Slovencih že večinoma pozabljeni.
Posebno zanimivi so ženitvanjski obredi pri Slovakih. Tako kakor bodo opisani tukaj, se vrše ti obredi v okolici slavnega Velegrada.
Na predvečer svatovščine zberejo se mia-deniči s starešino v domu ženinovem, družice pa na domu nevestinem, da praznujejo takozvano „vinky“.* Za starešino se vedno izbere mož, ki je oženjen in zna dobro govoriti. Ko so se sami med seboj pri ženinu zabavali, gredo pogledat tudi na dom nevestin, kako da se tam vrše jjVinky11. Tu začne sedaj postajati šele veselo. Uganjajo
* „Vinky“ so gostije ob priliki kakega slavnostnega dogodka. Tudi pri krstu se praznujejo „vinky“. Slovenski pomeni ta beseda toliko kot „venčki“.
V Celovcu, 27. junija 1908.
Pričel je v slovenskem jeziku in govoril nekako tako-le: Prav rad bi govoril za eno črko drugače, kakor znam. Sodim pa, da tega veselja tudi moj sin ne doživi, kajti edinost in narodna politika v večjem pomenu besede sta nam tuja pojma. Naša inteligenca se je v spoznanju časa sicer z vso vnemo vrgla na izboljšanje gospodarskih razmer našega naroda in dosegla v tem oziru marsikateri uspeh, toda do moči in veljave bomo prišli šele tedaj, kadar ne bomo kot Slovani ne le mislili, ampak kot Slovani tudi pisali. Kar pa je storil v najnovejšem času del naše mlade inteligence, to kaže, da mnogi nimajo niti verskega prepričanja, niti narodnega^duha in da niso nadebudni narodni pionirji. (Živahna pohvala.) Vsak slovenski mož mora to dejstvo le obžalovati in ostro obsojati, kajti take žalostne čine izvršujejo le brezdomovinski pouličnjaki, nekdaj pa so jih izvrševali turški janičarji. Oklenimo se vendar enkrat prave slovanske in krščanske ideje, v kateri je naša moč, naš pomen, naša bodočnost. (Živahna pohvala.)
V nadaljnem nemškem govoru pravi govornik, da ni bilo posebno srečno, da se je pri posvetovanju o državnem proračunu omejil govornikom čas (dobro-klici), zakaj prav umestni trenotki za skrajšanje govorniškega časa so se v zbornici že mnogokrat nudili in se še bodo, če jih tega ne obvaruje pameten zbornični opravilnih. Zato prosi odsek za zbornični opravilnih, da ne nosi počasi kot polž svoje hiše na hrbtu, ampak jo prejkomogoče postavi pred zbornico, da se more telesu duša vdihniti in se bo tudi vdihnila. „Zlasti se mora po novem opravilniku doseči za posamezne eksistence — pardon, ekscelence, sem hotel reči — neoporekljiva pravica, da se smejo udeleževati sej državnega zbora. (Silovit smeh.) Kakor vidite, gospoda moja, je taka določba nujno potrebna, ki pa je ni mogoče doseči potom nujnega predloga, kot vladni predlog pa bi sploh ne imela nobenega upanja. Zato se pokorim temu, da se mi omeji prostost, po zakonih pameti in pravilu parlamentarične dostojnosti. Visoka zbornica! Govorim v imenu naroda, ki ga hoče obsoditi v smrt naprava, ki se imenuje življenje naroda. To je šola. Ta rod pa so koroški Slo-
se raznovrstne burke, glasen smeh jim sledi, pripovedujejo se šaljivi dovtipi, vmes pa se prepevajo tudi lepe pesmi. Med tem pa se oglasi zunaj pred okni godba, vse hiti ven, godbi naproti. Šele po polnoči se razide vesela družba.
Drugi dan se zopet zbero gostje kakor na predvečer, mladeniči in možje na domu ženinovem, družice in ženske na nevestinem. Družice so oblečene v belo obleko, mladeniči, starešina jn ženin imajo na žametnih čepicah „vonice“.* Ženinova „vonica“ je nekoliko večja od drugih. Pred odhodom na nevestin dom nagovori starešina navzoče goste in ženina samega ter mu razloži pomen stanu, v katerega namerava vstopiti. Govor ima v glavnih točkah sledečo vsebino:
Častiti gostje! Gospod „svatovski oče“ s svojo preljubo ženo in s svojim ljubljenim sinom, z gospodom ženinom, vas še enkrat prav spoštljivo pozdravljajo in vas obenem prosijo, da bi se jih ne sramovali, in tega gospoda ženina spremili na potu k nevesti, od tam v hram božji in zopet nazaj na ta ali na njen dom; in da ste se vsi blagovolili odzvati našemu vabilu, zato vas „gospod svatovski oče“ in „svatovska mati“, kakor i njun sin prav spoštljivo in prisrčno zahvaljuje. — Ti pa, ljubi sin, ki si prejel življenje od svojih starišev, si dolžan, hraniti njihovo življenje ves čas do njihove smrti. Danes sicer vstopiš v stan zakonski, prestaneš biti mladenič, toda nikoli ne nehaš biti njihov sin, to ostaneš venomer do svoje smrti. Ni mogoče potreba, da bi tukaj razlagal deset božjih zapovedi, zadostuje
* Šopki (pušeljci).
Štev. 26.
venci. O potrebi in velikem pomenu šole kot take govoriti bi bilo odveč; oboje je obče znano. Kar pa smatram za dolžnost, da naznanim vladi kakor tudi visoki zbornici, je sistem ljudskih šol y sip.-venskem delu Koroške. Po zadnj em-^ljudskem' -štetju štejejo koroški Slovenci še tretjino prebivalstva na Koroškem. Vsak pameten politik bo spoznal kot popolnoma naravno, da se poučuje na učiteljišču take dežele drugi deželni jezik kot obvezni predmet. Na celovškem učiteljišču pa slovenščina ni niti za slovenske učence obvezni učni predmet. Na Kranjskem, kjer je nemškega prebivalstva samo pet odstotkov, nimajo Nemci samo dovolj ljudskih šol, ampak so celo s srednjimi šolami naravnost prenasičeni, in niti vladi niti deželnemu šolskemu svetu ne pride na misel, narediti na učiteljišču nemščino kot postranski predmet. Kdor potemtakem to stremljenje avstrijske vlade ne more spoznati, je slep in bolnik v javnem življenj n. “
Govornik pravi nato, da je to vladno sredstvo, s katerim hoče preprečiti potrebno število slovenskih učiteljev in tako ponemčevanje olajšati. „Zdi se, da se sploh prišteva uničenje koroških Slovencev k državnim potrebam." Nato je govornik nadrobno in ostro osvetlil nečuveno postopanje koroškega deželnega šolskega sveta nasproti Slovencem, ravnanje deželnega šolskega nadzornika Palle. Na utrakvističnih šolah zahtevajo celo nemško molitev, še z Bogom se naši otroci ne smejo pogovarjati v maternem jeziku. (Čujte, čujte!) Za tako ravnanje šolskih oblasti dober državljan ne more najti drugega izraza nego: Vrag jih vzemi! Končno je zaklical v opomin vladi besede dvornega norca cesarja Alberta, ki jih je izrekel cesarju, ki mu je predložil načrt, kako bp prišel v Švico, rekoč: „Kako boš prišel noter v Švico, vidim, kako pa boš prišel ven, boš pa sam videl."
Grafenauer je končal govor med burnim odobravanjem. Mnogi poslanci so mu čestitali. Koroški nemškonacionalni poslanci pa so se upali v zbornico šele potem, ko je končal. — Govor priobčimo natančneje, ko prejmemo zapisnik.
to, da nam Bog sam vsak dan govori skozi naša usta. „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji." Nato se obrne proti starišem in nadaljuje: „Vam pa, ljubi oče in mati, katerih sin danes po božji in vajini volji zapušča ta dom, da stopi s svojo izvoljenko v sveti stan zakonski, se jaz v njegovem imenu, z njegovim hvaležnim srcem prav spoštljivo in prisrčno zahvaljujem, da ste mu dali življenje, da ste ga vzgojili v krščansko katoliški veri, ter ga mnogo naučili in v mnogem izurili, posebno pa da ste se oskrbeli i za njegovo prihodnje življenje, in kakor so že nekdaj sveti očetje in očaki svoje otroke blagoslavljali, tako i jaz z veliko spoštljivostjo in ponižnostjo prosim za vašega ljubega sina za očetovski in materini blagoslov."
Po teh besedah poklekne ženin in oče in mati mu podelita blagoslov.
Po tem ganljivem činu se podajo vsi k nevesti. Tukaj čakajo družice ter zapro duri pred ženinom, ker ne puste odpeljati neveste. Starešina ima zopet težko nalogo; stopi k durim ter začne trkati nanje. Potem se ena izmed družic odzove v hiši, češ, kaj ima tukaj iskati, saj ni neveste v tej hiši, morda se je zmotil itd. Tako ne preostane starešini ničesar drugega, kakor z dobrimi in izdatnimi besedami pridobiti si naklonjenost družic.
V verzih nato začne starešina tako-le: Plemenite ve družice, mnogoštevilne gospice, nikar na nas se ne hudujte, ampak kar vam povemo, zvesto čujte, če hočete nas spoznati, hočemo vam to novico podati: Hodili okrog smo daleč in široko, ter iskali nizko in visoko, dragocen zaklad
Kmetijski poučni izlet na Češko.
One izletnike, ki se nameravajo tega nad vse zanimivega izleta udeležiti, opozarjamo, da rok za zglasitev preteče s 3 0. junijem. Na poznejše zglasitve se ne bomo ozirali.
Pomisliti je le, da moramo udeležnikom priskrbeti stanovanja, vozove, vozne listke, v mnogih krajih tudi skupne obede in večerje itd.
Naj se torej vsakdo, ki se misli izleta udeležiti, zglasi čimprej mogoče, najpozneje do 30. junija pri c. kr. kmetijski družbi v Lj ubij ani.
Kdor želi, da mu družba priskrbi vozni listek, pravzaprav zvezek voznih listkov, mora tej zgla-sitvi priložiti 50 K predplačila za te listke; ostanek doplača pri prejemu listkov.
Vsak zglasilec naj pove, od katere večje postaje naprej in za katero nazaj naj se mu listek izgotovi. Taki listki se izdajajo le od kake večje postaje pričenši zopet do te postaje nazaj, in sicer vsaj za daljavo 600 ftm. Za izletnike z Dolenjskega iz z Notranjskega se priporoča vzeti listek, oziroma zvezek listkov, od Ljubljane, kjer je pričetek izleta, za progo: Ljubljana-Jesenice-Celovec-Linec-Budjejevice- (kjer se z ogledovanjem prične) Tabor-Praga-Češki Brod-Kolin-Kutna gora (kjer se z ogledovanjem konča) in odtod po isti poti zopet črez Prago nazaj, ali pa — za tiste, ki si želijo ogledati tem potom Dunaj — po severo-zapadni železnici iz Kutne gore naprej črez Nemški Brod-Znojmo na Dunaj (z brzovlakom pet ur). Z Dunaja pa bodisi po južni, ali pa po državni železnici zopet nazaj v Ljubljano.
Udeležnikom z Gorenjskega priporočamo, da si vzamejo vozni listek z Jesenic, kjer pristopijo v naš vlak, po popisani poti zopet v Jesenice, izletniki sv Primorskega iz Gorice v Gorico, izletniki s Štajerskega, ki se ne marajo voziti v Ljubljano, pa iz Celja črez Dravograd v Zeltweg-(kjer pristopijo v naš vlak) Selztal-Linec itd. zopet v Celje.
Kdor hoče, si listek (Fahrscheinheft) lahko sam priskrbi. V to svrho naj se poda v najbližjo večjo železniško postajo in naj pove načelniku, kod in v katerem razredu se hoče voziti, in ta mu listek naroči pri pristojnem železniškem ravnateljstvu. Naročnik prejme in plača listek tam, kjer ga je bil naročil.
Vsekako pa si mora vsak naročiti vozni listek tako, da se vozi črez zgoraj debelo tiskane postaje.
Izhod izleta bo Ljubljana, kjer se zberejo udeleženci v nedeljo, dne 2. avgusta, ob dveh popoldne na vrtu hotela „Lloyd“. Točno ob treh bo odhod na kolodvor, z vlakom ob 3/4 na 4 popoldne se pa odpeljemo proti Jesenicam, kjer se nam pridružijo izletniki z Gorenjskega in Primorskega. Ob osmih 42 min. zvečer se odpeljemo naprej z brzovlakom, in sicer črez Sv. Vid ob Glini (prih. 10T0, odhod 10'25 zveč.), Selztal, (prih. 215, odh. 2'35 popolnoči), Linee (prihod S'Sl, odhod 5'51) v Češke Budjejevice (prihod ob 8'22 zjutraj).
Izletniki, ki se ne peljejo iz Ljubljane, morajo družbi naznaniti, kje se nameravajo pridružiti, da jih tam voditelj sprejme.
smo iskali, pa so nam ljudje dober svet dali, da skriva se zaklad v tej hiši, in posebej v tej mali kamrici; okoli hiše so mladi gospodiči, sami lepi mladeniči, ki vas spoštljivo prosimo, da bi se nam odprlo, da bi naše oko ta zaklad zazrlo, mi ga ne zahtevamo s pohotnostjo in s posvetno goljufivostjo. Imamo tu stvar dragoceno, z zlatom in s srebrom okrašeno, vem, kadar jo zagledate, takoj nam svoj zaklad podarite. Ne zadržujte naših prošenj vročih, da se razvesele srca vseh navzočih.
To dogovorivši obrne se starešina h godbi, ki zagode „tuš“. Duri se odpro, drugi starešina stopi iz hiše in napije mladeničem iz steklenice, okrašene z zelenim vencem, ter odgovori prvemu starešini: „Dobro došli, gospodje mili, vemo zdaj h kateremu cilju, ste na naš dom prihiteli, da bi naš zaklad videli. Toda vsi to morate znati, karkoli tudi zanj hočete dati, da se našim noben zaklad ne da primerjati, četudi bi bil zlat. Mi pa smo izvedeli, da ste s seboj privedli krasnega ženina, lepši zaklad kot srebro in zlatnina. Njemu jo hočem dati, da bi se mogel radovati njene prevelike krasote, in jo k oltarju popeljal brez sramote. Mi pa moramo za to darilo dobiti od vas dobro plačilo, toda kaj bi nam zato dati hoteli, tega še nismo izvedeli, šele, ko bomo zagledali, vam bomo ta zaklad prepustili.
Sedaj starešina predstavi ženina. Skorja je prelomljena. Gostje z obeh strani se združijo, in ves svatovski sprevod se odpravi v cerkev. Seveda se šele po cerkvenem obredu začne prava veselost.
Kar je tukaj napisanega, je le odlomek, kajti če bi hotel opisati vse ženitovanjske obrede Slo-
Da se bomo lažje spoznavali, priskrbi družba posebne znake, ki ga dobi vsak udeleženec in si ga pripne na suknjo.
Tudi oni izletniki, ki si sami priskrbe listke in se v Ljubljani ali pa med potom pridružijo izletu, se morajo do 30. t. m. priglasiti c. kr. kmetijski družbi in obenem naznaniti, kje se pridružijo.
To je posebno zaradi tega potrebno, da se jim priskrbi stanovanje in da se zanje priskrbi tudi prostor pri izletih na Češkem, ki se bodo deloma (tako na pr. takoj v Budjejevicah) vršili na vozeh.
Izlet se — kako že rečeno — prične z odhodom iz Ljubljane dne 2. avgusta t. 1. in se konča zvečer dne 11. avgusta v Kutni gori, od koder se bodo izletniki vrnili bodisi črez Prago ali črez Dunaj domov, tako, da bo trajal izlet v celem le kakih 12 dni.
„Kmetovalec“ z dne 15. julija t. 1. prinese natančen načrt vse vožnje.
Koroške novice.
Poziv! Čujem od več strani, da so lansko leto po podjedi (črvih) oškodovane občine veli-kovškega polit, okraja sprejele od strani vlade odškodnino v zelo nepovoljni meri, ter da se je cenitev škode vršila deloma skoz žandarmerijo. Prosim torej vse župane prizadetih občin tem potom, naj mi blagovolijo naznaniti rešitev te zadeve od strani vlade, oziroma okrajnega glavarstva.	Grafenauer, drž. poslanec.
Tabilo k Ciril-Metodovi slavnosti, ki se priredi v „Narodni šoli“ družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Kupertu pri Velikovcu v nedeljo dne 5. julija 1908, ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Petje: „Sv. Čiril in Metod“ pojo otroci III. in IV. razreda.
2.	„Slovanska brata“, govori učenec Nik. Kramer.
3.	Petje: „Lurška Marija11. 4. Šaloigra: „Zaprta laž“, uprizorijo učenci II. razreda. 5. Igra: „Lur-ška pastirica11, uprizorijo učenke II., III. in IV. razreda. 6. Petje: Ferjančičev „Šesti venček narodnih pesmi11, poje III. in IV. razred. K obilni udeležbi vabi častite rodoljube in prijatelje slovenske šolske mladine vodstvo »Narodne šole«.
Slovenske tiskovine. „Freie Stimmen11 zopet hujskajo zoper slovenske (v resnici dvojezične) tiskovine, ki se rabijo na tukajšnjem kolodvoru. Ta hujskaški list poroča, da se je zaraditega pritožilo več tvrdk, in napoveduje hud boj, če se ne ugodi krivični zahtevi nemškonacio-nalnih tvrdk. Radovedni smo, katere celovške tvrdke so tako drzne, in če zvemo za njih imena, jih bomo slovenskemu občinstvu seveda toplo priporočali. Slovenci, zahtevajte in rabite izključno dvojezične tiskovine!
Celovec. (Imenovan) je vladnim svetnikom c. kr. profesor na gimnaziji, naš rojak, gosp. Ivan Scheinigg. Čestitamo!
Celovec. Čč. gospodom duhovnikom naznanjamo, da se shod sodalitete zaradi nastalih zaprek ne bo vršil 2. ampak 9. julija.
Celovec. (Iz katoliške cerkve so izstopili:) H. Prodinger, trgovski pomočnik pri g. Greinerju na Novem trgu, rojen v Beljaku, star 21 let, Engelbert Ofner, drogist pri g.
vakov, vseh onih krajev, kjer prebiva ta narod, morala bi se napisati cela knjiga. Pripomniti pa je, da se tudi pri nas Slovencih še dandanes najde tupatam kaj sličnega, treba si je to zapisati, kajti to je nekaj pristno narodnega, kar je vredno, da se ohrani vsaj na papirju, Če že ne v dejanju.
Po usmrčenju — zbežal. Neki mož, po imenu Lust, je bil 1.1. m. v Petrogradu na Ruskem na smrt obsojen, ker se je udeležil vstaje v baltiških pokrajinah. Peljali so ga na morišče, in vojaki, ki bi ga morali ustreliti, so oddali strel. Zadet od dvanajst krogel se je zgrudil Lust na tla, kjer so ga pustili ležati, misleč da je mrtev. Lusta pa nobena krogla ni smrtno ranila, in ko je vojaštvo odkorakalo, je Lust vstal in odšel. Zatekel se je k stari ženkici, ki ga je sprejela v svojo kočo in mu stregla, da je ozdravil. Ko pa je zapustil kočo, je imel smolo, da so ga takoj spoznali in zopet zaprli. Sodišče ga je nato obsodilo v dveletno ječo. Lust bo torej — po usmrčenju sedel še dve leti.
Smešnice.
Cena večerja. „Kaj pa imate vi vojaki za večerjo?11 vpraša radoveden človek vojaka. — „1 kaj11, se ta odreže, „zvečer pritisnemo trebuh k peči in tisto pogrejemo, kar smo opoldne jedli.11
•oooooooo*oooooooo*
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
•oooooooo«oooooooo»
Schafferju v Krameijevi ulici, rojen v Saalfelden naSolnograškem, star 20let, Avgust Wollina, trgovski pomočnik, rojen v Pliberku, star 23 let, W. Kritsch, trgovski pomočnik pri Val. Trostu v kolodvorski ulici, rojen v Borovljah, star 21 let. Povedalo se nam je, da se je začela med trgovskimi pomočniki propaganda za odpad. Javnosti bomo vestno naznanjali imena odpadnikov in trgovcev, pri katerih so uslužbeni. Poroča se nam tudi, da se bo A. Wollina zopet povrnil v naročje katoliške cerkve.
Celovec. Z odra je padel v soboto 20. t. m. zidar Franc Ganzotti in dobil notranje poškodbe, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Podkrnos. 5 00 K podpore je dal nemški šulferajn tukajšnji šoli, seveda ne iz krščanske ljubezni, ampak iz znane nemškonacionalne ljubezni do Slovencev, da tako priklene tukajšnje Slovence za vedno na nemško šolo in naredi s tem naše otroke „potrapane Nemce11, ki ne bodo znali misliti, pač pa bodo ostali nevedni in kulturno zaostali. Potem pa bodo zopet pisali nemški listi o Slovencih, da smo „kulturno zaostali11, ,,manjvredni11. Grdo hinavstvo in ubogo ljudstvo, ki se da tako zapeljevati.
Št. Tomaž. (Kres) na čast sv. Cirilu in Metodu hočemo zanetiti letos tudi mi v znamenje, da spoštujemo svoj materni slovenski jezik, v katerem se nam je oznanjevala in se še sedaj oznanjuje sv. vera. Slovenci! ne sramujte se svojega jezika, v katerem vas je najprej klicala in učila vaša mati. Imejte v časti svoj jezik čeravno tudi nemško dobro znate. Ali veste, kaj je rekel nekega dne v majniku velezaslužni gospod general pl. Lang, ki tukaj stanuje na svojem letovišču, vpričo g. župnika in g. nadučitelja o tistih, ki zatajijo svoj materni jezik? Rekel je: „Schuft ist derjenige, der seine Nationalitat verleugnet.“ (Ničvrednež je, ki zataji svojo narodnost.) Tako pravi pravičen Nemec. Vsi koroški „nemčurji11, zapomnite si dobro te besede !! Slovenci, bodimo tedaj ponosni na svoj materni jezik in branimo njegove pravice! Spoštujmo tudi narodnost drugih, pa zahtevajmo, da spoštujejo tudi drugi našo narodnost, naš ljubi slovenski jezik!
Št. Tomaž. (Nesreča.) V nedeljo, dne 21. junija, so morali pri „Štrucu“ zaklati lepo kravo. V petek se je na paši postavila na plot, potem se je zvrnila in znotraj poškodovala. Škoda je precejšna.
Št. Tomaž. (Ponesrečil) se je zopet naš župan gosp. Anton Wieser iz Škofjega dvora. Prejšnjo sredo pred praznikom se je peljal iz Celovca, naproti mu je pridrdral motor, konji so se splašili, in župan je tako nesrečno padel, da si je koleno na eni nogi zmečkal in roko v rami izpahnil. Eno leto je od tega, kar je s kolesa padel in si nogo zlomil — in komaj je ozdravel — že zopet ta-le nesreča. Naše globoko sočutje, čeravno je Wieser naš narodni nasprotnik!
Kamen. (Naš fajerber.) Mi Kamenčanje smo pa res napredni. Nedavno smo čisto na tihem ustanovili podružnico „Sudmarke“, pred kratkim pa zopet fajerber. Veliko ovir smo morali premagati, posebno ker denarja nimamo dovolj; toda misel, kako imenitno sredstvo za razširjanje nemštva je fajerber, nas je izpodbujala, da smo se neustrašeno trudili zanj; in sedaj že stoji pri vasi hišica z lesenim stolpičem, v njej pa velika brizgalnica. Napis: „Gott zur Ehr’, dem Nachsten zur Wehr11 je seveda samo zaradi lepšega, ker z brizgalnico pri požarih itak ne moremo nič opraviti, ker nimamo vode. Blagoslavljanje nove brizgalne hišice smo jako slovesno obhajali. Topiči so grmeli, in tri velike frank-furtarice ter več manjših je naznanjalo, kaki Nemci smo. Počastilo nas je s svojim obiskom nič manj kakor devet „tajčgesint'‘ učiteljev, ki so nas navduševali za nemštvo. Kako imenitno znamo gasiti, je pričala cela gromada praznih sodčkov, ki so bili zloženi pred Novakovo gostilno. Torej začetek je dober, le naprej do nemške zmage! Hajl!	Fajerberkar.
Dobrlavas. (Razkosavanje posestev.) Vincenc Jamnik, posestnik iz Slov. Gradca, je kupil od Jožefa Srienca Miklavčevo posestvo v Betinjivasi pri Kamenu ter ga potem razprodal na kosce. Imenovani je kupil tudi v Goselnivasi, kakor smo že omenili, najlepšo Provartovo kmetijo ter bo zemljišče prodal tudi po kosih. Govori se, da se omenjeni gospod zopet pogaja z dvema posestnikoma za dve lepi domačiji. Srce boli človeka, ko sliši, kako se lepe kmetije za vedno uničujejo in to samo zaradi dobička, enega ali drugega človeka. Razkosavanje kmetij je za kmetijstvo kuga in bi morala poseči vmes država.
Bobrlavas. (Iz proste roke jeprodal) posestnik Novak p. d. Prohart v Goselnivasi svojo lepo domačijo za 22.600 K. Ljudje pravijo, da je bila veliko prepoceni prodana. Kranjski kupec jo je potem prodal drugemu kupcu iz Štajer-
ske, ki zdaj na drobno razprodaja. Obžalujemo, da se take lepe kmetije kosajo. Zgubili smo Slovenci s tem tudi zanesljiv glas v II. razredu.
Yelikovec. (God sv. Cirila in Metoda) se letos obhaja na nedeljo, zavoljo tega bo naša ,,Narodna šola“ letos god slovanskih apostolov še posebno slovesno obhajala. Napravila se bo v nedeljo dne 5. julija t. L, ob 3. uri popoldne, v šolski telovadnici slavnostna predstava, katere glavna točka bo z ozirom na petdesetletni lurški jubilej predstava igre „Lurška pastirica1'. Tedaj, podjunski Slovenci, posebno velikovški okoličani, v nedeljo dne 5. julija vsi na slavnost v našo „Narodno šolo"!
Yelikovec. (Naša lekarna.) Znano je, da je naš lekarniški magister zagrizen hajlovec; toda da niti za dragi denar noče dati zdravil, če kdo ne govori ž njim nemški, to presega že vse meje. Tako je prišla zadnjo zimo neka oseba v lekarno, ki ne zna niti ene besede nemški, in zahtevala zdravilo. Magister se zadere nad njo: ,.Tukaj je šola nemška, ti moraš govoriti nemški." Pred kratkim je ista oseba zopet imela opraviti v lekarni, a magister jo je naravnost pustil večkrat priti po zdravilo, dokler ni prišel nekdo drugi in tega nemškonacionalca poučil, kaj je njegova dolžnost, na kar je prinesel laborant takoj sam zdravilo v hišo. Ta slučaj zopet kaže, da se nemškutarska ,,prijaznost" ozdravi edino-le z odločnostjo. -— Ali imamo še kje na svetu „gorkejše prijatelje", kakor se kažejo med nami in od nas živeči nemškonacionalci? Slovenci, pometimo vendar enkrat s svojimi sovražniki s tem, da govorimo in pišemo edino le slovenski. Kdor na slovenski zemlji ne zna slovenski, naj se nauči, ali pa naj gre v germanske lesove želod žret. Lekarniškega magistra pa vprašamo, ali je nastavljen zato, da uganja nemškonacionalno politiko, ali zato, da za denar postreže ljudem? Če ne more videti Slovencev in slišati slovenskih glasov, pa naj gre v Berolin, pa še tam bo našel Poljake in Čehe.
TAlikovec. (Nalezljive bolezni.) Med otroci v našem mestu so se pojavile nalezljive bolezni in sicer Škrlatica in difteritis. Eadovedni smo, kako se bo ravnala sanitetna oblast vsled tega povodom pevske slavnosti, ki se bo obhajala tukaj^dne 28. in 29. t. m.!
Št. Rupert pri Yelikovcu. (Zlata poroka) staršev našega g. župnika Fr. Treiberja, o kateri je „Mir“ že kratko poročal, se je dne 11. t. m. tukaj zelo sijajno izvršila. Daši slavnost ni bila oznanjena, se je zbralo vendar toliko ljudstva, da je bila naša župna cerkev celo napolnjena. Počastili so to redko slavnost s svojo navzočnostjo visokorodni g. c. kr. svetnik pl. Mayrhofer, c. kr. okr. komisar pl. Lazsowsky, baronica Schrenkh, baron in baronica Siber, mnogo odličnih kmetov in ljudstva iz mesta. Cerkev je bila po šolskih sestrah, ki so krasno pele latinsko mašo, praznično okrašena. Zlatoporočena sta stara oče 74, mati 71 let; vsi člani družine so došli. Najstarejši sin Janez je učitelj v Dvoru pri Vrbi, ta je pripeljal tudi svoje tri sinove od 22 do 14 let stare, mlajši sin Jožef je c. in kr. polkovni zdravnik v Celovcu, edina hči Alojzija je pa učiteljica na Brnci. Nobeno oko ni ostalo suho, ko je g. župnik, preden je svoje starše poročal, v ginlji-vem govoru slikal pomen te redke in pomenljive slovesnosti, se v imenu otrok zahvalil staršem za vse dobrote in slovesno obljubil, tudi po smrti se jih v molitvah spominjati. Po dovršeni cerkveni slovesnosti se je zlatoporočencema vsestransko iskreno čestitalo, došlo je tudi sedem brzojavnih pozdravov. Po obedu v župnišču se je dala cela družina fotografovati. Še na mnoga leta!
Št. Štefan pri Yelikovcu. (Shod), katerega je naša podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico na kvatrno nedeljo, dne 14. t. m., v tukajšnji Likebovi gostilni napravila, se je prav dobro obnesel. G. župnik Treiber je najprej poročal o prav ugodnem razvoju in stanju naše „Narodne šole", ki se je pri našem ljudstvu že tako ukoreninila, da šteje stalno nad 200 otrok. G. Lbner nam je podal v jako obširnem in skrbno sestavljenem govoru zgodovino šestdesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja, v kateri dobi se je tudi naš slovenski narod narodno prebudil, posebno omenjal človekoljubnost in neomejeno darežljivost našega cesarja-jubilarja, in h koncu povabil zborovalce, naj zakličejo cesarju trikratni „živio“, kateremu povabilu so se vsi navdušeno odzvali. Gosp. Bauman je končno govoril jako poljudno o gradovih in plemiških družinah na slovenskem Koroškem, posebno v velikovški okolici. Govornik nam je zlasti slikal kot najmogočnejšo plemiško družino grofov Starhand, ki so bivali na Vovbrskem gradu, pa bili so v njihovi lasti tudi Trušenjski gradovi in Višnarski grad pri Rudi. Ta plemiška družina je dala tudi BamberŠkemu škofu Ekbertu svoje premoženje na razpolago, da je mogel ustanoviti samostan v
Grebinjskem Kloštru. Govornik je končal svoj govor z besedami: „Glejte, kmetje, ti nemški plemiči, katerim so vaši pradedje tlačanih, so pomrli, njihovi gradovi so zdaj v razvalinah, ali slovenski kmet še obstoji, zavoljo tega se zavedajte svojega slovenskega rodu in iznebite se novodobne tlake in suženjstva, namreč duševne odvisnosti od nemškutarjev v mestu in na kmetih." Ta govor je kmetom zelo ugajal in so se govorniku z živahnim ploskanjem zahvalili za njegovo podučno razpravo. Udnine se je nabralo 71 kron 30 beličev, potrdil se je star odbor in za zastopnika za glavno skupščino sta se izvolila gg. Treiber in Dobrovc. Navdušenje je vzkipelo do vrhunca, ko so v prosti zabavi večje gojenke in že izstopivše učenke naše „Narodne šole" jako izvrstno predstavljale šalo-igri „Kovač“ in „Pri gospodi" in žele zasluženo pohvalo. G. Dobrovc je z ozirom na krasno izvajanje teh dveh iger v navdušenih besedah zborovalce opozarjal na pomen in važnost prave šole. Končno izrekamo vsem, ki so k lepi izvršitvi tega shoda pomagali, posebno še gg. tamburašem iz Celovca, najprisrčnejšo zahvalo.
Prevalje. (Petdesetletnica lurške matere božje.) Lepo smo obhajali zadnjo nedeljo, 14. t. m., pri Šteklu petdesetletnico lurške matere božje. Občinstva se je kar trlo. Čast. g. Ulbing nam je jedrnato razložil pomen slavnosti, opisal lurške čudeže in romanje Slovencev v Lurd. Kar nam je povedal v besedah, so nam naša vrla dekleta uprizorila na odru z igro „Lurška pastirica". Akoravno od prvega nastopa mladih diletantk nismo bogvekaj pričakovali, vendar smo morali občudovati točni nastop in spretno kretanje nekaterih. Igra se bo v nedeljo, dne 28. t. m., ponovila. Le tako naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino!
Leše. (Soc.-demokraški shod.) Tukaj so imeli zadnjo nedeljo, 14. t. m., soc. demokrati shod. Sklenili so trdno organizacijo za štrajk. V stavkarsko blagajno bodo udje vsak mesec plačevali baje po K 1'20. Zadnja brezmiselna stavka jih je poučila. Kršč. demokracija, tudi ti na noge! „Ilirija vstani"!
Borovlje. (Šel je, pa vse molči.) ,,Če bi pri nas bil, pa bi ga že mi branili, mi storimo za naše vse", tako se sociji širokoustijo pred svetom in se delajo mogočne, če pa enkrat res pride do tega, da se naj komu da bolniška podpora, navadno ni dovolj „pulfra“ v kaši; če je kdo iztiran iz dela, pa tudi gledajo in skrbijo samo za svojo kožo. Lep zgled za to resnico je „večni predsednik" rdečih zborovanj, Hanzička. Hojnik ga je odpustil iz »Puškarske zadruge", pa je vse lepo tiho in mirno. Ker je Hanzička Neutzlerjeva »desna roka", smo se bali velikih demonstracij, pa nič ni; kje ste zdaj „metalarji?“ Delavci, s prstom vam kažemo nanje, odprite oči in spreglejte vendar!
Borovlje. (Nezgoda pri šulferajn-skem streljanju.) O priliki šulferajnske haj-larije je pri streljanju odtrgalo mladeniču p. d. Šajdarjevemn, ki je šele pred tremi tedni prišel od vojakov, dva prsta na roki. Ko se strelja ob Veliki noči, izpolnjuje orožništvo natančno svojo dolžnost; če sliši kje pokati, takoj povprašujejo po dovoljenju in kdo da je odgovoren. Kdo je bil li tukaj odgovoren, ko se je ponesrečil mlad človek in izgubil zdrave ude? Mu bode li šul-ferajn ali siidmarka dala zopet zdrave ude ali kako ustanovo, da bo od nje živel, ko ne bo več tako sposoben za delo kakor prej? Slovenci, pustimo Nemce, in se bomo obvarovali marsikatere škode!
Glinje. (Rodoljuben čin.) Gosp. Lovro Z a b 1 a č a n je izročil svoje lepo posestvo z opravo za gostilno in prodajalno vred »Hranilnici in posojilnici v Glinjah" z namenom, da bodo tukaj za vedno imela ona in druga narodna društva, kakor »Slovenska čitalnica", pevsko društvo »Drava", tamburaši itd. svoj lastni dom. Koliko je že daroval ta skromni mož v narodne namene! Ustanovitev vseh imenovanih društev je bila mogoča skoraj le z njegovo pomočjo. In zadnji njegov dar jim je zagotovil obstoj za vedno. Hvaležnost nas veže, da tudi mi skrbimo vsak po svoji moči, da se bo izpolnila njegova želja, da se ohrani naš mili narod slovenski, ne samo v Glinjah in spodnjem Rožu, ampak tudi drugod, kjer bivajo Slovenci. Gospod Za-blačan postavil si je spomenik, ki bo pričal o njegovi ljubezni do slovenskega naroda na veke. Ganljiv prizor je bil, ko so mu pri seji odbora »Hranilnice" dne 18. t. m. zbrani odborniki v znak hvaležnosti podajali roke in izročili od vseh podpisano spomenico. Bog živi zglednega rodoljuba in ga ohrani še mnogo let !	T.
Glinje. (Zaradi žaljenja časti obsojeni.) C. kr. sodnija v Borovljah obsodila je gg. Jožefa Hus in Tomaža Sigot, ker sta razžalila slovenskega župana v Glinjah, vsakega po 100 K, katere morata plačati v ubožno blagajno.
Toženca sta trdila, da je obljubil vrl glinjski župan, da bo preprečil volitev častnih občanov, če ga volijo tudi Nemci. Ker pa to ni bilo res in sta ga v občinski seji imenovala obtoženca »šufta", si je poiskal pravico pri sodniji, kjer sta bila obsojena. C. kr. deželno sodišče je pri prizivni obravnavi obsodbo potrdilo. Gosp. župana je zastopal g. dr. Brejc, zatoženca pa dr. Messiner.
Podljubelj. Na občnem zboru 14. t. m. so sklenili udje »Podpornega društva kovinarjev", da pristopijo k »Zvezi kršč. socialnih kovinarjev na Avstrijskem". Iz poročila predsednika in blagajnika je povzeti, da je društvo nasproti svojim udom do pičice izpolnilo vse, kar jim je obljubilo. Dalo jim je poučna predavanja, skrbelo za knjige in časopise, prirejalo zabavne veselice in ni pozabilo izplačevati bolnikom in potnikom obljubljenih podpor. Tekom osem mesecev so dobili na pr. 255 K podpore. Vsi udje so izrekli društvu popolno zaupanje. Resnici na čast moramo priznati, da so tudi drugi delavci, neudje, začeli spoznavati pošteno in nesebično delovanje našega društva in mu trumoma pristopajo. Živio pamet!
Bistrica v Rožu. »Veliki prijatelj delavcev", ravnatelj Faust, je povabil na Bistrico v Rožu celovško nemškonacionalno pevsko društvo, da bi po Bistrici malo pohajlalo. Mož, ki zasluži mesečno po 600 K, si tak šport seveda prav lahko privošči, dočim morajo nekateri delavci stradati. Heil, fortšrit!
Zahomec. (Zilani na Dunaju.) Marsikateri bo radoveden, kako je bilo z Žilani na Dunaju. Po nemških voditeljih pozvani so se odločili nekateri slovenski pa tudi nemškomisleči Zilani, da gredo na Dunaj k jubilejnemu sprevodu predstavljat zilsko ženitnino. Opravljeni vsi v staro zilsko nošo, ki so jo imeli nekaj sami, nekaj pa so je dobili v Celovcu pri voditelju našega oddelka, so zasedli na slavnostni dan okoli 9. ure dvanajst lepih konjev pinegavske pasme; imeli so namreč ob nastopu zadržek, ker so 'nas konji z vozovi vred dohiteli malo prepozno, a zamujenega nič ni bilo. Postavili so se v vrsto; spredaj je vozil voz z opravo neveste, na straneh voza sta korakali dve Zilanki v narodni noši, za tem vozom so jahali jezdeci, prvi teh je držal ženitninsko zastavo ter se je s svojim belcem jako spretno ponašal. Zraven njega je jezdil še eden z belcem, v drugih dveh vrstah pa so jezdili po štirje skupaj. Konji seveda niso bili vajeni ježe, pa spretni jezdec konja kmalu privadi, in korakalo se je v redu. Zastava je bila okrašena s slovenskimi trakovi, in tudi konji so jih imeli vpletene v grive in repe. Vodja tega oddelka je bil seveda Nemec ter je pozdravljal z „hoch“ in „heil“, večina jezdecev in Zilanke od zadaj pa z »živio". Pele so se večinoma stare slovenske in tudi nekaj nemških pesmi kakor se navadno pri nas poje, in vsako pesem so naši godci jako spretno spremljali. Cesarja so pozdravljali naši mišljeniki z „živio“-klici, drugih glasov se pa ni veliko slišalo. Za jezdeci so vozili še trije vozovi z ženinom, nevesto in njunim spremstvom, za temi pa so zopet korakale Zilanke. Ljudstvo se je jako povoljno izražalo o naših Zilanih, ne meneč se za to, da smo Slovenci. Za Zilane pa je bil to pravi pouk, ker so videli na lastne oči, da ni nobena sramota, biti Slovenec. Čudno pa je, da naša slovenska noša tako ugaja tudi Nemcem! Ko je bil naš oddelek pripravljen za odhod, so se mu hotele pridružiti še nekatere dunajske Zilanke, a bile so tako slabo oblečene, da skoraj niso bile podobne pravim Zilankam, in ker se jih ni bilo drugače iznebiti, so jih naša dekleta pustila zasesti voz, ki je bil za naše pripravljen, tako, da se napačna obleka ni videla. Kar se tiče jedi, stanovanja in celo vožnje tja in nazaj so bili prosti ter s postrežbo jako zadovoljni.	Zilan.
Gorjane na Žili. (Sonnwendfeuer.) Na večer 22. t. m. je gorel na Gorjanski planini »Sonnwendfeuer", katerega so napravili nekateri nemčurji iz Vrat; zraven sta bila tudi naša dva nemškonacionalna učitelja. Spuščali so tudi rakete. Videli smo tudi goreti tri kresove blizu Beljaka, sicer pa pri Žili nobenega. Zanetimo na predvečer sv. Cirila in Metoda več kresov in s tem pokažimo, da je Žila slovenska!
Iz Gorjan na Žili nam piše preprost mož: Čital sem svoje dni razne časnike kakor »Neue Freie Presse", graške, beljaške in celovške liste, zloglasno »Bauernzeitung" in za njo capljajočega »Štajerca" ter spoznal, da so ti listi skrajno sovražni katoliški veri, zlasti pa še nam Slovencem. Čital sem pa zraven vedno tudi naš slovenski »Mir" in spoznal, da se poteguje izmed vseh najbolj za pravico in piše tudi resnico. Kdor bere na pr. samo »Bauernzeitung", mora postati polagoma versko mlačen in končno veri sovražen in mora začeti Slovence sovražiti; tako zvito in lažnivo pišejo listi te vrste. Prebirajmo, dragi rojaki, katoliške časnike, posebno pa »Mir".
Odprto pismo gospodu Faustu, ravnatelju tovarne na Bistrici
v Rožu!
Podpisanemu je prišlo v roke Vaše naznanilo od 10. junija 1908, v katerem trdite, da niti meni niti delegatom delavcev nasproti niste dali nobenih obljub in da v nobenem oziru niste v nobeni točki štrajkujočim delavcem ugodili.
Nato Vas vprašam:
I.	Ali mi niste obljubili enega odpuščenih treh delavcev sprejeti takoj zopet v tovarno; druga dva pa morata priti za delo zopet prosit, ker sta po Vaših besedah delo sama zapustila ?
II.	Ali se niste meni nasproti izrazili, da Vam ni znano, da bi se v tovarni tudi ob nedeljah delalo, in če se, da boste to delo ustavili?
III.	Ali mi niste pokazali tabelo zaslužka tistih delavcev, ki delajo na „akord“ in da Vam je kot uradniku tovarne nemogoče dovoliti zvišanje plače posameznim delavcem začetnikom, da pa hočete opravičene zahteve delavcev vsekdar upoštevati, ako se oglasijo s prošnjo „in ein-zelnen Gruppen"?
IV.	Ali se niste meni nasproti izrazili, da vsled štrajka nobenega delavca ne boste odpustili; da sploh ne mislite zmanjšati število delavcev v tovarni in da bo vsled strojnega dela ostal zaslužek na akord vedno na današnji višini in da ostane vsak delavec pri svojem delu, razen če se v tovarni kaj poškodi in je vsled tega začasna sprememba neizogibna?
V.	Ali niste uprav slovesno priznali in obljubili, da mora osobje z delavci vljudno postopati in dostojno ravnati?
Vse to potrdim s svojo moško besedo in sem pripravljen vsak čas isto potrditi, če bi bilo treba, tudi s prisego pred sodiščem. Gospod Faust, ali si upate ugovarjati?
Dunaj, dne 22. junija 1908.
Fr. Grafenauer,
drž. poslanec.
Poglavje za delavce.
Regetanje socijev. Rdeči „Arbeiterwille‘‘ se je v eni svojih zadnjih številk obregnil ob prevaljsko delavsko društvo in mu sponaša, da še dosedaj ni ničesar storilo v gospodarski prospeh delavstva. Vprašamo dopisnika, ali je lani celo leto spal ali kaj, da ne ve, da je naše društvo ravno lani doseglo za delavce imeniten gospodarski uspeh s tem, da je pri inšpektoratu deželnih naklad v Celovcu izvojevalo znižanj e vinskega davka od 12 K na 1 K, kar niti občina ni mogla vkljub vsemu prizadevanju doseči za ostalo prebivalstvo. Ali to ni delo za ubogega delavca? Ali je mogoče to tista samo-pašnost, katero najdeš povsodi ravno pri socialno demokratiških voditeljih, ki si ob delu „za blagor delavca1' polnijo mastne žepe? Medtem, ko je rdeči dopisnik na Lešah svoje pristaše reševal v gostilni pri pivu z „Arbeitenville'‘ v rokah, je neutrudni sedaj ni naš društveni blagajnik letal od enega delavca do drugega, pobiral podpise za dotično ulogo na inšpektorat, in nato še prispevke, in žrtvoval ljubi čas in dragi denar. V hvaležnost za svojo požrtvovalnost pa je moral še marsikatero debelo vtakniti v žep. Da, to je res socialno delo, malo drugače kakor pa ono, katero oznanjujejo tiste zveneče fraze na shodih pri ,.Peruzziju". Seveda nekateri „črne-žrci“ iz same zavisti do tega, da se je delo pričelo na naši strani, niso hoteli pristopiti k započeti akciji in rajši plačali 12 K namesto ene, potem pa na tihem kuhali srdito jezo nad našimi uspehi. Ali norcem daj Bog pameti! Društvo samo je takrat žrtvovalo nekaj denarja v prospeh tega delavcu tako koristnega čina. In društvo si bo zmeraj prizadevalo, v potrebi delavcu-trpinu po svojih močeh pomagati na noge. Usiljevalo se pa ne bo nikomur.
Gospodarske stvari.
Govedo kot vprežna živina. Mnogi kmetovalci so ponosni, ko imajo po enega ali dva konja. Vendar je treba pomisliti, da konji razmeroma precej stanejo, ker nimajo dovolj dela. Drugače je seveda, če kmetovalec s konji posebej zasluži s prevažanjem ali z rejo. Kjer jih pa kmet ne uporablja tako, je bolje, da ima vola, ali da si pomaga s kravami pri poljedelstvu. Zmerno delo na prostem kravam nikakor ne škoduje. Mleka ne izgube, bolezni na nogah se ne pojavljajo tako pogosto. Brejim kravam lahko delo tudi ne škoduje, nasprotno jim celo koristi in je bolje zanje, kakor če vedno stoje v hlevu. Razen krav
in volov naj se tudi plemenski biki uporabljajo kot vprežna živina. Biki, ki delajo na polju, niso hudobni in ostanejo dalj časa uporabni kot plemenska žival.
Gosenice. Strokovni učitelj Briiders pravi o gosenicah sledeče: „Iz raznih delov dežele prihajajo poročila, da so prišle nad drevje ponekod v ogromnem številu gosenice, zato naj bodo tukaj podana glavna sredstva, katera se danes morejo rabiti v pokončevanje te golazni. Prvo je seveda uničevanje gosenic. Imamo sledeče vrste gosenic: 1. Glogov belin. Gosenice izglodajo sive in svetlo-rjave, so le malo dlakaste in pojedo listje z rebri vred popolnoma. Sedaj so gosenice izrasle, deloma so se že zabubile. V severnih krajih se bodo kmalu. Bube so svetložolte s črnimi pikami; najdeš jih viseti na veji dreves in grmov in jih treba takoj zbirati in uničevati, preden zopet začne beli metulj junija izlegati jajca, iz katerih izidejo še tekom poletja krepke male gosenice. Gnezda te gosenice so po odpadu listja dobro vidna, in jih je treba po zimi pridno odrezovati, zbirati in sežigati. Kdor je to lansko zimo zamudil, bo letos silno trpel po tej golazni. 2. Zlato-ritka. Gosenice so temno sivorjave in imajo na hrbtu dva rdeča pasa. Škoda in način življenja sta ista kakor pri belinu. Tudi te gosenice se bodo kmalu izrasle in zabubile, tako, da bo tudi le pobiranje bub, ki jih najdeš med listjem, mogoče. Tudi tega škodljivca gnezda moraš pozimi pobirati in sežigati. 3. Prsteničar. Pisano progaste gosenice se odlikujejo po svoji posebni požrešnosti. Drevesa, ki so jih „do kosti" objedle, takoj zapuste in splezajo na sosedna in tudi ta na enak način obžro. Ta vrsta gosenic igra letos, kolikor je doslej znano, glavno ulogo in ji zato treba posvetiti vso pozornost. Prsteničarjeve gosenice se sedaj pogosto ponoči zberejo v kakem kotu med vejami v velike družbe in jih lahko zjutraj presenetiš ter vse s kako cunjo stisneš. Drevesa in drevesne dele, ki so jih te gosenice uničile, lahko sedaj tudi z uspehom škropiš z raztopino, ki si jo napraviš iz 1 kg tobačnega ekstrakta (ga dobiš v tobačnih prodajalnah) in 1 kg mastnega mila na 100 litrov vode. Ker gredo gosenice od drevesa do drevesa, od sadovnjaka do sadovnjaka, zato je treba nanje posebno paziti in morebiti tudi škropljenje z navedenim sredstvom po potrebi ponoviti.
Društveno gibanje.
Na katehetski sestanek, ob enem občni zbor „Slov. katehetskega društva za Koroško", v sredo dne 1. julija t. L, ob 2. uri popoldne, v „Narodnem domu" v Št. Jakobu v Rožu vse čč. gg. ude in somišljenike vljudno vabi Matej Razim, predsednik.
„Slov. kršč.-soc. »Zvezi« za Koroško" (Celovec, Kosarnske ulice št. 30) je daroval prvo jubilejno petačo (K 5'—) g. AlojzijHa-derlap, posestnik in lesni trgovec v Železni Kapli. Hvala! Obilo posnemalcev želi
„Zvezin“ blagajnik.
Radiše. V nedeljo, dne 28. t. m., zboruje ob 3. uri popoldne izobraževalno društvo. Govori o romanju v Lurd 6. g. Ant. Kaplan.
Št. Janž v Rožu. „Slov. kat. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico" priredi na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri Gašperju v Pod-sinjivasi redno mesečno zborovanje. Po zborovanju bo veselica s sledečim sporedom: 1. „Na planine" (poje moški zbor). 2. „Občutki“ (poje moški zbor). 3. Igra „Kmet in fotograf".
4.	„Pevska radost" (poje moški zbor). 5. „Mlatiči“ (poje moški zbor). Vstopnina za neude 20 vin., za ude 10 vin. K obilni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva	odbor.
Škocijan. „Slov.k.-s. bralno društvo za Škocijan in okolico" napravi prihodnjo nedeljo, dne 28. rožnika t. L, točno ob 3. uri popoldne „pri Maj ar ju" v Škocijanu II. redni letni občnizbor. — Spored: 1. Mladeniški g o v or. (Govori štajerski mladenič Fr. Žebot iz St.lija v Slov. goricah.) — 2. Letno poročilo, volitev novega odbora in slučajnosti. — 3. Gospodarski govor. (Govori strokovnjak iz velikov-ške okolice.) — 4. Prosta zabava. — Društveniki, pridite vsi! Prijatelji društva dobro došli! Naj-obilnejši udeležbi se priporoča	odbor.
Črna. Vabilo na veselico, katero napravi prevaljsko slovensko delavsko društvo. Na sporedu ste tudi dve igri, in sicer: „Nemški ne znajo" in „Trije tički". Igri se predstavljate v soboto, dne 4. julija ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 5. julija ob 2. uri popoldne v zgornjih prostorih Geršakove gostilne. Komur je mar poštena zabava, naj ne izostane! K obilni udeležbi najvljudneje vabi	odbor.
V Vogrčah priredi tamošnje „Slov. kat. izobraževalno društvo" svoj mesečni shod v nedeljo dne 5. julija, ob 3. uri popoldne, vHamrovi gostilni. Malo bo resno, malo pa „špasno". Tedaj, udje in ljubi prijatelji, pridite!	Odbor.
Prevalje. V nedeljo, dne 28. junija, popoldne ob pol štirih, se pri „Šteklu“ ponovi igra „Lurška pastirica". Rodoljubi, nikar ne ostanite doma.	Odbor.
Politične vesti.
Interpelacija
poslanca Grafenauerja in tovarišev na Nj. ekscelenco g. pravosodnega ministra v zadevi imenovanj sodnikov na Koroškem:
Pred kratkim so se izvršila na Koroškem sodnijska imenovanja. Visoka vlada je pri tej akciji zopet našla priložnost, da je prekršila večkrat in sveto storjeno obljubo, biti pravična manjšinam v posameznih deželah. Sodnijska imeno-novanja na Koroškem so akt samovolje avstrijske pravosodne uprave, koncesija nemškonacionalni propagandi in brezobzirno zanemarjenje dejanskih jezikovnih razmer v posameznih sodnih okrajih.
Šmohor je dobil okrajnega sodnika, ki je popolno nasprotje svojega prednika in znan nasprotnik Slovencev.
Sodniško mesto tudi jezikovno mešanega okraj a Trbiž se je oddalo uradniku, ki slovenskega jezika ni prav nič zmožen, ne glede na dejstvo, da se je v tozadevnem kompetentnem razglasu zahtevalo znanje slovenskega jezika in da so prosili tega vešči, zmožni uradniki.
Tembolj pa se je j ustiona uprava trudila, pomesti iz koroške dežele slovenskega jezika zmožne uradnike.
S tem, da podpisani proti takemu proti-postavnemu in pravnemu postopanju pravosodne uprave odločno protestiramo, vprašamo hkrati:
I.	Kako more Nj. ekscelenca sodna imenovanja na Koroškem, zlasti pa imenovanje okrajnega sodnika v Trbižu opravičiti?
II.	Ali hoče ekscelenca najti potrebni čas, da odgovori na to interpelacijo?
Dunaj, 20. junija 1908.
Grafenauer,
drž. poslanec.
Interpelacija poslanca Grafenauerja. Posestniki v Št. Jakobu v Rožu, Velki vasi in Dravljah imajo na nekaterih parcelah, ki so last rožeške grajščine, pravico do lesa za stavbe in kurjavo in pašno pravico za 321 glav goveje živine in 428 ovac. V 20 letih pa je grajščina gozd tako razširila, da se na pašniku more pasti samo 50 glav mlade živine. Poleg tega zahtevajo kneza Liechtensteina gozdarji od strank, ki hočejo na omenjenih parcelah pasti, nemogoče zahteve. Proti tozadevnemu oddelku c. kr. politične oblasti so se posestniki, ki imajo servitutne pravice, pritožili, 5. aprila 1907 rešitev priziva pospešili, pa še do danes o tem niso prejeli nikakega odloka. Zato so Grafenauer in tovariši vložili interpelacijo, v kateri ga vprašajo,
I. ali je ministru ta zadeva znana?
II. ali hoče minister c. kr. beljaškemu okrajnemu glavarstvu ukazati, da to zadevo takoj reši ? in
III.	kaj hoče Nj. ekscelenca ukreniti, da bodo v reševanju gospodarskih zadev pogostoma zelo počasne c. kr. politične oblasti na Koroškem postopale malo hitreje?
Sličnih interpelacij bo koroškim Slovencem še mnogokrat treba, da na Dunaju vendar enkrat spoznajo, da je pri nas mnogokaj gnilega in da c. kr. politične oblasti slovenske vloge zanemarjajo in načeloma zavlačujejo ali sploh ne rešujejo.
Trgovinski minister dr. Fiedler
je 22. t. m. posegel v proračunsko razpravo in vzbujal s svojim govorom splošno pozornost in pohvalo poslancev. Trgovinsko ministrstvo se je bavilo dosedaj skoro izključno s trgovino in industrijo, sedaj pa se je ustanovila v ministrstvu socialnopolitična sekcija. Minister omeni, da bo naloga tega odseka, da zakonito uravna otroška in ženska dela in se v industrijskih podjetjih varuje delavce zastrupljenja v tovarnah za fos-forove vžigalice, svinec, celuloid itd. Zelo odločno je zagovarjal minister napade na češke poštne uradnike, ki so se trudili, da uveljavijo pri pošti češki uradni jezik, in je poudarjal, da malenkostni slučaji niso bili vredni, da je javnost o njih toliko govorila. Listki, ki se končno zavržejo, ki za urad niso važni in se včasih sploh ne rabijo, naj ne bodo povod, da bi se očitalo urad-ništvu kakega celega naroda. V javnosti se vedno ponavljajo pritožbe o slabih plačah. V tem oziru se je v zadnjih šestih mesecih mnogo zgodilo, kar minister nadrobno našteje.
Wahrmund — t Prago.
Profesor Wahrmund, v krogu znanstvenikov dosedaj neznana oseba, se je proslavil s svojim protiverskim spisom in bi bil skoro strmoglavil sedanjo vlado. Vse, kar čuti svobodomiselno, se je zavzelo za tega učenjaka. Svobodomiselni visoko-šolci so se zavzeli zanj in začeli štrajkati in za-branjevali predavanja na vseučiliščih. Nemško-nacionalni politiki so se že začeli sramovati in niso več marali hoditi^ za to „zvezdo znanosti*1 po kostanj v ogenj. Že sam Wahrmund se je zadovoljil s tem, da so ga prestavili. Naučni minister dr.Marchet ga je imenoval za najstarejše avstrijsko vseučilišče v Prago, kjer bi naj začel meseca oktobra predavati cerkveno pravo. Marchet je izvolil torej neko srednjo pot, ki pa ni nobenemu po volji. Katoliške stranke izjavljajo, da to pre-meščenje za Wahrmunda ni nobena zaslužena kazen, ampak je le avanzma. „čeh“, glasilo češke katoliške stranke, protestira proti imenovanju Wahrmunda za praško vseučilišče in dvomi, da bo Wahrmund v Pragi sploh predaval, češ, v oktobru morda tudi Marchet ne bo več minister. Ta list poroča tudi, da je praški kardinal-nadškof Skrbensky dvakrat protestiral proti Wahmund-ovemu imenovanju. Posredoval je brezuspešno tudi papežev nuncij na Dunaju. Marcbetu se je z imenovanjem precej mudilo, ker mu je rekel sam presvetli cesar: „G-ospod minister, napravite red; to je že škandal.1' Te odločne besede presvetlega vladarja je krščansko-socialno časopisje z velikim veseljem pozdravilo. Tudi liberalni dijaki, ki bi bili radi izzvali kulturni boj, niso s tem imenovanjem zadovoljni, čeravno jih je sam Wahrmund pozval, da naj končajo štrajk. Še 19. t. m: so sklenili na Dunaju izjavo, v kateri se jezijo na vse, na ministra Marcheta, na svobodoljubne poslance in akademične oblasti, češ, da so jih pustili na cedilu. Sklenili so po vseh univerzah, da bodo štrajkali naprej in demonstrirali proti vladi. Ker pa nikjer niso našli prave opore, so opustili po vseh univerzah štrajk. Tudi „Reichs-post", glasilo nižjeavstrijskih krščanskih socialcev, z Wahrmundovim imenovanjem ni prav nič zadovoljna in piše, da je v boju med katoliškim ljudstvom in onimi, ki hočejo imeti kulturni boj, ostal zmagovalec — edini Wahrmund, ker bi po svojih zmožnostih sicer nikdar ne prišel kot profesor na tako slavno vseučilišče kakor je v Pragi. In tega mnenja smo tudi mi. Marchet se moti, če meni, da bo s sedanjim imenovanjem konec že smešne — „Wahrmundove afere".
Književnost in umetnost.
Spevoigra: „Slava domovini". Dvo- in tri-glasni zbori s samospevi ter z deklamacijami, uravnani za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Sestavil in izdal Anton Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem. 25 strani, cena partituri 3 K 20 vin., besedila pesmi 12 vin., deklamacijam 16 vin. V tej spevoigri se poveličuje v pesmih in deklamacijah slovenska domovina. Napevi k pesmim so povečini izvirni, deloma pa že znani kakor „Po jezeru", „Triglav“, „Oj ti moj dom" itd. Zbrani so samo lahki napevi v duhu slovenske narodne, oziroma ponarodele pesmi s primernim spremljevanjem. Glasbeniku in rodoljubu vse naše priznanje in zahvalo za to že drugo skladbo te vrste, ki bo zlasti učiteljstvu, pa tudi drugim prirediteljem mladinskih slavnosti dobro došla. Želeli bi samo, da najde to delo dovolj odjemalcev ter da neutrudljivi pisatelj in skladatelj nadaljuje z enakimi spevoigrami.
Cerkvene vesti.
Nove maše bota pela č. g. Josip Rudi dne 26. julija in ne 25., kakor je bilo zadnjič pomotoma tiskano, in č. g. Andrej Truppe 9. avgusta in ne 26. julija.
Č. g. dr. Franc Sommeregger je bil 22. junija promoviran v Rimu doktorjem filozofije.
Kaj je novega po svetu.
Novi dvajsetkronski bankovci so prišli 23. t. m. v promet.
Letovišče Rajkenburg ob Savi. Lepa, romantična lega trga Rajhenburga z okolico nudi vse predpogoje, da postane zdravo in prijetno letovišče. Trg ima zdravo podnebje, zdravo pitno vodo, v bližini senčnate izprehode in v okolici kar najlepše izlete. — Vsako nedeljo se pripelje posebno iz Zagreba mnogo izletnikov, ki se ne morejo načuditi krasnemu razgledu iz grada in lepi okolici. Vse to uvažajoč se je tukaj ustanovilo društvo za promet tujcev. Kot prvi korak
moremo zaznamovati zgradbo kopališča ob Savi. Društvo je tudi že preskrbelo precej stanovanj za tujce po zmernih cenah. V trgu imamo tudi restavracije, ki po zmernih cenah zadoščajo zahtevam gostov. Letoviščarji, ki želijo kakršnokoli informacijo, naj se blagovolijo obrniti na omenjeno društvo.
Milni prašek, ki se razpoči. V Solingu se je neka gospa vsled razpoka milnega praška na očeh močno poškodovala. Kakor se je pozneje izkazalo, je bil v tistem prašku peroksid. Takšni periini praški sicer močno učinkujejo, pa so tudi zelo nevarni in posebno močno ujedajo, da se perilo v kratkem raztrga. Pravzaprav bi taka periina sredstva sploh ne smela na trg. Radi pa opozarjamo, da se periini praški Jurija Schicht a. dr. v Ustju nad Labo pripravljajo iz popolnoma neškodljivih snovi. Zato moremo Schichtov periini izvleček „Frauenlob“ ravnotako Schichtov „belilni prašek" z mirno vestjo najbolje priporočati. Pri namakanju perila služi kar najbolje, ne da bi mu bilo v najmanjšo škodo. Popolna čistost in neškodljivost ste zajamčeni s 25.000 K.
West Allis, Wis., U. S. A. „Mirov“ prijatelj nam piše: Naj poročam zopet nekaj novic: Želja Slovencev v Milwaukee se je zadnjo nedeljo izpolnila. Kakor je bralcem že znano, pričela je tukajšnja naselbina lansko zimo zidati svojo cerkev, ki se je tudi srečno dozidala. Veliko je bilo truda, veliko skrbi, a vendar delo, posvečeno Mariji Pomočnici kristjanov, se je dovršilo. Bilo je krasno jutro, ko so slovenska društva sv. Janeza, sv. Jožefa, „Sloga“ in hrvatska „Nada“ med spremljevanjem godbe prikorakali na West Allis. Bil je res lep prizor in Anglež in Nemec sta občudovala naše ljudstvo. Ker je nadškof Messmer v Rimu, blagoslovil je cerkev generalni vikar monsignor Rainer. Slavnostni govor imel je župnik Kranjec iz So. Chicage, ki je opirajoč se na besede: „Danes je tej hiši zveličanje došlo", pokazal, kaj je Slovencu katoliška ^cerkev. Peto sv. mašo imel je ob asistenci č. g. Šušteršiča iz Jolieta in Haberstocka iz Milwaukee nadškofov tajnik Trandt. Navzoča sta bila tudi nemški in poljski župnik iz West Allis, gg. Burbach in Stukalski. Krasno je bilo pod vodstvom gosp. Heima tudi cerkveno petje; vrstila sta se mešani in novo ustanovljeni moški zbor. Slovesno cerkveno blagoslovljenje zedinilo je ves jugoslovenski narod v Milwaukee. Dal Bog, da bi ta sloga in edinost trajna ostala; potem bodo druge narodnosti tudi naš narod upoštevale in spoštovale. Ne pravi zastonj Koseski: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti." — Še slavnejša pa je bila 50 letnica monsignora Buha, h kateri smo se zbrali slovenski duhovniki, katerim je bilo mogoče iti od doma, iz cele Amerike. Navzoča sta bila mil. gg. škofa Trobec in Stariha, in razen slavljenca tudi monsignor Plut. Bilo nas je 32. Krasen je bil slavnostni govor škofa Trobca. Orisal nam je v zanimivih potezah monsignorovo delovanje. Pred 44 leti je prišel gospod v Ameriko in pričel delovati med Indijanci. Njegovo breme mu je odvzel pred 19 leti Slovenec-benediktinec, o. Roman Homar, ki je ju-bilarju pri nato sledečem banketu tudi v indijanskem jeziku napil. Omenim le še, da je bil jubilar ustanovnik sedaj tako razvitega katoliškega lista „Amerikanskega Slovenca". Redka je bila nam amerikanskim Slovencem zadnja slavnost, a upajmo, da ni bila zadnja, ker imamo še obilo častitih gospodov, ki se bližajo zadnjemu jubilaru, kojemu kličemo vsi: Na mnoga leta! — Kaj dela pač naša naselbina? Izvrstno napreduje. Naš slovenski in hrvatski narod se seli iz mesta, kupuje si zemljišča in si zida lastne domove. Kdor ima družino, ta se tako ne bo več vračal v stari kraj, zato gleda, da si tu postavi domovanje. Od Korošcev ste bili do sedaj tu samo družini Čikoj. Kot tretji pride Konrad Pečar, tudi star prijatelj „Mirov“, ki si bo zidal hišo za 15.000 kron. Tudi naš organist jo misli kmalu iz mesta popihati. Mesta rastejo tu kakor pri nas po dežju gobe. Pred šest leti bilo je samo par koč tu; nemško župnijo pričel je župnik Burbach z 12 družinami, sedaj jih ima nad 300; a mesto West Allis šteje že nad 8000 duš. V tovarnah dela nad 15.000 delavcev, ki pa večinoma še v Milwaukee bivajo in se s poulično železnico vozijo na delo. Mesto ima^ veliko prihodnost, kakor tudi naša slovenska občina. Že sedaj bi bil drugi duhovnik potreben. Jeseni mislimo pričeti s slovensko-angleško šolo. Na podlagi materinega jezika uči se tu po vseh katoliških župnih šolah, katere morajo sami vzdrževati, državni angleški jezik. Samo na Koroškem imajo visoke glave druge „pojme“ o metodi. Mogoče se jim bo pa tudi s časom pričelo „svitati“. Kake so ameri-kanske razmere, sicer bo pa marsikaterim bralcem opisal č. g. župnik Mlinar, ki je ravno na potovanju v domovino. Še Tomažu v Gospi Sveti moram nekaj povedati:	Tako krasnega petja,
kakor je bil v slovenski cerkvi v Jolietu povo-
dom zlate maše, na Slovenskem še v starem kraju ne bo nikoli slišal. — Prijateljem in znancem pa pozdrav!	J- S.
Za „Narodno šolo" v Št. Jakobu v Rožu so darovali:
Zavedna slov. žena v Rožu 5 K. Upravništvo „Slo-venea“ 60 + 10 + 10 = 80. Dobrotnica iz Št. Jakoba 100. Prunč Kancjan 1. Micika in Lizika Uranšek v Švabekn 3‘50. Zbirka ob^ženitovanju g. Štangla v Šmihelu 9. Iz nabiralnika pri Šercerju v Šmihelu 3’45. Dobrotnica iz Leš, Šentjakob v Rožu, 10. Mohorjani v Novem mestu 17’70. Neimenovan v Mokronogu na Kranjskem 5. Jurij Rozman, župnik v Podnartu, 3. V Brežicah zbrala rodoljubna gospa Ljuba Lipej 130'02. Matvijejevič v Gorici 10. Šelander Primož v Želučah 5. Žihpoljska Marijina družba 13-70, Neimenovan iz Žihpolj 2. Beljaško omizje v Trstu 10. Jaka Spicer in njegov prijatelj na Jesenicah 6 K. Skupaj 410 K 37 vin.
Najiskrenejša hvala vsem blagim darovalcem!
Matej Ra&un, župnik.
Za društveno stavbo na Brnel so darovali: Dobrodelno društvo „!>rava“ v Beljaku 50 K. Prof. dr. M. Potočnik iz Maribora 10. Matija Wutti p. d. Pajovec na Ločilu 5. Marija Koman v Trstu 2'80. „Beljaško omizje" v Trstu 20. Slovenski bogoslovci po č. g. Ivanu Ožgan 17 K.
Slovensko tamburaško društvo „I)obraču na Brnci.
Tržne cene v Celovcu
17. junija 1908 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litrov	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....								
Rž				20	83	21	33	12	42
Ječmen .... Ajda				19	23	20	20	10	10
Oves				16	83	17	—	5	90
Proso 	 Pšeno ....					25	40	16	
Turščica ....			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir) .			—	—	4	—	1	80
Seno, sladko . .			6	40	7	40	—	—
„ kislo . . .			4	80	6	20	—	—
Slama ....			4	40	5	60	—	—
Mleko, 1 liter .					22			24				
Smetana, 1	„ Maslo (troveie)			—	60	1	20	—	—
	. 1 kg		2	40	2	80	—	—
Surovo maslo (putar), 1			2	40	3	20	—	—
Slanina (Špeh), povoi	-, 1	n	1	90	2	—	—	—
„	„ surova, 1		„	1	60	1	70	—	—
Svinjska mast	. 1	v	1	70	1	80	—	—
Jajca, 1 par . .			—	12	—	13	—	—
Piščeta, 1 „	.	.			2	40	2	80	—	—
Kopuni, 1	.			—	—	—	—	—	—
30 cm drva, trda,	1 m		3	—	3	40	—	—
30 „	„ mehka, 1 „			2	50	2	80	—	—
	Počrez		I 100 kilogramov					
								
Živina			živevage		zaklana		1	■!
	od |	do	od	do	od	do	1	1
		v	k r	o n	a h		(L	Ph
Biki	 Voli, pitani . .								
„ za vožnjo Junci									
Krave ....	166	290	—	—	—	—	22	10
Telice									—
Svinje, pitane . . Praseta, plemena	—	—	—	—	—	—	284	118
liOterijske številke 20. junija 1908: Trst 48 41 76 56 36 Line 31 30 83 85 46
Mala gostilna
v slovenskem delu Koroške, ob državni cesti in žeteznici Je na ppo|,aJ
Več pove upravništvo „Mira“.
Tiskarna družbe sv. Mohorja
\? Celovcu,
katera je z najnovejšimi stroji in pismenkami oskrbljena, prevzema razna naročila tiskarske obrti, kakor: Uradne in pismene zavitke, spovedne listke, vizitnice, pisma za trgovce, račune, cenike in sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari ter bode izvrševala vse točno, vestno in po najnižjih cenah.
Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporoča za obila naročila
z odličnim spoštovanjem vdano
vodstvo tiskarne družbe sv. jYCohoria.

Sanatogen
Odfveè kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo.
Krepi telo. Jači živce.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo: C. Brady, Dunaj, L, Fleischmarkt 1.
Zdravega in krepkega licenca
kakor tudi hišnega hlapca (trgovskega slugo) z dežele sprejme takoj
Karol Gregorič,
trgovec s špecerijskim blagom v Celovcu, Schulhausgasse štev. 26.
Majerja,
treznega, poštenega, od 40 do 50 let, za 12 govedi in 12 prašičev, kateri bi znal tudi molsti, išče proti dobri plači Fran Tavčar, posestnik in trgovec v Selcih pri Škofji Loki. Vstop lahko takoj.
Za poletje se oddajo
v najem tri sobe in čumnata
pri g. Matiji Prosekarju v Kotmarivasi.
Carl de Roja, Beljak
Podružnica v Celovcu.
Trgovina
s steklom, porcelanom, kamenino, ku-j hinjsko opravo, svetiljkami, cunjami in surovinami.
Zastopnik tovarne za kalcium-karbid v Šibeniku. |
Brzojavni naslov: Koja, Beljak.
Telefon: Beljak 32. — Celovec 128.
Mizarskega učenca
iz boljše hiše sprejme takoj
Peter Kanci jan,
mizarski mojster
v Celovcu, St. Veiterstrasse, štev. 8.
Mlin.
s petimi kameni pri zmeraj enako močni vodi v Mlinarah se takoj odda. Več pove J. Miki, Dričavas pri Bekštanju.
Izvrstna pristna
goriška vina
razprodaja po najnižjih cenah krčmar in vinski trgovec
PETER BIRSA, Borica, Rabatišče 5.
--Priporoča se zlasti častiti duhovščini. -
Kupujte narodni kolek!
PETER MERLIN v Celovcu P
. Kosarnske^ ulice ppj	Frohlichove ulice p
U	priporoča kot sloveča od leta 1832 obstoječa
trgovina s špecerijskim, kolonialnim in materi- F alnim blagom in deželnimi pridelki	,3
vd svojo bogato sortirano zalogo z izvrstno kakovostjo in z najtoč- h, nejšo postrežbo. — Prečastitim župnijskim uradom priporoča p« u-j patentirano olje za večno luč, posebno fino kadilo, irgncosko Ua patentirano stenj itd.
Mostove tvarine
z natančnim navodilom, kako se uporabljajo za napravljanje neškodljivega, dobrega in krepkega mošta za malo južino, razpošilja po poštnem povzetju Franc Hubmami, Celovec, Heinzgasse 8. Cena za 1 polovnjak 10 K.
Nobenega mrčesa ..m:««Fichtenin.
- ■	• '	n   se rabi
Lepo arondirano posestvo z dobro idoco gostilno na Slovenskem Koroškem,
blizu železniške postaje, ob križišču vec cest, dober kraj za trgovino, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in gozdom, se proda zaradi preselitve za 18.000 K.
Več pove g. dr. Ferd. Miiller, odvetnik v Celovcu.
o- ■ I« ■ umori hitro in gotovo stenice, rlOallP.mn ščurke, miši, mravlje, nra-
mmuiun šičke itd., ugonablja psom bolhe, uničuje gosenice, listne in krvne uši, bolhače itd. v sadonosnikih in vrtih.
Najboljše branilo za domače živali proti komarjem, muham in obadom.
Popolen uspeh!	Zajamčeno brez strupa!
Zaloge v Celovcu : Pri Antonu K o b e r, drogerijavpri„B,dečem križu“; Alojziju Schaffer, drogerija pri „Črnem psu“; Francu Murko, Amandu Prosen, Bozini Valesi. Zaloge v Beljaku: Pri Janezu Bachlechner;Francn Mar-tinek, Francu Michol, A. Morocutti, M.Pippan, Preslauer & Brugger, V. Pufitsch, P. Weiss. Zalogi v Trgu: Pri M. Gasperčičn, Jožefu Klaus. Zaloga v Št. Vidu ob Glini pri Janezu Knaus.
Edino pristen je le
Thierry-jev balsam
z zeleno- var- r>pr{nVnÌP3l Najmanjša pošiljatev 12/2 ali 6^ stveno znamko ■ CrllUYIIILtw.» ^ patentirana družinska steklenica za potovanje K 5*—. Zavoj brezplačen.
ritI" *	j• « j• • i	"i
M UtVl 1 I IVI V VVUUHVII IkJlM/ llllifiilVi
Najmanjša pošiljatev 2 lončka K 3-60. — Zavoj brezplačen.
Obe domaci sredstvi sta povsod znani kot najboljši zoper tiščanje v želodcu, gorečico, krče, kašelj, zaslizenje, vnetja, ranitve, rane itd. Naročila ali denarne pošiljatve se naj naslavljajo na:
Lekarnar A, Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Zaloge skoro v vseh lekarnah.
Najvecja trgovina te stroke:
Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom najnovejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski.
Anton Kenko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg.
e^oanoeaBOgaac^ooHaosaomoas»
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska tovarna orožja
Peter Wernig,
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
•BHOHOMOBSOAOMOraiOBBOHI*
Tovarna za kmotijske stroje.
r' i
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlsrgasse štev. 19. r ~	]
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki 'ìgàS~' vodovodi,	ki
\.	sami vodo gonijo iz globoko ležečih stu-
dencev na zemljišča, katerim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
"r7!7' Cenike pošilja zastonj.
Vinske in sadne stiskalnice
z dvojnim stiskalom „Herkules“ za ročno obrat.
Hidravlične stiskalnice
za velik pritisek in velike učinke.
Mlini za sadje In grozdje. Obiralnikl.
Povsem urejene moštarne, stalne in za prevažanje. Stiskalnice za pridelovanje sadnih in jagodnih sokov. Sušilnice za sadje in zelenjad, sadne Inpilnike in rezalnike. Samodelnjoee patentovane prenosne in vozne brizgalnice za vinograde, sadje, drevje, hmelj, grenknljico „Sy-
phonia“. Pluge za vinograde. Vse te stroje izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v najnovejši sestavi
Pii. Hayfalirth «&. Co.
tovarne poljedelskih strojev, železolivarne in parne kovarne
Dunaj, II/l, Taborstrasse št. Tl.
Odlikovani z nad 600 zlatimi, srebrnimi kolajnami itd.
Obširni ilustrirani ceniki zastonj in franka. — Zastopniki in prekupči se iščejo.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
od dne vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27. -pg
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Vinknluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
|IV*’ Eskompt In inkaso menic. — Borzna naročila. “^Pll
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu,
Lastnik m izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna drnžbe sv. Mohorja v Celovcu.