278. številka. Ljubljana, v torek 2. decembra. XVII. leto, 1884. Inhaja vaak dan iveier, iziinSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za iv strij sko-ogerske dežele M vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa ietrt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina »asa. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in npravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. M po 0 položaji v Makedoniji. Odkar se je v Berolinu zaključila mirovua pogodba, ki zahteva za Makedonijo podobno upravo, kakeršno ima otok Kreti«, Grki neprestano obreku-jejo in črnijo bolgarski narod pri turških obla Poslednjim je pa to ravno prav, da imajo ka| povoda preganjati najboljše bolgarske rodoljube v tem kraji. Turčija niti ne misli uvesti onih reform v teh krajih, katere je sklenil kongres v Berolinu, ki je pustil to deželo Še pod neposredno turško vlado. Bolgarski narod v teh krajih ima mnogo sovražnikov, pa najglavnejši je grško prebivalstvo, posebno duhovništvo in inteligenca, ki vidi v bolgarskem elementu največjo zaviro uresničenju svojih velikogrških teženj. Grško duhovništvo kaže neizmerno sovraštvo proti Bolgarom, bolgarskej cerkvi in duhovščini, podvrženej bolgarskemu eksarhu. Z raznimi zvijtčami skušajo odtrgati jf dno župo za drugo od bolgarske cerkve s pomočjo Carigradskega patrijarha. Nasprotje mej Bolgari in Grki kaže se v VBeh zadevah, ki se tičejo šole iu cerkve, zlasti v mešanih okrajih, l«jer Se nesta obe cerkvi natančno ločeni. Vedno črnijo bolgarsko prebivalstvo pri turških oblastvlh, da se pripravlja k ustaji, da popolnem otrese turSki jarem. Turška oblastva rada verjamo takim obrekovanjem. Saj že Turki itak mislijo, da je vsa Makedonija preprežena z revolucijskimi komiteti, in že samo čakajo, da pride kuka tožba, da morejo zapreti kakega premožnejšega ali izobraženega Bolgara, ga ukovati v železje, obsoditi v večletno ječo ali pa prognati v Mulo Azijo. Na ta način so že pogubili najboljše makedonske rodoljube. Poslednji čas pa še na drugi način davijo Turki bolgarsko prebivalstvo. Kakor razbojniki napadejo bolgarske hiše in jih ropajo. Ako se jim Bolgar po Btavi v bran, ga ubijejo, ali mu pa s Bilo odvedo ženo in otroke. Turška oblastva za vse to dobro vedo, pa Be nič ne zmemjo, čemu tudi, saj trpi le bolgarska raja. Roparstva, poboji, požiganja bolgar-Bkih sel, podiranja bolgarskih šol in preganjanja bolgarskih učiteljev se poslednja 4 leta neprestano ponavljajo. Evropski konzuli za vse to dobro vedo, pa se nič ne zmenijo. Kaj je mari hladnokrvnim diplomatom, če se iztrebi ves bolgarski narod, vsaj ne bode nikdar zopet mogel s svojim gibanjem sprožiti jim tolikanj nepovoljnega vstočnega vprašanja. Da se evropske države po 15. odstavku Berolinske pogodbe se zavezale gledati, da 8e v teh krajih uvedo reforme, to pozabljajo. Čemu bi pa tudi nadlegovale ^Hiir, f-kgfTaj njih dobrega prijatelja Turka, vsaj ne gre za kakega žida, ampak samo za Slovana trpina. Novejša poročila iz Makedonije, katere prijavljajo bolgarski, pa tudi nekateri evropski listi, ne pripovedujejo več o posamičnih umorih in ropih, ampak o strahotah in zverstvih v velikih razmerah. Mohamedanski roparji oropajo in požgo cele bolgarske vasi, moške, ženske in otroke pa odpeljejo Beboj in jih ubijejo kje v gorah, ako jih ne odkupijo njih sorodniki za visoke vsote. Bolgarska raja se še ni nikdar tako preganjala in to v takej politične) tišini, kakor se sedaj v Makedoniji. Grozodejstva turčkih roparjev sedaj nikdo ne ovira in ne kaznuje. Nedavno je bil v Debru ubit arhimandrit Feofii, m morilcem se ni nič zgodilo, četudi so dobro znani. Posebno je položaj v severo-za padnih k m jih Makedonije jako obupen, nad 400 I j url i j je v kratkem bilo od turških ropnrjev pobitih in razmesarjenih. Koliko so jih pa po ue-dolžnem zaprla in prognala turška oblastva, ni znano. Evropski državniki ae pa zato ne zmenijo, ainpak bavijo se z zadevami Zahodne Afrike, Črnega morja, Madagaskara, Tonkinga in Kitaja. Od njih tedaj ni pričakovati nobene pomoči. Angleški premier bi morda storil v tej zadevi kak korak, a ima polne roke dela doma, volilna reforma, Irska, Egi-pet mu Dftpravljftjo dovolj skrbi in mu ne ostaja časa, da bi obrnil svoje oči tudi v Makedonijo. Pomoč je mogoča samo od jedne strani, od koder se nadejamo, da tudi pride — od Rusije. Politični razgled. V Ljubljani 2. decembra. Uradni listi na Dunaj! in v Pešti so v nedeljo objavili sanknjonirane .sklepe «I<»loft.*clJ o proračunu i:a 1885. leto, dokladnem kreditu za 1884 leto in končnem sklepu raČUDOV za leto 1882. V prihodnjem zasedanji državnega zbora pridejo ni. vrsto skoraj gotovo nekatere spremembe volilnega reda. Dunajska predmestja se bodo uvrstila v skupino mest. Do sedaj so volila s kmetakimi občinami. Češki listi zahtevajo, da se tudi več krajev na Češkem, ki Be po številu prebivalstva in velikosti davkov smejo prištevati mestom, uštejejo v skupino mest. Ta poslednja zahteva pa že ne ugaja nemškim liberalcem, ker bi utegnila povekšati nekoliko število čeških državnih poslancev. Tako piše „N. fr. Pr.a, da bi se moralo premenili število poslancev volilnih skupin, ko bi He ti kraji uvrstili mej mesta. To bi pa bila že sprememba ustave, za kar je pa treba dvetretjinske večine v zboru. Tega pa nemški liberalci ne bodo drugače dovolili, kakor Če je jasno dokazan mestni značaj dotičnih krajev. Ta značaj pa ni zavisen od Števila prebivalstva ali pa množine davkov. I/, tega smemo sklepati, da liberalci ne bodo podpirali te spremembe volilnega reda. Ker ni natančno določena definicija mestnega značaja, bodo se povsod izgovarjali, ta kraj nema mestnega značaja, pa ga ne bodo hoteli uvrstiti mej mesta. Razen omenjenih sprememb volilnega reda utegne priti pred zbor še nova razdelitev volilnih okrajev na Moravskem, pri katerej se bode bolj oziralo na narodnostne meje. Dr. Rieger je v nedeljo imel v češkem klubu obširen govor o političnih odnošajih ogerskih in razmerah mej ee*knii in 'nadjarakini narodom. Govoril je jako prijazno za Madjare. V začetku je omenja), da so nekaj časa Madjari res nezaupljivo gledali na Čehe, kajti hali so se, da b ti utegnili majati njih državopravni položaj. L vica je tudi skušala v državnem zboru Č he k temu zapeljati. Čehi pa OHO hoteli za levičarje nositi kostanja iz žarja-vice. Na dalje je govo nik zavraful Mimuičenja, da so Cehi panslavi: ti. Rekel je, da Čehi nemajo nika-keršnega jrovoda metati se v mor ki je navstal mej Hrvati in Madjari. R-ivno tako ni nobenega uzroka, da bi se č. hi potegovali za Slovake, ki so se celo literarno odločili od njih. Konci govora je tudi orne njal, da so Čehi tudi prijatelji avstro-nemške zveze. Mi smo radovedni, kake koristi bodo imeli Čehi od tega laskanja Madjarom, katerim na ljubo so se odrekli celo simpatij do bratskih slovanskih rodov. Če mislijo, da jim bode to pomogle doseči pravice češke krone, se jako motijo. Madjari preveč sovražijo vse slovanske rodove, da bi se kje in kdaj potegnili za Čehe. Najbrž bodu to bratenje z vragi slovan^tva škodovalo le Č< bom samim in slov? nskej stvari. V nedeijo je bii občni zbor podporne blagajnice ino?-,! vtiK-li gasilnih društev, katerej pripada 244 društev s 13.039 možmi. Zastopanih je bilo pri obrnem zboru 180 društev, mej njimi 50 čeških. Predsedoval je deželni odbornik Belrupt, župan Engel jih je pozdravil v menu mesta. Nemci neso mo«li, da ne bi pokazali sovraštva do Čehov. Stavili so predlog, da se uloži peticijo na deželni zbor za razdelitev blagajnice v nem&ko in češko. Pri volitvi odbora voljeni so samo Nemci. LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofu L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. I. (Daljo.) — Kaj si imel dtnts? vprašala sem ga: — zakaj mi nesi hotel povedati? — Neumnosti! mala neprijetnost, odgovoril je. *- Pa vender ti sedaj lahko povem. Dvu mužika so poslali v mesto. Pa jaz nesem pustila, da bil do konca dopovedal. — Zakaj mi pa nesi povedal, ko sem te vprašala pri večerji. — Povedal bi ti bil kaj neumnega, kajti bil sem jezen. — Baš tedaj bi bila rada slišala. — Zakaj. — Mati misliš, da ti nikdar v ničem ne morem pomagati ? — Kako mislim? rekel je in vrgel proč pero. Jaz mislim, da brez tebe živeti ne morem. V vsem mi ti ne le pomagaš, temuč tudi vse delaš. Sedaj jo pa nesi zadela ! z«smejal se je. - Saj živim samo zate. Zdi se mi, da je vse samo zato tako dobro, ker si ti tukaj, dr tebe treba . . . — Da, to vem, jaz milo dete, katero je treba tolažiti, rekla sem s takim glasom, da je tako začudeno pogledal, kakor bi me videl prvokrat. — Pa jaz nečem pokoja, dovolj, da ga imaš ti, prav dovolj, pristavila sem. — No, le poslušaj, kaj je bilo, začel je pripovedovati hitro, pretrpavši mi besedo, kakor bi so bal pustiti meni do konca dopovedati: — kako bi ti to razsodila? — Sedaj nefem poslušati, rekla sem. Če tudi bi ga bila rada poslušala, pa priietno se mi je zdelo rušiti njegovo mirnost. — Jaz nečem le igrati življenja, a hočem živeti tako, kakor ti. Na ujegovem obrazu, na katerem se je vse tako bistro in živo izm zevalo, videla se je bolest in posiljena, pazljivost. — Živeti hočem jednako s teboj, s teboj . . . Pa jaz nesem mogla končati stavka, taka žalost, globoka žalost se je brala na njegovem obrazu. Molčal je nekaj časa. V čem pa ne živiš jednako z menoj ? rekel je, — v tem morda, da se jaz voz^m, a ne ti z Upravnikom in pijanimi mužiki . . . — Ne samo v tem, rekla sem. — Ridi Boga te prosim, poslušaj me, draga moja, nadaljeval je, — jaz vem^ da raiburjeuje na-pravlja le bridkosti, skus 1 sem to v življenji. Ljubim te in tedaj se prizadevam, oteti te vsaeega nemira. Moje življenje obstoji v ljubezni do tebe, ne oviraj me tedaj živeti. — Ti moraš vselej imeti prav! rekla sem, ne da bi ga bila pogledala. Jeziio me je, da je zopet v njegove; duSi vse jasno in pokojno, ko je v meni bila jeza in čuvstvo, podobno kesanju. — Marička ! Kuj ti je? rekel je. — Govor ni o tem, imam li jaz prav ali ti. a popolnem o drugem: kaj imaš ti proti meni? Ne goveri tuko hitro, pomisli malo, potem pa povej, kij tničliš. Ti si-nje- ne prestopi nikdar po zakonih določenih mej in mi se ponašamo, da smo vsikdar bili in ostanemo lojalni Zatorej do današnjega dne nesmo mogli razumeti, zakaj se je gojilo toliko nasprotstvo proti našej Čitalnici, da jo bilo celo diurnistom prepove-dauo hoditi v čitalnico. Čemu kaliti nedolžno veselje in pri iiss, v tako oddaljenem kraji, potrebno zabavo, kakeršno nam ponuja b»š čitalnica s svojimi v -eiieami, z obilico časnikov in občevanjem dru tabiiikov ? Omenjena gospoda sodnika se premestita okolu 10. decembra. Odhajajočemu kličemo: Z Bogom! Na svidenje! Novo došlemu pa kličemo: Dooro doseli Na zdravje! Iz Loža 30. novembra- [Izv. dop.] (V Loži ni več anarhistov.) Kakor se v današnjem času več ali manj o auaihistih govori in piše, tako se je tudi v našem kraji taka govorica raznesla. — Ker so na Dunaji dva anarhista obesili, v Ljubijaui nekatere zaprli, si misli zvita tukajšnja glava, zakaj b« jaz nekaj anarhistov mej poštene potomce starodavnih Jahodov ne postavil, morebiti, da mi ta izvrstna iznajdbi kaj dobička vrže, če ne v deuarj.b, pa saj na svo|i čusti kaj pridobim. — 0.1 samega veselja pa te iznajdbe ui mogel za-He prihraniti, ampak jo pri prvi priložnosti v družbi raztrobi, ter i reče: ti trije so bdi prvi za anarhiste zaznamovaui, potem sta pa še dva zraven prišla, torej pet anarhistov v Loii, trije z imenom, dva neimenovanu. Ker se pa nihče s pridevkom ani.rhista ne baba, tako je jeden imenovanih pri sodniji hotel zvedeti s ktkšuo prav co ga omenjeni krivi poročevalec anarhistom prišteva, in ua ta uačic ga je pri kazenski obravnavi 27. dne novembra 1884 dotični gospod sodnik natanko poučil, da imenovani ui aunr-hist. — Vsaka šola da nekaj stane, in ker se dobri sveti ne morejo zastonj dajati, tako se j ti tuli takrat /godilo. O breko Valeč je bi zaradi r»zž Jjena časti na 15 gld. globe za uboge obsojen in mora stroške kazenske obravnave trpeti. In tako smo v Loži in sploh v Ložki dolini auarhistov prosti, in želimo, da bi bili tudi krivih poročevalcev, katenb poro • hi se večkrat v škodo i nedolžno obrckovanih in na korist ali čast takih poročevalcev v poštev jemljejo. Ako bom kakšen sled o neimenovanih anarhistih dobil, bom precej naznanil, za zdaj mislim, da še po glavi obrekovalca rojita, ali p i skrila v njegovem zaznamniku ttčita. I..... Iz mestnega zbora Ljubljanskega. (Dalje.) O tem so se pa nazori v dež. zboru kranjskem spremenili. V XII. seji dne 16. okt. t. I. Vsprejela se je namreč postava, katera — ako zadobi Najvišje potrjenje — odvzame mestu Ljubljanskemu od 1. janu-varja 1885 m dalje ono v post;* vab od 19. decembra 1874 in 26. oktobra 1875 zajamčeno mu, že preje omenjeno, izjemno stanje. Po takem imela bi mestna občina Ljubljanska ne glede ua to. da ima urejeno ljudsko šolstvo bre/. pripomoči dežele, plačevati isto tako v normnlno?olsko zaklado, kakor male občine po deželi, za katere mora vsako leto deželna zaklada pokrivati izdatne šolske nedostatke. Ta postiva pa se v deželnem zboru vojvodine kranjske ni vsprejela vsled tega, ker so se morebiti pravne razmere od tedaj, od kar je izšla drž. šolska postava od 14. maja 1. 1869. potom državnega postavodajalstva izpreme-nile. Nasprotno: te razmere ostale po iste. Razlogi, ki so deželni zbor naveli k temu, da jo v tret'em branji vsprejel omenjeni postavni načrt so čisto drugi in sicr taki, da se je čudom čuditi, kako so se v tako važoej in za prebivalstvo Ljub-ljankega mesta tako delikatnej zadevi navajati mogli. Iz poro- 'hi finančnega odseka kranjskega deželnega zbora cd 14. oktobra t. 1. razvidno je namreč, da se je ta postavni načrt priporočal deželnemu zboru v sprejetje zato, nker troski ljudskega šolstva tako rapidno naraščajo, da j h ubogi davkop'ačevalee na deželi saoro Veo ne premore" in zato, da bi vsled tega tudi južna železuica, katerej s« predpisuje davek v Ljubljani, plačevala na njo pripadajoči delež nor-malnošolskL'j zakladi. Ostammo pri prvem razlogu. Poročilo samo, še bolje pa debata, ki se je v postavnem načriu vršila v zbornici, poučuje nas, v oem glavno vidi finančni odsek deželnega zbora kranjskega rapidno naraščanje troškov ali prav za prav potrebščiu za ljudsko šolstvo. Poudarja se namreč n-j le v poročilu, temveč zopeluo tudi v zagovorih poročevalčevih v glavne) in speciuloej debati, da bode potreba skrbeti 2a to, da se učiteljskemu osobju povišajo plače. In ker troškov, ki bodo s tem združeni, ubogi davkoplačevalec ua deželi skoro več ne bode /mogel, zato mu ima pomagati davkoplačevalec Ljubljanski; zato ima on, ki je z davki brez tega isto tako, ako ne še bolj obložen, ko oui na kmetih; on, ki ima sicer res večji zaslužek, a vsled dražjega mestnega življenja iu pomnožen h potreb tudi več troškov — pr pomoči, da se zboljža stanje učiteljev na njemu čisto tujih ljudskih šolah. To je prav čuduo načelo; uaeelo, ki bi se v navadnem življenji dalo dražiti 8 stavkom: česar sam ne zmorem, k temu mi mora pomagati moj sosed. Kdo si bode upal tajiti, d1* to ne diši po komunizmu in da je naravnost v protislovji ne le s § 66. drž. šolsk. postave od 14. maja 1869, temveč z vsem modernim postavodajalstvom, katero si prizadeva čuvati imetek državljanov m potegniti, kar se da, btrogo določene meje mej mojim iu tvojim? Prizuati se sicer mora, da so plače učiteljev na kmetih doslej res še, z ozirom na vedno rastočo draginjo, uepiimerno in nedostatno uravnine in da je potrebno, da deželno postavod.Mstvo o tem oznu ' stoii primerne prenaredbe. Storiti ima pa to ua svoje, oziroma ua stroške dotičnih občin, isto tako, kakor je mestni zastop Ljubljanski, uvtževaje gori navedene razloge, povišal že pred I-1 >m plače učitelje in ! na mestnih ljudskih Šolah. S tem je pač dokazal, j da potrebe v tej zadevi pozna in da mu je resno j do tegu, v svojem delokrogu jih odpravljati; ne more se pa od njega nikakor zahtevati, da bi skrbel tudi za potrebe, ki so v tem oziru nastale deželi in drugim občinam. In drugi razlog? Neopravičen je isto tako, kakor prvi, kajti vsled njega bi imeli zato, ker je južna železnica obvezana plačevati priklade za uormalnošolsko zaklado, plačevati jo tudi vsi ostali davkoplačevalci Ljubljanski, kar znači toliko, ko da bi se imeli v mestu, v katerem se nahaja jeden kažnjiv človek, zato ker se mej njimi nahaja, kaznovati tudi vsi ostali. Prisiljenost take argumentacije jasna je na prvi pogled. KoneČno ae je v deželnej zbornici — vender le bolje Bkrito — navajal tudi tretji razlog za ome- llrvar*lii sabor se snide 28. t. m. Dovolil bode budgetni provizorij iu volil reguikolarno depu-tacno, potem se bode pa zopet razšel. — Odbor za vseučiliščui ples je objavil po listih, da letos ne bode tega plesu. V odboru se nikakor neso mog.i sporazumeti zaradi ra/.uiti stvarij. Tako ao nekateri hoteli, da se banica is voli za „lady patronesse", drugi pa v to nikakor neso hoteli privoliti. Sptcijalui odsek za pretresovanje reforme ogersUe gospodske zbornice je končni svoje delo. Največje u.-sprotje mej vlado in ujega člaui se je kazalo pri odstavku, ki določuje, du se bode pri imenovan i dosmrtnih članov zbornice posebno oziralo na one, ki so sedaj bili člani zbornice io se pridno udeleževali njeuega delovanja. Opo/deija je očitala vladi, da s tem hoče samo ujilivnti ua one člnn^ gospodske zbornice, da bi raji privolili v zbor-ničLO reformo, češ saj itak ostatiemo zborničn člani, Če ne dedni pa vsaj dosmrtni. Pa tudi privrženci vlad'k neso bili za to doiočbo posebno navdu4eni. Le eDetgtČneaiu lagovarjanju ministarskoga pred BednikB >e je posrečilo, da je ta odstavek bil vsprejet z jt dnini glasom večine. \ uaitfc države. V italijansltcj zbornici se je z;:Čelo posvetovanje o železuičnej konvenciji, ki bo precej časa trajala. Lati ae sedaj te ne bavljo s to zadevo, temveč le pretresujejo budget. Oposićijbki časopisi računajo, da bod>; Italija imela prholnje leto 34 milijonov primaujkijaia, ne jia 10 milijonov preostanku, kakor je trdil finančni m m.i ter. Tudi ko bi Italija za prihodnje leto imela res kaj priuvmj-kljtija, bi to še ne kazalo na slabo finančno gospodarstvo beda o )6 vlale. Po Novem letu bode namreč odpravljeu mlinski davek, ki je dolgo tri italijansko prebivalstvo, zlasti ubožuejše. Di se bodo vsled t|jKa pou žali državni dohoiki, je nai'dviio. Pa že to je veselo loameoje, da Italija more sedaj odjiraviti ta dav« k, ko d:uge države le davke povišuiejo in nove razpmu jejo. Fraiico«k» zbornica je v soboto sklenila B 293 proti 237 glasom, da se takoj odpravijo dosmrtni Benatorji. Misli se pa, da mi oode zboru ca še premislila, in ta svoj sklep preklicala« S tem bi Banu zavlekla nov vodliii red za senat, kajti misliti ni, da bi senat v tO privolil. S I 'r<»u(smi*». 4 Ua j % .-.«•&;;» bojišča nemarnu prKakovati kmalu noben h odločinih bojev. „National" ve povedati, da se poprej ue bodo nadaljevala diplomatičua pogajanja mej Francko in Ki-tajem, dokler se ne odjiošljejo najnovejši podkrep-ljeuju v Tonking in Kitaj. Vojne operacije se pa tatno 6e le, ko ta podkrepljenja pridejo na svoja mesta. To pa more trajati še nekaj tednov. Angleški listi bo raztrosili vest, da kitajskemu vojnemu brodovju zapovedu.o več nemških čustnikov. Nemški časniki jm to zunikavajo in pravijo, da se s takimi iažnji-Mini poročili hočejo samo razdirati dobri oduošaji mej Neimiio in Francosko. Dopisi. Iz Vlciib:valstvu jedino um ji v-mu jeziku. V tem oziru obžalujemo odkritosrčno iu iskreno njegov odhod, to tem bolj, ker si je po svojej uljudnosti pri debil naše spoštovanje. Od njtgovega uasleduika g. Trenca se nadejamo, da bode kar se tiče slovenskega uradovanja, posnemal g. Žužeka vzgled, da ne bode protivnik naših narodnih zivodov, ker k temu ni najmanjšega povoda. NtiŠi narodni zavodi, oziroma naša čitalnica zadovoljna z menoj, in tudi najbrž imaš jrrav, j>a povej mi saj, kaj sem zakrivil. Pa kako sem mu mogla povedati, kaj je bilo v mojem srci. To, da me je on tako hitro razumel, da sem bila najedeukrat zopet otrok pred njim, da nesem ničesar mogla storiti, kar bi on ue bil uganil in že naprej ne videl, me je Še bolj vznemirilo. — Nič nemam proti tebi, rekla, sem. — Samo dolg čas mi je iu rada bi, da bi mi ne bilo. Pa ti govoriš, da tako mora biti iu zopet imaš prav ! Rekla sem to iu pogledala ga. Dosegla sem, kar sem želela, mirnost je izginila, strah iu bolest sta se brali na njegovem obrazu. — Marinka, rekel je s tihim iu nemirnim glasom. — To neso šale, kar midva delava sedaj. Sedaj se rešuje najina osoda. Prosim te, ne utikaj se vmes in poslušaj me do konca. Zakaj me hočea mučiti ! Pa jaz sem mu vender pretrgala besedo. — Jaz že vem, da bodeš ti imel prav. Ne govori več, ti imaš prav, rekla sem hladno, kakor bi ne govorila jaz, ampak nek hudobni duh v meni. — Ko bi ti vedela, kaj delaš! rekel je s tresočim glasom. Zaplakala sem in ložje mi je bilo. On je sedel zraven mene in molčal. Smilil se mi je, in sramovala sem se in jezila na samo sebe, da sem to storila. Gledala ga nesem, zdelo se mi je, da me on mora srdito ali pa začudeno gledati ta trenutek. Pogledala sem ga, krotki, rahločutui pogled, ravno kakor bi me bil prosil odpuščanja, bil je v me uprt. Prijela sem ga za roko in rekla. — Odpusti mi! Jaz sama ne vem, kaj sem govorila. — Da; pa jaz vem, kaj si govorila, in da si prav imela. — Kaj V vprašala sem ga. — Da je nama treba preseliti se v Peterburg, rekel je. — Da tu nemava nič početi. — Kakor hočeš, rekla sem. Objel me je iu poljubil. Ta večer sem mu jako dolgo igrala, on je pa hodil gori iu doli in tiho sam seboj govoril. Imel je navado tiho govoriti sam seboj in saj sem ga po gostem popraševala, kaj da govori, in on je, po-mislivši, povedal mi ravno to, kar je govoril: naj- večkrat kake kitice, včasih pa kaka neumnost, po katerej sem izvedela, kake volje je? — Kaj govoriš danes? vprašal« sem ga. Obstal je, pomislil, zasmehljal se in odgovoril dve vrstici Lermontova: ... A on ln-/.munij prosit burji, Kak budto v bmjah jest pokoj! „Ne, on je več kakor človek; on vso ve! pomislila sem; kako bi ga ne ljubila!" — Ustala sem, prijela ga za roko in začela hoditi v isti stop ž njim gori in doli. — Kaj V vprašal je on in zasmejal se, gledajoč me. — Kaj, rekla som jaz tiho! in nekaka posebna dobra volja se je polastila naju obeh, oči so se smejala, in delala sva vedno večje korake in vedno bolj sva stopala na prste. In s takimi koraki odpravila sva se v veliko nevoljo Gregorja in začudenje mame, katera je razkladala patiance v salonu skozi vse sobe v obednico, tam se ustavila pogledala drug druzega iu zahohotala se. Čez štirinajst dni j, še pred prazniki, bila sva V Petrogradu. (Dalje prih,) njeni postavni načrt, namreč ta, da take izjeme ni v nobene«, druuej kronovini tostranske drživue polovice. Dejal sem: bolje skrito n to ne br>« uzroka, kajti ta razlog je popoluem mčev. V mnogih dnžeiab pokrivajo se namreč dos'ej se vodno potrebščine z* ljudsko šolstvo pd šolskih okrajih in sicer t tko, da potem v su,.slu §. 66 postave od 14. maja 1869 nedostatke pokriva notmalnošolska zaklada; v dragih in ta v manjšini kronovin pa se vrši stvar tako, kakor *e |e doslej na Kraujskem. Nikjer pa m-k m a j o posebnih p r i k I a d za n o r m a I n o š o I sko zaklado, ampak povsod le za deželno zaklado Titu,um je tam tedaj ves drag in vsa Uravnava v popolnem sogla.sji s § 66 drž. šolske po.stuve od 14. maja 1869; kar pa pri nas ui. R.zvidno j' to posebno iz dopisa soluograškega de/t-lnega odoura, na kateri se je osobito skliceval v generalnej debati v deželnem .boru finančnega odseka poročtivslec Ak.) je deželni '.bor s tem, da je vsprejel postavo od 19. decembra 1874, popustil sam pravico zahtevali od ju*.ne žele/.nice, da mu plač« del deželnih priklati ; ne gre nikako popravljati to svojo tedi.no napako na stroške pri tem či>to nedolžnih davkoplačevalcev \ gospica Zvonarjev v. Igrali je tako premiSlieno in vrlo, da jo v t»-j ulogi z veseljem stavimo v jedno vrjto z gospico N'grinovo, bili pa je tudi, zlasti v peči, tako uroka, da se ni moglo pojmiti, zakaj da M je Valentin brani. Gfosp. Kocelj je Matijo izvrstno predstavljal, saj spada It uloga ■»*] njegove najboljše. O-r h igraiei: gesp ee P e t r i n s k a , V e r-baučeva, L vos lava, gg. Danilo, Petrič, Novak so po moči sodeloval«, vender b' vsacemu trt balo povedati ka| na uho, kur pa bodemo stor i pri drUgej pniki. Z. danes samo še to, da naj g. Notranjski uloge Z-deškega žujmika več ue igra, kajti k temu trt-ba |»remišljene igre, sicer je ifekt nemogoč. Na pfir me.-dih p • som tudi opazili, da se je preveč črta'n in 'l-i s§ vsled tey,i izostale epizode in podrobnosti, al ujcer p©30 neobhodno potrebne, ki pa v-t-kako pospešujejo efekt, — (Osobne vesti.) Dtfvkarski pri-tav An-tou G run d ne r imevovau je davkarskim preglednikom, zaei-sni pristav Adolf Ruda in praktikanta Auton Vavpotič In I*au F i ti k imenovani so stal ounr Ignacij Kline začasnim davk. pristavom. — — (Pojasn:lo.) Po nataučnej Informaciji Ljubljanskih. Vsaj vender južna železnici* pla-me ; posedeli smo zgodovino remunerucij p> 12 in več vse deželne doklade, katero se vsako leto pred pisujejo. Da si je deželni zbor kraujski vs ga tega bil dobro v svesti, o tem nam priča zakonsk. načrt, ki ga je v zasedanji 1. 1882 položd na zbornično m zo poslanec baron Apfaltrern in katerega je deželni zbor tudi vsprejel. Vsled tistega načita imelo s? je južua železnica pač pritegnili k vplacanju prilćlad %a normalnoAolsko zaklado; ne pa z no vred tudi davkoplačevalci Ljuhljatisk ; — dokaz, da se je takrat dobro vedelo, da bi to bilo v skrijnej meri neopravičeno. Zato je tem bolj obžalovati, da. :e sedanja večina, katero je— kakor je to omenil t/ge-nerhlnej debati poslanec g. GrassHIi — mestno pre-bivelstvo Ljubljansko po luni izvršenih volitvah tako veselo in navdušeno pozdravljalo, popustila ne 1« vse ozire do dežela« ga glavnega mesta, temveč pu- i gipkarfj stila v ncniar tudi čut pravičnost. §. 64 drž. šolske postave od 14. maja 1869 prepušča sicer deželnemu postavodajalstvu, da u>ta-novi nalašč deželske ali okrajne zaklade, s katerimi ue imajo pokrivati troški -a one javne ljudske šole, katere nimajo in ne dobe posebnih prihodkov ; vender pa iz tega §. nikakor ne pru izvajati, da imajo za one občine, katere svojih šol ne morejo same vzdrževati, plačevati šolske priklad^ druge občine, katerih dohodki zadostujejo >.a vzdržavanje njih Ijud. skib šol. (Dalje prih.) Domače stvari. ■ t Dr. Anton Prus. Kakor da bi moral ubogi narod slovenski britkosti kupo do dna izprazn t', tako pobira neizprosna smrt najboljše naše rodoljube v ooj-lepšej moškej dobi. Včeraj umrl je v Konjicah dr. Anton Prus, odvetn k in posestnik, narodnjak pošteojak, da mu je tnalo jednacib. Podrobnejih podatkov iz pokojnikovega življenja nemarno na razpolaganje, le to vemo, da je bil več let koucipijent na Dunaj«, kjer se je marljivo pečal s politiko, da se je pred 12 leti preselil v Konjice, kjer jo otvoril odvetniško pisarno in v kratkem postal narodni naš prvoboritelj ter že 1873. leta bil naš kandidat za državni zbor v skupini spoduje-štajerskih mest in trgov, da je duševno in gmotno deloval za narodni naš napredek, da je bil duša narodnemu g'banju v okraji Konjiškem, ki bode teško pogrešal takega izrednega moža, tako čist značaj, katerega so celo najbolj zagrizeni narodni nasprotniki spoštovali in častili. Kakor je bil v političnem življenji odločen, dosleden, jeklen, tako je bil v socijalnem življenji ljubezniv in dobrosrčen in preverjeni smo, da bodo vsi Konjiški meščani brez razlike narodnosti obžalovali njegovo prerano smrt. — Lahka mu bodi zemljica in trajen spomin v srcih Slovencev! 1 — (Slovensko gledališče.) Včerajšnja predstava je bila le srednje obiskovana, ne vemo, je li bila temu povod huda zima, ali pa imamo povoda iskati v tem, da se je igrokaz „Na Osojah" že mnogokrat predstavljal. Igralo se je povoljno, osobito pa se je odlikovala v ulogi Osojke Marijane gold., o katerih smo včeraj pJsaii pod naslovom „Iz učiteljskih krogov". Te remuneraeje ne-io nikakor i' zloglasnih bOO gld., ampak dajo se po predlogu okrajnih šolskih svetov iz normaluo-šolskega zaklada učiteljem, ki poučujejo vOfl nego 28 ur ua teden, ki poučujejo poljedelstvo, vronauk. Tako renmne-racijo dobi skoro sleherni učitelj, ker je za to odločenih 5—60O0 gld. — („Zadruge") izšla je 10 številka. Vsebina: Dopit) deželnega odbora kranjskega načelstvu „Zveze slovenskih posojilnic". — Pravila „Zveze slovanskih posojilnic". — Obcestna mera naših hi potekal nih dolgov — Hipotekami kredit in dosmrtni zavarovanje. — Rune stvari. — (K razstavi ženskih ročnih del.) Razstava obeta biti jako zanimlj:va, tazeu starih iu raznih načrtov c. kr. avstrijskega muzeia j ua Dunaji, obsegala bode razstava mnogo domačih izdelkov, mej drugimi na Tržaški raz-tavi muogo ob-j čuiloviitio preprogo gOBpiCB JLt'telove iz Idr.je, kojo j je gospica s pomočjo svojih dveh sodelalk delala v svojih prostih urah skozi osem let. Tudi za razne, v to stroko spadajo'e rsarije je oduieujeu poseben prostor in domači mneteljniki yo vabljeni, udelež ti j se. Ra/stnvljalc> nema j o mkakih troškov. Izdelki { nuj se blagovolijo vsaj do 5. decembra vsak dan od I 2. do 4. nre oddati v vel ki dvorani tukajšnje realke. Prosi se ob jednem, izdelkom piidejati ime lastnikovo in, ako se želi delo prodati, dotično ceno. Za prodajo ni tr»ba ni^ake provizije. — Železnični vozni listi.) Kakor je bilo že jedenkrat omenjeno, posluževalo se je občinstvo doslej večinoma le takih voznih listov, na katerih je bil kolek — 5 kr. ali pa 1 kr. — prilepljen. A finančno ininisterstvo jo z naredbo od 1. aprila 1884 >tev. 8559 zaukazalo, da mora s 1. januvarjem 1885 počeuši vsakdo pri oddaji na železnicah rabiti le vozne liste z utisnjen* m kolekom. Ta obrok je pa sedaj z naredbo lina ličnega ministtrstva od 2. novembra 1884 št. 34044 podaljšan do 1. julija 1885, tedaj sme vsakdo, ako o svojem času ta poslednji obrok ne bo zopet podaljšan, še do 1. julija 1885 posluževati se voznih listov s prilepljenim kolekom. — (Izpred porotnega Bodišča. ) Včeraj popoludne obsodili so kmetskega fauta Alojzija Au-žičt», zaradi hudodelstva ubojb, oa 2*/a leti teške ječe. — Danes je bil obsojen kmetski hlapec Tone Katern, ki je v Zgornji Planini kmetskega delavca Petra Simončiča v gostilnici pobil, da je v 14 dneh umrl na pet let teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec in tamnico v dan zločinstva. — (Vabilo na Preširnovo slavuost,) katero priredi literarno-zabavno društvo „Triglav* dne 5. decembra 1884 v „Steiufelder Bierhalle". Začetek ob 8. uri zvečer. — Spored: A. Beseda: 1. Pozdrav g. predsednika. 2. »Bohinjska", zbor, uglasbil in društvu „Triglavu1* posvetil g. A. Foer-ster. 3. Slavnostni govor, govori stud. iur. g. A. Ro-gina. 4. nStruoama. čveterospev — D. Jenko. 5. „Danici", zbor z bariton-solo — Dr. G. Ipavic. 6. „Slovo od mladosti", deklamuje stud. phil. g. J. Bezjak. 7. „Kitica slovanskih pesnij" — A. Tova-čovskv. Spremlja na glasovirji g. dr. B. Ipavic. 8. „Moja rožica", čveterospev — A. Nedved. 9. „Sirota", zbor s tenor-solo — A. Hajdrih. 10. „Zvezna", zbor — A. Nedved. B. Zabava. Odbor. — (V Trstu) jih je od nedelje do včeraj opoludne 35 za osepnicami zbolelo, 16 pa umrlo-Za nepravilni osepnicami zbolelo jih je 23. — Razne vesti. * (Dohodki od kolek o v.) V prvej polovici 1884 1. vrgli so našej državi po vseh v državnem zboru zastopanih deželah koleki, kolekovane menii.-'Mj koleki od časopisov, pratik itd. vkupe 8,632.309, v prvej polovici lanskega leta pa 8,745 300 gld., toraj letos za 112.991 gld. ali 130/0 meoj. * (Sneženi I a me t i.) Huje nego v naših slovenskih pokrajinah razsaja s lna zima v bratskih deželah. Po Českej, Moravskej, v Galciji in Šleziji tako sneži vstrajno dan na dan, da so železnice pojt.eh krono-vinah ves promet ali ustavile ali pa vo/.ijo tu in tam vlaki prav počasi in i velikimi zamudimi. * (Kolera.; V siolici južno- imenkatiske republike Uruguav, v mestu Moutevideo navstala je zadnje dni kolera. — V Špamji jela je kolera, ki je že popolnem ponehala, zopet razsajati. — V Parim ta kužna bolezen dan na dan odjenjuje, a vender je pobrala od 16. do 22 m. m. le 238 osob. — * (1 milijon patron.) Iz Rotvfeila n« Vir tembvrškem dospela je 27. m. in. s smodnikom obložena ladija v Urfihr, od koler je peljala po kratkem počitku jeden milijon patron dalje v — Beograd. — * (Požar v tovarni.) 25. m. m. zjutraj pogorelo je v R'gi vsled eksplozije v nokej cevi glavno poslopie tovarne za izdelovanj« žice. Ogenj u-iič.il je tuli nekoliko blaga. Tovarna zavarovana je s 150 000 rubljev. * (Turške učiteljice.) Minoli teden napravile bo v Carigradu pri naučnem mmisterBtvu v prisotuosti posebne komisije štiri mlade Turkinje (hamums) učiteljski izpit z izvrstnim vspehom. Izpi-tane Turkinje puuftoVale bodo po dekliških šolah turške atolico razno r»znih predmetov tudi ženska ročn.v dela. To je prvi slučai, da so si Turkinje izvolile učiteljski stan «n delale pedngogičen izpit T7"£L"foIl0- Kakor je znano, začelo je društvo Čitalnica v Rudolf O vem s podporo domoljubov že pred desetimi leti zidati svoj lastni dom, kateri je zdaj gotov. Ne samo čitalnični udje, ampak cela Dolenjska je žrtve prinašala, da se je to velikansko podjetje častno dovršilo; a zdaj še primanjkuje znotranja oprava, ki bode jako mnogo stala. Ker so udje narodne čitalnice v Rudolfovem za to poslopje velikih žrtev prinašali, nadejajo se, da jih bodo tudi mile posestrime in razna druga društva podpirale, bodi si a tem, da st čisti donesek kake veselice v ta namen nakloni ali pa prostovoljni darovi nabirtjo iu podpisanemu predsed-ništvu ortil jajo. Taka podpora ne bi samo vzmo-žila uresničenja stavljenega smotra, ona bi tudi ukrepila vez narodne skupnosti in bratovsko ljubezen. Pa tudi vsacega domoljuba sveta dolžnost je, to važno narodno podjetje podpirati, da se narodna č. st reši in da se poslopje tako uredi, kakor to zahteva dober okus in umetnost, katerim je to poslopje posvečeno v izpodbujo in izobraženje slovenskega naroda na Dolenjskem. Da narodni dom v Rudolfovem svojo svrho doseže, je treba dvorano in znotranje prostore veličastnega poslopja primerno okrasiti in z raznimi umotvori ozaljšati, za kar do zdaj nabrana svota ne zadostuje. A tudi te težave se bodo premagale, ako vsak, čegar Brce bije *a narod ia za njegov vzvišeni poklic, nekoliko žrtvuje iu z malim darom to blago podjetje podpira. Pred vsem pričakujemo od nežnega spola, od milih gospej in gosp;c, z jedno besedo, od vrlih Slovenk, da bodo mej seboj doneske nabirale in na žrtvenik domu ino prinašale. Slovenskim mladeničem in možem, ki navdušeno sodelujejo v duševni borbi za uarodne pravice, pa toplo priporočamo, da ne samo z besedo, ampak tudi z dejanjem pokažejo, da jim je mar za razvoj svojega naroda. Ob jedcem se usoja podpisani uljudno vabiti k slovesnemu otvorjenju dvorane, ki se bode prihodnje leto vršilo v Rudolfovem; čas in program se bode kasneje naznanil. Prostovoljni doneski naj se blagovolijo kmalu poslati predsedništvu Čitainiee v Rudolfovem. Rudolf ovo 26. dan novembra 1884. !>»•. Albin JPoznih, predsednik. Poslano. Odgovor. Tnkajfinji dnevnik „Slovence" jo Ljubljanskim pekom ne dolgo tega oponašal, da tako majhne žemlje ko lesnike pečejo in da ne puste tudi revežem ae blagoslova nizke ceue žita udeležiti. Nadalje piSe, da, čeravno ima pšenica celo nizko ceno, so žemlje take, kakor takrat, ko je bila pšenica po 4 gld. mernik. Na to jaz odgovarjata, da ni res, da bi bile žemlje zdaj toliko velike, kot takrat, ko je bila pšenica po 4 gld. mernik. Vsak, ki je 40 let star, se lahko spominja, da ao bilt- leta 1854 in 1855 in druga leta, ko je bila pšenica po 4 gld , žemlje dosti manjše, ko so zdaj. Res je, da ima pšenica zdaj nizko ceno, ali drugi stroški so v primeri k prejšnjim letom veliko veći, drva ao še jedenkrat dražja, delavci, pekovski pomočniki zahtevajo zdaj še jedenkrat toliko plačila kot v prejšnji dobi, da molčim od drugih velikih stroškov, ki zdaj peke zadenejo, katerih prej ni bilo. Poročevalec v .Slovenca" bi se naj ne oziral ne le na nizko ceno pšenice, ampak tudi prevdaril, kako velike stroške imajo pekovski mojstri, pri tem pa pečejo vender tako veliki kruh, kakor malokje v kakem mestu. Se ve da, kdor pa „Kaiseržemlje" je, temu ni pomagati! (775) Pekovski mojster. Metaorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nobo M 'i krin.i v min. 1. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 07 mm. 737'60 nm. 738 83 mu. — 8 8° C — 5 4° C — 12 8° 0 brezv. s), jz. Drezv. megla jas. megla 000 nun. Srednja temperatura — 9*0°, za 10'1° pod normalom. XD"CLr3»aJslx:£L borza dne 2. decembra 1.1. (izvirim telegrančno porodilo.) Papirna renta......... Srebrna renta .... .... Zlata renta ... ..... f>°/0 marčna renta...... Akcije narodne banke . .... Kredilne akcije...... London . ..... Napol.. .......... C. kr. cekiai. ... Nemtike marke .... 4°/0 državne »rećke iz 1. 1854 250 gld Dižavne srećke iz I. 1864. 100 gld 4 " , avstr. zlatu renta, dav ku prosta. OfiMk.i zlata renta • •" „..... 5°/„ , papirna renta 5'70 štajerske zemljišč. od. vi obli«. 81 gld. 90 k 82 85 104 rt 45 97 20 h72 t — i 305 | 40 123 m — n 74 n „ 77 60 10 n 125 75 171 _ — % 104 35 123 85 95 80 90 85 101 50 Dunava reg. srečke 5" 0 . . 100 gld. 117 gld. — kr. Zemlj. obi. avstr. 4,/il"0 bati . 122 , — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 , 90 , Pri>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 50 , Kreditne srečke......100 gld. 180 „ — Rndolfove srečke .... 10 „ 18 „ 25 Aki ijn anglo-avstr. banke . . 120 „ 105 , 25 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 213 . — Oznanilo. Okrajna posojilnica v E. juto moru, regiHtrovano društvo z neomejeno zavezo, bode od 1. Januvarja naprej od hranilnih ulog in opravilnih deb žev .5 °/o obresti plačevala iu od po-soji! od svojih udov O % obresti prejenriHla. (774) ^Ta6elstT7-o. posestva. V Svciji pri Medvodah, prav blizu železniške postaje in dveh tovarn, proda se lepo, za vsako podvzetje pripravno poiteatvo« ki obsega hišo z vrtom in 3 orale njiv in travnikov, katerim se pa lehko prida še več, će kupec želi. — Pogoji se zvedo pri posestniku DF'ra.ia. IS:©.-v-<5Ič:--u. v Medvodah h. št. 10. (755—3) Št. 294. Razglas. (765—2) Od mestnega županstva Radovljiškega ae daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko od 11. julija 1884, št 6634, v občini Radovljica od sedaj na letnem sejmu na sv. Gregorija (12. marca), na Binkočtni torek in 13. decembra (sv. Luciia) tudi sejm za živino. Ako je 12 marca ali 13. decembra nedelja ali pni/nik, bode letni in živinski - i iti drugi dan. Do sedaj ob-Btoječi letni in živinski sejmi na sv. Jurja (24 aprila) in sv. Simon-Judeža (28. oktobra) ostanejo še na dalje. Mestno županstvo v Radovljici, dne 20. novembra 1884. Prodaja posestva. Lepo posestvo, krasno ležeče tik okrajne ceste Jlo-kronoR-Novouiesto, obstoječo iz 8 oralov njiv I. razreda, 3 oralov gozda, hiše, gospodarskega poslopja z vrtom, proda se iz proste roke. — Natančneje poizve se v uprav-ništvu ^Slovenskega Naroda". (762—3) h Trsta v Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo reduo v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „S-u.rre3r*\ 4200 ton, okolu 12. dne decembra. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 00 gold. Potniki naj se obrnejo na (771—2> 3". TEISKTTIIjE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emiliano. d9 A nt. Poglaven, generalnega agenta v Trato. ' 1 R. GARDTNEH & Co.f tovarne za Mtamplllje* Dunaj, IV., HauptstrasHe 4f) in _ AUgersdorf pri Dannji ob j. žel. § Priporočajo za božično sezono ra- o zen svetovno znanih štampiiij vseh j| vrst in specijalitet žepnih štampiiij, ~ iHanionn? medalijonov, kresi], nožev itd. s * *Mni0NBr štauipiiijami, 4 jako line čudovite utmu* patentovane novosti 11! Patentu van o sport -k resilo s štampilijo . . . gld. 2.50. Pat en I o van i žepni uo/.ek s štampilijo ... „ 250. Isti s 8vedrcem za odmaš. steklenic s štamp. „ 2 70. Medalijon z ven potegljivim daljegledom . . „ 2.50. (Ne presezajoč normalnu velikosti.) (760—2) Ploske za štampilijo: sport-k resilo 43—11; nož 40 — 5; vse vkape proti poštnemu povzetju ali s pred p.ni I jat vo zgornjega zneska in natančne odjave teksta štampi lije. Izurjeni dacarji zmožni slovenskega jezika dobijo službo takoj ali pa ob Novem letu. — Pri pismenih ponudbah naj vsak naznani, kje je zdaj kaj dela in kdaj (v katerem času) sedanjo službo lahko zapusti, — potem se mu bo tudi pismeno naznanilo, ali bo v službo vzet ali ne. Podpisani ne povrne uikakih stroškov, oko prosilec službo doseže ali ne. V Ljubljani 1. decembra 1884. (772—2) /mili. Doli lova. €•»••••••• ••••• Velika partija i (788-70) ostankov sukna (po 8—4 metre>, v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek poSgl. 1j. StoTcIt v It m u. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. »••••••••ae •••••*••! VELIKA DENARNA LOTERIJA. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Malici smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Malici je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revni id i z c in. trganje po udih, balerine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude In kile itd., malo rasa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo ,,ctetii zoper trganje pn dr. Malici" z zrn«en stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.; pravega prodaje samo [' ■ - Mekama „pri samorogu" JUL pl. TI!\kMY-j;i na Mestnem trgu it 4 v Ljubljani. Gospodu JUL. pl. TRNK0CZY-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protiuskej bolezni na nogi silno trpeli iu razna domača zdravila bresvopelno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujši prihajala In že V6Ć Ij:tii i. BVBSBBVaaBnmaioan 500000 zna. aik kot nuj večji dobitek v najareene-t«'in slutil ji ponuja velika od IIhiii-burAke države xnfanieeua denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. i mark 300000 1 dobit, a mark 200000 £j dobit. iV mark 100000 1 1 2 1 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit. 6 mark dobit, a mark 9 — dobit, a mark 1 dobit, a mark »■ dobit, a mark Q ti dobit, a mark 20 dobit, n mark 56 100 Li»/ ti dobit, a mark i) dobit, a mark il I O dobit, a mark 1030 dobit. :i mark 20020 dobit. :'i ma k 19463 dobit. A mark 200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. Vkupo KO.500 dobitkov in poleg tega h«' jodnu preimja pride v wed-■II.ii razredili uotovo do odloeilve. 00000 80000 70000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 H 000 2000 1500 1000 5 0 0 1 4 5 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima IOO.oOO srečk, od katerih se bode S0.500 sre< U, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,290.100 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplačanje dobitkov*) je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah nacrta posebnu za to nastavljena generalna direkcija in vso podjetje nadzoruje država. Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseli 50.500 dobitkov že v mulo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretjem na 70.(100, v četrtem na 80.000, v petem na 00.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 3(10.0110, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije jo izročena obema podpisanima IrgovHkima hišama in vsak, kdor jili hoče k up ti, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcili ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, ua željo se naročit ve izvrše tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda, katero bode lO. in 11. de-ccuiOra. velja 1 co3a oriftiiialna urečka av 1 polovica originalne »rcčfito av. I ćvtrtliia orl|i;šii