M K Ü 1 Poštnina v kraljevini SHS v gotovini platana. ...............................................i............m ;■■■■■ ................. ■ ■■■• S ■ ■ ■ iHPÜ • ■■■p .v rt W,Jim IV. r*ip?£t ■%Mn H j ■ i 1 S mm ■ fefe •V. 'Iv § J; , F • 'Sjf, aß Mgptj »SR ®SsN 'nj. '•• fVYt P'--. > hA444:£& [■ ■ m ■ m a ' - MMPf IS) j% p ■ ■ ■ ; -* .i ■ p h;'' •.-= pnanstKoa rinili »Leonove dražbe4 p ■ ' u r fe rP^fž s., •. V . ■■ '.c vfeK? f f': ■'- ; S j..'1 ;;^ v;-'*ii.};,.;j3:vf;''’: . F,^. S t' 4*^sys-i-: f-l ,ä#|i — . . 1. >;4j’s JL . #1® i -'4 ' * ‘:J , : .. v ■ ;^V':7''f'! f ;■■». r 1 ■J'* X X V f ' st ^ ;fh’4 ■ :Hr;v" ;Wn,| '-! t '[{ 1 ;A '•; i ■' V j ,s, /?' :ni , . .L jt‘i* 'rr j. v’, /-y 4'"' fei 44/HfV ■ - 4 ' • til .'i'.fe \ ^ ■ f 4 44.'/• PMÄÄ -vü'> ' , J š ;'- *> /. : '<"• -»•*■?''*%•■ 'b -/V • 'vi,V / _. 'M ';’’ : >: 'C i lnv|f'y či V -v •'•j,Vy4's ; i ■■• v* - .V' ' >>:.' i ■: . ; : }v4,v ■ .'1 fs J:T^‘;.f ^4 J.: :5v; [i s44fel4:: >4-444 ti ■ 0 M- .rii m- wm 11 f1 , \' ,;’ ••‘-•fe/ ■ ■■ ?; . Letnik XVL Zvezek 5-6. m i i :>f;" _fe! /"'V '#'•> ■ : ■ 0 '■s-- : ■ a, ■ i i - ■ JHV ■ ■ 1 mA LJUBLJANA, 1922 Tiska Jugoslovanska tiskarna ■ i! 5 ! ;: p !i p. f« t p p p % ■ j :•/ Ü ■ >V F F'-F;F '’s ’ ‘t:F' *'• -F fe->fe<' feteS' mmmm RÄ1 F . Tfv'F-iilF '; MV« S* . wr. V4’: »a« siss •V?« •■' '■» s«?,! ®-i*s»nd&0B a .,... .7 Si§li§ o* '44K*'! r « : (t »aj . »lil m t r® m k^iiMšš 4 ’ ■ ,; *'a . KWxwwm: - ' .i v,t. ; ■ r;š‘K- ■!"#•'• ./,ts;{;stesa -a '-A;':5- fes Vfefe >4 • *---;V;. •’<■'■• • '''■1 •’»'< >' ■; " :• '.. ,H» <> •»••k.k••■ -'»«s ^j-fe »Čas« 1922 XVI. letnik Zvezek 5-6. Vsebina. I. Razprave in članki: ' ' . Šola in cerkev. Univ, prof, dr. Lambert Ehrlich — Ljubljana . ..... . , . .. . u , . . , , . 305 Zgodovinski pregled . . . . . . ... . . . . . . 305 Stališče cerkve . . i . ... ... , . . /, . . . , 307 Pravica države 1 . .... .1 . , . . . , . , . . 310 Francija ... , . . ... . ... . . . . . . 312 ■Anglija » . . . ... .. . . . . . . . ... 314 Nemčija . . . . . . , . , . , 317 Ötuge dežele ... . ... . . . . . . . . , 318 Mehanizem in vitalizem. Dr. Angela Piskernik, asi-, stentka dež. muzeja v Ljubljani . ■ i . v . . , . . 320 L Filozofsko razmotrivänje sveta . i. , . . . . . 320 II, Kaj je življenje in katera so njegova švojstva . , , . 323 III, Prirodoslovna razlaga življenjskih" pojavov . . ... 325 / 1/Mehanizem . . . . . ■ . '. . . . .. . '. . . 326 2. Neovitalizem . . . -x • • . . ' * ■ .' . . . . 330 3, Neovitalizem v luči kritičnega mehanizma . . , . 333 Sumerski izvor abac. številčnih imen. Univ. docent dr. Karel Oštir — Ljubljana . . . . , . . . , 336 K vprašanju o starokrščanski umetnosti. Univ. hon. nastavnik Jos. Dostal . . . .... . . . 363 .Jugoslovenska Toskana. Glose ob jubileje, ki jih ne praznbjemo. Nabral dr. Ivan Pregelj — Kranj . ... 376 II. Iz našega kulturnega življenja: Debata o slovenskem književnem jeziku. I. Dolenec. • • • ... . . . ... . . . . . . 383 V. jugoslovanska umetnostna razstava. Dr. Fr. Stelč —.Ljubljana . . . .... ....................................387 Fifo zofi ja: Zimmermann dr. S, Kant i Neoskolastika. Dio I. i II. (F. Kovačič) . . . .. . ', . „ .... . 394 Zgodovina: Politično življenje Slovencev, Spisal dr; Dragotin Lončar (Dr. R. C.) , . . . v . ....... 396 Planinstvo: Na planine. Spisal Pavel Kunaver (Dr, S.), 397 IR. Kulturne drobtine: K razpravi irnjv. doc, dr, K. Oštir,a , ... , . . . . . ; 398 Sumer in Akkad (Ehrlich) . , . . .' ............................... 39^ Mednarodni kongres za primerjevalno veroslovje . . . . . 40Q v * ' e ¥ Listnica uredništva . . . ..............................400 Šola in cerkev. Univ. prof. dr. Lambert Ehrlich — Ljubljana. Zgodovinski pregled. Šolska izobrazba je bila do 15. stoletja več ali manj izključna domena cerkve. Škofje so skrbeli za izobrazbo duhovniškega naraščaja po stolnih in samostanskih šolah, po semeniščih in vseučiliščih. Karol Veliki je. sicer odredil, da morajo duhovni pastirji vpeljati verouk za vse ljudstvo in vsled tega so nastale takozvaine farne šole, a posvetni stanovi so redkokdaj pošiljali svoje otroke k pouku v posvetnih vedah. Ako pa je na teh šolah poučeval kak posvetni učitelj, je moral za to -dobiti pooblastilo od cerkveine oblasti. V 13. stoletju, ko se je bila po mestih in trgih razvila obrt in trgovina, so tudi trgovci in obrtniki pošiljali svoje otroke v farne šole, ali pa so ustanavljali po mestih posebne šole, ki so pa stale pod cerkvenim nadzorstvom in stolni »šolaster« je moral dati venia docendi. Nadalje: kadar so mesta hotela ustanoviti šolo, so si cd papežev in škofov izprosila šolsjdh pravic. Šola je veljala splošiio za cerlcveno zadevo, in to tudi še po reformaciji. Neka določba vestfalskega miru (1648) označuje šolstvo kot ecclesiae annexum. Ne čudimo se torej, če je cerkev dosledno pospeševala šolstvo z raznimi določbami na vesoljnih cerkvenih zborih (Cone. Trident. V. 1), na zborih nemških škofov (1536—1628), da je vzdrževala učitelje, pooblastila jezuite za šolski pouk itd. Država se je začela zanimati za šolstvo šele tedaj, ko je postal v smislu protestantizma deželni knez summus episcopus in se kot tak čutil poklicanega, urejevati vse cerkvene zadeve, torej tudi šolstvo. V 18. stoletju so se nadalje v Evropi razpasle po vseh deželah teorije o absolutistični državi in vladarji so si prisvajali tudi v katoliških državah (Ludovik XIV. v Franciji, Jožef II. v Avstriji) popolno Inadvlado nad vsemi, torej tudi nad verskimi in šolskimi zadevami. Toda kljub temu je v 17. in 18. stoletju šcla ohranila konfesionalni značaj, ki se je javljal v tem, da se je £'bal ves pouk v verski atmosferi in da so cerkveni organi vršili nadzorstvo nad njim, ker so tako protestantski kakor katoliški vladarji smatrali šolstvo kot res ecclesiastica. Še v začetku 19. stoletja (1. 1802) pravi Böhmer, slovit protestantski jurist svojega časa, da je pravica, ustanavljati šole, pravica cerkve, in da so torej šole in v šolskem pouku zaposlene osebe podrejene cerkvenemu pravosodju.1 Šele francoska revolucija je temeljito prevrgla tradicionalno pojmovanje šole kot cerkvene zadeve. Famozni izrek revolucionarja Dantona: »Otroci se rodijo prej državi kot staršem« je postal prevratno geslo za 19. stoletje na šolskem polju. Prvi, ki je to načelo v naravnost despotični obliki izpeljal, je bil Napoleon I. »Javni pouk v celi državi je izročen izključno (cesarski) univerzi. Nobena šola katerekoli vrste se ne sme brez dovoljenja ustalnoviti« (čl. 1, 2. dekreta 17. marca 1808). Ta univerza je bila državni učni zavod in obenem šolska oblast. Tudi v Avstriji se je pod Marijo Terezijo in Jožefom II. pojavila tendenca, šolo spraviti popolnoma pod državno kontrolo in režijo (»šola je politikum«). Tem zgledom so sledile tekom 19. stoletja vse države ter skušale dobiti več ali manj vpliva na šolstvo. Tako so izšle državne šolske odredbe na Švedskem 1. 1842, v Belgiji 1. 1842, na Portugalskem 1. 1844, na Španskem 1. 1850, v Italiji 1. 1859, na Grškem 1. 1834, v Angliji 1. 1839 in 1870, na Bavarskem 1. 1802, na Würtemberskem 1. 1836 itd. Devetnajsto stoletje je doba silnega razmaha šolstva, in sicer pod patrcnanco države. Celo stoletje skuša država povsod pritegniti šolstvo nase ter si ustvariti v šolstvu mogočno sredstvo, da podržavi nekako vse življeme in mišljenje narodov! Ona država, ki se takorekoč 18 stoletij ni brigala za vzgojo, čuti naenkrat v sebi učiteljski poklic: UpraviteP, vlada, vojak naj bo hkrati tudi učeniK. Vedno bolj drzno in bolj neprikrito so zagovorniki držav, nega šolstva tekem 19. stoletja izpovedovali sledeča načela: 1. Splošna šolska obveznost: država ima pravico, vpeljati splošno šolsko obveznost za elementarni pouk. 1 Principia jur. can. Gotting?« 1802, § 456, Kirchenlexikon II. Aufl. Schulfrage, p. 1976. 2. Državna režija šole: šolstvo je izključna domena državne oblasti, na katero niti starši niti cerkev ne imej ingerence in ki aaj služi v to, da se ljudstvo vzgaja v državnem smislu. To so skušale države realizirati potom enotno organizirane šole, potom šolskega monopola, ali vsaj potom državne kontrole vsega šolstva. 3. Laicizacija šolstva: Šola naj služi le posvetnemu pouku, naj bo »sekularizirana«, nevtralna, brez vsake konfesionalne nianse; vsi otroci brez ozira na razliko vere naj jo posečajo. Stališče cerkve. Cerkev je proti tem neprestanim poskusom države, monopolizirati vse šolstvo in izpodriniti vpliv staršev in cerkve iz šolstva, tekom 19. stoletja pogostoma in na nedvoumen način nastopila. Tako so se zavzeli francoski škofje proti šolskemu monopolu napoleonske univerze. Nemški škofje so na zboru v Würz-burgu 1. 1848 naglašali božjo pravico cerkve do svobodnega pouka. Pij IX. je protestiral v konsistoriju 1. novembra 1850 proti italijanski šolski postavi z dne 4. oktobra 1848, ki podreja vodstvo vsega šolstva ministru, ojtir. vladnim organom.2 V pismu z dne 14. julija 1864 protestira Pij IX. proti nameravani šolski postavodaji v Badenu in označuje stališče cerkve s temi-le besedami: »V ljudskih šolah mora verski pouk nadvladati ves ostali šolski pouk, tako da so drugi predmeti pripomočki za verouk . . . Namera izključiti cerkveno oblast iz ljudskih šol je navdahnjena od cerkvi zelo sovražnega duha in od želje, da ugasne v narodih luč naše svete vere.3 Pij IX. je nadalje obsodil 1. 1864 sledeče nauke: 1. V encikliki Quanta cura: Družina imej svoj raison d’etre v civilnem pravu: vsled tega je civilni zakon edini vir in temelj vseh pravic staršev nad otroki in zlasti pravice pouka in vzgoje. Duhovščini, kot sovražnici... napredka, vede in civilizacije se mora odtegniti vsakršna . .. ingerenca na pouk in vzgojo mladine. 2. V »Syllabus«, čl. 45: Vodstvo javnih šol, v katerih se vzgaja krščanska mladika kake države, ... se more in se mora - Les Ecolcs-Documents du Saint Siege, Paris 1911, p. 167. 3 O. c. p. 1. poveriti civilni oblasti, in sicer tako izključno, da nima nobena druga oblast pravice vmešavati se v šolsko disciplino, v učni načrt, v izbiro in aprobacijo učiteljstva. Čl. 47: Pravilno pojmovan interes države zahteva, da so ljudske šole, ki so odprte otrokom vseh stanov, ... proste vsake nadoblasti, vodstva, ingerence cerkve in da so podrejene popolnoma civilni in politični oblasti. .. Čl. 48: Katoličani smejo privoliti vsakemu takemu sistemu mladinske vzgoje, ki je prost vsakega vpliva katoliške vere in cerkvene oblasti in ki ima edinole ali vsaj v glavnem za cilj, da poučuje (mladino) v naravnih vedah in o smotrih družabnega življenja na zemlji. L. 1866 je kongregacija S. Officii odgovorila škofom Švice na vprašanje glede obiska mešanih in nekatoliških šol, da samoposebi obisk ni dovoljen, a v danih razmerah se prepusti odločitev škofom; a dva pogoja morata biti izpolnjena: 1. zadosten razlog, da n. pr. pravih katoliških šol ni na razpolago, 2, da je poskrbljeno na drug način za povoljen verski pouk dotičnih otrok in da ni neposredna nevarnost za otroke radi slabih knjig itd.4 L. 1865 je svarila rimska Propaganda s posebno okrožnico orientalske škofe, da naj branijo katoličanom pošiljati otroke v protestantske in pravoslavne šole.5 V instrukciji, ki jo je naslovila kongregacija S. Officii na škofe Združeni}/ severoamer iških držav, svari cerkev pred brezversko državno šolo in naroča škofom kot dolžnost, da ustanavljajo verske šole, starše pa opominja, da • gmotno prispevajo; onim staršem, ki brez potrebe dajo svoje otroke v državne šole, ne da bi jih zadostno zavarovali proti nevarnostim takih šol, se mora odreči odveza.6 V pismih na škofe newyorške province z dne 23. maja 1893 in na kardinala Gibbonsa z dne 31. maja 1893 se Leon XIII. odločno zavzema za to, da katoličani vzdržujejo svoje lastne verske šole in da so javne državne šole neki malum, quod tole- rari potest le v skrajnih slučajih.7 4 O. c. p. 13 5 O. c. p. 119. " Op. c. p. 25. 7 O. c. pp. 34, 43. V osebnem pismu na belgijskega kralja Leopolda II. je Leon XIII. 4. nov. 1879 obsodil belgijsko šolsko postavo z dne 1. julija 1879, ki izločuje vsak verski pouk in vpliv cerkve iz javnih šol, in v konsistoriju dne 28. avgusta 1880 vzpodbuja belgijske škofe k odločnemu odporu proti brezverskim šolam.8 V konstituciji »Romanos Pontifices«, naslovljeni na škofe in misijonarje Anglije in Škotske, z dne 8. maja 1881 Leon XIII. odločno poudarja pravico in dolžnost škofov, da vizitirajo elementarne, najnižje šotle, ker so ravno te silne važnosti, da se najnežnejša mladina nauči pravih naukov.8 Enaka načela naglaša Leon XIII. v svojem pismu na predsednika francoske republike z dlne 12.maja 1883 in v sledečih enciklikah: »Nobilissima Gallorum gens« z dne 8. febr. 1884, v kateri kratkomalo pravi: »Ecclesia... semper scholas, quas appellant mixtas vel neuitras aperte damnavit«; na ogrske škofe z dne 22. avg. 1886 in 21. sept. 1893; na bavar-/ ske škofe z dne 22. dec. 1887; na poljske škofe z dne 19. marca 1894; na avstrijske škofe z dne 1. maja 1894; na avstrijske, nemške in švicarske škofe z dne 1. avg. 1897; v okrožnicah na kanadske škofe z dne 14. marca 1895 in 8. dec. 1897; nadalje v velikih enciklikah, namenjenih vsemu svetu: »Libertas praestantissimum« z dne 20. jun. 1888, »Sapientiae christiainae« z dne 10. jan. 1890, »Rerum novarum« z dne 16. maja 1891. Sistematično in kratko kodificira cerkvena načela glede šolske vzgoje novi cerkveni zakonik. Tako pravi kanon 1113: Starši imajo strogo dolžnost, da poškrbijo za versko in moralno kakor tudi za fizično in posvetno vzgojo svojih otrok. Kanon 1372: V pouku ne le ničesar ne sme biti, kar bi nasprotovalo katoliški veri iin nravnosti, ampak verska in moralna vzgoja mora biti na prvem mestu. Kanon 1374: Katoliški otroci naj ne posečajo nekatoliških, nevtralnih, mešanih šol, ki jih namreč pohajajo tudi nekatoliški otroci. 8 O. c. pp. 67, 63. * O. c. p. 97, Kanon 1379: Kjer ni katoliških šol, naj zlasti škof poskrbi, da se ustanove. Verniki naj gotovo po svoji moči pomagajo, da se katoliške šole ustanavljajo in vzdržujejo. Cerkev pa se tudi jasno zaveda, odkod izvira ideja nevtralne, nekonfesionalne državne šole. Leon XIII. piše v svoji encikliki »Humanum genus« z dne 20. aprila 1884: »Framasonska sekta osredotočuje vse svoje sile in napore na to, da dobi vzgojo mladine v svoje roke. Framasoni upajo, da bi se jim lahko posrečilo, izobraziti po svojih idejah tako nežno mladino ... Zak> nočejo trpeti pri vzgoji in pouku otrok služabnikov cerkve, ne kot nadzornikov, ne kot učiteljev. Že v več deželah se jim je posrečilo, poveriti vzgojo mladine izključno laikom, kakor tudi izločiti iz moralnega pouka velike in svete dolžnosti, ki vežejo človeka na Boga.« Pravica države. Naloga države je, nadzirati javni red in skrbeti za javni blagor, t. j. skrbeti za pogoje, da si ustvari vsak državljan po svojih močeh časno blagostanje. Ni pa država neposredno po-klicalna, biti vzgojiteljica, To postane njena naloga šele posredno. Gotovo ima pravico, zanimati se za to, kakšni bodo njeni bodoči državljani. Zato država lahko zahteva: 1. od olnih, ki bodo državo enkrat upravljali in vodili, neko mero izobrazbe; 2. v dobi, ko se tako razširjajo državljanske pravice, ko je vse ljudstvo poklicano^ da pri volitvah vpliva na usodo države, država opravičeno stremi za tem, da postanejo široke mase deležne najelementamejšega pouka; 3. država ima pravico, da se obvaruje pred nevednostjo in moralno inferiornostjo in zato se mora interesirati, da se oboje preprečuje po šolski izobrazbi in vzgoji; 4. ako starši, ki so v vesti obvezani, da poskrbe svojim otrokom primerne vzgoje, tega ne utegnejo ali ne marajo, je država poklicana, da v tem oziru starše nadomesti. Iz vseh teh razlogov sledi, da se država nikakor ne sme desinteresirati pri vzgoji mladine. Praktično sledi iz prejšnjih načel, da so šole v polnem pomenu besede res mixta, ki se da urediti samo potom medsebojnega sporazuma med cerkvijo, državo in starši. Napačno bi bilo zahtevati, da se cerkvi prisodi načeloma izključno nad- zorstvo in vodstvo vse, tudi posvetne vzgoje, ravno tako napačno, kakor če bi si to izključno pravico prisvajala država. Zdravo vrhovno šolsko vodstvo more biti le kombinacija med cerkvenimi in državnimi organi. Oblika te kombinacije pa je po različnih krajevnih razmerah lahko različna. Toda država nima nobene pravice, da šolstvo monopolizira. Državni šolski monopol je napad na naravne pravice staršev, krši naravno pravico državljanov do svobodnega pouka in tepta od Boga dane pravice cerkve do vzgoje. Naravnost tiransko in proti vsem demokratičnim načelom je, ako je združena z državnim šolskim monopolom še splošna šolska obveznost, posebno pa v onih državah, kjer obiskujejo državne šole raznoverski otroci. Državni šolski monopol se je razpasel približno v zadnjih sto letih. Ta državna šola in državni mgnopol je posledica državnega absolutizma, ki izvira iz časov reformacije, ki je dala deželnemu vladarju moč nad cerkvijo ter ustvarila ce-zaropapizem. Državni absolutizem nad šolo bo trajal tako dolgo, dokler bo trajal pojem o absolutni državi. V smislu absolutne države je država vir vse pravice, ona je »der präsente Gott«, »das sittliche Universum« in kot taka hoče biti tudi vrhovna učiteljica in vzgojiteljica. »Ta vse obsegajoča oblast države nad šolo je najhujša nevarnost modeme države in je tem strašnejša, čim manj se tudi najboljši krogi — pristavim, tudi katoliški krogi — tega zavedajo« (škof dr. Haffner).10 Sicer je res, da je na mesto prejšnjega absolutističnega režima stopila konstitucionalna ali demokratična država, pa glede šole je ostal sistem isti, samo nosilci sistema so drugi. Modemi parlamenti ne predstavljajo glede šolstva nič drugega kakor večglavi absolutizem. Je samo vprašanje, kateri absolutizem je slabši. Državni monopol šolstva v resnici ni drugega kakor državni socializem na polju šolstva. Mi se borimo proti odpravi zasebne lasti, proti popolni socializaciji na materialnem polju, a se ne zavedamo, da moderna država, če si lasti režim in monopol šolstva, socializira ljudstvo v idealnem oziru in mu jemlje njegove prvenstvene pravice do vzgoje otrok. 10 Historisch-politische Blätter für das katholische Deutschland, München 1911, p. 255/ To podržavljen; e vsega pouka, napredka, umetnosti, znanstvenih raziskovanj, ki se je zlasti v nekaterih državah, kakor v Nemčiji, v zadnjih časih razvilo, je vedi, umetnosti, obrti samo v škodo. Vse takozvane državne obrtne šole, državne akademije i. dr. hirajo na tem, da hočejo mehanično in šablonsko vzgojiti v veliki masi umetnike, znanstvenike i. dr. »Blazno je, vzgajati n. pr. v Berlinu 190, v Monakovem celo 600 mladeničev za slikarje, kakor bi bilo blazno, če bi hoteli vsako leto vzgojili 1000 pesnikov.«11 Značilno je za to vrsto državne vzgoje, da je bilo v Nemčiji za umetnike in znanstvene raziskovalce na vseh poljih merodajno minenje nemškega cesarja Viljema. Tako je n. pr. 1. 1903 v diskusijah o znanstvenem vprašanju »Bibel und Babel« bilo velikega pomena, »da so baje trditve Delitzscha našle v polni meri ,allerhöchste Zustimmung'«; velika znanstvena senzacija je bila, ko se je cesar v lastnoročnem pismu izrekel proti Delitzschu.12 Ali ni smešno, če beremo, da je izrekel pruski minister v. Rheimbaben pri otvoritvi umetnostne akademije v Dvisseldorfu sledeče besede: »Zelo razveseljivo je, da se Düsseldorf giblje točno v onih smereh, ki jih zamisli in želi nemški cesar... Ako Düsseldorf goji tako idealno umetnost, se s tem izkazuje zvestega služabnika svojega cesarja.«13 Na splošno se lahko pravi: Čim več je privatne podjetnosti na polju šolstva, umetnosti, znanstva, tem večji bo napredek in tem lažje bodo posamezni ženiji prihajali na površje; čim več pa bo državne šablone, tem manj bo prave umetnosti. Na naslednjih straneh podamo kratko sliko šolstva po raznih deželah. Francija. Državni šolski monopol, ki ga je uvedel Napoleon, je bil odpravljen s šolskim zakonom iz 1. 1833 in 1850, ki stoji v znamenju svobodnega ljudskošolskega pouka. Ker pa je 1. 1882 vlada proglasila načelo brezverskega šolskega pouka v državnih šolah, se je poleg državnih šol močno razvil sistem privatnih verskih šol (ecoles libres). L. 1901 je Francija štela okrog 17.000 verskih šol in kakih 40% vseh otrok je pohajalo te šole. 11 1. c. p. 263. 12 Hermann Gunke, Israel und Babylonien, 1903, p. 5. 13 Historisch-pol. Bl. 1. c. p. 262. h To pa kljub temu, da je država hotela verske šole izstradati s tem, da je izdala zakon (30. oktobra 1886), ki je prepovedal občinam, dati verskim šolam katerokoli podporo. Leta 1901 so hoteli nasprotniki cerkve verske šole uničiti na ta < način, da so kongregacije, ki so se pečale s šolsko vzgojo, izločili iz šolskega pouka. Čl. 14. zakona Waldleck-Rousseau od 1. julija 1901 določa: »Člani kongregacij, ki niso avtorizirane od vlade, niso upravičeni voditi katerikoli učni zavod.« L. 1904 je pa Combes izločil načeloma vse kongregacije iz šolskega pouka z zakonom, ki pravi, da so vse kongregacije, čeprav so avtorizirane, izključene iz šolskega pouka; nadalje za uk izdane avtorizacije se vse prekličejo. Posledica tega barbarskega zakotna je sicer bila, da je spet bilo zatvorjenih nad 10.000 verskih šol, toda versko šolstvo s tem .nikakor ni bilo odpravljeno. Katoličani so se poslužili državljanske svobode ter otvorili druge šole in danes je versko šolstvo v Franciji tako močno, da se približno 15% do 20% vse mladine vzgaja v verskih šolah. Bulletin de la Societe Generale d' Education et d' Ensei-gnement il. 1922, snopič za januar-februar, podaja na str. 55 statistiko za 40 departements; izkazuje v teh departements 5000 verskih šol s 346.067 otroki, v državnih šolah pa se nahaja 1,461.575 otrok. Nekateri departements imajo' posebtno močno razvito versko šolstvo: Dep. Cötes du Nord ima 36% otrok v verskih šolah, dep. Finistere 33%, dep. Ule et Vilaine 55%, dep. Loire (Haute) 35%, dep. Rhone 33%, Vendee 52%. Da pa morejo katoličani tudi danes uspešno tekmovati z državnimi šolami, za to je več vzrokov: 1. Globoka zavest francoskih katoličanov, da je verska šola bolj koristna otrokom kot državna šola z laično moralo. Ta zavest jih žene, da poleg stroškov za državne šole vzdržujejo iz lastnih sredstev vse privatno šolstvo. 2. Vlada velika svoboda glede otvoritve privatne šole; za to (ni treba posebnih formalnosti. Če kdo želi14 v kaki vasi otvoriti kako privatno šolo, zadostuje, da se izkaže s spričevalom dovršenega učiteljišča, da javi svojo namero in naznani lokal za šolo županu, prefektu, 14 Almanach Catholique Franal- 3 E-F *sibos 11 B-H "he(r)nionias 9 A-D basq. bat 2 I berr- 3 E-F bertze 3 E-F bir- 3 E-F laur 5 C-E -paIdi 3 E-F 1NDOEUR. p e r s. maguš 6 A c gr. «M 11 D-E dX(x>mr)§ 2 B b Aovdgvr) 2 Ca AoTvndkaia 2 C c ßaadevg 2 I *(vrog 2Gb Wog 6Acj 'Ytvrjvia 5 C c Za/.ßdvr) 2Ba VWog 11 A lat.-ab. abacus 11 D-E andras 3 A-F arbas 3 Aa, 5 A-E. asinus 2 E’ binarius 3 A a calctis v. caltis calcis v. caltis caltis 7 A-D *če- *»5« 6, 8—10J celentis v. zelentis cotonia 11 B cruma v. gruma galbanum 2 B a graj orna 7Ba igin 2 lanist(r)a 9 A lepesta 9 A maccus 2 H machina 11 A occü 2 H orn/s 3 A a, 4 quaternarius 3 Aa, 5 A quim/nas 6, 8—10 scelentis v. zelentis sepos v. sipos sipos 11 A-H sporfa 4 A c, 7 Ba teca 11 H temenias v. terme- l)abburu 2 B a nias 1)uiuppu 2 B a termenias 4, 6, 9 irtäna 4 Bb ternarius 3Aa, 4 A ištartu 2 Ca zelentis 5-6, 10 išten 2 C-L, 4 B b zemenias v. terme- ištiat 2 C-L nias kanakku 11 D zenis 3, 6, 8 li’a 6 A c mala[)u 2 B a lit. MoAoßdßao 4 A c aketes 2 H mušgarru 7 Di ndgiru 6 A c SEMIT. neru 11 Fb parakku 11 D, Gb *’abnu 11 C parzillu 2 G a *’arbaou 5 C-E paššuru 3 C 'oaštartu 2 Ca santakku 2 Lx 'oašte-(n-) 2 C-L sinüntu 2 E öfäoöog‘4 A c a s s y r. šangu 6 A c šanilsnu 9 C d anäku 2 B b šanuteia 9 Cd apkallu 7 Dj šigreti 9 B b enzu 2Cb šinipu 2 B c epinnu 2 B c šubu 11 B era 2 Cb šumeru 6 A b etimmu 7 Bd gallu 7 Dt aram. gegunü 7 Dj gešdarft 7 Dt temänla 9 A-D hebr.: 'aßaq 11 D xelbena 2 Ba may 6 Aci daste 2 C-L oaštorev 2 Cel ar ab. ostn 2 C-L sifr 11 Gb OUGROF. *endž- 2 A *cogd- »1« 2 F-L *qcolm- »3« 4 Dt TUR C. alti 7 A ab. A, A I ab. O llA-H.Hi. 0 I lyd.-etr. 8 »f« 5 E! soumer. principe de Position dans la numeration deci-male 11 E-H § 1. Abacisti in Sumeri. Na v naslovu navedeni način imenujejo abacisti lotrinških samostanov 10.— 12. stoletja — Gerbert, umrl 1003 kot papež Silvester II.; Bernelinus; Pseudo-Boethius ; Gerland; Radulf iz Laona i. dr. — arabskim številkam podobna znamenja na računskih kamenčkih. Vrednost teh tako zaznamenovanih kamenčkov je različna, in sicer: 1, 2, 3 itd. na polju ednic; 10, 20, 30 itd. na sledečem levem polju desetic itd. Bubnov 44 sqq. Abac. številčna imena izhajajo iz Mezopotamije, in sicer od predsemitskih Sumerov, kojih jezik — člen alarodščine, razpadajoče v Hamite (Egipčani, Berberi, Kušiti), Hatide (Elami, Vani, Kavkazi, Mitani, Hetiti, Liki i. dr.) in Staroevropejce (Predgrki, Iliri, Etrusko-Reti, Liguro-Pikti, Ibero-Baski) — se je začetkom 2. tisočletja pr. Kr. umaknil pred semitsko asirščino iz žive govorice v sakralno in gramatično literaturo. Za Aleksandra Velikega je oba jezika izpodrinila aramejščina, ki pa B se je v 7. stoletju večjidel potopila v valovih pomohamedanjene arabščine. Pot 'abac. števnikov iz Sumerije do Lotringije je šla čez kanaano-aramejščino, grščino, etruščino in latinščino, o čemer spodaj passim. A Okrajšave: a) abac. — abacist itd.; alar. = alarodski; arab. = arabski; aram. = = aramejski; bašk. = baški ; egi/rt. = egiptski; etrušk. — etruški; gršk. = grški; hebr. — hebrejski; id. = idem; ilir. = ilirski; lat. — latinski; lih. = libijski; pr. = primerjaj; semit. = semitski, sumer. = sumerski; > = postane ; oo = stopnjuje, se menja; [ ] = izpalo. b) Brockelmann Grundr. = Brockelmann, Grundriß der vergleichenden Grammatik der semitischen Sprachen I—II; —Semit. Sprachw. = —, Semitische Sprachwissenschaft; Bubnov — Bub-now, Arithmetische Selbstständigkeit der europäischen Kultur; Canlor — Cantor, Vorlesungen über Geschichte der Mathematik1; Delitzsch Assyr. Gr. = Delitzsch, Assyrische Grammatik; — Sumer. Gl. = —, Sumerisches Glossar; — Sumer. Gr. = —, Grundzüge der sumerischen Grammatik; Miiller-Detcke = Müller-Deecke, Die Etrusker; Oštir = Oštir, Beiträge zur alarodischen Sorachwissenschaft I; Szinnyei = Szin- _ nyei, Finnisch-ugrische Sprachwissenschaft. B Transkripcija (pod a in b označeno velja tudi za druge vokale in konsonante) : ’ = NI a — dolgost, a = ozkost, = palatalnost, d — širokost; B = f o r t i s - fortizata, B = f o rti s(-lenizata), B' = fortis - aspirata , b — 1 e n i s - fortizata; b = lenis (-lenizata), b' = 1 e n i s-aspirata ; ß = sp i r an s-fortizata, ß = = spi r ans (-lenizata), P' = s p i r an s-aspirata ; a = reductio vocalis ; d, & ~ spirans dentalis; j), I) = Spirans velaris; ' = = “ i V = H ; ‘ — palatalizatio; J, f = v /j ’ se reducirajoči l, r; l, r = l, r nasalis; n —n velaris; o = y; u — (labio-j-velarizatio ; ~ = diphthongizatio. C K praalar. stopnjevanju v fortis (B) °o lenis (b) oo spirans (p) — ki se pozneje analogično ponovno stopnjujejo v B : B : B' oo b ; b ; b' x> ß : ß : ß' (o čemer pr. zgoraj pod B) — v kolikor se o njem v tekstu govori, pr. Oštir 93 § 358 sqq. in sledeče; P : P 00 p > b 00 71 > f 1 : L 00 l> r 00 X b . B 00 b ~> ’ 00 P> 11’ n : N 00 n> r 00 p w : ; W OO w > ’ 00 / j 1 1 00 j> ’ 00 l m ; M 00 m > \v OO h &■ °' I 00 S1 > J 00 •vi t t ■ T \ T co t> d 00 X ß ■ ° G 00 g> ’ 00 y i Ü- ; H f oo * / g“: G« 00 gl > 1v oa VU s ; S 00 s i 00 a ki; Kl\ 00 k‘ > gi 00 y.» d ; D \ D 00 d> 1 00 Ž k : K K 00 k> g 00 y. d ; Dl 00 d 1 „ k» ■K“) 00 k« > g" 00 y. U z ; Z X 2 fr 00 a ; a 00 1 r ; R 00 r> l 00 p tj : ‘d 00 71 00, d 0) : ■ 0) 00 * § 2. Abac. igitl 1. B u b n o v 65 istoveti abac. igin z ogrskim Ggy 1; ker pa iz- A haja slednje iz ugrofinskega *endz- (/>čeremiski andzal Vorderes, finski ente- der erste, votjaški ad'z Vorderes itd.) Szinnyei 45, 108, razpade dozdevna sličnost v nič. Abac. igin 1 izvira iz sumer. *ag'än 1 in sicer čez asir, B *a[)innu > *tj)in > gršk. *l/iv > etrušk. *iym o° *igin > lat.-abac. igin; k *ag tin pr. sumer. ge 1, aga einzeln. K g"' > l) > g v sumer. *ag'än 1 > asir. *H)in 1 > abac. a) igin 1 pr. morebiti sumer. galüb ein bestimmter Baum /> asir. 1)uluppu id. /> hebr. xelbena Galban (k hebr.-aram. I) /> X pr. Brockelmann Grundr. I 125, § 45 l a) /> grški yalßävr) id. i> lat. galbanum id. — ci) K sumer. g = g /> asir, l) pr. sumer. mälag Schiffer /> asir. malal)u id.; sumer. gcenbur Halm o. dgl. /> asir. i)abburu id. itd. Delitzsch Assyr. Gr. 209 § 102 a, Sumer. Gl. s. v. — ß) K etrušk. y — k' > lat. g pr. etrušk. veyetia > lat. Vegetiana; etrušk. -aye /> lat. -age; etrušk. /ai-ne cai-ne > lat. C/Gaius Müller-Deecke II 412 sq., 438, 441. lat. g tukaj substituira v latinščini nepoznani etrušk. k'= % ali pa istotako nepoznani etruški g^>c, ki stopnjuje z etruškim y Miiller-D e e cke , II 412 sq. K sumer. ge 1, aga einzeln poleg *agcän 1 je sledeče pri- b) pomniti: a) Kfl-«0v aga » ge pr. sumer. > asir. anäku Blei °o sumer. nagga id. Oštir 70 §115; sumer.an hoch » na id.; predgršk, ä/.ü)7irj$ Fuchs a> sumer. luba id. Oštir 63 § 89. ß) K g" » g v sumer. *ag'dn °o aga pr. sumer. g'ul vernichten °o gul id.; sumer. g um zermalmen «> gum id.; sumer. g'en-zer klein °o gen id. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 17 § 21 a, Oštir 59 § 74. y) K a ® d v sumer. aga m ge pr. sumer. zä Stein : ze id. itd. Delitzsch 1. c. 12 § 17 a, Oštir 99 § 371. d) K -n <*> 0 v sumer. *ag'dn oo aga, ge pr. sumer. kin Erde °o ki id. itd. Delitzsch 1. c. 18 § 23 a. Radi sumer. *ag'qn > asir. *a\)innu > *it\in (> abac. igin) c) pr. a) k a > d > i v asir. *al)innu > *it)innu: sumer. apin eine hölzerne Bewässerungsvorrichtung>*asir. epinnu (e=i) itd. Delitzsch Sumer. Gr. 12 § 17a, Delitzsch Assyr. Gr. 94 §43 d, Brockelmann Grundr. I 185 § 68 h; ß) k g' ]> I): § 2 B a a; y). k a > e~ß> i: sumer. nagga Blei » *nägga > niggi id. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 12 § 17 a, sumer. šanabi 2/3>ašir. šlnipu id. itd. Delitzsch Assyr. Gr. 86 § 41 sq.; d) k-a>0v *ii)innu > igin: asir. šarm König » asir. šar šarrani König der Könige Delitzsch Assyr. Gr. 102 § 47 b, Brockelmann Semit. Sprachw. 114 § 173, 115 § 175. g' sumer. *ag'än 1 je še ohranjen v g'/>J prasemit, izpo- C sojenke iz prasumerščine *aašte-n- 1 O asir. išti-at išten, kata-banski aštn, hebr. oaštt) in v g' prasumer. *gaštu-m > sumer. aš 1, ušum einzig; v oaš- vidi izposojenko tudi Delitzsch Sumer. Gr. 61i, a) K prasumer.g"' prasemit. o pr. sumer. *gcaš-tar{<^ sumer. giši Finsternis-f-ddr Fürst Oštir 109 § 477) semit. *oaštar-tu j> asir. ištartu Astarte, hebr. oaštorev. ß) K razcepitvi prasumer. > fl v sumer. g (]> sumer. g' > asir. I) § 2 B a a) in 9 ’ > 0 v sumer. fgcJušu(m) einzig pr. sumer. >■ asir. q]> )>0 v sumer. g'a 10 a> a id. Delitzsch Sumer, Gr. 18 § 23 b, Oštir 59 §74 sqq., Brockelmann Grundr. I 127 § 45 r. K d-[3] x 3-ü ^> U-Ü v sumer. aš 1 «> ušu(-m) einzig iz prasumer. d-u * a-d v "g aštu-m pr. sumer. ere Untergebener oo urum id.; sumer. asir. erü Bronze oo sumer. urudu id. Oštir 70 §117 sqq.; sumer. eze Kleinvieh oo udu Schaf 1. c. 69 § 112; sumer. azu Magier oo uzu id.; sumer, asir. enzu Ziege oo sumer. *uzu)>uz id.; sumer. *a-mun (: a Wasser) °° utnun Wasser-loch. K sugier. št- š(š) v nesestavljenkah v asir. išten oo sumer. ušum. pr. predgr. ’A[QjaTv- ,,'decöv“ oo sumer. ereš Herrin Oštir 66 § 96; staroevropejski "(i-)stup- Stube Oš tir 75 § 142 oo sumer. UŠub «*ištib) Ziegelform o. ä. Morebiti je sumer. izvora tudi asir. št s (s) v uštebila' <*> usslbla ich ließ bringen Delitzsch Assyr. Gr. 127 § 64, 2. / rt) K sumer. u ® eiz alar. co oo <>> v sumer. ušu(m) oo asir. išti-cit išten (iz prasemit. sumer. *oašte-nk prasemit. e pr. Brockelmann Grundr. I 141 § 51 a) pr. sumer. šur spinnen oo šer id., sumer. sub Hirt oo sib id. Delitzsch Sumer. Gr. 13 § 17 b, ft) K -u(m) 0 v sumer. ušu(m) oo aš pr. sumer. urum Knecht 00 eru id. oo ur id.; sumer. urum ein best. Fisch oo uru id. oo ur id.; sumer. kurum schneiden oo kur id. Slično -e/im j>0v sumer. enem Wort oo en id.; sumer. silim wohlbehalten sein oo sil id.; sumer. g'ilim vernichten oo gdl id.; sumer, > asir. šitimmu Name des Keilzeichens SIT <» sumer. siti, šid Zahl. K -m oo -n oo 0 v sumer. ušu-m oo asir. ište-n oo asir. išti-at je treba še sledeče omeniti: a) K sufiksu -m pri števnikih pr. sumer. eš 3 oo eš-dm id.; sumer. umunl oo umun-dm id. Delitzsch Sumer. Gr. 62 § 87. V sumer. ušu oo ušu-m imamo vkljub temu še le sumer. -m)>0 kakor v sumer. lum strotzen oo lu id. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 a. ß) K -m oo -n (iz velarnega u Oštir 98 § 370 M3) v ušum 00 išten pr. sumer. erem Krlegsnjann 00 eren id.; sumer. gebären 00 gan id.; sumer. girim Frucht 00gurin id.; sumer. gem(e) Weib 00^« id.; sumer. nim hoch 00 nin Fürstin. Ve-larnost tega n se razvidi iz medvokalnega refleksa (n)g v sumer. kanama Land 00 ka-nag-gd id. Delitzsch Sumer. Gr. 19 §25; k pisavi velarnega n z n poleg (n)g pr. sumer. kin-kin-na <*> kin-kin-gd suchend 1. c. S sumer. št (v asir. išten 1} iz alar. £ ždž stopnjuje sumer. r/l iz alar. r v sumer. ‘d-ru 1 ru vollkommen in sumer. d-ili 1 — z alar. prehodom r^> r v l)> l po alar. R 00 r)> l Oštir 98 § 370 A, 96 § 365, 97 § 369; isti razredni prefiks d- stoji v sumer. d-e/iš 1 napram aš id. — z e/i ca a iz alar. Oštir 99 §37 la in zgoraj § 2 B b /. a) K d- v sumer. *d-ru 1 iz *d-ru-n (k -n pr. § 2 C asir. a) ište-n) radi etrušk. <5govva- y ag/j) Oštir 105 §444 pr. še sumer. d Seite °° da id.; sumer. ugu[nj auf °° dakan Götterwohnung Oštir 66 § 97; sumer. ag machen oo dug id.; sumer,gir Fuß » dügjor] Knie 1. c. 111 § 498; sumer. ušsa nächster ® dušsa Nächster; sumer. gur Eimer Tonne o. ä. cc adagur ein kleines Räuchergefäß aus Ton, düg Tongefäß itd. Oštir 112 §516, 117 § 593—773, kjer ob7 širno o razrednem prefiksu d-. K sumer. *drun 1 ru vollkommen pr, radi pomena sumer. dili 1 vollkommen; radi sumer. dr-j> r- glej sumer. nepoznanje mute -f- likvidev začetku besede; radi -n 0 pr. § 2 B b <5. ß) K alar. £ oo r]> sumer. š <*> r v sumer. aš 1, d-eliš id. oo *d-ru-n 1 pr. sumer. uš Mann » ur Mensch; sumer eš weinen oo er Träne; sumer. giš groß gur id.; sumer. keš-da binden » kur id. itd. Oštir 100 § 375 sqq. K alar. £ oo / > sumer. s'» / pr. sumer. aš Mensch °o d-ili b) Mann lu(*dlu) Mensch Oštir 105 §441; sumer.gašam Meister oo ab-gal id.; sumer. giš groß «> gal id.; sumer. gileš Mann oo gälu Mensch; sumer. maš hell, glänzend « mul glänzen; sumer. g'uš Furcht einjagend ® g'ulug' id. Oštir 100 §375 sqq. Radi v §2 C—D obravnavanih prasemit. "oašte-n 1, sumer. E [Q\ušu(m) aš d-eliš [djru d-ili <*> aga ge je verjetno, da izhaja abac. igin < asir. *it]in <[ sumer. *ag'dn iz prasumer. *ag äs[t]n 1. K sumer. š[t]n ]> n pr. predlat. *asonos asinus Esel ® sumer. reduplic. a[šjn-šu[nj id.; sumer, > asir. “štinurn-tu ]> sinünlu Schwalbe oo sumer. [št]nam id. Oštir 103 § 416 (k št » s v asir, pr. § 2 C c); sumer. giš Feuer oo gunni f ir e-plače. Poleg prehoda šn i> n — to radi sumer. monoftongizacije vseh grup, izvzemši nasal -(- medijo, v nesestavljenkah — je izpal š v *ag'dn napram [fl]aš mogoče tudi čez s š stopnjujoči rj>’ (: ru *1) kakor v sumer. ka-aš Entscheidung oc garaš id. Seveda pa ni izključeno, da se je sufiks -n priklopit šele po odpadu končnega -š (: oš) oo r (: ru) oo -l (: d-ili), k čemur pr. sumer. šeš weinen oo še id., sumer. tur eintreten » tu id, sumer, til leben oo ti id. oo ti-n id, Delitzsch Sumer, Gr. 18 § 23 a. V alar. da Č v spirans-stopnji £, kar prehaja čez spirans- F fortizato £ v ždž v sumer. *bašte-n 1, aš 1, v lenis-stopnji prehaja d v rji v sumer, ru *1 in d-ili 1; v fortis-stopnji pa nastane iz d čez D]> D prehod v rf-vrsto Oštir 98 § 370 A, tako da je alar. izvora morebiti tudi ugrofinski -cogd- 1 C> finski Uk Sl oo iihgen, lapski akta oo auhta, čeremiski ikts, votjaški od-ik, ostjaški it itd.) Szinnyei 107 sq. K 3 oo m v sumer. aga[š-n] einzeln, *aged[šj-n 1 abac. a) igin oo ugrofinski *cogd- 1 pr. sumer. a *o]> u v sumer. ma mahlen <*> mu id. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 14 § 17 e, Oštir 99 § 371. K D oo r oo f v ugrofinskem 'cogd- 1 « sumer. *d-ruj> ru*\, d-ili 1 oo [g'Jaš 1 pr. sumer. id Fluß <*> ir fließen °o uš id. (/ <*> a oj oo co) itd. Oštir 100 § 375 sqq. K možnosti alarodskega elementa v ugrofinščini pr. a) ugrofinsko izposojevanje števnikov 7, 10, 100, 1000 itd. iz indoger-manščine Szinnyei 109 sqq.; ß) sličnost ugrofinskega stopnjevanja 1. c. 30 sqq. z alarodskim Oštir 98 sqq., tako da ni izključen postanek ugrofinščine iz nekega s praindogermanščino sorodnega jezika -f- (altajščine?) -j- alarodščine. Na ta način bi *cogd- seveda ne bil izposojenka, ampak ostanek alarodske prvine v ugrofinščini. . Ker prehaja v alarodščini p v spirans-stopnji v n in dalje v spirans-aspirata-stopnji v n' hu Oštir 98 § 370 P, zato je sumer. *ag'd[š]n 1 ]> abac, igirt morebiti nastal iz prasumer. *huag'dšt-n in je na ta način s n'J> hu °o p-stopnjevanjem soroden s sumer. pal-il Erster Vorangehender. I v pal-il izhaja iz sumer. [yu]ril, ki čez yur oo O/“/'? stopnjuje s sumerskim *fhu/ag'd[št/-n. K p «j jr' ha sumer. p 0 v pal-il Erster » agafšnj einzeln pr. sumer./?£Š3 » eš id.; lidski nd/.-gvg1, ßaaüsvg {: sumer. pal-il Erster) w sumer. ali-tn id. Oštir 83 § 225; sumer. par glänzend oo ara id.; sumer. asir. parzillu Eisen oo sumer. urudu Bronze Oštir 70 § 117 sqq. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 b, Oštir 61 § 79—224. Odpad hu v sumer. /hu]aga{š-nJ je posledica sumer. asir. prehoda vseh laringalnih in velarnih spirantov (izvzemši sumer. asir. g' I)) v JO- istotako so nepoznani A-spirantiv ugrofinščini, tako da prehodu alar. *!lu(ogd 1 v ugrofinski *(ogd- ni ničesar na poti. I v sumer. pal-il Erster izhaja analogično po R«>rJ>l iz r, ta r stopnjuje z £ sumer. s7>š v sumer. maš erster. K alar. analogičnemu stopnjevanju p oo m — radi P « n J> w — w me[r]-me[r] Sonne; dalje pr. sumer. b co rti (s 'sumer. b <^Delitzsch Sumer. Gr. 16 § 20 ali z alar. b oo m) v sumer. ab Wohnung oo am Gemach; sumer. ab Wildochs oo am id.; sumer. ddb Tontafel oo [j]im id. Oštir 75 § 143; sumer, bi sprechen «> me id.; sumer. bil verbrennen oo mel Brand; sumer. gab-tinnu., Scham des Weibes co gerne Weib Oštir 123 § 737; predgršk. y.äfjnoq (’ < r) Garten oo predsemit. *karmu id., sumer. girim Frucht Oštir 83 § 222; sumer. murub großer Schwiegervater oo murum id. itd. Oštir 61 §79 sqq. 1 Sem s p oo f > h“ lidski ItaLniLuL "kralj Danielsson Zu den lvdischen Inschriften ,9. S" < Sumer. š[t] « l v maš erster °° pal-il Erster iz alar. f «rfl c) z alar. izpadom y“-spiranta pred konsonantom, o čemer Oštir 96 § 367 sqq. pr., je obravnavan že zgoraj § 2 D. Nejasno mi je še, ali je sumer. aš 1 razlagati po § 2 C a ß iz 'gaš radigv? 1, ali pa iz *huaš po § 2 G a; g' v sumer. *agcd[š]n je namreč tudi iz hu čez ha razložljiv Oštir 101 §393 sqq., vendar je g v ge v tem slučaju le analogično razumljiv. Nasprotno sumer. d-ili 1 radi sumer. [hu]al-im König » pal-il Erster, o čemer § 2 G pr., in ravno tako sumer. ru *1 vollkommen radi etrušk. 6-gov-va' ij do/p, o čemer manj verjetno § 2 D a, vsekakor le iz alar. *.t'ely11]h > *hua\ill + [hu]ru. Iz pod § 2 G obravnavanega n nastane v spirans-lenizata- H stopnji alar. ß ]> w, ki smo ga konstatirali že v § 2 G b kot vzrok analogičnega stopnjevanja plb » m in ki je še ohranjen v egipt. wo 1 iz alar. *nO[u/' Oštir 83 § 225 sq. Tretji radikal d alar. *pgud 1 je v egipt. wo iz *wo’ čez d r^> r ’ izginil, dočim se v D D-stopnji kot t še dandanes v bašk. bat 1 <[ ‘itot nahaja. S p a> w *makt- 1 v etrušk. *matk- ^>lat. maccus simplex, etrušk. ma/ 1 Oštir 34 sqq.; k etrušk. kt^>tk pr. predlat, *octa ]> "otca^> occa Egge » predlit. aketes id. Oštir 39 § 10, dalje etrušk. cs » sc, septle » *setple > *sepple > seple. Müller-D e eck e II 436 § 21, 437 § 22, 2. Kakor je sumer. alim König = lidski ndlpvq id. izvedeno iz I sumer. pal-il Erster — sem tudi alar. *po[yu]r- ]> *bt- ]> egipt. bj- König Oštir 83 § 225 — § 2 G a, tako je pač tudi ilir. *bat- primus v ilir. Bdzcov ‘prin-ceps (^> gršk. *ßaxiX- ßaoi-Äsvq König) ali identičen z bašk. bat 1, seveda z ilir. prehodom kt^>tt^>t Kretschmer Einleitung in die Geschichte der griechischen Sprache 258, ali pa ima f iz D < lyu]D, ki stopnjuje zq /”/“/£ v sumer. 'ncošt^> [hu]aš 1 » maš erster in z [yu]r v "n ar \ha]ru *1. b iz p nahajamo še v libijskem ßdzroq König, čigar xt mi ni jasen. gu alar. "pg“d 1 sledi iz G[“J oo [g]u v sumer. ge 1, *agdc[š]-n K 1 > abac. igin, ugrofinski *o)gd- 1, egipt. wo 1, etrušk. ma/ 1 *> etrušk. miiv- *1 Oštir 129 § 785. \ Razvitek alar. *pgud 1 s posebnim ozirom na abac. igin 1 naj predoči sledeče: L alar. *pg'ud 1 'phu\D *nG[u]r 'r.G[“]f 'pl~’r ilir. ‘r.'GD ’-'GZ ’nfgJuf ej|ipt. *nGD I ßal;- *1 I , L, W3[’] suraer. sumer, ugrofinski | etrušk. bašk. etrušk. 7777, „t 7777, - - '[h^tagdA sumer muv-' 1 bafgjt 1 ‘mag’t-\ pal-il 1 /hu/ru l mas l1 fh“,as 1 sumer. is j s I '\hu}g()št-mjn I d-ili 1 d-eiiš 1 | 'makt prasemit sumer. sumer. 'oašte(-n) 1 /g Jušu(m) 'ag(')a[š]-n 'rnatk- J- hebr. asir. asir. katab. - sumer. asir. maf. 1 aaštt /sti-at išieti a&tn------------------------- ahinnu aga ge 1 j 'ii)in grški I etrušk. 'v/in oo 'igin lat. > abac. igin 1 § 3. Abac. andras 2. A Abac. andraš 2 iz asir. *andräs 2 X ali 2 < sumer. *wantur 2. a) a) K »2 X« v asir. *andras pr. abac. andras = binarius (: bini, bis 2X). ormis — ternarius (: terni, ter 3 X). arbas— quaternarius (: quaterni, quater 4 X) ter asir. adu šinl-šu 2 X, adu šelaši-šu 3 X, adu sibi-Šu 7-X itd. Delitzsch Assyr. Gr. 214 § 105 d. ß) Če je elipsa besede adu Mal v asir. *adu an-dra-šu 2X!>abac. andras nedokazljiva, tedaj je izhajati iz asir. nominativa *andra-šu ša x-i Zweier-sein, der des Rechensteines o. des Rechenbrettes; h konstrukciji pr. Delitzsch Assyr. Gr. 337 § 166, 3. y) K prehodu asir, posesivnega 1 Klinopis za »1« se čita sumer. tuli magbi Wehklage in ta il id.; morebiti je iz tega možno rekonstruirati sumer. *mag *1 oziroma talil'l (: sumer. dili 1). Isti klinopis se čita šantag > asir. santakku ter pomeni tudi »1« Delitzsch Sumer. Gl. 235; če je analiza v 'ša-mt-ag možna, tako je sumer, 'mat 1 po § 2 F b soroden s sumer. maš 1 erster. K sa-prefiksu, s čimer stopnjuje črez £ co D sumer. d- § 2 D a a, v sumer. pr. Oštir 118 §606—616; k mt > nt pr. § 5 B a. zaimka -šula^>-šls v asir.>abac. andra-s pr. Delitzsch L c. 103 § 47, 124 § 63; Brockelmann Grundr. I 136 § 46 o y, 114 § 43 r d. 6) -ä v asir. "andr-ä-s 2 je analogičen po semit. X asir. dualu šin-a 2 Brockelmann l.c.485 §249/3. Če je mesto iz nominativa *andra-šu izhajati iz genetiva "(adu) andr-I-šu, tedaj pr. k -d mesto pričakovanega k čemur glej semit. asir. genetiv šin-i 2, asir. Ina sele kilala-n auf beiden Seiten Brockelmann Grundr. I 459 § 244 g, kjer je d mesto i v kilalä-n posledica poznoasir. sinkretisma sklonov vsled sovpada nenaglašenih končnih vokalov v3>0 Brockelmann Grundr. I 114 § r ö-r], 466 § 245 k. Tako rekonstruirani asir. *andr 2 je nastal iz praasirskega b) *wantur- 2. a) K asir. w > ’ v *wantur- > *andr. pr. asir. wartju Monat m ari)u id.; asir. maršu = *waršu schmutzig °o aršu id. Brock el -mann Grundr. I 139 § 49 h. ß) K nt~š> nd istotam pr. 1. c. 153 § 54 d e. y) K u > 0 v "wantur > *andr- pr. asir. erubi tritt ein oo erbl id. itd. Delitzsch Assyr. Gr. 97 §45b, Brockelmann Grundr. I 114 § 43 r y. Praasir, "wantur- 2 iz prasumer. "wäntur 2, iz česar sumer. B man 2 z a iz alar. d, ~s čimer stopnjuje alar. q v sumer. min 2; m sumer. malin iz w, s čimer stopnjuje w sumer. "wan- "’an-> n- v neliš 2 X 10 in tf sumer. *win > "'in V ni-in 20 X 2 poleg sumer. "win v ni[š]-min id. K sumer. šm > m v *niš-min > nimin 20 X 2 pr. § 2 E. Klinopis za »2« se čita tudi Amna Solnce in Utu id.; kakor spominja amna na man 2, tako bazira morebiti tudi Utu na utu "2. a) K sumer. w ’ X 0 pr. nepoznanje črke w v sumerščini a) ter iz sumer. prevzeti asir. §3 Ab a. /J) K iv ® iv v sumer. pr. m oo 0 v sumer. mul glänzen w ul id., sumer. dumu Kind oo *du'u > dii id. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 b. Seveda ♦ tiči v sumer. m oo 0 poleg W/w oo w tudi M oo m w z ala.r> su- . mer. [> asir. prehodom m w, o čemer pr. Oštir 98 § 370 M (k -m- v dumu pr. posebej 107 § 459) ter sumer, X asir. m^> w^>' v asirskem damiqtu oo "dawiqtu > *da’iqtu > *daiqtu > diqtu Brockelmann Grundr. I 138 § 48 h-i; mogoč je tudi prehod sumer. *mantur oo *wantur > asir. *andr-. Iz navedenega je m oo 0 v sumer. man 2, ni[s]-min 20 X 2 ® ni-in 20 X 2, niš 20 razložljiv; ravno tako sumer. utu "2 min pr. § 2 B c y; k ali oo 0 v b) man oo *[w]an > neš 20 pr. § 2 B b a; k a — u > u — u v sumer. asir. 'aild[u]r- *2 oo sumer. utu "2 pr. § 2 C b. Če u v sumer. U-mun 5 -f- 2 ni dialektično nastal iz ali radi m — k čemur pr. sumer. giš oo mu, gälu oo mulu Delitzsch Sumer. Gr. 22 § 26 b —, tedaj se je u «o i oo a v sumer. -mun min oo man razvil iz prasumer. (a)u °o ai « a < alar. *’antur attur > *dtulr] >- utu *2. a) K -t^> -d 0 v sumer. *mant[ur!'^ man pr. sumer. utu Sonne oo ud id. «j « id. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 a. K -ur^> 0 v *wdntur^> man[t/ pr. r^> 0 v sumer. tur » tu, dalje u » 0 v uru ein best. Fisch «> ur id.; predvsem pa vokal-j- r^> 0 \ sumer. /zlgvz/' Schatz + mga id. + id., sumer. [k]ur Löwe « u-g id. Oštir 54 §66itd., Delitzsch Sumer. Gr. 18 §23a. ß) K-nt-^>-t-v sumer. "ivantdr >* utufrl *2 — k -r > 0 pr. § 3 B c a — pr. progresivno asimilacijo n v sumer. unkin Versammlung + ukkin id., sumer, + asir. antalu Verfinsterung + attalü Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 24, odkoder je morebiti izposojen tudi asir. nt^> tt^> t Brockelmann Grundr. I 175 § 61 a d. C Ker v sumerščini t d stopnjuje s š § 2T b in se n slede- čemu š asimilira — *an-šu (: anu Ähre -j- še Korn) + eššu Kornähre, antum ša šeim\ sumer. > asir. banšur + pašštiru Schüssel; odtod najhitreje asir. nš + š(š) Brockelmann Grundr. I 175 § 61 a d, Delitzsch Assyr. Gr. 119 § 61 a —, je s sumer. man[tj pač v sorodstvu sumer. *manš 2 + maš Zwilling; k pomenu pr. sumer. man 2, Zwilling. \ D Nejasna mi je še funkcija sufiksa -r v sumer. *wantur 2; domnevam pa, da pomeni *wantu-r zu 2 zugehörig — k čemur pr. sumer. lugal lugaleni-r ein König, zugehörig zu den Königen Delitzsch Sumer. Gr. 53 § 76 c —, tako da izhaja sumer. ara min 2 X iz *ara wantu-r Gang, zuhörig zu 2. Kakor se pravi v sumerščini poleg ara-minkama-šii zum zweiten Mal tudi minkama-šu id. z elipso besedice ara Gang, tako je mogla . tudi v asir. prestavi *adu wantur-l-šu oziroma *adu šini-šu 2 X beseda adu_ Gang Mal izpasti in *ivanturišu v *andras preiti, o čemer zgoraj §3Ain Delitzsch Sumer. Gr, 63 §89 pr. E Sumer. *wantu 2 (> man id., utu *2, -in *2, n- *2) ® *wanšu (j> maš Zwilling) iz alar. Vwzö/f-, ohranjenega v 'prD ^> bašk. -paldi 'dvojica : aha-paldi couplet de vers; <® *prD + bašk. sor-balda epaules; <*> 'pr± > bašk. bertze beste autre; » *pfr + bašk. berr- bi(r)- 2, > etrušk. -fer *2 (: Xoffer oktober < *6 + 2), etrušk.-pl>/z«/7>öoo,t:> wim, N > n(n) ® /z > ril, D > t ® D + d « d > r:l oo £ pr. 1. c. 9S § 370 P, J, N. 1 Pr. tudi sumer. ni-in-da Speise oo ni-in-ni id. Delitzsch Sumer. Gl.s.v. Razvoj alar. "pnd 2 predočuje sledeče: alar. *pnd 2 P<\ pfr bašk. "pr D \ I bašk. berr- 2 baški etrušk. bir- 2 ---------------- -phal "2 -fer- '2 *r.Nr ■-ND-(r) bertze beste bašk. -paldi sumer. *\udntli sumer. * wantur2 X 'wart tu 1 * mand I "wantu I "and asir. *) vantur-i-šu I *’andrus *t.N~ I sumer. 'manš I maš man 2 ~,n 2 n- "2 abac. an d ras 2 § 4. Abac. ormis 3. Abac. ormis 3 iz asir. *urmis <ß *ultum-i-šu <ß sumer. *llštum 3 ali pa iz asir. *urum-i-šu + sumer. "urum- 3. a) K asir. genetivu -i in k zaimku -su > -s v *adu urumi-šu A Mal Dreiers sein + *urumišu 3 X § 3 A a. b) K u + 0 v asir. *iirumišu > urmis pr. § 3 A b 7. c> K asir. « > abac. o v *'urmis ß> ormis pr. asir. Mulu-babbar + MoXoßdßag, šuššu > ocöooog itd. Delitzsch Assyr. Gr. 85 § 40 a; manj verjeten je asir. «r + ‘or kakor ir er 1. c. 96 § 44; nemogoč seveda tudi ni uß> o v ustih med Mezopotamijo in Lotringijo posredujočih Kanaanejcev-Aramejcev oziroma Etrusko-Latinov, k čemur glej hebr. "gudeš ß> gobeš Heiligtum itd. Brockelmann Grundr. 1 149 § 52 k—1 oziroma gršk. + etrušk.-lat, onvgida športa Korb Walde Lat, etymol. Wörterb.2 733. d) Če je mesto iz asir. genetiva *urumi-šu izhajati iz asir. nominativa *tirumu-šu § 3 A a ß, tedaj pr. k «>•«>/ v *urumu-šu ß> ormis Brockel-mann Grundr. I 151 §52 m, Delitzsch Assyr. Gr. 189 § 92 bf Brockelmann Grundr. I 466 § 245 k. Asir. "urum- 3 iz sumer. "urum- id.; s tem čez alar. r » f B stopnjujoči sumer. *ušum 3 je ohranjen v sumer. "uš/omf-šu 3 X 10 ]> ušu ter v sumer. "i-/u]ssum 5 -j- 3 > ussu 8. a) K r * š v sumeč "uriim <» *ušum pr. § 2 D a /?; iz sumer. *urim bog Mesec Ho mm el Grundr. d. Geogr. u. Gesch. d. alten Orients2 373, ki se v izgovarjavi zin piše s klinopisom za »3«, je pač težko rekonstruirati sumer. "urum 3. b) Zato mislim, da je prasumer. "uštum 3 — iz česar po § 2 C c sumer. "ušum oziroma z (dial.?) §tß> s/> s(s) "ussum v ussu 5 + 3, k čemur pr. sumer. š <*> s Delitsch Sumer. Gr. 17 § 21 c in sumer. + asir. št > s(s) v asir. išten co is(s)ini-š jeder für sich § 2 C c — v asirščini prešel v 'ultumi-šu /> *urtumi-šu\ seveda je tam dokazan le s/št /> It (n. pr. ištdnu °° iltana) Delitzsch Assyr. Gr. 128 § 64 3, Brockelmann Grundr. I 237 § 85 e, vendar pa pr. štj> rt v asir. istäna /> irtäna itd. Delitzsch 1. c., Brockelmann 1. c. 138 § 48 g ter 1. c. 231 § 84 n e, kjer je govor o disimilaciji l v r radi š. Asir. *urtumišu bi dal praviloma 'urtmis Brockelmann 1. c. 114 § 43 r y aa in dalje po Brockelmannu 1. c. 65 §41 u z rtm[>rm oziroma s tm J> mm kakor asir. lidlidu[> lillidu Sprössling 1. c. 173 § 60 ff *urmis > ormis. c) Izključen ni šele etrušk. š > r in rtm rm v asir. *ušumt-šu > abac. ormis Müller-Deecke II 431 § 19, 4; 437 § 22, 2. d) K -um ]> O v sumer. 'uš-šu > ušu 3 X 10 30 pr. 2 C d ft k u-u > Ü v sumer. 'u -}- ussu 5 -j- 3 > ussu 8. pr. Delitzsch Sumer. Gr. 14 § 18 b. C Sumer. *uštum 3 (> uš-, -ssu) iz *peštum, dočim da *peštum v sumer. (p)eš 3. a) K e-um > u-um » e-urn > e-fumj v *uš(t)um 3 « eš 3 pr. § 2 C b. b) K št > š v sumer. /> asir. *uštum-i-šu — poleg sumer, (dial. ? *ustum u-ssu 5 —f— 3 — ® sumer. eš, uš- pr. § 2 C c. c) K /)®0v sumer. peš «> eš pr. § 2 G a. d) K m v prasumer. *peštum 3 pr. zgoraj § 4 B a sumer. 'urim in z m po § 2 C e ^ stopnjujoči -n v sumer. 'šan- 3 — v šušana 1/3 (: aš 1); šana-bi 2/3 (: sumer. *bi/n] 2 °° min id. po § 2 G b in § 3) — ter slednjič alar. bjm v egipt. hlmt Š5mt 3, svanet. semi 3 Oštir 116 § 375 sqq. Če je sufiks -am pri sumer. kardinalnih števnikih Delitzsch Sumer. Gr. 62 § 87 prevzet iz ešdm 3 — k čemur pr. na primer posplošenje dualnega -d pri vseh deseticah v asir. Brockel-mann Grundr. I 490 § 249 e — poleg eš id., tedaj bi bil m ohranjen izven sumer. /> abac. ormis tudi še v ešdm\ k u/ß v 'uštum * ešdm iz co «> o pr. Delitzsch Sumer. Gr, 14 § 17 e. D prasumer. 'peštujam 3 peštam ’uštum 'eštan sumer. sumer. 'uštum asir. 'ustlim sumer. (p)eš 3 ešdm 3 \ ‘uštum-i-šu | Jan- *3 sumer. , 1 sumer. uš- *3 ultunušu .ssu *3 'urtumišu I 'ur[tj mi s I abac. ormis' 3 1 Bub no v 65 veže abac. ormis 3 z ogrsk. hdrom 3, vendar je praugro-finski 'quilm- 3 (> vogulski kürum, mordvinski kolma, finski kolme, lapski kolm Szinnyei 22), ki bi edino prišel v poštev, premalo podoben. § 5. Abac. arbas 4. Da je abac. arbas 4 semit. j> asir. izvora: prasemit, "ar- A baou (>arab. ’arbao, etiop. 'arbao, hebr.-aram. 'arbao, asir. arbau), 0 tem ni nobenega dvoma. K asir. *adu ’arba’-i-šu Mal Vierers sein 'd>*arba'-s 4 X X* abac. arbas quaternarius pr. § 3 A a, § 4 A a ter asir. ima’idü sie werden viel sein j>*imädu +> imandu Delitzsch Assyr. Gr. 101 § 46 b. Popolna prestava sumer. prototipa limmuja 4 v semit. B arbas bazira na vsaj delni sličnosti obeh besed, dočim te ni bilo pri drugih abac. števnikih med sumer. virom in semitskim korelatom. a) Ohranjen je sumer. limmu/a 4 še v abac. ce-lent-i-s *5 -)- 4 9, kjer k ce- iz *kem 5 pr. § 6 A b ß in k "-lent- 4 iz sumer. *limut 4 — odkoder s sumer. -/>0 Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 a sumer. limmu — pr. asir. *šimatu j> šlntu Bestimmung Brockelmann Grundr. I 114 § 43 r y. b) e v abac. ce-lenl-i-s 5 -j- 4 napram i v sumer. limmu[t] 4 je sicer morebiti nastal šele na poti iz Sumerije do Lotringije — k čemur pr. i/e v asirščini Delitzsch Assyr. Gr. 80 § 38 sqq., i>e v hebr.-aramejščini Brockelmann Grundr. I 147 § 52 g sqq., 1 j> e v etruščini Müller-Deecke II 357 § 8, 1—2 —, vendar mi je verjetneje, da kaže abac. + sumer. celentis 9 napram sumer. [k]ilimmu[t/ 9 na prasumer. *kem-limut 5 + 4, iz česar čez *kem-limut abac. celentis, dočim iz * kem-limut sumer. [,kjilimmu; v obeh slučajih nahajamo priličenje nenaglašenega vokala čez 3 k naglašenemu, k čemur pr. sumer. enim > enem + inim Wort itd. Delitzsch Sumer. Gr. 13 § 17 a, 14 § 18 a. Sicer pa je semit. *’arbao- najhitreje prasemit, izposojenka C iz alar.-sumer. *arbagc 4 s pras?mit.-egipt. prehodom g' (iz rc) + 3 § 2 C a n; ta alar. *arbar je morebiti v *lbr disimiliran v bašk. *labur j> laur 4 in v sumer. limmu 4, če iz *limur, s čimer stopnjuje egipt. *xm' 4 v kopt. hme 40 z alar. / « x. V egipt. j/d 4 j> fd-w in v etrušk. * ja h id) > '3hud > hud 4, predgršk. cYxxr)via „TsxQa-Jiohg“ Oštir 126 § 777 sqq. nahajamo />/ Radi stopnjevanja v alar. 'ari-pcojsd 4 glej sledeče: K prefiksu *ari- *3Čty pr. zgoraj § 2 D a a ter Oštir 122 a) § 694 sqq., kjer je 1. c. 123 § 722 in 137 § 930 tudi govor o egipt. j- j> ’ iz l. Iz sumer. semkaj sumer. ri-g Waffe ® udu-g id. °° ku id.; dalje z alar. analogičnim (po R <*> rj> l\ rj>l sumer. li-um Tafel a> imi l ontafel, li-biš Herz «> peš id. itd. a) K / > j v egipt. • j-fd 4 primerjaj semitski *libbu egipt. jb Herz; ali je v egipt. fd-w 4 j oddal čez ’ oziroma se asimiliral čez jf > ff v f, ali pa je iz neprefigiranega alar. 'nD izhajati, meni ni jasno. ^ ß) Istotako tiči v etrušk. *hutC) 4 j> hud alar. Vr'wD, četudi se k "jahud + hud da primerjati etrušk./- > Ov lat. luno > uni in nenaglašeni e-f> O v gršk. Tehaptivog f> etrušk. Tlamunus Müller-Deecke II 333 § 5; pr. tudi pod §5 Ca a omenjeno možnost alar. jff>fff>f. y) K alar. /' ]> x v egipt, 'xm' 4 pr. Oštir 98 § 370 L, kjer tudi več o stopnjevanju d v D » /■// a) C pod A. b) K i oo a iz alar. tj<»3 v sumer. limmu[r] 4 oo bask. la[b]ur 4 pr. sumer. dib fassen oo dab id. ter Oštir 99 § 371 v pra-semit. *’arbao-u je p čez 3 izpal. c) K alar. /)«3t>/»a'>/>A“oofflv predsemit. "arbao-u 4, bašk. la/bjur 4 oo egipt. jfd fd-w 4 oo etrušk. huO 4 oo sumer. limmu[tr] 4, egipt. *xm' pr. Oštir 98 § 370 P ter posebej sledeče: a) p predsemit. "arbao-u 4 imamo morebiti tudi še v sumer. IV-ba 4, če je IV-ba *liba[r] in ne z Delitzschem Sumer. Gr. 6I2 limmu-ba čitati. K bu f> u v bašk. *labur > laur pr. lat. bonus f> bašk. on, seveda je mogoč tudi prabašk. *lahur s h jr' == /' > hu v egipt./rf-iv 4 00 etrušk. AüiV 4 pr. etrušk./00h Müller-Deecke II 422 § 18, 2. y) K b 00 m (radi poajtyw=wy m °° M) v prasemit. *’arbao-u 4 00 sumer. limmu 4, egipt. *xm' 4 pr. § 2 G b. S) K U 00 a iz alar. ro 00 o v sumer. li-mmu 4, etrušk. /zu$ 4, bašk. la[b]ur 00 sumer. li-mma 4, IV-ba (?), kopt. hine 40, prasemit. *’arbao-u 4 pr. Oštir 99 § 371 eo ter sumer. u .<*> a v hell 00 gad id. Delitzsch Sumer. Gr. 14 § 17 e. e) K D 00 £) 00 £)'co r/r 00 r > J v predgršk. 'Yvvrjvia „Tsvga-nohg“, abac. 'ce-lirnt-is 5 + 4 > celentis 9, sumer. li-mmu[t] 00 egipt./č/iv 00 etrušk. /m/l 4 00 bašk. la[bjur 4 in z f ) ’ egipt. 4, sumer. limmu [r/ 00 prasemit. *’arbao-u pr. Oštir 98 § 370 d ter sumer. 00 /-§ 2 F b in sumer. r <*> g' v sumer. šuruz brennen 00 šug uz id. D Prakavkaški *k"cod 4 (: kürinski qud itd. Oštir 126 § 777. 780) ima labiovelar mesto labiala p alar. praoblike *pcod 4 pod vplivom sledečega števnika 5, čigar praalar. oblika se s k()\v-začenja, o čemer § 6 pr, K medsebojnemu izjednačenju števnikov je dovolj opomniti na / nemškega vier po fünf. alar. *rpd 4 (t> *-kud po § 6 B) Ir.r '1-t.D 'r.D 'Ir./mD \ 'fD' 1 sumer. *limut egipt. ’l'-imx I egipt. ’xm’ koot. lune 40 fd-w 4 li-nunu 4 *ke[m]-limut 5 + 4 *kelimut A I ' ‘kilimut I [k]ilimmu[t] 9 ' ke'limut *kelemui I asir 'kelemut-i-šu 9 I *kclentis rpr ’tpr *labur rpr prabašk. prasemit. ’arbao-u bašk. as’r- laur 4 ’ ’orba’ -i-šu 4 X I *’arba’s I abac. arbas 4 abac celentis 9 § 6. Abac. quimas 5. \ Abac. quimas 5 kaže v qu in i vpliv lat. (juinque, ki povzroča pri Pseudo-Boelhiiu celo quinas 5; seveda je qui- more-' biti že iz etrušk. *cvi ci 5 Oštir 126 § 778 prevzet. Ker -as v abac. quimas pač ne po arbas 4, se dana podlagi abac. *če- 5 iz abac. ze-nis 5 —j— 2, ze-menias 5 -)- 3 in ze-lentis 5 -f- 4 izluščiti abac. *kemas 5, čigar sličnost s semit. *{)amišu 5 (j> arab. I)ams, etiop. \\ams, hpbr. xames. asir. I)amil-tu) gotovo še ni nikak dokaz semit, izvora te besede; smner. *kema' 5 — v kin-gusilr 5/6, [k]i[m]a 5 > i (tudi v i-min 5 -| - 2, *i-mun > umtin id.; *i-ussu ussu 5 -j- 3; i-limmu 5 -j— 4) ima namreč pod enakimi pogoji gotovo prednost pred semit, besedo. Iz sumer. 'kcma' je brez težave razložljiv asir. *adu kema'-i-šu Mal Fünfers sein, iz česar po § 5 A praviloma asir. *kema's 5 X in dalje pod vplivom etrušk. c[v]i in lat. qainque abac. quimlnas 5. a) i v sumer. kin-gusili 5/6, ta j> i 5 je v nenaglašenem zlogu v palatalni d' reducirani e, k čemur pr. sumer, « ® < pri De- al 1 Med alar. 'fD 4 in sličnostjo lidijsko-etrušk. 8 »f« Oštir 126 § 779 z devanagarskim zuameniem za »4« (: zgoraj levo odprti 8 Cantor 1 805) ter abac. 8 (= 4 X -) pač nikaka zveza ne obstoja. Čas, 1922. 25 litzschu Sumer. Gr. 12 § 17 a. ß) Ohranjen je e prasumer. *kema’ 5 še v abac. 'če-^>ze- *5: ze-nis 5 + 2, zemenias 5 + 3, ze-lentis 5 + 4. b) a) H k oo 0 v sumer. kin-gusili 5/6 oo i(a) 5 pr. sumer. kur fremd oo ur id.; sumer. kür Berg « efr] id. itd. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 b, Oštir 59 § 74 sqq. ß) V abac. *ce[m-J 5 — pisava f, t, z, sc v zenis 5 + 2, t/ze-menias 5 + 3, (s)celentis zelentis 5 + 4 izraža iz k nastalo palatalno afrikato — k /> Č pač ni že sumer. — to vkljub sumer. kingi[rj /> asir. šumeru Su-merien — ampak še le etrušk. izvora, kjer h k /> č pr. lecne » lescini, mamarces °o mamerse, felcna <*>felz[ijnal Miiller-Deecke II 429 § 19 I 2, 433 § 19 II 3. c) a) K m > v sumer. *kema’ 5 ® kin-gusili 5/6 pr. ali § 2 C e ß ali pa mg > ng v sumer. nimgir Führer °° *nangir > asir. "naggiru nägiru id. Brockelmann l 165 § 58 i ß-, sumer. mag' hoch /> staropers. maguš Magier' (kakor sumer. en hoch /> Priester) <*> sa-ngu Priester /> asir. šangii. ß) K M » m + w /> ’ v sumer. j> abac. quimas 5 » sumer. *i'a + ia 5 pr. sumer. nimin 40 <® ni-in id. (> ninn-Ci 40+10 : u 10); sumer. -am oo -a’ j> -a; sumer. dumu Kind » *duwu /> du id.; sumer. litim Tafel * sumer. /> asir. li'ii id. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 b, zgoraj § 3 B a. y) S po § 6 A c ß nastalim sumer. 'ke['] (iz *kewa’) j>( 5 je sestavljen sumer. + abac. ze-ni-s 5 + 2, ze-menias 5 + 3, zelentis 5 + 4 in sumer. [k]i-min 5 + 2, /k/u-ssu 5 + 3, [k]i-limmu 5 + 4. Manj verjetno je, da je iz *kem[a'] + 2, 3, 4 izhajati; v tem slučaju se je m sledečemu konsonantu asimiliral, k čemur pr. sumer. gdn-la- gä(l)-la-; asir. amta\)ar ich empfing + an-ta\)ar /> aj:ta\)ar. Asimilacija m k sledečemu konsonantu je mogoča tudi čez w j> ’ kakor v asir. zumri-šu sein Leib > zu’rišu Delitzsch Assyr. Gr. 117 § 60, Brockelmann Grundr. I 175 § 61 a # yy. B K sumer. *kema’ 5 z ' iz r pr. likijski krhma[’] »5?« ter z M oo m > n> in rji etrušk. c[v]el- *5, c[v]i 5, k čemur dalje na Kavkazu z r/l £ svanetski vo-xvišd 5, o-xušth + ingilojski xuth id. in z f oo D rutulski xud id. itd., pr. Oštir 126 § 778—785. K stališču abac. quimas 5, ze- id. med sorodnimi alar, štev-niki pr. še sledeče: 1 Dalje semkaj: hebr, rna-f, gršk. [»a^oj Magier Delitzsch Sumer. Gr. 17 § 21 a. alar. *kmd 5 'KeM ms'c 'KOmwitpDi'Qlr sumer. *kem lva’ rutul. svanet. etrušk. xiul 5 o-xušth 5 'cvetil 'kdma' ' kema’ d 5 cel- 5 kin- ia 5 i 5 I u- 5 *ke[m]- j 'kema' asir. asir. 'ke- 'kema -i-šu 1 etrušk. 1 ‘kemas 'če- 1 1 etrušk.. abac. 'cvimas etrušk. 'cvi 5 z/te- *5 (s)ce- *5 abac. (v ze-nis 5 2, quimas’b ze-menias 5 + 3, | ze-lentis 5 + 4) quinas 5 § 7, Abac. caltis 6. Abac. caltis 6 — iz česar pod vplivom lat calcus 1/2304 A des Pfundes tudi abac. calcis 6, calctis 6 Bubnov 63 — primerja Bubnov 65 s turškim alti »mit gutturaler Aspirata« 6. Če obstoja med abac. in turško besedo kaka vez — radi ne-možnosti dognati v Ljubljani praturško obliko, tega ne morem ni zanikati ni potrditi — tedaj bazira ta na obojestranski izpo-sojitvi besede za 6 iz sumerščine, k čemur pr. Oštir 19, oziroma iz asirščine, k čemur pr. razširjenje babilonskega seksa-gezimalnega sistema po skoro celi Evropi in Aziji. Abac. caltis 6 iz etrušk. * ca/tis < asir. *galtis 6 X £"/> c v asir. *galtis /> etrušk. *caltis pr. gršk. a) yvüga > 'etrušk. > lat. erama grama gröma das Meßinstrument der Feldmesser; lat. Gallia /> etrušk. callia; gršk. onvolda ]> 'etrušk. /> lat. športa geflochtener Korb itd. Schulze Sitzungs-Berichte der Berliner-Akademie 1905, 709. K St >lt v asir. *gašt-i šu 6 X > ‘galtis pr. asir. išten > b) Uten 1 pod § 4 B b. Asir. *gašt-i-šu 6 X iz *adu gašt-i-šu Mal Sechsers sein, o c) čemer pr. § 3 A a, D. K sumer. *gašt 6 pr. sumer. aš 6; dalje sumer. *gešt 6 v d) *geš-šu 6 X 10 > geš 60, mu-uš 60 ter (dial.?) ‘gust 6 v kin-gusili/a 5/6. a) K sumer. š/st > š/s pr. § 2 C c, 4 B b. ß) K sumer. a/e °o u iz alar. d <*> co v sumer. aš 6, geš 60 °° kin-gusili 5/6 pr. sumer. g ad hell <*> g'ud id. Delitzsch Sumer. Gr. 14 § 17 e; sicer pa ni izključeno, da je u v -gusili nastal iz 9U asir. etimmu Schatten. Sumer. *gašt 6 iz *qašt, k čemur pr. morebiti asir. q ]> g v qdtu Hand gät Brockelmann Grundr. I 128 § 45 t, če je namreč ta glasoslovni zakon sumer. izvora. Sumer. *qašt iz *kwašt tez 'kuašt; *kwašt iz *kwa£ radi svanet. u-sgvašd 6, u-skhva 6, mingrel. a'm-š[k]vi 6. Prvi radikal d alar. *dkmd (s končnim d iz alar. *kmd 5 § 6 C) je že alar. čez r> r> ’ oziroma čez *Dk dk kh /> k odpal, k čemur pr. gruzin. ekhvsi 6 itd. Oštir 130 § 7ö8, kjer natančneje o vsem tem. *dkmd dkwd 6 'Dkwat, 'Zkw~ ' ftl/kwal 1 svanet. sumer. ‘i/ašt usgvašd 6 "qaštl 'qast I -gasili '6 ‘gašt aš 6 ge[š}-‘6 mu[š/-‘6 I asir. *gašt-i-šu 6 X ' I 'ga!tis' I etrušk. ‘galtis I ‘caltis I abac. caltis 6 calcis 6 ca/ctis 6 ------------------------- , . I 1 Ni verjetno, da je v C abac. caltis 6 še ohranjen prasumer. q oziroma da je C nastal v asirščini iz sumer. g (vkljub sumer. abgal > asir. apkalla Meister), to radi sumer. galla Teufel: mulla > asir. gallü; sumer. gir Dolch, Skorpion : nur > asir. muš-garru == sumer. muŠ-gir eine best. Schlangenart; sumer. gi eš Baum : mu id., mu-duru Zepter > asir. geš-darU, giš-immar Dattelpalme Oštir 135 § 872; sumer. ge Nacht: ‘mi id. > asir. gegunü = sumer. geg-una Nachtwohnung. \ § 8. Abac. zenis 7. Abac. zenis 7 z etrušk. č *kimin sumer. imin 7. K *kemin iz *kem- 5 -j- min 2 pr. § 6 in § 3. Posebej pr. , a) k m > 0 v *ke[m]- § 6 A c ß-y; b) k e'-/ co g-/ > e-e » i-i v *kefrnjcn- > zenis 7 »Ikjimin 7 pr. 5 B b; c) k m > iv > ’ v sumer. /k/imin <*> abac. *ke'enis X pr. sumer. nimin 40 ni-in 40 > ninn-u 40 —|— 10 § 6 A c /?; d) h 0 v abac. zenis 7 » sumer. /m/« 7 pr. § 6 A b «; e) k sumer. e’e^> e \ abac. zčnis napram sumer.imin pr. Delitzsch Sumer. Gr. 14 § 18 b. Seveda prehod eme'^> ewe^> e’e ni samo v sumerščini, ampak tudi v asirščini mogoč: šummu <*> šii-u-ii itd. Delitzsch Assyr, Gr. 118 § 60 b. sumer. *ke[m]-min 5 2 ‘kemoin I 'kamin \ 1 'kemen 1 1 ‘kimin \ 1 asir. • imin 7 *kemen-i-šu 7 X 1 1 * ke[w]enišu 1 i *kenis 1 I etrušk. *ceniš i I abac. zenis 7 § 9. Abac. termenias 8. Abac. termenias 8 Cantor I 765, t/zemenias 8 — te- A nieniam 8 Cantor I 764 je gotovo analogičen in ne dokazuje, da je s v abac. števnikih nominativna končnica — kaže radi tjz in r /> 0 na etruški izvor, kjer pr. etrušk. tetna <» zetna Müller-Deecke II 433 § 19 II in etrušk. fremrnal °° fremnal itd. 1. c. 437 § 22, etrušk. /> lat. lanistra a> lanista, o čemer drugače H er big Indogerm. Forsch. XXXVII 165 sqq. Ker dalje v etruščini /> latinščini nenaglašeni a v 3 /> e prehaja: gršk. / Xenaarä j> etrušk. *lepdsta > lat. lepesta, gršk. talavtov > lat. talentum itd., se glasi etrušk. praoblika, iz koje izhaja lat. X abac. termenias t/zemenias, *tjze(r)mdniäs X *termanias. Ta *termanias je v ustih Aramejcev, ki so posredovali med Mezopotamijo in Okcidentom, nastal iz asir. *kermis 8 Xt to pa pod vplivom njihovega temdnm 8 : praetrušk. * termanias — asirl ’kermis 8 X + aram. temänlä 8. B Asir. *kermis 8 X Ovsumer. *ke[m]-estum 5 —j— 3 (Xsumer.*kem 5 po § 6 -f- sumer. *estum 3 po § 4) kakor § 8 A a, e’e e kakor § 8 A e. b) Pri sumer. *kestum > ussu 8: k > 0 po § 8 A d; e-ii > 9u-u u-ll kakor § 2 C b; st^>ss kakor § 2 C c; k -mj>0 pr. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 a in zgoraj § 2 C d ß. c) Pri sumer. > asir. *adu kestum-i-šu Mal Achters sein > *kestumišu 8 X > *keltumišu > *kertumišu > *kertmis > * kermis pr. k asir. st > It §4Bb in k asimilaciji l-š r-š Brockelman Grundr. I 231 § 84 n e: hebr. šeyal abac. -rmen- <^-*estnmen- 3 še ohranjen tretji radikal (== pluralni -n-?) alar. *dbn 3 Oštir 116 § 575 sqq., kjer pr. predvsem egipt. hlmn 8X3 (-j- 5) X kopt. šmun in morebiti sumer. *šan- 3 X *šawan- X 'šaman- v šanabi 2/3, šušana 1/3. c) r v termenias je morebiti že alar.-sumer., o čemer pr. § 4 B a; k alar. r ’ v abac. tjzemenias pr. dalje egipt. [’]mjb’ 30 Oštir 125 § 774. d) -ia- v termenias spominja morebiti na asir. -ia- v asir. šanu-teia zum 2. Mal, saniiänu id. Delitzsch Assyr. Gr. 214 § 105 c. Torej bi že asir. *kermenias brez aram. posredovanja mogel dati v etruščini *čermenias /> tjzemenias in termenias s t za c' radi etrušk. fj> z § 9 A. Vkljub temu bi pristal na razlago pod § 9 C le tedaj, če bi iz kulturno-zgodovinskih razlogov bila izključena kontaminacija asir. *kermis 8 X z aram. teman{d 8 v *termanias. Da pa je izhajati iz sumer. /> asirščine pri razlagi tega abac. števnika in da ne zadošča semit. X aram. temäniä, na to kaže r oblike termenias, ki iz semitščine ni razložljiva. f sumer. *ke[m]-estum "kestum D asir. 'kestum-i-šu 8 X I ' keltumišu I *kertumišu I ’kertmis I *kermis I aram. (+ aram. temäniä >) ‘ terma n[as I etrušk. 'he(r)rrwnias I abac. termeniasS tjzemenias8 § 10. Abac. ceientis 9. V abac. celentis zelentis scelentis 9 izraža (s)c z etrušk. c§6Abj?, K prehodu sumer. "ke[mJ 5 -f- limut 4 (o čemer § 5-6) v *kelimut 9 — odkoder čez *kellmut > "kal limut > "kilimut sumer. *[k]ilimu[t] > ilimmu 9 in čez *kelimut > *kelamut > *kelemut asir. '[adut kelemut-i-šu Mal Neuners sein = 9 X > 'kelemtis > *kelentis > etrušk. "celentis > abac. c/zelentis 9, scelentis id. — pr. § 5-6, predvsem § 5 B, E in § 6 A c ß, C. § 11. sipos "O, unbemerkter Rechenstein. S/pOS imenujejo abacisti nezaznamovani računski kamen- A ček, kateri se med drugim stavi na pr. med kamenček z napisom »3« na polju stotič = 300 in kamenček z napisom 2 na polju ednic = 2 : 3 02 in iz česar se je po Bubnovu 11 sqq. pri Grkih razvila ničla, sipos pa je izposojen iz gršk. 1/jjjjgDOg Rechenstein l. c. Gotovo je gršk. tprjcpog vplival na sipos, to že radi e v redkejšem sepos, vendar bi iz t/nygpog pričakovali 'psephus radi gršk, y)rj(pio/xa > lat. psephisma; še manj razložljiv je itacistični y > i, če je sipos izposojen v času, ko se je še govorilo 'psephos, kar pa p v sipos zahteva. S (p > p mesto j> ph v ]> 'h^stiim I ’ [kj USStlm I ii ssn -8 sipus — če bi rj v i prešel, kar pa je za starejšo dobo nemogoče — se ■ tudi ne strinja d mesto J/ v gršk. lat. ßäyavd-(^> tl,)Xavrl) machina, tako da bi gršk. iprjrfog kot izposojenka starejše dobe — kar mora biti radi (p ]> p in radi morebitnega ps- s- kakor v 'psa/lom lat. sabulum Sand (pr. pa tudi v pozni latinščini salmus < psalmus!) — dal '(p)sapus ali slično, iz česar bi sicer v etrusčini —če je šla beseda čez etrušk. usta, kar je mogoče radi etrušk. sledov v abac. števnikih igitl, caltis, ze- itd. §2—1U — s prehodom Miiller-Deecke II 363 § 8, 2 nastal abac. sepos, a komaj sipos. Zato pa domnevam, da tiči v sipos sumer. > asir. *sibus Rechenstein, iz česar je na poti iz Mezopotamije radi gršk. iprjipog id. in radi etrušk. b ;> b ]> p §7Ba nastal abac. sijepos id. K sumer. > asir. *sibus računski kamenček pr. sumer. zäje Stein iz 'zäb Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 a (: sumer. pab Bruder pa id.) in sumer. šllb e n best. Edelstein ]> asir. šubu, tako da je n. pr. asir. 'šubu ša (x-i) (Edel)stein des Rechenbrettes prešel v *šubu-ša > 'šiibiiša j> 'sibus J> abac. sipos ungemerkter Rechenstein. K prehodu asir. 'šubu ša Edelstein der v abac. sipos Rechenstein je sledeče pripomniti: a) K Edelstein = Stein: a) morebiti je v tem slučaju še prvotni pomen Stein besede Šubu ohranjen ali pa ß) je bil računski kamenček res iz dragega kamna, seveda le pri bogatejših ljudeh, b) Če pa je univerbacija 'šubu ša Stein der (= welcher) > 'šubuša nedokazljiva, tedaj je izhajati iz asir. 'šubii-šu (ša x-i), k čemur pr. asir. X aplu-šu ša Y-i — X Sohn des Y Delitzsch Assyr. Gr. 338 § 16b, 3. c) Kšj>s v asir. pr. 1. c. 124 §63. d) K asir. ü ü ']> i pr. Brockelmann Grundr. I 151 § 52 m : ma'attu ]> ma’assi viel, e) K u > o pr. § 4 Ac ter še gršk. xvöcbvia lat. cotönia, kar je za-jedno tudi vzgled za prehod media etrušk. media fortizata lat. tenuis v 'sibus > 'sibos > sipos. f) K z » š v sumer. zälbj «j šiib pr. sumer. zi Leben °° ši id. Delitzsch Sumer. Gr. 17 § 21 b. Ker pa se je v Mezopotamiji predvsem rabila žgana glina mesto kamna — skoro vsa literatura je ohranjena na glinastih ploščah, prizmah itd. —, je zelo verjetno, da so tudi računski kamenčki bili iz gline; torej pač ni nemogoče, da je mesto iz sumer. asir. šubu Edelstein izhajati od sumer. 'šllb Ton, Tontafel, ohranjenega v sumer. u-šub Ziegelform o. ä, ki-šib Siegel (: gii- id. Oštir 75 § 143 sqq.). S tem stopnjuje čez £ <*> £) sumer. diib Tafel in čez Ö ® r/i z l^> j sumer. /j/im Ton, Tontafel (k b «> m pr. § 2 G b); sem tudi sumer. te m-e n Grundstein, Gründungsurkunde : unu Wohnung — e v -en iz o na Stein. Za orientalski izvor abac. sipos Rechenstein govori vrh D tega dejstvo, da je tudi lat. abacus (Rechen)tafel *rpr *’b’ in kakor je morebiti ohranjen v sumer. ab Wohnung, če iz *Haus aus (gebranntem) Ton; h /e-sufiksu pr. sumer. bar(ag) asir. parakku Wohnraum einer Gottheit oder eines Königs, sumer. hä-na ]> asir. kanakhu Türschloß Delitzsch Assyr. Gr. 210 § 102 b — ta sufiks je najhitreje izposojen iz sumer. -ha, -ge einer Person oder Sache an- . gehörig Delitzsch Sumer. Gr. 49 §67, o čemer drugače Delitzsch Assyr. Gr. 185 § 91, 39. Bubnov 255 meni, da so Indi pri prevzetju grško-abaci- E stičnega računanja iz 5i/jas-računskega kamenčka stvorih ničlo, to na ta način, da so obliko, okrogh ga kamenčka O n. pr. v 3 0 2 uporabili v označenje ničle: 0 v 302. Vendar mislim, da zgoraj obravnavana abac. številčna imena, ki so obenem z besedo äßag Rechenbrett izposojena iz Mezopotamije, dovoljujejo zaključek, da je abacistično računanje že sumer. asir. izvora, odkoder je vsekakor veliko bliže do Indije, in da je pot čez Grčijo nepotrebna. Potrebna bi bila le tedaj, če bi bili še le Grki vpe^ali sipos v označenje s številčnimi kamenčki nezasedenih vrst desetic i. t. d., kar pa z enačbo ydppog sipos ni nepobitno dokazano. Ravno tako ni dokazano, da mora le abac. instrumentalno računanje s sipos = O biti vir pozicijske aritmetike, t. j. š.e-vilčne vrednosti odnosno od mesta, ki ga številka zavzema.-Gotovo je ta hipoteza zelo verjetna; vendar ni izključeno, da je n. pr. izražanje števila »tristoindve« čez pozicijsko >>302« mesto n. pr. čez aditivno »CCCII« starejše ko abac. »3 0 2« oziroma »3 :j 2«, kjer označa z deseticami nezasedeno vrsto v abaku. Bubnov 254 sam priznava, da je izražanje! s »3 § 2« nastalo pri srednjeveških abacistih iz starogrškega »J O 2«; poslednje instrumentalno izražanje pisanega »302«, ki ga pa ža-libog nahajamo prvič šele par stoletij po Kr. pri tndih, je pa morebiti ravnotako le odsev pisanega *»302«, t. j. abac. »3 O 2« je instrumentalna oblika pisanega »302« pozicijske aritmetike. K možnosti decimalne pozicijske aritmetike že v Me- F zopotamiji pr.: a) Početek pozicijske aritmetike v seksagezimalnem mezopotamskem 1 Vlil XVI (rimska številka stoji mesto klinopisa) = 1 X 60^ + 8 X 60i _]_ 16 — 3600 + 480 4- 16 = 40%, kjer se pišejo le multiplikatorji (1, 8) potenc od 60 (602, 601) jn sicer tem bolj na levo, čim višja je potenca Cantor I 74 sq. b) Decimalni sistem v mezopotamskem X, XX, XXX = sumer. ga, niš, ušu (tudi geš 6 X 10) = asirski ešertu, ešra, šelašči [neru — 10 x 60) — poleg vigezimalnega v sumerščini : nimin 20 X 2 — 40 (: niš 20 -j- min 2) > ni-in, ninn-ii 40 —j— 10 > 50 (: u 10) —; nejasno mi je, ali je nastal sumer. niš 20 iz 'niš-šu 2 X 10, ušu 30 iz 'uš-šu 3 X 10, geš 60 iz *geš-šu 6 X '0 (k *nv£ v *niš- itd. pr. § 3 sqq.), ali pa je sumer. niš 20, ušu 30, geš 60 = asir. ešra, šelaša = ednica 2, 3, 6, o čemer glej § 3, 4, 7. c) K multiplikativnemu izražanju števil v Mezopotamiji (poleg bolj navadnega aditivnega XX, XXX) glej zgoraj pod § 11 F a in asir. XC='10.l00 = 1000 itd. Cantor 169 sq. G Domnevam, da se je izražalo n. pr. »30«, »33« v Mezopo- tamiji mesto z aditivnim »XXX«, »XXXIII« tudi že z multipli-kativnim *»III X« (3 X 10) po § 11 F c in z decimalno-pozicij-skim *»III III« (3 X 101 -j- 3) po § 11 F a-b. Dalje domnevam, da je »X« (10) v *IIIX (30) dobil pomen ničle, ker se je mislilo, da »X« v *»IIIX« »30« napram »I«, »II«, »III« itd. v *»III I« (31), *»111 II« (32), *»III III« (33) izraža pomanjkanje ednic. Direktnih dokazov za ta prehod ravno tako ni, kakor jih ni za Bub novo hipotezo, da se je ničla razvila iz nezaznamovanega sipos-a: neposredno pa morebiti potrjuje zgornjo podmeno sledeče: a) Staroindsko nazivanje ničle s khä-, kar bi moglo biti iz- posojeno iz sumer. ^ ö 10 in sicer le po poti čez Asirijo, kjer' bi g'a prešlo v *1)a-; vendar se je staroindski khä- 0 ravnotako mogel razviti iz staroindskega khä- hohler Raum, četudi morebiti le pod vplivom izposojenega 'l)a- 10 )> 0. b) Ravnoisto ljudsko-etimološko preoblikovanje kakor v sumer. gä 10 > asir. *1)fl- 0 X indski khä- 0 nahajamo morebiti tudi v arab.SifrO iz *sipru, ki je kontaminiran iz asir. 'sip- l0X0-)-arab. sfr leer sein; iz istega asir. 'sip- 10 X 0 je morebiti izposojen tudi abac. sipos, sepos unbezeichneter Rechenstein, seveda pod ^ vplivom gršk. ipqcpoq Rechenstein. K asir. 'sip- 10 )> 0 pr. sumer. 'šufb] 10 v sumer. niš 20 < 'niš-šu 2 X 10, ušu 30 < 'uš-šu 3 X 10. geš 60 *šu pr. Delitzsch Sumer. Gr. 18 § 23 a in k b^> p v sumer. > asir. 'šup- 'sip- pr. sumer. bal Beil )> asir. pilaqqu, sumer. barag wohnen > asir. parakku itd.; k asir. u>/ pr. Brockelmann I 151 § 52 m. H Abac. sipos unbezeichneter Stein je morebiti dvojnega izvora: iz sumer. > asir. 'šubu-šu Stein oziroma iz sumer. > asir. *šubl j> *sip 10 > 0; abac. O — tudi z vpisanim d1 ali A, kar smatra Bubnov 11 za luknjo; A = gršk. A = dexa, odkoder črez etrušk. d j> d t abac. teca »0«?? — predstavlja torej kot »Rechenstein« okroglost računskega kamenčka, kot »0« (pri vrstnem abaku nepotrebna, zato opuščena) okroglost ničle. H koncu moram pa vseeno pripomniti, da je vse pod §11 razpravljano zelo problematičnega značaja, ker ne morem dognati prvotnega pomena s//70S-kamenčka; natančnejša zgodovina abaka, predvsem v Prednji Aziji in pri Etruskih — k stikom med srednjeveškim abakom, k čemur še pr. etrušk. fonetične sledove v abac. številčnih imenih v § 1—11, in etrušk. >lat. ars agrimensoria pr. Bubnov 35, 240—bo morebiti odločila, katera izmed teh treh teorij o postanku sipos-a je resnici najbližja. Smoter te razprave je le pokazati, kaj se da z jezikoslovne strani o abaku in abac. številčnih imenih reči, predvsem pa dokazati, da je mogoče izvajati abac. številčna imena iz sumerščine, to vkljub Bubnovu VIII PS., četudi je njegova knjiga za zgodovino abaka predragocen prispevek. “tÖr0 t K vprašanju o starokrščanski umetnosti. Univ. hon. nastavnik Josip Dostal — Ljubljana. Nobena doba v zgodovini krščanske umetnosti se v zadnjih desetletjih ni tako vsestransko in intenzivno proučevala, kakor doba starokrščanske umetnosti, ki obsega na zapa-du prvih šest stoletij, na vzhodu pa še sedmo stoletje. Če je mladostna doba vsake kulture važna za spoznavanje njenega bistva in moči, velja to še posebej o krščanski kulturi, ki postavlja zgodovinsko vedo pred velike probleme in vprašanja, ki niso le teoretičnega pomena, ampak so trajno aktualna; saj v krščanski kulturi živimo in se gibljemo. Da je tudi starokrščanska umetnost važen činitelj med komponentami krščanske kulture, je vsakemu jasno. Hkrati je strokrščanska umetnost hvaležno polje za znanstveno raziskovanje, ker so nam ohranjene velike množine spomenikov iz vseh stoletij krščanskega starega veka. 1 Sc je abac.-ind.-arab. znamenje za ničlo: 0 oziroma sanskrtski (2. stoletje po Kr.) n »0« Cantor I 805 razvil iz sumer.-asir. e praznujemo. Nabral dr. I. Pregelj. Doživljamo jubileje, ki zanje ne vemo. Praznovati jih, bi bila naše narodne zavesti in državnosti vsaj tolika dolžnost, kakor je bilo naše lansko soglasje ob Dantejevem slavju ali pa oni uradno našim šolam zapovedani spomin Molierejevega imena. Desetletja, letnice od včeraj, danes in jutri so jubileji, s^o-, dvesto-, tristo-, štiristoletni spomini vedre kulture na naših tleh, godovi zapadnega humanizma, domače renesančne umetnosti, veselega duševnega dela v katoliškem delu našega jugo-slovenskega ozemlja, naše knjige v latinščini, italijanščini, srbohrvaščini, naše knjige v cirilici (1482) in latinski frakturi (1495), naše trubadurščine, naše petrarkistike, naše renesančne epo-pejnosti, našega marinizma, naše tragikomedije in pastoralne ' igre, našega misterija, naših Plavtov, Tassov, Dantejev, Guari-nijev in Sannazzarov. Ni treba, da je človek še vedno isti1 idealni polupretekli redoljub, ki se mu srce ogreje, če bere v Kukulje-viču, koliko in kakih duševnih veličin je dala skoroda ena sama naša dežela, elno samo mesto te dežele, zapadni kulturi v enem stoletju. Mislim Dalmacijo in mesto sv. Vlaha, Dubrovnik. Ali niso bili to prvi kulturni pokretaši na Ogrskem, prvi tiskarji v Benetkah, učitelji in rektorji italijanskih vseučilišč in Sorbone, diplomati in poslaniki tujih dvorov, prijatelji papežev, Pija II., Pavla III., Medičejcev, ogrskih in napoljskih kraljev, vitezi benečanskega zlatega runa, kakor Dinko Zlatarič, na Kvirinalu venčani latinski pevci, kakor Elija Lampridius Crijevič? Sava-narolo poznamo, a za Jurija Dobrotiča (f 1520), ki ga je branil, ne vemo. Sannazzaro in Jer. Vida so za nas imena, ni pa Jakob Bunič, ki ju je z latinskim epom pretekel in mu je dal papež Klement VII. prevesti pesem v kaldejščino in armenščino. Če ne bodo Madžari hoteli vedeti, da jim je napisal Hrvat prvo slovnico in prvi klasični ep, zakaj ne bi smeli Jugosloveni slišati, da je prvo italijansko slovnico, ki je doživela v 36 letih 16 izdaj, napisal Dalmatinec Ivan Fran Fortunio? Poliziana pozna ves svet, Šibeničan Jurij Šišgorič je vendar še pred njim posnemal Statijeve Silva e. Tudi je prijetno slišati, da so rekli bogoslovcu Benku Benkoviču (f 1525) »monarcha scientiarum« in Tomažu Osoraninu »clipeus religionis catholicae« in »le saint homme« ali pa Petru Gučetiču »doctor illyricus portentum ingenii« in da so poslanice in spisi Jakoba Banišida (1466—1532) ohranjeni v tisku med deli kardinala Bembe, Erazma Rottendamskega, humanista Pirkheimerja, Da-Monta in Rousseta. Pa še to, da je oče slovstva v jugoslovenski toskanščini napisal delo »de insti-tutione bene beateque vivendi«, ki je v sto letih doživelo 10 izdaj in 5 v italijanskem prevodu in po eno v nemškem, francoskem in portugalskem (?) jeziku. Da je njegova — Marka Maruliča poslanica: Epistula Domini Marci Marali Spala-tensis ad Adrianum VI. Pont. Max. de Calamitatibus occuren-tibus et exhortatio ad communem omnium Christianorum unio-nem et pacem. Impressa Romae per B. V. anno D. 1522 še eden in ne zadnji naš letošnji jubilej, evropskovažen god tega velikega »dokumenta človečanstva« pred štirimi sto leti, kdo ne bi slišal rad? Ne vem kako se godi drugim izobraženim Slovencem. Jaz vsaj čutim po zedinjenju čudno zadoščenje, da smo po tem, kar imajo duševne kulture in zgodovine Srbi in Hrvatje, pridobili tudi mi. Mojega rodoljubja — imenujte ga makari profesorsko — veselje je zlasti veliko, ker naše ozemlje meji na zemljo staro-klasične grške in pa, ker sem ko Slovenec po zedinjenju deležen kulturne veličine hrvatske ob Adriji, to je jugoslovenskega humanizma in renesance. Zato razširjam kot učitelj slovenskega slovstva obseg tega gradiva predvsem v snov hrvatske literature od XV. do XVII. stol. in morem tako iz tega slovstva slovenskemu dijaku tolmačiti ob domačih zgledih umetnosti in slov- stvenih struj duh tiste renesance, ki je nam Slovencem pozneje dala naše vse in največje — Prešernovo pesem. Dalmacijo imenujejo književniki zibel hrvatske prosvete in Dubrovniku so nadeli pridevek hrvatskih Aten. Imenujemo to mes'to po pravici pa še Fiorenzo naše kulture, četudi ni dubrovniško narečje jugoslovenska toskanščina. Bil je vendar Dubrov-ničan, ki je prvi šel v Bosno in pel v našem »sladkem jeziku« Bil je Dubrovnik, ki je prvi sanjal o nekakem panslavističnem okusu, bil je Dubrovnik ono mesto, ki je dejansko tristo let bilo literarno središče književnosti in odmrlo kakor Fiorenza, ki je ugasnila v Firenze, potem ko je zaklical novi čas in novi duh, a je še sedaj govorila iz Danteja po Manzoniju, iz Palmotiča po Ljudevitu Gaju in iz Kačič-Miošiča domači »ilirski« pesmi in ino-rodcem v Italiji in Nemčiji. Dubrovnik je odmrl duševnemu delu vsled potresne katastrofe 1. 1667. Ubil ga je popolnoma Napoleon, ki mu je vzel svobodo, ki je Dubrovnik niti več rabiti ne bi bil mogel. Kolikor pa je Dalmacija z Dubrovnikom živela duševno, je živela iz obližja italijanske knjige, svojega blagostanja in avtonomnosti, svobode, ki jo je znal premodro ohraniti le Dubrovnik med dvema sovražnima mu velikanoma: benečan-sko republiko in osmanskim sultanatom, sredi med vzhodom in zapadom, prava simbolnolepa parabola Kraljestva Srbov, Hrva- ‘ tov in Slovemcev, ki je Zader izgubilo že v dobi cvetoče dubrovniške ljudovlade, potem ko so tam umrli zadnji Hrvatje: Ju ra j Barakovič, Bernard Karoarutič in Petar Zorani č , najbolj »slovinski« in hrvatski pevci v Dalmaciji pred ilirskimi pokretaši. * Ne vem, v koliki meri poznajo Slovenci, katerim je Ivana Gunduliča sicer opisal že davno Dav. Trstenjak, hrvatsko knjigo v Dalmaciji. Da 'tvori v Hrvatih in Srbih obširen in priljubljen študijski predmet, mi je znano iz bibliografije (n, pr. Popovič*, Pregled srpske književnosti). Nadejam se, da berejo poleg »Razgovora« vsaj še »Osmana«, čigar veličino je tujemu svetu odkril tujec Jensen. Vem, da se je snovno uporabljala kulturna zgodo vina Dubrovnika od Šenoe do Iva Vojnoviča. Ne vem in ne verujem, da pa je že vstal Hrvatom nekakšen K r a 1 i k , ki jim bi bil obnovil sijaj davne umetnosti in »zlate dobe«. Kaj naj je vzgojnost blestečih atributov o Atenah, dubrovniški Aspaziji in veleepu jugoslovenskega Tassa, če so to le prazne, besede in je snov sama le študijski objekt poedincev, berilo ljudi, ki prav tako * Kako neki, da Marka Maruliča niti omenja ne, kako neki, da piše Vetranovič m. Vetranič? mehansko raziskujejo grške klasike, jezik Pindarjev in Tibulov, Notkerja in roman o roži? Zakaj je duh D'Annunzijeve Ladje sorodnejši Vojnoviču, kakor vonj »Dubravke«? Kje je naša narodna zavest? Ali vemo zgodovino svojo, ali vemo pot, po kateri smo prišli, do koder smo prišli? Za svoje ne maramo, kakor niso Zoraničevi sodobniki za svoj materin jezik in jim je to povedal davno, davno prej, nego naš Prešeren nam Slovencem .. , * Dalmatinska in dubrovniška umetnost je živela od svojih početkov vseskozi pod najjačjimi vplivi italijanskega slovstva in italijanskih slovstvenih okusov in mod. Bila je odjek onstran Adrije, bila je prijetna zabava nekakšnih poedincev, meščanska poezija vlastele in duhovništva. Čim dalje ;e zorela, 'tem živeje se je osamosvojila, iskala v sebe in domačnost, v ljudstvo in kraj in lastno čuvstvovanje. Dozorela je iz svojega kozmopoh-tizma v narod razmeroma prečudno zgodaj po Kačiču-Miošiču, ki se je udejstvil tako svojstveno, kakor da je prišel popravljat, kar so bili zamudili trubadurji, prisluškujoči narodni popevki, petrarkisti in celo Hektorovič, ki so na drugi strani zanesli v narodno pesem nekaj zapadme ornamentike. Močnejši vpliv dalmatinske in dubrovniške knjige na zaledje je oviralo zlasti 'to, da so ostala povečini dela do 18. stol. le v rokopisih. Dalmacija ni imela tiskarne. Preprečiti so jo znali — Benečani. Vendar je eno gotovo, da je v veliki meri izšlo iz Dalmacije seme poznejšega hrvatskega preporoda in ilirizma. Da imajo glede enotnosti srbohrvatskega književnega jezika tudi in zlasti katoliški protireformatorji, jezuitje, svojo veliko zaslugo, bi dokazal zgled B. Kašiča, ki je napisal prvo brvatsko slovnico x štokavsko-bosanskem jeziku (Institutiones linguae illyricae, libri duo. Romae 1604). Hrva'tsko slovstveno zgodovino delijo v tri dobe. Druge dobe vsebina je pretežno dalmatinsko-dubrovniško slovstvo od XV. do XVIII. stol. Tam žive umetni pevci, trubadurji in »zači-njavci ljudskih prikazanj« že pred prvimi znanimi imeni. Prvo znano odlično ime pa je Marka Maruliča (1450—1524), ki je v biblijski zgodbi o Juditi učil svoje mesto in ljudstvo, naj v turški nevarnosti zaupa po vzgledu »sv. udovice«, v božjo pomoč. Splečanu sodobna sta petrarkist Hanibal Lučič in Peter H e k t r o v ič ina Hvaru. Prvemu gre čast, da je zapustil prvo hrv. dramo posvetne vsebine: »Robinjo«, drugi je ustvaril ob italijanskih zgledih (egloga pescatoria) prvo hrvat-sko ribiško idilo: : »Ribanje i ribarsko prigovarjanje«. V XVI. stoletju je dal Zader Šimo Budiniča, ki se je odlikoval na tridentinskem zboru in uvedel pred Gajem diakritična češka znamenja v hrvatsko knjigo. Rojaka sta mu J u r a j Bar a ko.vič s prezajemljivo »Vilo slovinsko« v 13 spevih in Brne Karnarutič s štirimi spevi o »Vazeču Sigeta grada«. Bližnji jima je Ninčan Peter Zoranič z idilskim epom »Planine«. Iz Šibenika je Tomko Marnjavič, ki je v drami skušal obdelati isto snov ko pozneje Gundulič v epu in je pisal jezik, ki je že zelo blizu bosanskemu. Hvarčana sta še Niko in Marin G^a zarovič, Korčulanec je Ivan V i -dali. V XVII. stöl. so najsilnejše osebnosti: Jeronim Kava n j i n iz Spijeta, Andrej Zmajevič iz Perasta, zapiso-' vatelj dubrovniških lit. del in prvi nabiratelj nar. pesmi, Ivan I v a n i š i č iz Brača in Komižan Andrej V i t a j 1 i č. Kolo dubrovniških pevcev začenjata trubadurja Šiško Menčetič (1457—1501) in Dore Držič (1640—1507). Oblikovno in vsebinsko iz svoje čudi je zrastel tip MavroV etranič- Čavčič (1482—1576). Ob Italijanu Dolciju, ki je presajal grške klasicitete v svoj jezik, je napisal H e kub o. Biblijski misterij »P o s v e-tilište Abramovo« ima svoje velike vrline. Njegov »P e -1 e g r i n« je epigonstvo po Petrarku in Danteju, a vendar svojstveno, kakor »Remeta« (puščavnik). XVI. stoletje je dalo »pu-čanina« Andreja Čubranoviča z »Jedupko« (Ciganko), katero so posnemali Pelegrinovič, Bobaljevič, Mažibradič, Soroden mu je Stijepko Gučetič z »D e r v i š i j a d o«. Trgovec N i k. Dimitrovič je pisal »Pričice« po sv. pismu, poslanice in duhovne pesmi. Nik. Nalješkovič, katerega je kot astronoma vprašal Gregor XIII. za svet glede koledarja, se je poskusil v pastirski igri in komediji. »Čovjek bi rekao, da je verista Zoline škole« (Šegvič). Vetraniča in Nalješkoviča je prekosil Marin Držič v svojih komedijah: Novela od Stanca, Skup (Plautus: Aulularia). Nova pota sta našla v liriki humanistično učena Dinko Ranjina in Dinko Zlatarič, ki nekako uvajata »zlato dobo« dubrovniške knjige. Ranjina je bil prijatelj Kozma Medičejskega, Zlatarič rektor padovanskega vseučilišča. Prevel je Sofoklovo »Elektro« ob ital. izvirniku in Tassovo »Aminto« —■ »Ljubmir« 1580., torej v tisku eno leto pred tiskanim izvirnikom. Še pojejo tisti čas Miha Menčetič-Matulič, Bona Babulino-vič, prevajalec »Jokaste«, M. Mažibradič-Šuljuga, S. Mišetič-Bobaljevič, Fr. Lukarevič-Burina, prevajalec »Atamanteja« in »Pastor fido««, ženske: Nikoliča Gučitičeva, Lavra Battiferri, Julija in Nada Bona (Bunič), zlasti pa »nova Aspazija« divna C v i j e t a Zuzoričeva, katero je med domačimi in tujimi pevci opeval celo T. Tasso. Zlato dobo dubrovniške knjige so ustvarili Ivan Gundulič (1588—-1638) v drami, liriki in epu (Dubravka, Suze sina razmetnoga, Osman), Junij Palmotič (1606—1657) v drami in epu (P a v 1 i m i r , Danica, Cap'tislava, Bisernica, Kristijada), Ivan Bunič Vučičevič (1607—1658) v liriki (P 1 a n d o v a -n j a). Strašna potresna katastrofa 1667 in požar, ki sta uničila bogastvo Dubrovnika, sta ubila tudi slovstvo, ki odslej propada in se odločno pokaže še v I g n. Dordiču (1675—1737), čigar »Uzdasi Mandaljene« so Gunduličevih »Solz« enakovredna umetnina. Med manj važnimi in manj znanimi imeni so še: Nikola Bunič, Jakob Palmotič, sin in vtnuk Gunduličev, šiško in Ivan Šiškov, Baro Bettera, I. Bunič ml., Ant. Gledevič, Josip Betondi, Fr. Sjerkovič, Marin Tudizič prirejevatelj in uprizarjevatelj Moliereja, Lukra Bogašinovič, Anka Boškovič in M. Bru-ere Derivaux, ki se je bil, dasi rojen Francoz naravnost zaljubil v hrv. jezik. Ne Dubrovnik, nego Makarska (Brist) je dala Andreja Kačiča-Miošiča (1690—1760, čigar »Razgovor ugodni«, ali »Pismarica« je postala prava ljudska knjiga in uvaja nov čas, nov duh. To so imena, tesno povzeta iz snovi, ki je ne orišejo strani, komajda priročne knjige in je pod temi imeni slovstva za celo knjižnico iz tega, kar se je sploh ohranilo in priča o bahatem bogastvu in plodovitosti dubrovniške vlastele in meščanstva, akademij in igralskih družb, knezov dubrovniških in klera, benediktincev, jezuitov in franjevcev: vsi skupaj ob politični državici mogočna duševna država, sama sebi in iz sebe velika Fiorenza. Iz lokalnosti jezika čakavščine rastejo stopnjema v štokavsko toskanščino Hercegovine (Junij Palmotič), iz stilizmov zapadne trubadurščine v klasiciteto Petrarkove besede in svoje domače narodne pesmi, iz diletantstva oblike in mere v zavedno umetnost (Ranjina), iz konvencionalnosti v sladki patos lastnega občutja (Suze sina razmetnoga), iz prevodov v prosto presajanje (Aminta — Ljubmir, Gerusaleme V. — Danica i. s.), iz predlog v izvirnost (Dubravka, Osman), iz mesta v ljudstvo (Kačič-Miošič), iz knjige v socialstvo (Vetranič), iz kozmopolitizma v narodno zavest, prvi slovanski panslavizem in jugoslovenski ili-z rižem. Kdaj pred Percyjem in Herderjem je občutil Hektorovič lepoto narodne pesmi, če je štiri nespremenjene sprejel v »Ribanje« in nam ohranil celo napev! Kdaj pred »Wunderhornom« in Goethejem je posnel Kačič-Miošie obliko narodne pesmi za ep, ki je modernejši kot Kollarjeva Slavy dcerä! Noben slovanski narod, izvzemši morda Poljake, se ne more meriti z renesančno literaturo Dalmacije, Dubrovnika, Spijeta, ki je bil »gnizdo razumnih ljudi«. Ob Sannazzara vzporedimo lahko Zoraničeve »Planine«, ob Komedijo Dantejevo Vetraničevega »Piligrina«, ob Lj. Dolcija — Zlatariča in Palmotiča, ob Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«, Gunduličev »Osman«, ob Jer. Vido Palmotičevo »Kri-stijado«. Dubrovnik ima Moliereja, ki ga je Ljubljani šele Cankar oznanjal, ima Dubravko, ki slavi svobodo sv. Vlaha mesta, ki ji podobne apoteoze združena jugoslovenska plemena še nimajo, ima ep »Osman«, ki ga družba rodoljubnih starejših epikov-pigmejev slovenskih za vse na svetu ni mogla ustvariti, ima komediografa, ki je vsaj slutil, kje in kaj je Plavt, ima repertoar, ki relativno nadkriljuje okus in obseg naših odrov in ima hvala Bogu poleg diletantov zares pesnike, ki niso in ne bodo »historični«, kakor je Šurmin nazval Marka Maruliča. »U Dubrovniku na VIII. Gjunja MDCXXII,« je podpisal »krstjanin spjevalac« Ivan Gundulič posvetitev svojih »Suza sina razmetnoga«. Upor carigrajski 20. jun. 1622 mu je bil vrhu-tega zunanji nagib, da je zamislil svoj ep. Saj sem rekel: letnice od včeraj in danes in jutri, sami jubileji, ki gremo mimo njih! * Šolam in izobražencem predvsem, Slovencem še zlasti v jezikovni preosnovi, je potrebna antologija dubrovniške in dalmatinske lepe knjige. V zvestobi do dedov in do duha dedov bomo zrastli v spoznanje samih •sebe in svoje narodinosti in državne skupnosti. Kar je svetoval Mavro Vetranič Italiji, postani naše geslo, last našega čuvstvovanja, naše države: »Gospoje od g o s p o j , a sad se spomeni, Sama se posvoj, a tudjijeh odrcni!« Debata o slovenskem književnem jeziku. I. Dolenec. To debato je otvorila zagrebška »Nova Evropa« v svoji številki z dne 11. junija 1922. Težkoča tega vprašanja se je pa pojavila takoj v začetku. Uredništvo je bilo naprosilo vseuč. profesorja M. Murka, da napiše uvodno razpravo. Murko je to storil in napisal zanimivo razpravo »Slovenački književni jezik«, pisano z velikim poznanjem tozadevnih vprašanj, v stvarnem in vljudnem tonu. Spis naj bi prinesel kak slovenski list v ponatisu, da bi postal dostopen širši javnosti. Nova Evropa je članek priobčila s pripombo, da je spis »bolno iznenadio i iskreno razočarao«. Kaj je napisal Murko tako iznenadujočega? Murko zastopa stališče, da se je predvsem treba varovati, d a bi se v Jugoslaviji v jezikovnem oziru delalo kakršnokoli nasilje naravnemu'razvoju. Ne zdi se mu nemogoče, da bi v bodočih pokolenjih prenehal slovenski književni jezik, kakor je tudi prepričan, da bi se bil ob drugačnih razmerah mogel razviti en književni jezik za vse južne Slovane. A o tem bo pač odločala bodočnost. Mi živimo* v sedanjosti in v sedanjosti ne more biti niti govora o tem, da bi se slovenski književni jezik opustil ali opuščal. Izmed argumentov, ki jih navaja za to stališče, vzemimo samo enega. Če bi Slovenci v Jugoslaviji — in teh je samo dve tretjini slovenskega naroda! — zapustili svoj književni jezik, bi izgubili s tem malodane vsak stik z neodrešenimi brati. Zato moremo sedaj o opuščanju slovenskega književnega jezika govoriti še manj nego v avstrijski dobi, ko smo bili Slovenci vsaj skoro vsi v isti monarhiji. Če bi se bili Slovenci pridružili Vrazovim nazorom, bi ne imeli Prešerna, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča, Tavčarja, Župančiča in Cankarja; kajti niti Stanko Vraz se ni nikdar naučil popolnoma štokavščine, čeprav je živel v Zagrebu, »te je upravo tragičan primer pesnika ko ji se nije mogao sasvim razviti zato što ni u mladjim ni u starijim godinama nije imao svoga prirodnoga književnog jezika.« Srbsko ali hrvaško boš kmalu toliko govoril, da se boš v nekakem jugoslovanskem volapiiku sporazumel s Srbohrvati; toda obvladati književni jezik tako, da bi lahko v njem pesnil ali pisal romane, je pa presneto težka stvar celo za one, ki jim doni štokavščina vsak dan na uho — ako niso rojeni štokavci. Zato je Murko mnenja, da morata biti v Jugoslaviji dva enakopravna državna jezika: srbohrvaški in slovenski. Iz našega kulturnega življenja. Slovenci se morajo učiti srbohrvaščine, a tudi Srbohrvatje slovenščine. Stori naj se vse, da se Slovenci in Srbohrvatje čim najbolj spoznajo medsebojno. Napišejo naj se priročne knjižice za Slovence, ki naj tolmačijo glavne razlike med slovenščino in srbohrvaščino; istotako pa naj se napišejo slična dela za Srbohrvate, da se upoznajo s slovenščino. Izdajajo naj se- slovenski pisatelji za srbohrvaško občinstvo s potrebnim komentarjem in tolmačem neznanih besed; enako seveda tudi obratno. Noben visokošolec naj ne študira samo na eni univerzi, ampak vsak Slovenec naj gre vsaj za en semester v Zagreb ali v Beograd, Srb ali Hrvat pa v Ljubljano. Mladi neoženjeni slovenski uradniki naj gredo službovat vsaj nekaj časa med Srbohrvate, zlasti v Beograd, in obratno. Tako bo polagoma srbohrvaška in slovenska kultura postala last vsega jugoslovanstva. Znanstveni listi naj sprejemajo prispevke v obeh jezikih in naj vsebinsko raztegnejo svoje področje na vso državo. Knjigarne naj bi spoznale svojo velevažno nalogo, ki jo imajo pri delu za zbližanje Srbohrvatov in Slovencev. (Pisatelj omenja, da je na tem polju storila največ Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.) Tako ne bo trpela ne državna enotnost, ne duševna zveza posameznih plemen in ne kultura ali jezik kakega plemena. Ni nam treba posebej konstatirati, da se z Murkovim stališčem brezdvomno strinja ogromna večina Slovencev. »Nova Evropa« svojega stališča v tem vprašanju še ni precizirala. Obljubila je, da bo izdala eno ali dve številki, ki bosta predvsem posvečeni slovenskemu vprašanju. Vendar omenja že vnaprej, da se Murkovemu stališču ne pridružuje. Pravi, da ni mogoča država, v kateri bi bila dva jezika ena*kopravna. (A Murkov primer s Češkoslovaško, kjer se goji slovaščina sedaj bolj nego kadarkoli poprej? Op. pis.) Državi na ljubo je torej treba dvojezičnost žrtvovati. Vsak jezik naj prinese žrtve, ki mu jih nalaga ozir na njegovo razširjenost in na kulturo, ki stoji za njim. Če smo torej »Novo Evropo« prav razumeli, bi obstojal jugoslovanski jezik iz osmih ali devetih desetin srbohrvaščine in ene ali dveh desetin slovenščine, če mi je dovoljeno, da poskusim v številkah izraziti moč obeh jezikov. V principu tudi Murko ni proti temu. Tudi on pravi, naj se n. pr. v znanosti stremi za enotno terminologijo in naj se odstranijo nekateri slovenski in prav tako srbohrvaški izrazi, ki niso skupni ali ki imajo celo v raznih okrajih čisto različen pomen (n. pr. »krivični« zakon in »nadležna« oblast). A Murko pokaže tudi pot, kako pridemo do jezikovnega zbližanja: če oboji poznamo drug drugega jezik in kulturo. Če se bomo pa samo Slovenci učili srbohrvaščine, obratno pa ne, se more vsako zbliževanje izvršiti samo enostransko. Naravnost presenetilo in res »bolno iznenadilo in iskreno razočaralo« nas je pa to, kar govori »Nova Evropa«, dobro misleč, Slovencem. Ona nam svetuje, naj mi rajši o jezikovnem združenju govorimo s krogom, ki se zbira okoli nje in ki je pripravljen na žrtve pri ustvarjanju skupnega jezika tudi s srbohrvaške strani, ker sicer »doči če im sutra naši današnji profesionalni političari i plemenski prvaci, da se s njima (— s Slovenci) brutalno obračunavaju«. »Šoviniste (imperijaliste, nacionaliste, velikosrbi i velikohrvati) na srpsko-hrvatskoj strani tretirače Slovence odista kao .planinske Hrvate , iii če — ako se oni tome jednodušno odupru —«odrezati im kao Šajlok tačno onoliko koliko na njih spada, na dram (= drahma. Op. ur.) i na paru.« Pri stvareh tako resnega značaja ni umestno, da bi človek kazal kako — recimo — užaljenost ali kako drugo čuvstvo, ki bi ga lahko izzvale te besede pri tem in onem. Reči pa smemo to, da nam postane baš po tem komentarju jasneje, zakaj je zapisal Šorli besede, da »kot Slovence-Kranjce se noben inteligenten Hrvat za nas ne zanima in nima tudi nobeden simpatij za nas. Večjega preziranja naše kulture nisem našel niti v srcu Nemca ali Italijana.« (V Murkovi razpravi na str. 135.) Ne bi želel, da se vzamejo te besede preveč dobesedno; tudi se je v tem oziru že marsikaj izpre-menilo od takrat, ko so bile — malo pred svetovno vojno — te besede zapisane; vendar pa ne kaže, biti gluh za glas rojaka, ki je dolgo živel med Hrvati. In baš tu leži veliki razloček med stališčem Murkovim in stališčem »Nove Evrope«: Murko stoji na stališču kulture, »N. E.« pa na stališču praktičnosti. Murko hoče dati vsem kulturnim silam jugoslovanstva prost razmah, da se razvijejo, medsebojno približajo in da se vsaj poprej o slovenskem jeziku ne odloča, dokler ga Srbohrvatje niti ne poznajo; naj obvelja v svobodni tekmi to, kar je čilega! »N. E.« pa opozarja na šoviniste, ki jim je ta pot zdravega razvoja predolga in nepotrebna. In vendar se da stališče • »N. E.« glede novega jugoslovanskega jezika uveljaviti samo po Murkovi .poti! 'Daleč smo od tega, da bi mislili, da smo Slovenci nedolžni ria tepi, da je brezdvomno nekaj resnice na Šorlijevih besedah. Tudi naše mnenje o Hrvatih in Srbih ni bilo vedno baš tako, da bi bilo zbujalo od druge strani posebno ljubezen. Teh stvari ne omenjamo torej morebiti radi tega, da bi se nad položajem pritoževali ali da bi rekriminirali. Kar je bilo, je bilo; glejmo, da bo v bodoče drugače! Nismo pa mogli preiti molče mimo tega, ker je baš pomanjkanje dejanske medsebojne ljubezni močna ovira resničnemu jugoslovanstvu in razlog nerazpoloženju, ki vlada sedaj v naši državi. Pregledal sem te dni po knjigarnah v Belgradu, koliko imajo slovenskih knjig. Naše! sem v celoti —dve: Napredak ima Cankarjevega Grešnika Lenarta, Geza Kohn pa — Šušteršičevo brošuro. Že četrto leto zasledujem repertoar belgrajskega gledališča: slovenska drama,- kamoli opera, za Belgrad doslej menda sploh ne eksistira. Državno gledališče, ki bi vendar moralo gojiti predvsem domačo umetnost, servira občinstvu drame vseh narodov, samo slovenskih ne. Rekel bo kdo: Nimajo prevodov. Toda dolžnost gledališča je, da si prevode nabavi! Ali smo pa že kdaj čuli, da bi kdo iskal prevajavce za naše gledališke igre? Slovenci smo igrali srbske in hrvaške drame že pred svetovno vojno, v Belgradu pa do tega niso prišli niti danes. Čas, m?. ?7 Na ta način se Jugoslovani ne bomo med seboj spoznali in se med seboj cenili. Kogar ne poznaš, ga tudi ne ceniš. Tudi se po tej poti ne more ustvarjati oni jugoslovanski jezik, ki ga želi »N. E.«. Vendar bi pa bilo napačno, če bi kdo mislil, da mora vedno tako ostati. Zanimanje za Slovenijo budi med Srbi in Hrvati že naša prekrasna dežela s svojim Bledom in drugimi letovišči in kopališči, ki jih obišče vsako leto na tisoče Srbohrvatov. Trgovci, vojaki in uradniki spoznavajo naš jezik. Led prebiti je težko; toda čas dela za nas, od dne do dne bo več Srbohrvatov, ki bodo sposobni vsaj prevajati iz slovenščine, in morebiti ne bo trajalo tako dolgo, da pride čas, ko se ne bo tja do Soluna govorilo samo o Bledu in Rogatcu, ampak poleg tega tudi n. pr. o Prešernu. Po našem mnenju se da Murkovo stališče in stališče »N. E.« glede jugoslovanstva v praksi uveljaviti samo na en način: če se uvede tudi v srbohrvaških srednjih šolah gojenje slovenščine, čeprav v manjšem obsegu, nego se pri nas goji učenje srbohrvaščine. Morebiti se bo zdela temu ali onemu ta beseda strašna in naš predlog skoro nezaslišan ali neupravičen, a vendar mirno rečemo, da je ta predlog samo logična posledica stališča, da smo država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bodo v vsakem oziru enakopravni. Kajti boj za obstoj slovenskega književnega jezika je za dogledno dobo odločen: slovenščina se goji v Jugoslaviji bolj nego se je v Avstriji. Na »brutalno« odstranjenje slovenskega jezika danes pač marsikdo ne misli več, ki je morebiti na to mislil ob zedinjenju; še manj jih je pa, ki bi danes verovali v uspeh takega poskusa. Zgrda ta stvar ne -bo1 šla. Z nadaljnjim obstojem slovenskega jezika morajo Srbohrvatje računati. Kateri razlogi se bodo navajali proti gojenju slovenščine v srbohrvaških srednjih šolah? Predvsem bodo rekli, da to delo ni praktično in da ne donaša učencu zadostne praktične koristi. Toda Srbohrvat bo rabil sloven ■ ščino, ko bo reševal v Belgradu ali drugod slovensko pisane akte, rabil jo bo kot vojak in uradnik v Sloveniji, rabil kot slovstveni delavec, rabil kot politik, rabil — na letovišču. Mi tako radi govorimo o »bratski ljubavi«. Največja pozornost, ki jo morem izkazati pripadniku drugega naroda, je ta, da se naučim njegovega jezika. S tem pokažem, da cenim dotični narod. Več nego vse lepa besede bi doprineslo k sporazumu med Slovenci in Srbo-lirvati to, če bi Srbohrvatje uvedli pouk slovenščine v svoje šole Kajti tako bi se spoštovanje našega naroda pokazalo v dejanju. To bi delovalo samo po sebi tudi »državotvorno« in ustvarjalo notranjo vez med Srbohrvati in Slovenci. Tako bi se tudi mogel polagoma razvijati »jugoslovanski« jezik, oziroma mogoče bi bilo obojestransko se zbližati. Vir »separatizma« je medsebojno neupošievanie. Srb ne upošteva dovolj Hrvata, Hrvat ne dovolj Srba; isto velja obojestransko tudi za Slovence. Smo pa že laki. kakcr nas označuje pregovor: Prostovoljno in kot enak se ti bom priklonil do zemlje; do neba bom pa odskočil, če boš hotel kazati, da si več od mene. Meni se zdi, da smo v naši državi že preveč »praktični in realni" in da baš radi tega — ne pridemo nikamor, ker upoštevamo preveč samo materialne faktorie. Vsa čast tem faktorjem! Toda so tudi imponderabilia, ki združujejo ljudi in utrjajo države. En tak faktor bi biT> tud' to, če bi se gcjila slovenščina s srbohrvaščino od Triglava do Soluna. Slovenci bi se ne smatrali za zapostavljane in v svoji kulturi ogrožane — slovenski jezik jim je po pravici sladkost — in zveza Srbov, Hrvaiov m Slovencev bi postala bolj notranja in manj mehanična; obogatili bi drug drugega s tem, kar imamo duševnih vrednot, in ugodnejše politične razmere bi nam bile navržene. Slovencem se ne more zameriti, če mislijo, da bi bilo škoda tudi z jugoslovanskega stališča, če bi njih dosedanje književno delo ne vstopilo kot ustvarjajoč, živ faktor v skupno jugoslovansko kulturo.------ Optimistične fantazije, ki se bedo razbi e ob jugoslovanski praktičnosti in ob strahu pred delom? V kolikor imajo kal resnice v sebi, se bodo uveljavile prej ali slej. V kolikor so> napačne, bodo delile usode drugih zmot, ki jih zadavi labelj časa; učimo se pa tudi iz zmot. (To naj bi bil za danes mal prispevek k otvorjeni diskusiji. Brez ozira na tp, da se morebiti tuintam ne bomo z »N. E.« popolnoma strinjali, pa moramo biti odlični reviji hvaležni za pozornost, ki jo posveča slovenskemu vpiašanju. V. jugoslovanska umetnostna razstava. Dr, Fr. Stele — Ljubljana. Ob priliki kraljeve poroke je bila dvorjana v Beogradu V. jugoslovanska umetnostna razstava, prva v zedinjeni Jugoslaviji in prva v domovini po desetletnem presledku. V emigraciji in po ujedinjenju je sicer tudi umetnost nastopala v ententnih deželah z namenom, da jih seznani z jugoslovanstvom in njegovo kulturo, v domovini pa ie šele četrto leto obstanka države SHS prineslo priliko, ob kateri je tudi umetnost začutila potrebo pregleda čez to, kar po vojni umetniško zanima Jugoslovane. Razstava je bila izredno bogata po številu, saj je obsegala 746 del. Razdeljena je bila po umetniških organizacijah, katerim je bila pri-dejana še skupina umetnikov izven grup, ki je bila ustvarjena ad hoc za to razstavo, da omogoči dostop tudi onim umetnikom, ki niso organizirani. Razstavile so te-le skupine: Lada, Beograd; Grohar, Maribor; Udruženje likovnih umetnikov, Ljubljana; Klub mladih, Ljubljana; Lada, Zagreb; Udruženje umetnika, Sarajevo; Kolegij jugo-slovemskih grafičara, Zagreb-Ljubljana; Proljetni salon, Zagreb in Grupa s'obodnih umetnika, Beograd. Izmed Slovencev so se razstave udeležili ti-le: S klubom Grohar Cotič V., Gvajc Anton, Janovski J, K., Peteln J., Šantel Avgusta, Šantel Henrika in Čare Jos.; z Društvom likovnih umetnikov Dolinar L. (kipar), Gaspari M., Kambič M., Sever Ant. (medaljer), Sternen M., Sternen-Klein Roza, Šantel Saša, Vahtar D., Vavpotič I. in Vesel F.; s Klubom mladih Kralj Fr., Kralj A. (oba kiparja in slikarja), Kos Valentin (kipar), Mušič M., Napotnik I. (kipar), Vidmar D., Vidmar V. in Zupan Fr.; z Umetniki izven grup Zupanc A., Jakac B., Kopač N., Kos Gojmir, Krajner N,, Repič A. (kipar), Ropret Fr. (kipar), Sterle Fr. in Pilon Veno; s Kolegijem jugosloven-skih umetnika grafičara Cotič V., Čare J., Gaspari M., Kopač Fr., Peteln J., Poljanec K., Šantel S., Skodlar Fr., Šubic R. in Žagar L.; s Proljetnim salonom pa Tratnik Fr. Novih stvari je na razstavi prav malo, večidel vsa dela so znana že s poprejšnjih razstav v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Izrazitega enotnega značaja razstava tudi nima, ne kvalitativno pa tudi ne po naziranju. V okviru, v katerem se giblje, bi bila v dobrem slučaju lahko podala sliko razvoja slikarstva in kiparstva pri Jugoslovanih v XX. stoletju. Vendar je kiparstvo, kakor na večini razstav, stopilo v ozadje in o kaki popolnosti pregleda ni sledü; pa tudi pri slikarstvu se popolnosti pregleda ni posrečilo doseči, ker so tako važni oddelki, kakor slovenski impresionizem, zelo nepopolno zastopani, čeprav bi v okviru, ki ga razstava faktično nudi, prišel do popolne uveljavitve. Kar se tiče umetniškega naziranja, razstava sploh ni nameravala biti predstaviteljica izrazite smeri, čeprav je bilo vodstvo v rokah mladih. Razmere same po sebi pa so postavile v ospredje moderno ploimpresionistsko umetnost, ki je tudi popolnejše zastopana, kakor njena predhodnica. Najbolj pa vzbuja pozornost kvalitativna neenotnost te razstave. Razsodišče je bilo namreč tako organizirano, da je vsaka skupina sama presojala svoje stvari, le za neorganizirane je bilo postavljeno skupno razsodišče. Tako se je zgodilo, da je vsaka skupina skušala spraviti svoje reči na razstavo brez ozira na splošne interese in so nekatere razstavile stvari, kj bi niti na lokalni razstavi ne mogle opravičiti svoje eksistence. Posebno se v tem oziru odlikujeta- slovenski »Grohar« in beograjska »Lada«; čuden konglomerat predstavljajo umetniki izven grup. Tudi kolegij jugoslovanskih grafikov ne vzdrži svojega mesta brez Gjuriča. Najbolj talentiranih slovenskih grafikov Toneta Kralja, V. Pilona in event. še Jakca v ti skupini ni, ampak so razstavili posebej. Po izberi del in po aranžmaju se -pred vsemi drugimi odlikujejo Hrvatje in sicer tako Lada kot Proljetni salon; poslednji napravi vtis nairuti-niranejše skupine, ki je v svojem okviru tudi tehtala to. kar je razstavila. Izbran vtis napravijo tudi srbski slo'dobni umetniki. Kakor je mimogrede omenjeno, stopa kiparstvo pred slikarstvom popolnoma v ozadje, le pri Hrvatih in slovenskih mladih nastopa res kot enakopravna stroka umetniškega ustvarjanja. Razstava razpada najprej časovno v dve določno orisani skupipi: mladi in stari. Nobena teh dveh nima za vse Jugoslovane skupnega značaja, ampak je čisto jasno plemensko orisana, posebno v starejši skupini, kjer je nemogoče prezreti različne kvalitativne in značajne poteze slovenske, hrvatske in srbske umetnosti. Časovni mejnik med moderno in starejšo skupino je nekako začetek vojne, seve v posameznih pojavih nekoliko dalj nazaj, a v splošnem lahko’ smatramo vojno za razdobje med obema. Glavni predstavniki predvojne faze so združeni v beograjski Ladi kot Srbi, v zagrebški Ladi kot Hrvatje in v Udruženju likovnih umetnikov kot Slovenci. Pri Srbih, ki so poudarili zvezo s preteklostjo s tem, da so prevzeli dve sliki svojega umrlega staroste Gjorgje Krstiča, ni izrazite orientacije; med njimi ni silnih talentov, v splošnem prevladuje predmetnost brez poleta, brez posebne spretnosti, pač nekaj rutine, a malo srca in še manj duha. Izrazitega impresionizma med njimi ni, vendar pa so si prisvojili posamezne njegove barvno in potezno tehniške pridobitve. Hrvatje, med katerimi so zastopana najbolj znana imena kot Čikoš-Sesia B., Crnčič-Menci Kl., Kovačevič F., Krušlin M., Rašica M. in Vanka M., so svoja dela oči-v.idno tehtali, vendar pa se tudi njim ni posrečilo predstaviti svoje predvojno slikarstvo, kakor bi zaslužilo. Manjka več znanih in deloma vodilnih imen, deloma so tudi raztreseni po več skupinah, tako da kot zgodovinsko razvojna enota premalo pridejo do veljave. Tudi Hrvatje nimajo na razstavi čistega impresionista, pač pa pogosto zelo uspelo porabo njegovega načina v dosego pripovednih, opisnih ali razpoloženjskih tem. Slovenci, ki jih s Srbi veže Nadežda Petrovič, od katere se nahaja na razstavi tudi par del, ki dokazujejo sorodnost s' slovenskim impresionizmom, so s svojim pregledom predvojnega slikarstva tudi ostali nepopolni. Po razstavljenih delih si sploh ni mogoče ustvariti pravilne sodbe o našem predvojnem slikarstvu. Izmed impresionistov sta razstavila samo M. Sternen in Roza Stemen-Klein, Jakopič pa je ostal doma in vendar bi bila ravno ta skppina v zvezi z ono okoli Vavpotiča in Šantla ter Tratnika in Kosa, ki prevajata v moderno, a sta razstavila posebej (mislim, da sebi v kvar), ena najenotnejših in pri dejanskem položaju stvari ena osnovnih točk te razstave, ki ji tako manjka ravno takih osnovnih skupin. Vesel je vzbujal splošno pozornost in tudi v mojih očeh zopet narasel, čeprav ni podal ničesar novega. Vavpotič, Šantel, Gaspari so bili kot slikarji dobro označeni vsak v svoji posebnosti, Šantel je s svojimi intimnimi pokrajinami celo pridobil. Popoilnejšo in ugodnejšo sliko kot predvojno, nam kaže povojno slikarstvo. Zastopajo ga v glavnem slovenski mladi, beograjski slo-bodni, zagrebški Proljetni salon in mlajši del sarajevcev. Na celi črti prelom, čeprav ne povsod enako občuten. Pri Srbih je vidnejši kot pri Hrvatih ali tudi kot pri Slovencih. Domača tradicija je bila manj silna, razen tega pa se je vojna in ž njo zvezana emigracija globlje zarezala v žitje in bitje in ž njim zvezano čuvstvovanje Srbov, kakor ostalih. Orientacija v smeri francoske moderne umetnosti je pri nekaterih slobodnih prav izrazila. Vojne same v teh slikah ni, pač pa Pariz in Francija. Lahko rečemo, da so zanimivi vsi po vrsti /' četudi sorodni v svojem iskanju nove forme in po osnovni struni, ki zveni v njihovih delih, — v bistvu so namreč le vsi poklonitelji realnosti, ogrnjene v formo v smislu individualne zaključenosti umotvora, ki jto dosegajo s tem, da mesto kopije narave v naturalističnem smislu podajajo kompozicijo v smislu zaokroženosti slike, v smislu uravnovešenosti mas med seboj, v smislu mönumentalizacije in do neke mere tudi dekorativnosti, pogosto se z neko asketično odpovedjo naravnim oblikam in naravnim zvezam druži skoro vsiljivo nagnjenje k čutnosti, vendar brez lirske erotične primesi, ampak skoro surovega realizma telesne polnosti in moči. Kolorit ti slikarji povečini zanemarjajo in ga nadomeščajo z uglasitvijo svojih del v enoten, navadno hladen temen ton, s čemer si to stran nekako olajšajo in jo mornen-tano izločijo iz svojega neposrednega zanimanja. Vendar niso vsi taki, čeprav- je ta hladni ton, ki je na prvi pogled nesimpatičen našemu privzgojenemu okusu, karakterističen za velik del mlade umetnosti in nas zato tembolj razveseli vsakdo, ki posveča tudi koloristični igri svojega dela večjo pozornost. Umetnost grupe beograjskih slobodnih stremi po ritmični kompoziciji mas v okviru zaokroženosti slike kot individualnega, vase osredotočenega pojava, po monumentalnosti, ki je v ozki zvezi z jnasno ritmiko in po prostornem poglobljenju, vendar ne v smislu geometrično konstruirane, ampak empiričnim potom pridobljene individualnim ciljem umetnine služeče perspektive*. Vsak izmed |»sllobodnih« zase opazovan, je zanimiv, Jovan Bij e 1 i c , predsednik razstavnega odbora, je naravnost karakterističen za to, kar sem povedal v splošnem. Odlikuje ga stremljenje po poglobitvi prostora, le ritmičnim zakonom se po-koreča kompozicija mas v velikih, monumentalnih oblikah, V tonu je hladen in očividno zanemarja barvo, izhaja pa od lokalnih barvnih tonov. Pri Dušanu Jankoviču vidimo dela čisto drugačne vrste. Označa ga preprosta monumentalnost danih predmetov, ki jih podaja brez vsakih efektov, skoro asketsko se izogiba vsake mikavnosti v formi in barvi, stvarnost prevladuje. Njegovi predmeti, večidel pogledi na mestne dele Pariza, so ostro «risani, velikopotezno označeni, speljani v konturi in tonu na preprosto velikopoteznost, pri tem vklenjeni v istotako preprosto velikopotezno linearno perspsktivo in voluminoznost. Kljub vsi skoposti v barvi, liniji in formi, kljub suhi stvarnosti pa govori iz teh del neoporečen strogo' konsekventen talent. M i 1 i č i č S i b e konstruira svoje monumentalno zasnovane slike do zadnjega detajla, recimo raje do zadnje celice umetno (kot iz majhnih celic, nosečih barvne elemente liki svoje vrste mozaik obstojajo njegove slike — način, ki si ga je izposodil pri francoskih kubistih). Tudi njegov element je monumentalno zasnovana prostornost z ritmično zloženimi masami s tendenco po dekorativni uravnovešenosti; ljubi daljne horiconte, kolorit mu je fin, nežen, privlači ga neka naivna čutnost, nad vsem pa plava neko mistično razpoloženje, ki ga srečavamo pogosto pri molderni. Tip njegovega človeka po-mcnja nov lepotni tip, ki ga propagira moderna umetnost in ki izpodriva na klasičnem kanonu antike in renesance sloneči tip telesne pravilnosti in sorazmernosti. Ta tip, ki ga srečavamo posebno zopet pri Ivanu Radoviču, je označen z velikim nesorazmerjem med zgornjim in spodnjim delom telesa, pri čemer je spodnji daleko silnejše razvit od zgornjega: sorazmerno majhna glava in prsi, hrbet nekoliko zapognjen, pas zožen, bedra bujno razvita, spodnji del nog zopet nesorazmerno majhen in šibek — to je tip, ki se začenia tudi v življenju, ne samo v umetnosti, vedno bolj uveljavljati. Radovič, ki ga posebno neguje, stremi po monumentalni kompoziciji, arhitek-tonika ritmično razvrščenih mas je glavni cilj njegovih slik, zato stopa kolorit pri njem še bolj v ozadje kot pri Rijeliču. Živorad Nastašjevič je nekoliko soroden Jankoviču po svojem hotenju in tudi o njem velja približno, kar smo o onem povedali. Njegove slike so kakor gola konstrukcija v linearnem in kubično voluminamem smislu. V plastiki stremi po podobnem kakor ta dva Pera Palavicini. Veljko Stanojevič je pa monumentalno razdelitev ploskve združil s koloristiško veselostjo in dekora-tivnostjo. Pri njem je formalno stremljenje po obvladanju predmeta popolnoma določno in kljub vsi umetni konstruiranosti preveva njegove slike čuvstvo lepote sveta. Sava Šumanovič, ki stremi v splošnem za istim ciljem kakor drugi, pa gre preko tega okvira v smislu kubizma najdalje med vsemi; njemu nakljub deformira svoja telesa in predmete, zanima ga kubična voluminoznost, ob kateri zanemarja geste in se kot pri Lučkem agentu približa formalni naivnosti. V svojem osnovnem hotenju, vsaj kar se tiče monumentalnosti ritmike razvrstitve mas in velikopotezne prostornosti, so moderni iz Proljetnega salona sorodni »slobodnim«, v praksi pa se močno razlikujejo od teh in vsebujejo par ne manj izrazitih individualnosti kot smo jih pri onih videli. V splošnem pa posvečajo koloritu večjo pažnjo kakor ioni, čeprav ga pogosto čisto svojevoljno umetno uglase. Eden izmed najizrazitejših je Vilko G e c a n , ki ga okupira razen primitivne oblike prostora in kubične forme v razsvetljavi posebno problem skupine. Pri vsi stilizaciji uglasi on svoje slike v enotne četudi svojevoljne, le vsebinsko utemeljene tone, ki tvorijo individualno posebnost njegovih slik in pogosto velik del njihove privlačnosti. Marin Tartalia je označen s hotenjem po vsestranski monumentalnosti, formalni in kompczicionalni, kolorit je umeten, hladen. Zanimiva je kompozicija skupine ljudi v naravi, ki igra pod naslovom »zajutrek v naravi« precejšnjo vlogo v modernem slikarstvu; umetniki najrazličnejših hotenj so se poskušali ob nji, tako da bi se ob nji dal napisati lep del razvoja novejšega slikarstva. Sorodna sta si Marijan T r e p š e in Milivoj U z e 1 a c ; oba sta poskusila svojo srečo na skupini v naravi, prostornost je pri obeh močno poudarjena, kretnje stilizirane z ozirom na čuvstvo, ki ga spremljajo; oblike so pri Trepšetu samo naznačene, pri čemer si je usvoji nekaj kubističnih potez, s katerimi pogosto naravnost Irapira (n. pr. Konji, Grom). Joža KI jak o vi č si je prisvojil Meštrovičev jugoslovanski tip glave in obraza, privzel si zgoraj opisani novi lepotni tip telesa in njegovih proporcij, je monumentalen v svojih " kompozicijah, po čuvstvu in deloma tudi po stilizaciji pa soroden Hodlerju. Svoje vrste moža sta Zlatko šulentič in Petar D o b r o v i č. Oba označa že parkrai omenjeni hladni temni, skoro neprijazni kolo-rit; dalje velikopoteznost v gledanju forme, sila konstruktivnosti ter realistična karakterizacija. Posebno pri Dobroviču je hladen skoro brezobziren realizem glavni cilj. Praga kubizma in futurizma, kakor je iz tega razvidno, v Beogradu razstavljena umetnost Hrvatov in Srbov z malimi izjemami posameznih elementov nikjer ne prestopi. V splošnem je močno konstruktivna, v nasprotju s tem, kar o njej misli povprečno mnenje publike, ima popolnoma odločno cilje formalne narave, poklanja se zopet enkrat človeku kot središču zanimanja, za katerega je narava kot v renesansi samo folija, okvir. Kljub begu pred realnostjo je močno občutljiva za realne mike, kar dokazuje smisel za pred-metnost, n, pr. pri Bijeliču, Jankoviču, Nastasijeviču, za barvnost pri Stanojeviču in za realistično pojmovanje modela pri Dobroviču in Šulentiču. Čuvstvena stran teh umetnikov, njihov svetovni nazor recimo, je pa označen ravno s stališčem napram človeku, napram kateremu so razpoloženi z nekim izrazito čutnim razpoloženjem, dalje z mistiko kakega S. Miličiča, prej označenim pogosto skoro grobim realizmom, ki se v drugi smeri javlja tudi pri Šumanoviču, ali bolestnim me'anholizmom Gecana ter Tartalije in s hladnim, žalostnim koloritom, v katerega odeva velik del teh slikarjev svoja dela, To sliko izpopolnjujejo še trije iz Bosne, namreč Vladimir Becič, Karlo Mijič in Roman Petrovič. Osnovne poteze njihove umetnosti so iste kot n. pr. Dobrovičeve in drugih, kakor smo jih gori označili, drugače pa predstavljajo' tudi ti trije zopet tri izrazite osebnosti. Vse označa omenjeni hladni kolorit, vendar pri vsakem drugega tona. Becič je med vsemi najbolj realističen in pri ženi pri čitanju naravnost neokusen. Njegova velikopotezna realistična karakteristika je silna in se na prvi pogled vtisne v spomin. Mijič ljubi pri monumentalnosti svojih postav in njihovih stiliziranih gest melanholično razpoloženje v človeku, ki ga variirajo' vse njegove slike, ki so v barvnem oziru simfonije hladno rumenega, črnega in višnjevega tona. P etrovič stremi po kubični prostorni konstrukciji, monumentalni kompoziciji mas, ton ima izredno hladen, tehnično si je prisvojil nekaj potez takozvanega kubizma. Čisto zase pa stoje kot svet čisto druge vrste slovenski mladi. Vidi se jim na prvi pogled, da so se razvijali pod drugimi pogoji in vplivi, kakor Hrvatje in Srbi. Prelom med polpreteklostjo (impresionizmom in njegovimi trabanti) ter n;ihovo umetnostjo je navidez popoln. Če bi bila nastopila slovenska umetnost kompaktno, bi se enotnost razvoja videla od Vesela in Ažbeta pa do Tratnika in Zupana, tako pa je prelom naravnost nepremostljiv. V ospredju stojita brata Kralja, Napram preračunjeni hladnosti monumentalnih kompozicij Srbov in Hrvatov sta ona dva uveljavila tradicionalno intimno, najbolje rečeno mogoče lirično potezo slovenskega značaja. Razen tega ju označa bujnost notranjega življenja, ki prehaja v slikano in v plastični obliki izraženo filozofijo. Špekulativnost ju je vedla tudi na pota tiste teoretizujpče umetnosti, ki predstavlja najekstremnejše, kar vsebuje tu razstava. Novih stvari nista razstavila. Do polne veljave je prišla Francetova Madona, Materin egoizem, Tužna prošnja. Tonetov Apostol Pavel je bedel nad njunim oddelkom kot poosebljenost notranjega gledanja, ki izpolnjuje velik del njune umetnosti. Njegovi lesorezi so vzdržali sviojo pozicijo, čeprav je bil prostor zanje neugoden. Od Kosa bi bila zadostovala Plevica. Drago Vidmar išče v človeku bolestnih potez in' jim daje izraza po sledovih Schiele ja in Kokoschke. Nadarjenosti bratoma Vidmarjema ni mogoče odtekati, posebno v pokrajinah vidim iskrenost hotenja. Mušič je bil v Beogradu nepotreben. Dobro je vzdržal svoje mesto tudi V. Pilon s svojimi grafikami, Jakac poleg njega ni vzdržal, po mojem so bile njegove stvari tudi nesrečno izbrane. — Slovenska mlada umetnost, to se pravi brata Kralja in Pilon, se je tako vzdržala poleg srbske in hrvatske ne samo častno v okviru skupnih stremljenj, ki družijo generacije vseh narodov v skupno falango k boju za nova spoznanja, ampak tudi kot poseben poskus iti svoja pota', ustvarjati iz sebe in sebe izraziti potom svoje umetnosti. Dala je razstavi in s tem jugoslovanski umetnosti posebno noto. Mesto določno orisanega predmetnega realizma z malo primesjo, recimo instinktivne duševnosti ter mesto kulta kubičnosti prostora in oblika in monumentalne ritmike v razpoloženju mas — človeku se zdi, kot da v kaos posega elementarna ustvarjajoča sila in jih po primarnih elementarnih zakonih ureja — mesto bolestnega melanholičnega ali resigniranega razpoloženja duše podajata Kralja duševne doživljaje, slutnje in gledanja, ki z lastno notranjo silo oblikujejo forma, jih podrejajo gesti in izrazni ekspresivni liniji — svet kot realnost, kot prostoren in kubičen doživljaj komaj obstoja za nju —, mesto mračnega razpoloženja mladih v Jugoslaviji in drugod pa podajata pristno slovensko liriko; — kakcr so nekdaj naši impresionisti našli izraz^ ne samo lastnemu, ampak narodnemu razmerju do narave in njenih pojavov, tako nadaljujeta ta dva v tem pogledu njihovo tradicijo, samo da jo še poglabljata. Na drugi strani pa sta dala s svojim barvnim in formalnim simbolizmom razstavi še en element, ki pri drugih ne nastopa, vsaj ne v tako čisti obliki. Njuna abstraktna umetnost pa je bila sploh popolnoma osamljena. KdoV se je potrudil, da se je potopil v hotenja posameznih skupin, jima bo moral v jugoslovanski umetnosti odkazati prav častno mesto. Žal, sta za vplivanje na občo publiko malo preveč intimna. Naš namen je bil označiti samo najzanimivejše strani te razstave, Jasno se vidi, da ena generacija odmira in da stopa na njeno mesto druga, ki se v polni meri zaveda svojega položaja. Javnost je očividno še ni doumela, vsaj bi se dalo na to sklepati iz dejstva, da je bila razstava zelo slabo obiskana in da so še slabše prodajali Stremljenja, ki jih očitujejo dela modernih, pa so nedvomno uvaže-vanja vredna; konsekventnost in vztrajnost, s katero zasledujejo svoj cilj in bogastvo individualitet, sta gotovo najboljša poroka, da smemo od teh ljudi pričakovati še popolnejših del. Enega pogrešamo, a tega smo se v našem času že navadili: stika z občinstvom. Tega ;e prav malo. In nedvomno je, da je umetnost ustvarjena za soljudi in ne samo za umetnike. Razumljivo pa je to dejstvo popolnoma pri umetnosti, kakor ije ta, ki ustvarja šele osnovne elemente, s katerimi se bo okoristil bržkone eden, kateremu mnogi pripravljajo pot. Enega tej umetnosti ni mogoče odrekati: da ne bi odgovarjala času, v katerem nastopa. Čas po velikih potresih vojne na vseh poljih kultur^ in duševnega življenja, čas prezgodnjih brazd spoznanja življenja v še ne dozorelih licih, čas razočaranj v dobi, ko so drugi še nemcleno sanjali svojo mladost, čas razoranega družabnega in etičnega reda, a obenem tudi čas porajajočega se vedno živejšega stremljenja po obnovi, po niovi formulaciji življenja, po novem vseobsegajočem redu To vse se zrcali v ti umetnosti in če sem enkrat zapisal: Ne obsojajte, ker smo vsi obsodbe vredni ali pa nobeden, kajti vsi smo šli skozi spoznanja, razočaranja in trpljenja, ki so bila generacijam prihranjena, vsi smo prezreli za naša leta, vsi smo prerazočarani za mirno srečo in če bi tega ne bilo, bi nam jo onemogočila gospodarska razskrojenost in negotovost. Kdor želi obnove, naj le neustrašeno pogleda v obraz vsemu, kar je negativnega in pozitivnega v sedanjosti in v njem samem; — tudi umetnost nam govori o tem, zato zasluži več pozornosti in več resnega študija, kakor slepega fanatičnega odklanjanja. Kajti ona je zrcalo sedanjosti; če se ne maramo mi gledati v njem in se s studem obračamo od njega, vseeno ne bomo preprečili, da bi nas ne gledali v Sijem tedoči rodovi in po njem tudi — sodili. Filozofija. Zimmermann dr. S.; Kant i Neoskolastika, I. dio sustavno-kritički; II. dio študije. Zagreb 1920, 1921. Tisak nadb. tiskare. I. d. ima 189 str., II. d. 216. Prispodoba medu Kantom i skolastikom, odnosno njezinim glavnim predstaviteljem Tomom Akvincem več je više puta obradi-vana. Osobito se tim pitanjem bavio R. Eucken, najprije u »Kant-Studien«, a onda u posebnom djelcu »Thomas v. Aquino und Kant. ein Kampf zweier Welten«. Berlin 1901, Španjolac Fr. Ceferino Gonzalez je u svom djelu »Estwdios sobre la Filosofia de S. Tomäs« u III. dijelu posvetio snošaju medu Kantom i Tomom posebno poglavlje. I Willmann u svojoj poznatoj Povjesti idealizma opetovano svrača pažnju na paralelu medu Kantcm i Tomom. Fr. Paulsen proglasio je Kanta filozofem protestantizma, dočim je Toma eminenter filozof Iz našega kulturnega življenja. 395 katolicizma. Pozivu Lava XIII.: Natrag k Tomi! se je s druge strane oidazvao jooziv: Natrag k Kantu! Jedan i drugi poziv stoji na istom istorijskom principu, niti se u katoličkim krugovima pod povratkom k Tomi misli na punu repristinaciju filozofskog mišljenja XIII. stolječa, niti u kantovskim krugovima na jednostavno opetovanje Kantovih ideja pod konac XVIII. stolječa; u jednom i drugom 'taboru se misli tek na temelje, na kojima se neka dalje gradi velebna zgrada filozofije uz uporabu rezultata najnovije znanosti, dakle opet za pravo isto stanovište. Pita se samo, koji sustav ima veču nutarnju vrijed-nost i sposobnost, da služi za osnov istinitom naprijetku. Neosko-lastika hoče, da svede u skladnost aristotelsko-tomističnu nauku sa novovječnom znanošču. G. Z. si je stavio zadaču, da ispita unutrašnju vrijednost Kanta i aristotelsko-tomistične filozofije, kako ju pojmi neoskolastična struja. U prvom dijelu analizuje g. pisac Kantovu kritiku teoretskog (I. knjiga) i praktičnog uma, slijedeč razdiobu Kanta samoga. Nakon uvoda o problemu Kantove teoretske filozofije, o razlici medu čistom i empiričkom spoznajom pak analitičkimi i sintetičkimi sudovi, o kriteriju apriorne spoznaje i opčoj zadači čistog uma govori pisac o Kantovoj transcendentalnoj . estetici (osjetnoj spoznaji), o Kantovoj i skolastičnoj nauči o prostoru i vremenu, Kantova transcendentalna logika ras/pada u dva dije.a: u transcen-dentalnu analitiku t. j. analitiku pojmova i znanstvenih principa, i u transcendentalnu dijalektiku, koja se bavi pojmovima čistog uma pak paralogizimima i antinomijama čistog uma te njegovem idealu: o ontološkom, kozmološkom, fizikoteoiloškom dokazu za bivanje božje. U kritici praktičnog uma (II. knjiga) je govor o pojmu čudo-reda, o moralnom zakonu, o slobodnoj volji i najvišem dobru, napokon o religijskoj nauči, koja obuhvača dva §§: o radikalnom zlu i moguč-nosti dobra. Knjiga svršava zaglavkom o skolastičkoj etici, gdje se osvrče poglavito na najviši princip ili normu moralnosti, jer na to polaže »autonomna« etika največu važnost. Digresija o kontroverzi medu Cathreinom i Mausbachom bi po našom sudu bila mogla izostati, jer u bistvu ne dira snošaja medu Kantovom i aristotelsko-tomističnom naukom, nego je više »domače« pitanje. Druga knjiga »Študije« opsiže ovih sedam rasprava: pojam istine u Kantovoj i skolastičkoj filozofiji, o znanstvenoj vrijednosti metafizičke spoznaje, o Kantovoj i skolastičkoj teoriji uzročnosti, o teološkom problemu, o znanju i vjeri u K. filozofiji, o moralu i religiji te o problemu slobodne volje. Čini se, da je ovaj dio izraden neovisno o prvoj knjiži, jer mnogošta ponavlja; noetički n. pr. dio bi se mogao znatno skratiti, pošto je dovoljno izložen več u prvoj knjiži. U teoriji o slobodnoj volji siže nešto dalje od Kanta, osvrčuč se csobito na panteističko-materijalistične deterministe i na Scho-penhauera. Na pravno područje Kantovo nije g. pisac rastegnuo svoga istraživanja; ovdje je dakako kod Kanta ;'oš više protuslovja. U suzbijanju Kantove idealističke teorije glavni mu je vodič Külpe. Kantove misli podaje obično u prevodu, i to če biti dijelom uzrok, da je slog Z. knjigama vrlo težak i nerazgovijetan. Kakvom lahkoču umije razglabati i najteže filozofske probleme n, pr. dr, Uše-ničnik! U dosta oskudnoj hrvatskoj filozofskoj književnostfr djelo je Z. znamenit pojav u pogledu kritičke orientacije napram Kantu. F. Kovačič. Zgodovina. Politično življenje Slovencev. (Od 4. januarja 1797. do 6. januarja 1919. leta.) Spisal dr. Dragotin Lončar. V predelani in pomnoženi drugi izdaji. V Ljubljani 1921. Izdala in založila »Slovenska Matica«. Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. 177 strani. Cena Din 12-—. Pisatelj nam najprej na 129 straneh poda, kakor sam piše v uvodu, »pregled slovenskega političnega življenja, v kolikor se je javljalo v političnih idejah in osebnostih te ali one stranke in struje«. Prva izdaja je izšla 1906 in je bila namenjena Čehom. Pisatelj pričenja z dnevom, ko je 4. januarja 1797 izdal Val. Vodnik prvi slovenski časnik »Lublanske Novice«, in konča s 6. jan. 1919, ko je izšel manifest regenta Aleksandra narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev, oznanjajoč dan osvobojenja in združenja. Med tema mejnikoma pa se vrste razni politični dogodki, se menjavajo delujoče politične osebnosti in politične ideje. Pri tem se drži pisatelj v glavnem kronologičnega reda. Če kdo misli, da je samo narod z lastno državo tudi zgodovinski narod in vsak drug narod narod brez zgodovine, takemu je pač dr. L. s tem svojim delom dokazal, da ima tudi nezgodovinski narod lahko za seboj iprav lepo in častno politično zgodovino. Čim bolj se je demokratizirala v teku zadnjih desetletij 19. in začetkom 20. stoletja stara Avstrija, tem živahneje je postajalo politično življenje Slovencev, tem bolj so se razvijale tudi med Slovenci politične in socialne ideje (liberalizem, socialna demokracija, krščanski socializem). Vidi se pa tudi, kako težko je bilo Slovencem najti pravo politično smer, kako so pri tem iskanju omahovali politiki, omahovale pa tudi cele stranke (ideja Zedinjene Slovenije). Pisatelj je svojemu spisu dodal pregled virov in pripomočkov (str. 131—177), razdeljenih v štiri skupine: I. politični časopisi (revije); II, politični časniki; III. pregled o življenjepisih politikov, publicistov in žuma-listov; IV. politični spisi. V tekstu svojih virov ne citira. Tudi nima posebnega kazala. Delo se odlikuje po vestnosti in skrbnosti, po svojem mirnem in nepristranskem tonu. Pisatelj skuša izslediti vse porajajoče se politične ideje ter jim v spisu odkazati primeren prostor. Morebiti bi se komu zdelo, da je n. pr. Tumova študija: »Jugoslovanska ideja in Slovenci« (str. 78 ss.) skoro preobširno obdelana, da pa premalo zvemo o raznih drugih razpravah, ki so obdelovale isto vprašanje in imele večji krog čitateljev. Posledica strogo izvedenega sintetičnega značaja tega dela je, da skoro ničesar ne izvemo o vzrokih menjavajočih in nanovo se porajajočih polit, idej in programov strank. Izredno važen pojav razkola v SLS na Kranjskem (Krekovci — Šusteršičijanci) je imel svojo predigro v razkolu na zadružnem polju (Zadružna zveza — Zadružna centrala). Pisatelj piše (str. 68), da je bil 1. 1897 v 'Ljubljani »vseslovenski shod«. Ta shod je imel oficielen naslov: Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod. Pomen štajerčijanstva se mi zdi premalo spoznan. Linharta, sposobnega urednika Štajerčevega, pisatelj ne omenja. Kdor pazljivo prečita to dr. Lončarjevo delo, bo znal ceniti našo politično1 preteklost, bo spoznal vodilne misli naše politike in bo mogel z uspehom delati med narodom. Priporočati bi morali to delo zlasti tistim, ki tako glasno govore in pišejo o suženjskem duhu Slovencev. Dr. K C. . /\ % Planinstvo. Na planine. Spisal Pavel Kunaver. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Ljubljana, 1921. 8°, Str. 140. — Ljubezen in navdušenje do planin je to knjigo narekovalo. Lepoto, ki jo ljubitelj planin uživa na svojih visokih potih, je pisatelj tudi v svoje delo hotel vdahniti. Knjiga je razkošno opremljena. Dolga vrsta celostranih izvrstno posnetih fotografij iz našega alpinskega sveta jo krasi. Pisatelj sam pa je vse skušnje svojega življenja porabil, da bi knjigo napravil res prijetno. Izimški uvod in poglavje o pomenu planinstva razpravlja avtor le o tehnični strani, ki naj jo ljubitelj1 planin za svoja pota bodisi sam bodisi v družbi pozna in upošteva. Nebroj dogodljajev, ki jih je v pretežnem številu pisatelj sam doživel, ilustrira silno mikavno vsak pouk in vsako navodilo. S te strani bo knjiga vsem začetnikom izborno služila ter tvorila iz rok očeta, učitelja ali prijatelja krasen dar mlademu planincu. — Za svojo osebo pa vidim v planinskih potih mnogo več kakor pa utrjevanje telesa, izobrazbo značaja ter estetski užitek, kakor pisatelj vse to prav lepo v poglavju o pomenu planinstva omenja. Ne samo da so planine ustvarjene kakor nalašč, da gleda človek z njihovih vrhov ves .prevzet lepoto narave kot čudovito neposredno občuten odsvit lepote in veličastva božjega, in da radi tega v zavesti človeka religiozno-pobudno delujejo, one so tudi same po sebi važen činitelj, da silijo človeka k ljubezni do domovine in k proučevanju narave. Kako silijo planine k ljubezni do domovine, izpričuje že zgodovina S. P. D. samega pa 1 njegov zmagoslaven boj proti navalu D. ö. A. V. Treba je stati na vrhu Triglava in gledati na Razor, Mangrt, Kanin in Krn, ki jih je kruta politika ločila od nas, in v duhu dalje na vse, kar se za njimi skriva in človek mora. biti res ledeno trd, ako se mu srce ne razgane ob tisočerih mislih in občutkih, ki mu jih že edino ta pogled vzbudi. Pa se vendar dobe, ki takih misli nimajo, ne, ker je njih srce ledeno, ampak ker jih niso obsijali topli žarki pobude in vzgoje. — Pota na planine vodijo tudi ob dolgih geoloških dobah, v katerih je naš gorski svet nastajal, vodijo mimo zemeljskih morfoloških pojavov, mimo človeških naselbin, mimo prelepe in zanimive flore itd. Na-. —v ''' ' V' . 4 ' v"-"*/-' •• •■■'• ;?•/• s"1 :•’ -. • ' ‘ ' - ‘/ . v • * *• ' • ' • ; ; / • 398 vodila k zaznavanju, proučevanju in duševnemu sprejemanju vsega tega bi morala knjiga, kakor je naša »Na planine«, tudi podajati, da se ljubitelj planin ne le raduje ob estetskih užitkih, ki so seveda že sami na sebi vedno vredni, da jih iščem® v gorskem svetu, temveč da tudi srčno in duševno na planinah bogati. Zato bi bilo priporočljivo, da pisatelj pri drugi izdaji v ti smeri svojo knjigo dopolni ali pa za to stran posebno delo priredi.1 Trud bi se obilo poplačal, — V navodilih za tehnično stran pogrešam poglavje, ki bi bilo še posebej posvečeno ženski kot ljubiteljici planin. Pisatelj se ozira skoraj izključno le na moškega planinca. Da bi bilo tako poglavje potrebno, bo vsak priznal. Vsebovati bi pa moralo pouk, kako bodi ženska opremljena, da ji obleka ne samo nikjer ni v oviro, ampak tudi, da ž njo varuje dostojnost, ki jo njen spol zahteva; dalje tudi navodila, kaka bodi družba, kateri se ona zaupa. Pisatelj, tako bogat na raznih skušnjah, bo znal tudi tukaj najlepše in najprimernejše svetovati. Za tako poglavje bi mu bili, o tem sem prepričan, prav mnogi hvaležni. 1 Kot zgled za znanstvena navodila lahko služi knjiga: Ernst Enzens-perger, Wie sollen unsere Mittelschüler die Alpen bereisen? Jos. Kösel'sche Buchhandlung. Kempten und München, 1909. 8". Str. 123. Kultur ne drobtine. r :k‘ K razpravi univ. doc. dr. K. Oštirja. Čitatelji in naročniki »Časa« bodo to učeno filološko razpravo pač z veli-kam presenečenjem sprejeli. Saj bo za prav mnoge tvorila pogled ija čisto nov neznan svet. Priobčili pa smo jo v listu iz važnih razlogov. »L. D.« ima namen, izdajati tudi strogo znanstvena dela. Ker ji prt sedanjih razmerah v večji meri tega ni mogoče vršiti, zato je gotovo umestno, da se ti svoji nalogi od časa do časa oddolži vsaj z objavo kake strogo znanstvene razprave. Zato smo prepričani, da bo dr. Oštirjeva publikacija v »Času« vsem simpatična' in dobrodošla. Razprava je do sedaj prva te vrste v slovenskem slovstvu. »Času« more biti le v čast, da se je tukaj podal na polje, ki se je Slovencem otvorilo šele z ustanovitvijo univerze v Ljubljani. Stvar je v zvezi še z drugo zadevo, ki jo mora vsak imeti pred očmi. Že so namreč pričeli ti in ti ugovarjati: Kdo bo pa take reči pri nas zalagal in čital! Za univerzo seveda to ni vse eno, kajti univerza kot sre- dišče in žarišče vsega znanstvenega in kulturnega dela odgovarja le toliko potrebam, razvoju in mentaliteti naroda, kolikor jo narod ceni, t. j. kolikor jo on ne samo kar tako platonično rad ima, ampak kolikor jo v resnici podpira in navdušeno vzdržuje ter ji z velikim razumevanjem sredstva daje na razpolago. Univerza bi skoroda postala lu-ksus, če bi njeni profesorji bili prisiljeni, svoja dela pošiljati v tujino, da jih tuj narod v svojem jeziku objavlja in kot svojo lastnino sprejema ------- Dr. Oštirjeva razprava ima na str. 336—339 kot uvod kratek francoski pregled ter seznam besed, ki so v njem (številke v indeksu pomenjajo paragrafe, črke pododstavke v njih). Uvod je namenjen strokovnjakom, ki ne razumejo slovenščine. — Kdo so bili Sumeri, pojasnjuje naslednje dr. Ehrlichovo poročilo. — Abacisti so se imenovali matematiki, ki so se pri svojih računih posluževali abaka (lat. abactis = grško üß“S_ =- računska plošča ozir. mizica; primeri razpravo str. 361). Abacus je bil pri različnih narodih in v različnih dobah različno konstruiran. Med abacisti v lotrinških samostanih se v X. stoletju odlikuje znameniti Gerbert, ki je ustanovil kar posebno matematično šolo (umrl je 1. 1003 kot papež Silvester II.). Lo-trinški abacisti so na svojih abakih upotrebovali pri računskih operacijah devet ozir. deset kamenčkov, na katerih vidimo praznake k našim modernim arabskim številkam. Znaki so imeli imena, ki jih niso mogli raztolmačiti. Dr. Oštir izkazuje za ta imena sumerski izvor, kar je velika razkri-tev. V razpravi je laiku-nefilologu najbolj dostopen zadnji paragraf (§ 11., str. 359—363), kjer avtor razpravlja 0 siposu — računskem kamenčku brez znaka. V avtorju samem pa bo vsak občudoval ogromno filološko znanje starih jezikov. Podatke o abacistih dobi lahko vsakdo v raznih zgodovinah matematike, n. pr. H. H a n k e 1: Zur Gesch. d. Mathematik, Lpz. 1874 (o Gerbertovi šoli str. 312—328); Cantor; Vorlesungen über Gesch. d. Math., I. B. (skupaj 4 zvezki), Lpz. 1907 ss.; Vil- 1 i c u s ; Die Gesch. d. Rechenkunst, Wien 18973; A. Nagi; Die Rechentafel d. Alten. Sitz.-Ber. d. Ak d. Wiss., 177 B. 5. Abh., Wien 1914; P a u 1 y s Real-Encycl. d. klass. Alter-tumswiss., Stuttgart 1893, I. B-, Abacus str. 5 ss. — Sumer in Akkad. Sumer in Akkad je staro ime za današnjo Mezopotamijo, in sicer znači Sumer južno Mezopotamijo ob Perzijskem zalivu, Akkad severno. Prvič je rabil to ime kralj Ur-Engur, ki je približno 1.2400 pr. Kr. združil obe deželi pod svojim žezlom. Izkopine, ki so jih v zadnjih desetletjih napravili Francozi v Tello, Artierikanci v Nippur, Nemci v Sur-ghul in El-LIibba, Angleži v Warka, Senkera, Tell Sifa, so prikazale, da je stanovalo pred semitskimi plemeni (Asirci in Babilonci) ali sodobno ž njimi neko nesemitsko pleme v nižinah severno od Perzijskega zaliva, po imenu Sumerci, ki so bili po jeziku in somatoloških znakih popolnoma različni od severnih semitskih plemen. V klinopisih so se namreč ohranili ostanki sumerskega jezika (imena bogov, zgodovinski in juristič-ni teksti) s semitskimi interlinearnimi razlagami. Ni še dognano, ali so bili Semiti ali Sumerci prvi prebivalci Mezopotamije. Prevladuje mnenje, da Sumerci. Leonard W. King, ki je zbral v svojem velikem delu1 vse dosedanje podatke, tičoče se Sumer in Akkad, pride do zaključka, da je Sumersko kraljestvo obstojalo približno od leta 3000 do 2000 pr. Kr. neodvisno poleg severnega semitskega. Nekateri arheologi so datirali prve zgodovinske pojave Sumercev nazaj v dobo med 5000. do 7000. 1. pr. Kr. Toda po novejših izkopinah se je izkazalo, da je treba te pretirane številke reducirati na približno 3400 pr. Kr. Po mnenju Kinga so se priselili Sumerci iz Tur-kestana, torej iz dežel severovzhodno Mezopotamije, Semiti pa bržkone iz Arabije, v velikem ovinku ob sirski obali in ob reki Evfrat, tako da so prodirali tudi s severa. Ustanovili so na svojem dolgoletnem pohodu več državic, a šele ko so prišli v bogato in rodoyitno dvorečje Evfrata in Tigrisa, so se mogli bolj udejstviti, Tam so namreč podjarmili končno okrog 2000. 1. pr. Kr. Sumerce, ki so kakor vse kaže, "bili tedaj najkulturnejše ljudstvo sveta. Sumerci so sicer v tem zgodovinskem procesu izginili kot narodna individualnost ter se popolnoma asimilirali Semitom, a Semiti so se oplodili s kulturo premagancev. Sprejeli so njihovo pisavo (klinopisje: ideogramska pisava, ki rabi znake za cele besede ali sloge), njihovo versko in mitološko literaturo, pa tudi njihovo zakonodajo. Tako je slavni zakonik semitskega kralja Hamurabija (ki ga je našel vklesanega 1. 1901 Francoz P. Scheil. O. P. v Suzi na dva metra visoki kameniti sohi) deloma 'povzet iz sumerskih rvira|v. Ta visoko razvita kultura, ki so jo ustvarili Sumerci, kot trdno nase-1 Ijeni poljedelci in ki se je povzpela do velikih monumentalnih stavb, je podala Semitom podlago, da so ustvarili veliko državo, ki je igrala kot asirsklo - babilonsko kraljestvo tako mogočno vlogo v celi sprednji Aziji. Semiti so zanesli plodove te kulture 1 A History of Sumer and Akkad, London 1916. do obali Egejskega morja. Ponavljal se je tu veliki tema svetovne zgodovine: Nomadski narodi podjarmijo kulturne poljedelce, zagospodarijo nad njimi ter ustvarijo s pomočjo njihove kulture mogočno državo. Ehrlich. Mednarodni kongres za primerje-valno veroslovje. L. 1912 v Lovanju (Belgija) po zastopnikih skoraj vseh redov in kongregacij in velikem številu katoliških učenjakov iz najrazličnejših dežel ustanovljeni in pod pokroviteljstvom N;j. Eminence kardinala nadškofa Mercierja iz Malines stoječi Teden verske etnologije (Semaine dEthnologie religieu-se), ki je imel pred vojsko dva tečaja Y Lovanju, začenja zopet po vojski prekinjeno delovanje in ima letos zasedanje od 6. do 14. septembra 1922 v Tilbourgu (Nizozemsko). Namen teh tečajev je trojen: 1. Podati uvod v znanstveno-teh-nični študij nekrščanskih verstev, torej v študij važnega dela vedno bolj se razvijajočega splošnega primerje-valnega veroslovja in njegovih pomožnih ved. Letošnji tečaj se v splošnem delu peča s temeljnim vprašanjem zgodovine in metodike te vede, z etnologijo, sociologijo, lingvistiko, psihologijo in prehistoriko; v posebnem delu pa razmotriva v 12 predavanjih odličnih strokovnjakov iz vseh dežel, ki so rade volje obljubili svoje sodelovanje, važnp vprašanje daritve v verstvu in v 14 enakovrednih predavanjih ravno zdaj najbolj aktualno vprašanje misterij pri starih narodih ter vprašanje sprejemnih obredov in tajnih zvez pri primitivnih narodifc. 2. Dati pobude in navodil, da se preiskujejo nekrščanska verstva pri dotičnih narodih samih in da se obstoječi material znanstveno obdela. Temu važnemu smotru bo letošnji tečaj posvetil prav posebno pozornost s tem, da bo razdelil posebno nujne in hvaležne naloge bodisi za preiskovanje na licu mesta, bodisi za znanstveno obdelovanje materiala in aktualnih problemov. 3. Dati katoliškim učenjakom, ki se pečajo s temi vprašanji, naravnih sredstev, da navežejo stike in osebno izmenjavajo misli. Da je to dandanes, ko so bile medsebojne zveze po vojski pretrgane, res potrebno, čutijo vsi in zato bodo to priložnost toliko živahneje pozdravili. Ta letošnji tečaj tako mednarodno katoliškega dela, kakor je »teden verske etnologije« (semaine d'ethno-logie religieuse), je važen tudi zato, ker bo prvi veliki mednarodni sestanek katoliških učenjakov po svetovni vojski. Vsak dan bo pet predavanj, zvečer pa še eno predavanje za širše kroge. Jugoslovani, ki se tedna udeleže, naj pošiljajo svoje prijave pokrajinskemu tajniku za Jugoslavijo, to je vseučil. prof. dr. Lambertu Ehrlich, Ljubljana, stolno župnišče, ki daje tudi pojasnila glede raznih olajšav, pre-L:ane, prenočišč in potnih iistov. Listnica uredništva. Radi premnogega gradiva je moralo za sedaj več dragocenih že stavljenih prispevkov izostati, med njimi obširni oceni Uše-ničnikovega »Uvoda v filozofijo« in Vebrovega »Sistema filozofije«. Gg. sotrudnike prosimo, da nam oproste. Pride vse sredi oktobra ,v 1. zvezku prihodnjega letnika na vrsto. “€8=° Urejuje dr. Jos. Srebrnič. c ; ;r . v .‘tr v-l, .u t, '\ Pj. -:’; .v'.-.- \ -' '* ‘ A ' - ' ' '. ’ : ^ ' *X\Xr*!bW' *■’ ■’ v SaaSprn »Čas« je zamišljen kot dvomesečnik -i*^ štirih tiskanih polah. Letnik pričenja z oktoberskim terminom, — Prihodnja številka letnika XVII. izide sredi oktobra 1922. Odbör »L. D.« je sklenil z ozirom na veliko podražitev vseh stroškov v tiskarni naročnino za prihodnji letnik nekoliko zvišati, in sicer za sedaj takö-le: V Naročnina za letnik XVII. (1922/23) znaša 40 dinarjev. Ustanov-niki (200 K) plačajo dva dinarja manj, namreč 38 dinarjev. Za dijake je naročnina 25 dinarjev, ako jih je najmanj deset pod skupnim naslovom naročenih. —, Naročnina :se pošilja naprej bodisi s položnico bodisi s poštno nakaznico na . Upravo »Časa«, Ljubljana, Prodajalna K. T. D. (prej Ničman), Kopitarjeva ulica 2. Urednik; Dr. Jos. Srebrnič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 80. List izdaja in zalaga »Leonova družba« v Ljubljani. ' - Zvezek 5. in 6. (1. XVI.) stane v podrobni razprodaji 20 dinarjev. Uredništvo je prejelo naslednje knjige; > Inž. M. A. S tebi: Vzgoja in zaščita obrtnega ih industrijskega naraščaja. Izdalo ministrstvo socialne politike. Natisnila tiskačna M. Hrovatin, Ljubljana. 8°. Str. 63. . Simon Gregorčič. Napisal dr. Dominik S t f i b r ri Tiskovna zadruga. Ljubljana 1922, Str. 152. - T h, M a i nagej Svjedoci kaitoličke obnove. Prevedel dr. Fr, Binički Izdal dr. Stjepan Markulin. Tisak Narodne Prosvete. Zagreb 1922, : Str. 151, , j’ " ' \ \ L* GeremiaBonomelli: Sloboda misli, Preveo dr. Vilko Anderlič. Izdao Zbor duh-o vpe • m ladcži • U Dakovu 1922. Str, 31. Cijena/ 3 dinara. , . Umelecky list. Vydä.va Sdruženi v^tvamfch umčlcfi morav-skfčh. ftfdi Fr. Hopliček. Ročnik Iti. Zima. Slovinske umčni. Olomouc !922. , ' - . ; ; , ’, \ MAHNIČEVA USTANOVA, 1 (Izkaz v dinarjih od '1. febr. do 31. maja 1922.) '' ■. Dr. A.Levičnik, Ljubljana, 5; dr, F. Knavs, Groblje, 25; Igh. Leban, Batuje, 50; Ivan Peško, Tuzla, 10; dr. A. Ušeničnik/Ljubljana, 123; M, Stanonik, Raka, 5j A. Cestnik, Celje, 10; Mar- Irlih, Virmaše, 5; Jan, Komljanec, Sv. Križ pr^Köst., 7; J. Markič, Borcivnic», 5; dr. Jok Srebrnič) Ljubljana, 100. — Vsem darovalcem; Bog povrnil Uprava »L, D.« Ureditev lista (»Čas« XVI. letnik, zvezek 5. in 6.) je bila zaključena , ' dne 21. junija 1922. • Opomba. Zvezek bi moral biti razposlan Že/ koncem juBja. Zakasnitev je nastala radi stavke v tiskarni koncem julija in početkom avgusta. , ( v; mm ■‘SV:: ?ipš- Mb »it iipi Äip •-im ?*pHi Sk, v€s $mmm i} V 1 ’-xViV ^ ■'«il^‘ * ' -• 4iVm>' ■ iTOifenžij-i.:'% Jw ■“» *Ä' $st&8iw m® ■ Ä y-rSk v>4 %,*, w.»fei.jft l v :s mmMwmw m^mrn »i»v ilftii