UČITELJSKI POKRET Socialni pokreti med učiteljstvom Šola, torišče našega dela in naših prizade- Neuspeh, ki ga je ta samoizobraževalna vanj, je bila nekdaj in je še sedaj živ organi- akcija doživela, je leta 1932. rodil klub pri- zem, vključen v tok družbenih dogajanj. Take šole, ki bi živela sama zase in na katero bi potek teh dogajanj ne vplival, ni bilo in je tudi danes ni. Prav tako ni učitelja, ki bi mu ta zgodovinska dogajanja nujno ne narekovala smeri njegovega šolskega udejstvovanja. V vsaki, tudi najmanjši manifestaciji šolske aktivnosti se kaže ta tesna povezanost šole s proccsi družbenega razvoja. In kakor ti jateljev vaške kulture, organiziran po sekciji naše stanovske organizacije. Na podlagi programa tega kluba naj bi slovensko učiteljstvo posvetilo vso svojo pažnjo gospodarskemu dvigu naroda. Po mišljenju iniciatorjev Kluba ¦prijateljev vaške kulture more samo gospodarski dvig naroda ustvariti uspešno izobraževalno in vzgojno delo. S tem mišljenjem so bile stvari deloma postavljcne na svoje pravo mesto. Vsaj idejno. Organiza- procesi vphvajo na ,smer solskega in vzgo - torj. kluba go bm da gospodarski nega dela, vphva dcjstvovanje sole na kul- dyi yasi ni odvisen samo od .organiziranja turno in politično dogajanje v svojem naj- ... . bližjem okolišu, šolstvo samo pa kot sistem na kulturni in politični obraz dane države ali družbe. Poudariti pa moramo, da kljub tej povezanosti z družbenimi dogajanji, šola ni bila progresivna. Toliko progresivna nam- rcč, kolikor so ji to progresivnost nujno vsi- ljevali sami zakoni zgodovinskega razvoja družbe. Vrhnje plasti vsakokratne družbe, ki jim progresivnost razvojnih zakonov ni šla v račun radi egoističnih ciljev lastnega razreda, so izrabljali vse činitelje javnega živ- ljenja, da bi razvoj kolikor mogoče zavrle. Nič čudnega, če so se pri tem posluževali tudi šole in koncem koncev tudi — pedago- raznih gospodarskih ustanov, prcdavanj, tečajev, popoldanskih sestankov, razgovorov, časopisne in knjižne propagande in sličnih akcij. Te akcije so v danih primerih lahko celo škodljive, če jih motrimo s perspektive zakonitosti splošnega zgodovinskega razvoja družbe. Resničen gospodarski dvig vasi in temu sledeče ozdravljenje socialnih razmer vaškega (ali tudi mestnega) prebivalstva, torej tak dvig, ki bi v vsem ustrezal dani stopnji družbenega razvoja, pa je odvisen od mnogih drugih socialno ckonomskih činiteljev, o katerih pa na tem mestu ne moremo razpravljati. To bi bila naloga posebnc, obširnejšc razprave. Program dela Kluba prija- gike. Ne upoštevajoč sociologije kot baze teljev vaške kulture pa je bil pomanjkljiv vsakega pedagoškega dela in psihološkega ¦¦¦-' --¦¦ "¦-¦-- ' • :r -¦-' študija je oficielna pedagogika hodila sama svoja pota služeč pri tem — zavestno ali podzavcstno — interesom reakcije. Slovcnsko učiteljstvo se je že kmalu po koncu zadnje vojne zavedlo, da oficielna pedagogika ne daje dovoljnih garancij za svobodcn razmah našega šolstva niti za pravilno reševanje nalog, ki so v interesu najširših plasti slovenskega naroda, niti v intercsu vzgoje vsakega posameznega člana naše narodne zajednice. Slovenski učitelj je spoznal, da si s samo tako pedagogiko ab.solutno ne more pomagati, če hoče le količkaj vskladiti svoje šolsko in izvenšolsko delo z resničnimi ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi potrebami naroda, iz katerega je izšel in kateremu je služil. Uvidel je, da mu študij te abstraktne pedagogike, ki ni niti najmanj bila zasidrana v življenju njegovega naroda, ne bo mogel odkriti poti, po kateri naj hodi. Sociologija je bila edina veda, na katero je lahko naslonil to svoje delo, osnova, na kateri naj 'bi rastli njegovi pedagoški in psihološki izsledki. šele tcdaj bi ti izsledki lahko bili taki, da bi jih mogel koristno in uspešno porabiti za resničen napredek naroda ter jih spraviti v sklad z danimi resničnimi, po zakonih zgodovinskega razvoja diktiranimi narodnimi težnjami in potrebami. Otrok teh przadevanj je bila samoizobraževalna akcija, ki jo je začela izvajati stanovska organizacija v letu 1927. Ne bomo tu podrobneje razpravljali o metodah te akcije. Dovolj je, če konstatiramo, da je bila postavljena na papirnato in neživljenjsko osnovo ter obstojala v izključeno teoretskem študiju sociologije. Neživljenjska je bila radi tega, ker ni bila niti najmanj povezana z učiteljevim vsakodnevnim delom v šoli in izven nje. Edini njen uspeh je bil morda ta, da je nekatere posameznike opozorila na važnost sociologije v pedagogiki. predvsem v tem, da ni programatično zajel tudi najožjega teritorija učiteljevega dela — šole same in se omejil samo na izvenšolsko udejstvovanje. Zaradi teh bistvenih pomanjkljivosti se je tudi delo Kluba prijateljev vaške kulture razlilo v pesek in ni rodilo nobenih vidnih pozitivnih uspehov. Povsem nekaj drugega je naš pokret. Od prej omenjenih akcij se razlikuje po dveh značilnih potezah: 1. Prišel in organiziral se je iz samih vrst v stanovski organizaciji včlanjenih učiteljev, kar najbolj upravičuje njegovo nujnost. 2. V svoj program je prevzel učiteljevo delo v šoli in izven nje ter tako našel edino pravilno izhodišče za študij sociologije. Otrok je bil vedno center učiteljevega zanimanja in torej mora biti izhodiščna točka njegovega dela. Danes, ko stojimo pred zaključkom naših študij o sacialnem stanju slovenskih šolarjev, lahko mirno trdimo, da smo izvršili že lep de! naše naloge. Teh nekaj zvezkov »Prosvete«, v katere smo nanizali svoje znanstveno utemeljene izsledke, so vidni sadovi našega dela in popoln dokaz, da smo na pravi poti. Snov, ki se nam je nabrala v »Prosveti«. je najlepši material za spoznavanje zapletenosti današnjih socialnih razmer in najsolidnejša baza za naše nadaljnje delo — psihološko raziskovanje slovenske dece. Tako smo danes že precej bliže cilju, ki ga prejšnje akcije niso mogle doseči. Priznanje, ki ga naše delo žanjc tudi v širših znanstvenih krogih, in izsledki, ki smo jih poiskali na centru torišča našega dela, so nam garancija, da se je naše znanje sociologije že toliko izpopolnilo, da nam v bodoče ne bo delalo nepremagljivih ovir ter nam bo omogočilo graditi pravo slovensko pedagogiko in psihologijo. Tako pa si bomo zgradili temelj, na katerega bomo postavili našo šolo, ki bo zmožna svoje delo uskladiti z vsemi težnjami naroda. Hudales.