'.^mMmm*

Kraj nfki
ZlibelarzhlSi.
(Spifal, popravil, slo pomnoshil in drugizh na fvitlobo dal
3 'it ^ S?
Krajnfki
Zhbelarzh i k^
to je: kratko poduzhenje
zUbčte reaiii9
in s' njimi prav ravnati.
fs devet in tridefetletriih fkurhinj fpifal v' nemfhkim, in tudi v' krajnfki jesik po L. P» preftavit dal
JURI JONKE,
nekdanji zlicrmofhuifhki fajmafhter na Kozhovfkim ia fo z^farfke kraljeve krajnfke kmetijfke drushbe.
Drugi, popravljen in slo pomnoshen natif<	"
j
\f,1ul»ljaiil, 1844.
JUtf'rnjen. in naprodaj per shlahtnimu, Kleinmayrju.
r
r
i .u it

• ■■ i: ' . i*
I t it .»' ;,
& \ '	.. • - IS-A
' '	r

' •-------
<I!a ,,'! r it . .
M*rea&oror
pcrviga natifa.
» eliko je she fzer ne*mfhkih bukev od zhbelne reje, v' kterih je vfe sapopadeno, kar fe od zhebel, kolikor je v'ftanu zhlovefhki um njih fkrivnoftno naturo smodrovati, govoriti more, pa flovenfkih tazih bukev je malo; in fhe tih, ktere fo, fe je, slafti Krajnzu, filno teshko f' pridani poflushiti.
Anton Janfha, Goreniz, is Rodinfke fare, zhigar zhbelnjak flie dan danafhnji 60 ftopinj od nove Breshnifhke farne zdrkve ftoji, je savolj fvoje zhbelarfke unietnofti tako flovil, de je bil od ranze(Svitle Zefarize Marije Teresje na Dunaj poklizan, de jo tam zhbelarftvo v'ozhitni fholi uzhil. Ker fam ni snal pifati, je dal fvoj zhbe-
1 *
larflii uk na fvitlobo po Blashi Kumerde ji, Želj« fkim krcfijfkim komifarji, ki ga je potlej v* krajnfko preftavil, s' nekterimi perftavki po-mnoshil in v'Želji leta 1792 natifniti dal Janes Golizhnik, fajmafhter v' Grislii na 4Shtajerfkim. Te bukvize, klere fo pofebno imenitne sato, ko isvirajo od Janflia, nafhiga domorodza, tega velziga vaj voda in ozheta zhbelarftva, fe najdejo tu in tam fhe med kmetifhkim ljudftvam, in bi bile prav dobre, pa fo sa kmeta malo predolge, in savolj flabe pifarije grosno te|hko brati in umeti. 4Spet druge bukve od zhbelne reje fo bile dane na fvitlo v'Gradzu leta 1831, pa memo tega, de fo sa kmeta vfe preobilne, tudi savolj fhtajerfkiga jesika, in novih zherk, fkterimi fo natifnjene, sa Krajnza she zlo nifo.
Drusih flovenfkih, Krajnzu umevnih bukev od zhbelarije pa mende ni.
Po tim tazim miflim, bi nove buftvize, ktere vfakdanje ravnanje fzhbelami, s' osoram na vfe zhafe in kraje kashejo, ne bile odvezh. Sato fim fklenil, in fzer na vedno nagovarjali je fvojih prijatlov, kteri fo imeli perloshnoft od prida in fpeha moje zhbelne reje preprizhati fe,
fvojc vezhletne fkufhnjc, in fvoje pcr zhbiS. larfkih opravilih nabrano fkufheno snanje, s'nq-fvitlodanjem prizhijozhih, na kratko, kar je mogozhe po godu sdelanih, in v'prav ljudfkim, vfakimu umevnim krajnfkim jesiku natifnjenib bukviz, tudi drugim manj fkufhenim zhbelar-jem rasodeti, de bi tako tudi jeft perpomogel kaj k'rezili, ktera fe je do sdej premalo zhiflala, in ne le.kpriflno in pridavno ampak tudi prijetno in kratkozhaliio zhbelarftvo, ktero bi bilo lahko vfaj v'nafhi, pod pohlevnim podnebjem nftvarjeni desheli, ne le veliko sboljlhano, ter muzh k^nar bogatijim perhodkam povsdignjeno, kolikor je v'moji mozbi, budil in potifkal.
Dolsih in vifoko pifanih bukev kmet nima zhafa, in fe jih tudi navelizha prebirati, tudi ne more vfiga v* glavi obdershati, ker je le rozhniga dela vajen, ne pa fhtudiranja intuhtan^ ja; in fvoje kmetavfko delo vnemar puftiti, in fe sgol branja in mifhljenja vlotiti, tdga ne more , iri to ni njegov pokliz. Glejte, ljubi kmetizhi! sato fe vam podajo tukaj prav kratke in umevne bukvize, ki jih lahko vfak v'kratkim zhafu prebere, in vfe v* njih sapopadeno, bres de bi i i
glavo lomil, lahko ume in v'fpominu ohrani. Defiravno fo pa te bukvize kratke, vonder vfe v'febi imajo, kar je potreba kmetifhkimu zhlo-veku vediti od zhbelne reje, de bo gotovo prid is nje imel. Sato je vfe modrovanje in preifko-vanje uzhenih od zhebel, in vfe kar le prašno radovčdnoft pafe, in v' gofpodarfki prid ne bije, letu ispufheno, in le to ob kratkim povedano kar zhbelar mora vediti, de per fvojih zhbelah ne bo sgube, ampak dobizhik imel. In prav to je sa kmeta.
Sato, ljubi zhbelarji! berite radi te bukvize, in ravnajte fe per fvojih opravilih fzhbelami svefto po njih; in porok fim vam, de kmalo ne boste imeli usroka, nad flabim fpeham fvojiga zhbelarftva pertoshiti fe, in ne bo tolikokrat flifhali, de f'zhbelarijo nizh ni.

M*redaiovars}HiU.
drusiga natifa.
M ar fc drusiga natifa teh bukev tizhe, je pomniti, de fo na vezh krajih, kakor fo nove fkufhnje uzhile, popravljene, s'novimi fkufhnjami slo pomnoshene, in de je vef dnar, ki ga bodo vergle, sa podpiranje ene poboshne naprave namenjen.
V Kozhevju mdfza tSvezhana 1843.
Plfaviz.
%
V: '	' g

■h i • ' amA
. ih-.l v.Ju,j • »i -i J).»
. /■ :. a - M
•	'''-tttfiulŠBf*,
v .
. ri


S- 1
Od zhebel fploh.
ga plemena shival in infektov, ktero 1»! bilo tako zhuda polno in nesapopadljivo, kakor lo zhbele. Njih nesmerna ljubesen do fvoje matere ali kraljize, njih bratovfka edinoft in nevtrudna pridnoft sa delo, njih rozhnoft in natanknoft v' sidanju, njih smerno in lepo shivljenje in njih lepi red per mnogih opravilih, kjer fe sdf, de hozhejo ena drugo sad pufliti, de bi fploflmo frezho povekfhale, fo sgol refnizhni fprizhljeji mogozhnofti in modrofli ftvarnika. — In ref, zhe bolj natanko fe zhbelni roj pregleduje, vezli zhudniga fe vgleda.
£ 2.
Od mnogih plemen ali forl zhebel.
Troje forte zhbele ali bnzhele *) fo, namrezli: 1. Itraljiza; to je, matiza, mazhiza ali materni-
*) Na vifokim Gordnflum in po Korofhkim jih imenujejo bnzhele ali bzhčle, po drugi nalili eleslw*li zhbele, na .Shtajerlkim zhčle, zhelize, poPemfkoali Zhefliko wzbele inpoDoljno-iliilko pzhele.
za*), kteriga sadnjiga imena fe tudi liozliemo dersliati;
2.	ginanj ali delavne zhbele, in
3.	Troti ali trotje.
S» 3.
Od maternize.
Materniza je nekoliko včzhi m veliko daflfhi od delavnih zhebel. Njene flitiri letavnize ali perotnize fe sdijo v' rasmerju proti dolgirnu sadnfimu konzu pre; kratke, in zlie letf, fliume b61j glafno kakor perotnize drugih zhebel. Itaslozhi fe nadalje od drugih zhebel po fvojim daljfhim shivotu in po rijaveji farbi. Materniza je mati vfih drugih zhebčl; sato je s' njeno .^gubo tudi vfak panj sgubljen, zhe ni v'njem vezh sa isle-shcnje nove maternize dobre salege, ali p;> zhe fe mu no da druge maternize. Ona je filno rodovitna, msa-more eno leto nad 60.000 zhebel roditi. Nje rodovil-noft fe ravna po njenim sdravju, po podobi njeniga shivota, nar veah pa po njeni Itarofti.
Materniza shivi navadno 3 ali 4 leta, neklora tudi dalj, in je v'pervih dveh letih veliko rodovUniji kot posnej; ker tretje in zheterto leto she 3 ali 4 tedne posnejroji kot kakofhna mlaji, in zhe prav roji, vzhafi
*) Na vifdkiin Gorčufliim mat črnila, lici' matiaa, mazliiza.
no more vezh leteti, temuzh pade prezej s'brade fvoji-ga panj" na tla.
V' veliki ftarofti nje rodovitnoft slo odjemlje, in flavi vezhi del le fhe trotovfko salego, kar je gotovo snamnje, de ni vezh sa nobeno rabo, sato navadno s daj kmalo umerje.
Nje rodovitnoft ali nerodovitnoft fe lahko fposna tudi po salegl. Ako je namrezh v' fatju salega vezhi del le ene forte, to je, sgol jajzhki, sgol enako veliki zhervizhki ali pa sgol .she sadelana ali salotana na pol isleshena salega, fe da fkleniti, de je materniza slo rodovitna; ker je bila v'ftanu na enkrat toliko enako salege naftaviti. Ako je pa v' fatju vezh fort salega ena per drugi, to je, jajzhki f zhervizhki in s' she na pol isleshenimi zhbelami, je snamnje, de je materniza na enkrat le malo salege naftavila, de tedaj nje rodovitnoft savolj ftarofti ali savolj kakoflinebolesni she slo odjemlje, in de taka materniza sa prikodno ni vezh sa rabo; sato fe mora s'mlaji in rodovitniflii sameniti, zhe fe hozhe od takiga panju fhe kaj dobizhka perzhakovati.
Ako ima tedaj kak panj fzer veliko zhebel in medu, pa vender ne roji, pridno ne d61a, in fene der-ehf tako dobro kakor drugi, ki fo ravno tako mozhni in dobri kot on, je tega le materniza kriva; ker sa-voljo ftarofti ali pa tudi savoljo kakofhniga drusiga usroka ali urshaha ni vezh rodovitna. Takimu panju vsemi ftaro maternizo, in mu daj namefto nje mlado in
sdravo, pa fi bo kmalo pomagal, in tvojim sheljam pa-polnaina sadovoljil.
De fe pa ftaroft matermz.more sa gotovo vediti, morajo bukvize imeti fe, de fe rojftne leta materniz sapifujejo vanje. Le fe maternize pervih rojev ali pervi-zov, ker smiram ftara materniza s' njimi gre, ne finejo imeti sa mlade maternize v'tiftim letu islesheue, dru-= gazili ko bi bil roj pevlki roj.
Vajen in fkufhen zhbelar pa she tudi is» farlie i« druge shivotne podobe vgane, koliko bi vtegnila maternica ftara biti; ker je ftara veliko debelejiga shivota in rijaveji farbe; zbe fe pogledajo, ni tako plaffma, iu pozhafej po panju fem ter tje lese kdt mlada.
Maternize enake ftaroftipa samorejole zhhele farno raslozhiti, ker ni vfaka sanje; temuzh isvolijo smeti yezh, kar fe per pevzih sgodi, eno fi, menda nar ftarji, nar shiveji in nar rodovitneji, po kteri fifvoje ohranjenja in mnoshenje nar bolj sagotoviti upajo, vfih drugih pa, zhe jili je flie toliko, fhe ne porajtajo ue; temuzh na ftari panj nasaj gredo, kakor de bi ktero smed tih namefto she isvoljene fprejele. Sato fe mora per pojavljanju odvezhnih materniz pasiti, do fe jim ne vsa-me prava, to je, od njih she isvoljena, Zbe tedaj materniz potrebujefh, in odvezhne maternize pevzov, to je, drnjizov in tretjizov poloviti hozliefii; deni vfako pofebej v'hifliizo, in jih v'panj, v'kterigafi roj ogre-bel, kar nar dalj morefii, euo od druge poflavi, in
zhbele bodo kmalo slie isvoljeno obfule, drugih pa ne bodo zlo nizh ali pa le malo porajtale, ktere snafli bres premiflika isneti. Le nikar ne samudi, jim prave, to je, ktero fo obfule, is hifhize fpufl.il i. Nar bolj prav pa le ftori, zhe fe pozhaka, dokler zhbele materniz, kar jih je prevezh, farne ne odsheno; sakaj zhbele preganjajo te nialernize doflikrat slie prezej per ogrebanju roja, vezhi del pa jih odshenejo v' novim panju sad, ali pa jih fpode fkos shrelo is panju, kjer fe dajo na vezher ali v'jutro drusiga dneva bres truda polovili. Le fe ne fine nikoli dveh materniz v' eno hifhizo sapreti, ker bi ena drugo umorila.
Maternize fe isleshejo is ravno tifte salčge kakor delavne zhbele, zhe fe jajzliki, is klerih imajo ma-ternize islezhi fe, v'inaternizhne pifkerze denejo, ali pa zhe jih zhbele vanje prenefejo. Ne ve fe pa vender, kako zhbele dobro in rodovitno maternizo srede. Ali je morebiti she dovolj, de fe le isleshe v'1'vojim kraljevim s'veliko potrato vofka narejenim pifkerzu, ki gai navadno na robu ali na kraju falja v'shelodovi podobi prav navdoli naredijo, ali pa ji morebiti tudi kakofhuo bolji hrano dajejo kot drugi zhbelni salegi.
Via salega panju, is ktere fe maternize, delavne zhbele in trotje isleshejo, je od maternize, ki fe sato tudi matiza ali kraljiza imenuje; ker ima le ona mozh jajzhke ftaviti, is kterih fe isleshejo mnogotere plemtina zhebel. Ni pa flie fkasano, kar terdijo nekteri
zhbelarji, namrezh: de je trotovfka salega ob zhafii jalovine od delavnih zhebel; sakaj zheravno fo vfe zhbele shenfkiga fpola, ker fe samore is ravno tiftili jajzhkov, is kterih feisleshejo, tudi materniza islezbi; fe vender ni najdlo do sdaj pev delavnih zhbelah fhe nikakorfhno snamnje fpolniga uda, nofezlmofti ali sa-fajanja jajzhkov, kar fe lahko vidi per inaternizi, kadar jajzhke ftavi. Menitev, de delavne zhbele samorejo le trote ali maternize mofhkiga fpola, ne pa tudi febi enakih islezbi, je tudi naturni poftavi nafprot; ker mende ni nobene shivali, ktera ne bi obojiga fpola rodila, ker bi drugazhi njen rod mogel nehati.
Tudi fe materniza vezhkrat vidi fpomladi in poleti, de v'dopoldanfkih urah od zhebel fpremljena, ali kakor nekteri pravijo, T fvojo telefno ftrasho (rahlo) lese po fatovju, in majhne jajzhke sa delavne zhbele v' majhne pifkerze, vez hi pa sa trote v' vealri pifkerze fpufha, in jih pred ogleduje, zhe fo prasni in zhifti, de M fe salega vanje djala, kar fe pa do sdaj per delavnih zhbelah fhe ni fpasilo.
Kdor fe pa hozhe popolnama preprizhati, de je menitev, de fo delavne zhbele matere trotov, ali de vfaj biti samorejo, napzhina, naj vsameenimu panju materni-zo, naj isreshe is niega vfo salego, in naj pulti farne delavne zhbele in trote v' njem, pa bo vidil, de ne bodo nikakorfhne salege naredile; kar bi fe moglo vender sgo-diti, ko bi bile delavne zhbele v'ftanu salego ftaviti.
Tedaj je trotovfka salega, ki je doftikrat odvezh, in ki je vzhafih zlo v'zhbelnili pifkerzih, le od fkaslie-nifi in takih materniz, ki nifo vezh sa rabo.
De pa zhbele ne potratijo prevezh medu sa tro-tovfko salego, fe jim mora ali vseti, ali pa fe vfaj sa-volj trotovfke salege podaljlhani pifkerzi delavnih zlie-bel s' ojftrim noshem perreshejo, de jih samorejo zhbele, po tem, ko fo namefto fkashene maternize sdravo in rodovitno dobile, fpet lep6 ozhediti, in sa pravo salego perpravne ftoriti.
Zhbelna salega, ki jo je prava in rodovitna ma-terniza v' mnogotere pifkerze fpdfiiia, je od sazhet-ka podobna majhnim, belim jajzhkain, ktere delavne zhbele neprenehama grejejo, de fe samorejo islezhi. V' treh dneh fe jajzhki fpremenč v' zhervizhke, ktere zhbele 8 ali 9 dni rede, dokler toliko ne naraftejo, do jih je pol pifkerzov, ktere snotraj f'tanko mren-ao obdajo; kar je pa fhe prasniga proftora, ga zhbele ' napolnijo f kafho, ki jo is medu, zvetne moke in vode naredijo, in sadnjizh fhe pifkerze sadelajo. Vtem ftanu zhbele salego fhe smiram fkerbno pokrivajo, in grejejo, dokler fe sadelani zhervizhki v' punzlnke ali na pol isle-shene zhbele ne fpremene, in sadnjizhpopretezhenihSali 9 dnevihpopolnamazhbele nepoftanejo, terpifkerste Pfvo-jim sobmi prejedo, is njih islesejo, fe f pomozhjo drugih zhebelozhedijo in ofnashijo, in fhe2 ali 8dniv'panju oftanejo, de fe sa fvoj prihodnipoklizpopolnamavterdijo.
Zlie je pa materniza she preftara, leshe pred Tvojo fmertjo lefhe trotovfko salego, kar fe permeri vzhafih tudi mladi maternizi, in The zlo pevfkiin rojem, usrok tega je mende kaka bolesen, ker taka materniza vezhi del ne sliivi vezh dolgo, teinuzh odmcrje kmalo po na-fravljenju fkashene salege.
Doftikrat fe tudi permeri, de panj tazhaf maternizo sgubi, kadar nima nizh vezii sa isleshenje nove ma-teriuze dobre salege. Zlie fe to permeri, isleshejo zhbele novo maternizo is she preltariga zhbelniga zhervizh-ka ali pa fhe zlo is punzhike, to je, is na pol godne delavne zhbele, ki je she v'sadelanim pifkerzu. Taka materniza pa fe zhbelam ne da vezh popolnama isdelati; saloraj nima tudi prave podobe, defiraVno zhbele nje rojtteri pifkerz sdaljfliajo, in kolikor je mogozhe, po-vekfhajo. To fe prav velikokrat permefi, pofebno per isrojenih flarzih, zlie maternizo per prafhenju ali obhodu sgube. Zlie fe takim panjem prezej pervi vezher, ko fo jo sgubili, ne da druga materniza, je drugi ali tretji dan she nozhejo vezh; ker doftikrat she pervo nozh pofkufhajo is fhe neisleshene salege novo maternizo islezhi fi. De je panj maternizo sgubil, dajo zhbele f tem na snanje, de slo fhume, hitro v' panj in is njega letajo, neiavadno hitro fCsm ter tje tekajo, in de fo vfe smefhane in shaloftne. Taka materniza, ki fe sa-volj fvoje nepopolnama isleshbe komaj raslezhi od delavnih zhebel, fe imenuje prav saprav Irolniza, ker je
mCrole nj6 orodje le sa trotovike jajzhke dobro; salo samore tudi le trotovfko salego ftaviti, ki jo sadnjizh tudi v'pifkerze delavnih zhebel naftavi, sato raj fo trot-je, ki fe V zhbelnih pifkeriih isleshejo, veliko manji od drugih i ki le v' trotovfkih isvale.
Sadnjizh fe vtegne tudi permeriti, de je po odmer jenju trotaiste le fhe trotovfka salega v' panju, is ktere fi zhbele, kdr ali kak troten pifkerz vezhi na-rede, ali pa trotni jajzhik v* kak maternizhin turnizh prenefo, fpet fhe maternizO isvale, kakorfhna Te pa od navadniga trota le po nemalo daljim sadnjim shivotu raslozhi, in ker je mofhkiga fpola, sanikakorfhno salego ni. Defiravno taka materniza ni nizli drugazhi kč>t drug trot, vender fchbele nozhejo druge maternize, dokler je ta med njimi, ker njeno nemozh njih sarod mnoshiti od nature tako malo vedri, kakor sanikernoft kake druge pokashene maternize*
tSploh naj fi zhbelar samerka, de naj nima nikoli ftarjih kakor triletne maternize med fvojimi zhbelami, pa mu bodo tudi flabe letine, zhe jim bo le dobro ftregelT Ihe prerade rojile; ker je v'panjeh, kteri imajo mlade, tedaj slo rodovitne maternize, salega navadno fhe Liftognoja in Profcnza she fpet. JStarji maternize pa pr6d nehajo in posnej sazhnejo salego ftaviti.
Materniza mora fvojimu ljudftvu, to je j drugim zhbelam pofebno perjetno difliati, ker njeno sgubo ali
2
pobegnjenje is panju slič po duhu fposnajo, in ga po-febno per rojenju nafledjejo.
Dalje lina materniza tiidi kakor druge zhbele selo ali shelo, pa fe ga nikoli ne pollushi, kakor v' fmertni nevarnofti, ko bi jo pertifnil, ali pa v'boju T kako drugo maternizo.
,, ^ „Ok,: ,
Od sgube mdternize ali jalovine.
kI, Panj vtegne is mnogih usr6kov in po mnogotero ob maternizo priti; sakaj ali umerje savolj ftaroft.i, ali pa sgubf po kaki drugi nefrezhi slavljenje. Ako je per njeni fmerti fhe mlada salega, to je, jajzhki ali eni fhe ne zlies 3 ali 4 dni ftari zhbelni zhervizhki v' panju, njena sguba ne flori veliko fhkode , ker fi zlibele zhes 14 ali 15 dni [pet novo maternizo isleshejo; ako je pa ob zhafu njene sgube salega she ftarji, kar fe nameri doftikrat per tiftih panjevili, kterim materniza savolj ftarofti umerje, ker nektere dni pred fmerljo vezhi del neha pravo zhbelno salego f taviti, fi narede is nje zlibele fzer tudi fhe maternizo, ktera pa ne more vezh prav isleshena biti, kakorflma je k' vezhimu fhe sa tro-tovfko salego, in v'tem ftanu mora vfak panj v'nizh priti, zhe fe mu ne da namefto pokashene kinalo dobra materniza.
Nar bolj prav fe pa ftori, zhe fe tak panj f kte'-
rim fi bodi drugim fklene, in do terganja pufli, de vkup delata, kjer fo doftikrat, pofebno dobre letine, porineri, de zhbele oba panja polna nauofijo, kterih fe vtegne edin ali drugi poljubno porabiti.
Zhe je mogozhe fhe pred fklepai\jem panjev po-kasheno maternizo dobiti, in jim jo vseti, je fklepanje gotovo frezhno; fzer pa bi fe lahko permerilo, de bi zhbele fkasheniga panju, pofebno zhe je mozlineji kot tifti, I' kterim fe fklene, pravo maternizo umorile, in le tako f fklepanjem vezh Ihkode kot dobizhka ftorflo.
Ako pa umerje materniza simne mefze, ko zlo nizh salege v' panju ni, oltane tak panj jalov; ker fi v' tem ftanu zhbele fhe fkashene maternize ne morejo islezhi. Zhbele dajo po mnogotero fvojo jalovino fpo-anati. Jalovzi, zhe Imajo tudi fhe dovolj zhebel, letajo le pozhafi, in vezhi del le o poldanfkih urah, ne nofijo nizh ali pa le malo obndshja, roparzam fe ne branijo nizh ali pa vlaj ne tako ferzhno kakor drugi, sraven tega fo tudi vfi pobiti in shaloltni.
Ako fe v'kakim panju trotje smiram bolj mnoshijo, in fe sadnjizh tudi zlo majhni v' zlibelnih pifkerzih is-lesheni perkashejo, zhbele jih pa vender fhe smiram preganjajo; je gotovo snamnje, de imajo pokasheno maternizo ali trotnizo. Ako pa putle trote v'miru v'panj in is panju letati ob zhafu, ko fo jih she vfi drugi panjevi pregnali; je snamnje, de materniza vezh ne shm, tedaj taki panjevi radi vsainejo vfako maternizo
2 *
bres raslozhka. Le pevzi, zhe maternize per pralhenjtt sgube, nozhejo mlajih materniz, kakor To njih bile. Sato sa take mlade roje, kteri per prafhenju v' pervih 8 ali 9 dnevih, tedaj fhe pred, kakor fo mogli salego safaditi, ob maternize pridejo, ni druge pomozhi, kakor jih s' drugimi fkleniti, ali jih pa fpet na njih ftare panjeve sagnati. Ni pa dobro take panjeve f' per-vizi ali ftarzi fklepati; ker savolj neenakofti materniz zhbele ftarih materniz ne fprejmejo rade zhbebel mladih materniz, temuzh jih vezhi del pomorijo. Sato je per fklepanju panjev pasiti, de fe fklepajo pevzi f' pevzi ali f'ftarzi, ki fo fe she isrojili, pervizi le Ppervizi, ali f'takimi, ki fhe nifo rojili, kteri imajo tedaj fhe ftare maternize.
Velikokrat fe imajo panjevi sa jalove, ktdri imajo le savolj ftarofti nerodovitno, bolno al drugazhi po-kasheno maternizo. Ako fe jim da v' tem ftanu nova materniza, ne de bi njih pokasheno vfaj en dan ali eno nozh pred is panju fpravil; jo sgrabijo zhbele, kakor bi mignil, in jo umore bres odlafbanja, ali pa jo fpode per luknji fpet is panju, per kterim preganjanju dofti-krat milo zvili, in da fvoj mili glaf tako glafno flifhati, de fe lahko raslozhi. Sato fe panjevam, od kterih fe prav ne ve, ali imajo le bolno ali pa jnimao nikakorfhne maternize ne fmejo maternize nikoli profte dati, ampak le v' hifhizah saperte, de fe vidi, ali fo jih zhbele per volji fprejčti ali ne. Ako fo zhbele per volji maternizo
fprejeli, oMujejo »'vefeljem hifhizo, ii. kashcjo fvojo sadovoljnolt s' vefelim fhumenjem; zhe pa nifo »'nia-ternizo sadovoljne, obfujejo tihama hifhizo, ter filijo f kos omreshje ali galterze vanjo, de bi jo umorile.
Tudi fe pomaga jalovimu panju, zhe fe vsame is panju, kteri ima veliko milh, fat, v'kterim fo jajzh-ki in zhervizhki delavnih zhebel, in fe ravno tako po-ftavi v' jalov panj, kakor je v' prejfhnjim ftal, de ga zhb6Ie dobro pokrijejo in na fvojo ofnovo perterdijo ali perlotajo. Is take salege, in fzer is zhervizhkov v'14 ali 15, is jajzhkov pa fhe le v' 18, 19 ali 20 dnevih, fi bodo zhbele nekoliko novih materniz islegle, ktere vzhafih tudi pojo in rojijo, zhe ima panj veliko zhebel, in zhe je vreme lepo,
Vender fi panjevi, ktdri fo fi take maternize is-lezhi mogli, le malokdaj pomagajo, kerprevezhob zhbele pridejo; sakaj prava materniza fe isleshe is zhbelni-ga jajzhka fhe lezhes 20 dni; smoshnoft salego ftaviti dobi fhe le deveti ali defeti dan po fvojim rojftvu ali islesenju is fvoje sibele; salega je pa fpet fhe le zhes 20 ali 21 dni prav godna. Is tega fe vidi, de fkoraj 50 dni pretezhe, predin panj, kteri fi je tako materni-zo islegel, pomozh od mladih zhebel dobi. Ta zhaf pa pride tako ob zhbele, de fi vezhi del ne more vezh poiuozhi, in fhe tifto Isto kaj dobizlika pernefti.
— 22 — S- 5.
Od prafhenja ali obhoda materniz.
Mlada inaterniza dobi rodovitnoft, ali bolj prav rezhi, smoghnoft jajza lezhi, ali salego ftaviti, fhe lo deveti ali defeti dan fvoje ftarofti, do ktcriga zhafa v' panju nima nobeniga opravila; satoraj fi ta zliaf v' vefelje oberne, ter vfak dan o poldanfkih urah enekrat is panju in v' panj sletf. Ta kratkozhafnoft materniz sunaj njih prebivalifh fe imenuje prafhenje ali obhod materniz. [s tega nekteri fklepajo , de mlade maternize takrat na fvoje oplem6njenje letajo, in pravijo, de fo suuaj panjev od trotov ople-men jene.
K' poterjenju fvoje menitve pravijo, de fe konez zhafa njih prafhenja, to je, 8. ali 9. dan po tem, ko fo jele isletati, na njih sadnjim shivotu vidi fled ftorjeni-ga oplernenjen ja. Pa de fe sdaj njih sadnji shivot bolj od-pert vidi, je mende le snainnje njih popolnama godniga jajzhnika in njih.dosorelenofezlmofti; ker laka materniza vezlii del slie drugi dan salego ftavi. Menitev, de fo maternize sunaj panjev od trotov narodovitnjene ali oplemenjene, mende she sato ni refnizhna, kčr fo tifte maternize, ktere ob zliafu prafhenja fvojih panjev fhe zlo ne sapufte ne, po tem pretezhenim zhafu vender tudi rodovitne in smosbne salego ftaviti.
Sunaj prafhenja ne sapiifti materniza uikoli fvojiga panju, rasun zhe gre is njega s'rojem vred.
Per prafhenju fe mladim maternizam laliko per-meri, de fo od ptizhev ali ferfhenov v'sraku (Ijuftu) posherte, ali pa de nasaj pridejozhe fvoj panj sgrefhe, in v' drujiga gredo, kjer fo prezej sgrabljene in umorjene, zhe ne morejo hitro per luknji uiti. Slafti sajdejo maternize rade v' fofednje panjeve, zhe fo njihovim pre-hliso, zhe imajo njihovim enake brade in luknje, in zhe fe ravno tifti zhaf prafhijo; ker maternize vezlii del na take panjeve lete, kjer je na bradah nar vezh zhebel. Od tod pride, de nekteri pevzi, to je, panjevi s' mladimi maternizami, k'kterim fe fhtejejo tudi is-rojeni ftarzi, fvoje maternize ob prafhenju sgube. Sato fe roji s' mladimi maternizami ne finejo devati v' fredo med druge panjeve, ampak v' nar sgornjo ali v'narfpodnjo verfto, ali pa na kraj in na vogle ulnjaka. Verh tega pa fe morajo panjevam tudi flie kake pofebne snamnja narediti, de jih maternize nasaj grede loshej najdejo.
Ta previdnoft fe ne f;ne fpred ozlii fpuftiti tudi zlo per tiftih ftarzih, kteri fo rojili, ker fe vtegnejo tudi tem maternize per prafhenju sgubiti, kar fe pa per njih ne samerka tako lahko, kakor per novih rojih, kteri, ker nimajo fhe nizh salege, is ktere bi fi novo maternizo islegli, v' fvojim panju zlo oftati nozhejo; temuzh fo ali v' ftari panj povernejo, ali fe pa k' fo-fedani podajo, zhe fe jim ne dajo borsh fpet druge
perliranjene, in vfaj tako ftare, zhe ne ttarji maternize, kakor fo njih bile, ker mlajih ne fprejmejo rade.
.Stariz pa, zhe prav per prafhenjn ob maternizo pride, fvojiga panju ne sapufti, kakor mladi roji; ker ima ob tem zhafu fhe smiram nekaj od ftare maternize ftavljene salege, isktere fi, kakor je bilo shd rezheno, fpet novo maternizo isleshe, ktera pa sato, ko je ta salega she preftara, ne more vezh prav po godu is-nalezhi fe, in je k' vezhimu le sa trotovfko salego. Ker fe pa taka materniza po velikofti od delavne zhbele komaj raslozhi, in fe per fhe tako nrtanknim preifkanjn lahko ne najde, ineni veliko zhbelarjev, de tudi delav ne zhbele trotovfko salego ftavijo.
& e,
Kako fe sarnore zhbelar sy maternicami prefkerbeti , in jih dalj zhafa per shivljenju ohraniti,
Ob zhafu rojenja fe to prav lahko sgodi, sakaj pevzi imajo vezhi del vezh materniz, smed kterih fi le eno isvolijo, druge pa preshenejo ali pa pomorč. Zhbelar naj tedaj polovf tako preganjane maternize, in zhe jih prezej ne potrebuje, naj jih sapre v'hifhize, in jih da takim panjevam na rejo, is ktdrih je ftara materniza she f pervizam flda; kdr taki panjevi vfako mlado maternizo
radi fprejmejo, in jo redijo, dokler sadnjiga pevza no dajo. Kadar fo pa sadnjiga pevza dali, fe jim morajo maternize, ki fo jih na reji imeli, prezej vseli, ker bi drugazhi fvojo maternizo, ktera je sa sadnjim pevzam fhe v* panju oftala, in ktera je sa prihodno gofpodarftvo namenjena, umorili, alipavfajne bi saperte nizh vezh porajtall,
Maternize fe pa tudi dhlj zhafa v' shivljenjn ohranijo, zhe fe sapro F kakim fto zhbelami fvojiga roja in s'enim fatam vred v' fhkatlizo, in fe fpravijo na takim kraju, kjer mrasa ne umerjejo, Bres drugih zhebel pa saperta materniza ne shivi zhe s 3 ali 4 dni, defiravno fe samore farna nahraniti ali najefti, in tedaj ni treba, kar nekteri jdibelarji miflijo, de bi jo druge zhbele pitale.
Nadalje fe zhbelar tudi prefkerbi s' maternizaini, zhe vsame is panju, kteri ima veliko polka, fat v'kte-rim fo jajzhki ali pa fhe prav majhni zhervizhki s'ni-koliko zhbelami vred, in ga poftavi v' trushizo ali nalogo med dva fata ravno tako, kakor je pred ftal, de ga zhbele lahko pokrijejo; in te zhbele fi bodo v' 14, 18 ali 19 dnevih nekoliko materniz islegle, smed kterih fi bodo eno svolile, in jo zelo poletje imele, zhe fe im puftf kakor drugim zhl>6lam is njih majhniga pre-bivalifha letati, in zhe fe s'njimi ravna, kakors'drn-» gimi r"ji-
Od maternizhniga petja.
Nekt/iri zhbelarji menijo, de je p6tje "mladih'ma-terniz rkupklizanje zhebel, Mčre fo sa novi (roj odbrane, in napoved, de fe biisha zhaf rojenja; jeft pa menim, de je to petje snamnje, de mlade maternize v' panju ena drugo preganjajo, de hrepene fvobodne ali frej biti, in de shele kmalo is panju slet.eti; sakaj maternize ne terpe fvoje enakofti , sato salesjejo s' nesrezhenim fovrasditvam ena drugi shivljenje, ker je po zhudnomodri napravi drushniga shivljenja zhebel sa eno drushino le en fam gofpodar odložilen. Sato mora tudi ftara materniza f' pervim rojem 5 ali 6 dni pred iti, kakor mlade fvoje sibele sapssfte, fzer bi jih ftara prezej per rojftvu pokonzhala, kar mende zhbele she farne vod6, ker ftaro maternizo, zhe sa-volj flabiga vremena perviga roja no mhre odpeljati, vfelej pred umore, kakor fo mlade svaljene, de ni njih shivljenju nevarna, in od tod pride, dc fe maternize vzhafih she per pervih rojih dajo flifhati.
Novorojena materniza sadobf popolnama letezh-noft, to jo, mozh prav leteti, fhe le 2. ali 3. dan; sato' panj, ki
ima tako maternizo, nikoli ne rrtji she pervi ali drugi, ampak vfelej fhe le tretji ali zheterli dan pr> tem , ko je jela peti.
Zhe prav zhbele vfelej, kolikorkrat maternize le-shejo, is njim perrojene previdnofti, ko bi fe vtegnile ene fkasiti, vezh isleshejo jih, fe vender per panjeh, kteri vezh nozhejo rojiti, in tedaj tudi vezh kot ene maternize ne potrebujejo, maternizhniga glafu vezh ne flifhi, k dr zhbele po tem, ko fo fi smed novoisleshe-nih materniz eno svolile, druge vfe koj per rojftvu pomore , ali jih pa she v' negodni salegi istergajo, de bi njih isvoljene preganjati ne mflgle, kar fe per pGvfkih rojih sgodf.
8.
Od delavnih zhebel.
Drugt, pleme zhebel v' panju fo navadne ali delavne zhbele, ktere morajo med nabirati, in vfe druge dela farne opraviti. Teh je nar vezh v' panju, in po njih fhtevilu fe ravna bogaftvo panju, zhe ima verh tega tudi sdravo maternizo. Rasun simfkihmefzov, ko ne morejo letati, in nofiti, nifo nikoli bres dela, in opravljajo fvoje mnogotere opravila sverfteno, sa ktere jih njih ftaroft, njih jim perrojeno fposnanje potrebnofti dela in fhe druge okolifhine namenijo. Tako fe vpirnjo ene s'notranjim delam, sidajo ali napravijajo fatje, delajo v'panju s' buzhenjem in majanjem perotniz gorkoto in salegi potrebno toploto v' panju, oflcerbljujejo sale-go, ali fo per luknji na ftrashi (valiti), tretji ali zhe-
terti del jih pa isleta, med, ki fe imenuje tudi fterd *) in roshno ali zvetno moko brat, sa kar fo mende nar Itarji namenjene; ker fe vezhi del ftare, ki fe po njih fivfhi farbi in bolj rafterganih perotnizah lahko fposnajo, is panju in v'panj letati vidijo.
To, kar na nogah nofijo, ni vofik, kar nekteri menijo, ampak le zvetni prah ali zvetna moka, ki jo s' medam smefhajo, in is tega nekak mleku podoben podmet sa mlado salego naredijo. Vofik je is medu, od kteriga fe v' zhbelnih shelodzih lozhi, in ki ga potlej v' podobi belih peniz is febe ispote, in sa sidanje fatja obdelajo; sato tudi v'panju vfelej lahko sidajo, zhe le dofti medu sa vshitek dobe. Sa tega del jeft dam vfakimu roju, defiravno zhbele ne gredo f prašnimi shelodzi v'fvoje novo prebivalifhe, ampak fleherna nekoliko shivesha is ftariga panju f'fabo pernele, prezej pervi vezher eno koritze medu, de loshej sazhne sidati, in fzer na tiftim meftu v' panju, kjer hozhem, namrezh ondi, kamor mu koritze poftavim.
Predin sazhnejo sidati, oglodajo f' fvojimi sobini do zhiftiga meflo, na kterim miflijo fvoje delo sazheti, po tem ga vgladijo, s' nekakofhno rumeno mokroto poniasliejo, ter sazlindi is nekakofhno fmolnate rezhf, pifkerze delati. Sdaj fpravljajo pridno vofik fkupaj, ki ga per dobri nofhnji med« obilno ispote, in sidajo is njega rasne zhbčlne pifkerze. Pervi piflcerz, ki je dno
*) IN'a vifokim Gorčnlkim fter-d, fzer med.
Zeliga falu, je le fhtirvoglat, drugi fo pa savolj per-varvanja proftora in vofika vfi fheftvoglati, in fo tako umetno ali knnfhtno sverfteni, de nizh proftora med njimi ne oflane, temiizh ftraniza eniga pifkerza je tudi ftraniza sravniga, in dno eniga pifkerza je tudi dno nafproti ftojezhiga.
Pifkerzi fo vfi tako narejeni, de fo nemalo gori nagnjeni, de fe med is njili ne zedi. Zhe fe tedaj zhbelam da naloga, fe fatje ne fme napzhno ober-niti, ker bi jim na doli nagnjeni pifkerzi ne bili ne sa salego, ne sa med.
Akoravno zhbele fvoje dela le v' temi in fzer savolj potrebne gorkote le v' fredi fvojiga kupa opravljajo, je vender vfe njih delo tako natanko po vladinah ali regelzah ftorjeno, in fi tako podobno, de f fvojiin sidanjem tudi nar bolj prebrifane mojftre vshugajo.
Pcr opravljanju Ivojih notranjih del ne potrebujejo nobeniga drusiga orodja, kakor fvojih sob in fprednjih nog, ki fo jim namefto rok. Zhudno je per zhbelah, de tudi nar mlaji, ne de bi fe bila uzhila, zelo si-davftvo tako dobro sna, kakor nar ftarji, in de fl6-herna, ne de bi fe bila od drugih nauzhila, sna f fvojo pridnoftjo in ffvojim delam v'vfih rezheh in per vfaki perloshnofti fplofhno frezho, kar je nar bolj mogozhe, povikfhati.
Vfe zhbele imajo tako rekozh, le en nm in eno voljo. ^Sleherna ve, de je delo potrebno, in fleherna
gaje perpravljena opraviti, ko bi imela tudi shivljenje sgubiti. Nekaj jih uaoafha med, kteriga is mnogoterih zvetliz, rosh iu rasuiga zvetja, ob zhafu medene rofe pa po drevefnim liftju in drugih seljfhih in is blata liftnih vfhi ferkajo, in per nabiranju in domuletanju v' fvojih shelodzih dobro fkuhajo , in ga sa daljno f-hranjenje po fvoji volji v'pifkero de vajo. Druge nabirajo zvetno moko, to je, slesejo v' zvetlize, in fe valjajo tako dolgo po njih, dokler uifo vfe P zvetno moko oprafhene, po tem fe zhedijo f' fprednjimi 110-gajni, in devajo zvetno moko tako dolgo v'malih kepizah na ftegna sadnjih nog, dokler tako velike kepe ne na-raftejo, de jih je vredno domu nefti. Kadar pride tako obloshena zhbela v'fvoj panj, pahne kepe s'nogami v' pifkerz, ki je she sa zvetno moko perpravljen, druga zhbela pa jih prezej potlazhi. Tako napolnijo vezh pifker-zov nemalo bolj kot na pol f zvetno moko, drugi pro-ftor pa s' medam. Po tem jih sadelajo s' vofhenimi po-krovzi, de fe ne pokvarijo ali pa ne fkifajo.
Doftikrat je zvetna moka v' buzhnim, diojinim in kumarnim zvetju tako mokra, de je zhbele ne morejo ua ftegna sadnjih nog fpraviti, temuzh lete polne ruine-niga prahu domu, in fo dajo drugim zhbelam ozhiftiti.
Kadar je dobra pafha, to je, ob zhafu medene rftfe in ob ajdovim zvetju nanafhajo zhbele med in zvetno moko oboje na enkrat, vender nofijo zv6tno moko vezhi del le v'majhnih in nepopolnamih kčpizah. Dobra
. \ •
pafha ali medena rofa pa je le v' gorkim in foparnim vremenu, zhe namrezh jfig ali pa sapadnik (veter od folnzbniga sahoda) vlezhe, in zhe je nebo polno zher-nih teshkih oblakov, in fe sa desh perpravlja.
Deliravno le malo zhebel zhes eno leto shivi,' kdr poprejfhnje poletje rojene, ktere fe po rijaveji farbi lahko posnajo, odmerjo vfe do mefza Kimovza; jih Vgn-der savolj delavniga shivljenja, nevtrudne pridncfii iti veliko fovrashnikov, ki jim vedno po shivljenja ftre-shejo, le malo naturno finert ftori.
Ker fe pridnoft in delavnoft panju le po rodo-vitnofti njegove maternize ravna, sato ni med zlihelami glede njih dobrote nobeniga raslozhka. De fo pa nekte-re zhbele nemalo vezhi ali manji kakor druge, pride od tod, ker vfaka zhbela, ko fe isleshe, v' fvojim pifkerzu tanko mrenzo ali koshizo pufti, f'kte'ro fvoj rojften pifkerz od snotraj obda; sato fo pifkerzi zhe dalje manji, in tedaj tudi zhbele, ktere fe isleshejo v' ftarih pilkerzih, ki je bila she velikokrat salega v' njih, nekoliko manji, kot druge, ki fe v'novih pifker-zih isleshejo.
Ta raslozhik je pa tako majliin, de fe komaj fpo-sna, in kar fe pridnofti zhebel tizhe, jim nizh ne fhkodje. Vender ni dobro imeti ftarjih panjev, kakor tri- ali fhtirletnih, ker fo zhbele v' novih panjeh, kjer imajo lepo belo fatovje, %'zhneji in pridne i, kakor v' ftarih, ki je she zherno fatovje v' njih. Na-
dalje naj fi zhbelar persadeva , de bo imel smiram niozhne panjeve, to je, take, kteri imajo veliko zhebel. Zhbelne prebivalifha naj fo raji prevelike kakor premajhne, sakaj en mozhen roj da vezh dobizhka, kakor trije frednji ali vezh flabih. Vsamimo, de fe v'enim panju potrebuje sa potrebno gorkoto in domazhe opravila 6000 zhebel, jih vender, zhe ima panj 24.000 zhebel, fhe 18.000 med nanafha, zhe ima panj 12.000 zhebel, jih med nanafha le 6000, zhe ima pa panj le 6 ali 7000 zhebel, jih je komaj 1 ali 2000, ktere med nanafhajo; tedaj da mozhen panj trikrat toliko dobizhka koker fredenj, in vezh kot defelkrat toliko kakor flab.
Is te rajtinge, fhe bolj pa is laftne fkufhnje, fe mora vfak zhbelar prebrizhati, de je sdrushenje flabih panjev, to je, drujizov P tretjizi, koriftno, in doftikrat edina pomozh Ilabe panjeve k' pridu fvo-je zhbelarije per slavljenju ohraniti.
Tudi fe je per zhbelarji varvati vfiga nenavadniga in preuinetniga ali prekunfhtniga ravnanja f zhbelami teinuzh naj fe jim pufti, de po fvoji naturi shive. Le f'pridnim klajenjem naj fe jim pomaga, pa bodo gotovo vezh dobizhka dale, kakor zhe fe fhe tako umetno s' njimi ravna. Vender fe v' enim zhbelnjaku ne fme vezh kakor 40 ftarih panjev imeti, ker bi jih vezhi fhtevilo ne perneflo dobizhka, ki fe od njih perzhakuje.
.Skerbin fchbelar naj tudi, zhe mu le zhaf per-puftl, vfak dan fvoje zhbele obifhe, de bo videl, zhe ni morebiti kak panj ob maternizo perfhel, in je v' ne-varnofti od roparz pokonaban biti, ali pa zhe fe ni morebiti kaj drusiga pergodilo, zhemur bi bilo treba hitro pomagati, de fe vezhi fhkoda ne ftorf.
9.
Od zhbelniga pika.
\7faka delavna zhbela ima shelo, ktero obftoji is dveh fhpizhiz, med kterima je f ftrupam napolnjen mehurzhik. Na konzu flipizhiz je vezh nasaj sakrivlje-nih kavljizhkov, kteri fe s'golimi ozhmf komaj vidijo. Od tod pride, de globoko sapiknjeno shelo v'rani oftane, in fe raji is zhbele potegne, kot bi fe dalo is rane isdreti. Mehurzhik f'ftrupam napolnjen fe raslije per vfakimu piku v'rano, od kodar tudi bolezhina pride, ki le sa pikam ziniti, in otok, ki per mladih in kervopolnih ljudeh velik narafte, in vzhafih žele tri dni terpf.
Zhbele od nature nifo togotn.3. Sunaj fvojih panjev in 20 ali 25 ftopinj daljezh od fvojih prebivalifh nikomur nizh shaliga ne ftore. Ko bi jih prav s' zvetja in rosh, ki med in zvetno moko na njih nabirajo, sgnati in jih navlafh k' jesi drashiti hotel; vender raji perjenjajo in drugam slete, kakor de bi fe vftavljale in
3
*
mafhevale. Vender fe permeri, de ktčra koga bliso fvojiga prebivalifha pizhi, kar fe pofebno rado sgodf tople in medene dni. To pa ftori le is fkerbf sa shivljenje fvoje kraljize, ker je vfaka zhbčla perpravljena fvoje shivljenje dati sa obrambo in frčzho fvojiga drushtva. Naj tedaj zhlovek fhe tako previdno s'njimi ravna, in fe sa vfak opravik per njih tudi f zhbelarfko kapo in rokovizami previdi, fe vender ni v' ftanu vfelej in per vfaki perloshnofti obvarvati, de bi ga nikoli nobena ne kufhnila. Zhe fe je tedaj kaj takiga sgodilo, fe mora shelo, ktero v6zhi del v'rani saftane, bersh islezhi, in ftrup, kolikor je mogozhe, is rane istla^hiti. Rana fe mora hitro s'medam pomasati, ali zhe ni medu, fe mora trot ali druga zhbela, nar bolje patifta, ki jevpizhila, ker mora savolj sgube shela tako umreti, na nji smezh-kati, in tako fe bolezhina in otok, zhe vfa ne neha, vender slo smavjfha.
Tudi peft perfti na rano polosliene včzhi d61 dobro ftori. Tudi pomaga, zhe fe rana s'merslo vodo dobro vmije, in fe to vezhkrat ponovi. Dalje fe perpo-rozha v'veliko zhbelarfkih bukvah tudi fivkino shganje (Saoenbefgeifi) soper zhbelni pik. De fe pa zhbelniga pi-kanja kolikor je mogozhe, obvarvafh, morafh s' njimi fzer ferzhno, pa vender smiram pozhafu in nikoli s'odkrito glavo v'zaker hoditi, in kdor fe jim bres zhbelarfke kape blisha, naj fi obras do ozhi s' ruto pokrije, ker zhbele nar raji v'obras in vezlii del v'ozhf zhloveka merijo.
Ako kterikrat ena ali vezh zhebel she f ferditim buzhenjem krog koga leta, in ga preganja, s'roko ali f klobukam kar ne fine po nji mahniti, ker bi fi tako le fhe liliji ftoril; temuzh obras naj fi s'rokami sakrije, in odtegne naj fe pozhafu od ulnjaka, ali fe pa na tla vleshe, ia tako dolgo na miru oftane, de fe vfe hude zhbele raskrope.
Pofebno pa fe moravarvati, de fe zhlovek poteu zhbelatn ne blisha, ker jim je foparza od ljudi kakor od shival nesrezheno soperna, tedaj fe mora vedno fkerbeti, de kaka domazha shival, potni konji in tako dalje bliso ulnjaka ne pridejo, ali pa memo kakiga roja, ki je ravno v'sraku ali ljuftu, ne tezhejo, ker zhbele nizh teshej ne terpe kot hitro gibanje.
Verh tega fo zhbele takih ulnjakov, ki fo bliso hi tli, memo kterih morajo ljudje vezhkrat hoditi, veliko manj hude, kot is famotnih ulnjakov; ker fo zhbele, zhe fe bolj okoli njih hodi, bolj domazhe in krotke. Tudi fe jih zhbelarju, kteriga she po duhu posnajo, ni treba tako bati, kakor kakimu ptujimu jim neposnanimu zhloveku.
10.
Od trotov.
/
K'tretjimu plemenu zhebel fefhtejejo trotje. Vpa-nj^h, ki imajo veliko zhebel, fe vgledajo she Velkiga Travna, v* drugih pa fhe le Roshniga Zveta. Trotje le
i*
kratek zli.if sltive, nar dalje nčkako do konza Kimovza, kjer jih druge zhbele bres ufmiljenja pomore. Zhe pa pafha fhe pred neha, kar fe vezhi del sgodi, ali zhe vftane lakota, jih pomore velikokrat she v' ltoshnim Z vetu ali Malim JSerpanu, ja vzhafih jih iftergajo is pifkerzov fhe zlo v' negodni salegi. Panj, ki fe mu je to permerlo, roji malokdaj vezh tifto leto. Velkiga 4Serpana ali Kimovza fo pa vfelej od zhebel, ktere imajo dobro maternizo, odgnani, v'zhemur fe mora zhbelam tudi, kar je mogozhe, pomagati, ker bi fzer v' fhkodo drugih potrebnih opravil prevezli zhafa sgubile; sato naj fe smezhkajo in odpravijo slafti trotje, ki fe svezher na bradah panjev ali pa snotraj luknje v' želih kupih shirajo, ker fzer doftikrat panjevo luknjo tako samafhe, de fo zhbele v' nevarnofti v' njim sadufhiti fe. Zhbele men-de po fvoji naturi vedo, de jih lahko pogrefhajo, in de bi v" prihodnim njih drushtvu kakor nepotrebni jedzi le nadlego delali; ker fe le s' nar boljimmedam pafejo, in zhe prav v' lepim vremenu v' poldanfkih urah letajo, vender nizh ne nanafhajo, ker fe nikjer ne vfedejo. Sato menijo nekteri zhbelarji, de fo odvezh in nepotrebni, kar pa ne more biti, ker bi bilo to nafproti modrofti ftvarnika, ki je v' zhbelnim kraljeftvu pofebno ozhitna. Njih fhtevilo ni v' vfakiin panju enako; sa-kaj ftarji maternize rode vfelej vezh trotovfke salege kakor mlaji. Tako je v' nekterih panjevih s' tri- ali fhtirletno maternizo zheterti ali peti del zhebel saj-ol
trot, nafproti pa imajo pai^e\ii, ki imajo mlade maternize,. lo malo trotov.
Trotje fo vfi inofhkiga fpola in k'op!emenjenju maternize namenjeni. Le fe flie ne ve, kako fe s' ma-ternizo sdru&hijo. To je do sdaj llie smiram fkrivnoft nature, defiravno veliko naturosnanzov terdi, de fe materniza po navadno f troti sdruslii, in od njih ople-meni ali narodovitni. Oni ifhejo fkasati to f tem, de imajo trotje ref pravo rodiven ud, fkterim sainorejo s'maternizo prav po naturno s-ediniti fe; sakaj zhe fe trotov sadnji shivot ftifne, fe pokasheta is njega dva mefnata vilizam podobna roshizhka, ki fta rodiveu ud, fkterim fe s'maternizo s-edinijo; in ker trot ni vezh v' ftanu tega uda nasaj vafe fpraviti, temuzh mora umreti, pravijo, de vfak trot samore le eni krat s' maternizo s-ediniti fe. Nekteri zhbelarji fhe zlo terdijo, de fo nafhli take mertve trote s' isdertim rodivnim udam na bradah panjev.
Per vfim tem je pa vender zhudno, de do edaj fhe nobeden ni vidil, kako de fe trotje »'maternizo s'-edinijo. Tudi fe flie ni fpasilo, de bi materniza iinelu do trotov ali pa trotje do nje kako pofebno nagnjenje, kakor ga imajo delavne zhbele do fvoje maternize, ktere jo neprenehama fnashijo, lishejo, gladijo, jo s' rnedam pitajo, defiravno ga tudi farna lahko savshiva, jo povfod fpremljajo, in fo smiram perpravljene fvoje shivljeiye sanjo dati. Trotje pa, zlie tudi kteri * r<3-
jem gre, takih snaminj ljubesni do fvoje kraljize nikdar ne kashejo, kar bi fe moglo sgoditi, ko bi kako pofebno nagnjenje do nje v' febi zhutili. Defiravno fe ne ve, kako de fe materniza oplemeni, je vender gotovo, de fe ne more bres trotov oplemeniti. Sato riekteri zlibelarji menijo, de je materniza she v' sibeli ali pi-fkerzu fhe ko je zhervizhik, in morebiti zlo fhe v'jajzh-ku saperta, in fzer na vezh rodov, kar naturosnanzi od liftnih uflii terdijo, od trotov f foparzo ali pa f ftrefenjem rodivniga femena oplemenjenaj ker je vfaka mlada materniza, kije ob zhafu, ko ni nobeniga trota v*panju, zhe tudi is zhbelniga jajzhka isleshena, slie rodovitna, in samore shč po malo dneh pravo zhbelno salego ftaviti, bres de bi fe bila pred f kakim trotam sdrushila, kar bi ne moglo biti, ko bi taka materniza ne bila prejela rodovitnofti shd od fvoje matere ali babize.
Ako bi bilo rdf, de morajo trotje novorojene maternize oplemeniti, bi jih mende tudi zhbele nikoli ne pokonzhale, dokler mlade maternize fvojih sibel ne sapnftijo, kar fe pa vender sgodf, in kar je she gotovo tudi marfikteri zhbelar fkufil, zhe fe po tem, ko fo perviza dale, f kterim je ftara materniza fhla, ali zhe je bil kunfhten roj narejen, per kterim je v* enim panju le salega oftala, kakiga panju pred lakota loli; kakor mlade maternizhize fvoje sibele sapufte.
To oftane tedaj fiie smiram fkrivnoft ftvarjenja, ki jo je nefkonzhna modroft boshja febi perliraiula.
Ravno tako fe tudi ne da obftavno dokasati, de morajo trotje matemize vfako leto vnovizh oplemeniti; ker je veliko flabili panjev, kt6ri, ker nimajo upanja, de bi rojili, defiravno zčlo poletje nizh trotov nimajo, vender vedno rodovitno maternizo imajo.
Nadalje trotje tudi nimajo shela, sato jih zhhele tudi nikdar ne umore f fvojim shelam, temuzh jih le e' fiobmf grisejo, in fem-ter tje valjajo, dokler nifo mertvi, ali pa is panju ne pobegnejo.
§. 11.
Od ulnjaka ali zhbelnjaka. *J.
Ulnjak ali zhbelnjak fe mora ravnati po fhtevilu panjev, in po t6m kakofhni de fo panjevi, de fe lahko perpravno poftavijo. Sato mora ulnjak sa vfako forto panjev drugazhi narejen biti, to je, drugazhi sa fto-jezhe in leshezhe panjeve, drugazhi sa flamnate pletarni-ke ali pehare, in fpet drugazhi sa trushzhnike, to je, sa take panjeve, ki fo is ene na drugo poftavljenih trushia ali fhkatliz. Pofebno pa je fkerbeti, de je ulnjak tako poftavljen, de je tifta ftran, ko zhbele vun lete, prav proti poldnevu obernjena, de folnze slo zel dan na brade panjev fije. To ftalifhe ulnjaka je zhbelam slafti sa fpomlad potrebno, ker v't6m hladnejim letnim zhafu
*) Na vilokim Gorenfkim bzhclnjitk, fzer ulnjak, ulnik,
zhbe 1 o j a k.
veliko s* roshnim prahain teshko obloshenih zhebel, is pafhe grede pred ulnjakam trudnih na tla pade, pre-din do brada dolete. Sdaj zbe folnze ta proftor The ob-fije, fpetslete, in dofeshejo frezhno fvoje domovanje, liafproti pa, zhe v' fenzo padejo, fe ne more nobena vezh vsdigniti, kjer, zhe gre po n d zli i desh ali fneg, ali zhe drugi dan folnze ne fije, vfe poginejo, ker fe zhes dva dana od mrasa oterpnjene zhbele vezh ne dajo oshiviti,
Tudi fe mora per ftavljenju ulnjakov pofebno Iker-beti, de fo na zhbelam perjetnim kraju, kjer je veliko roshnatih travnikov, mnosiga shitniga polja s'deteljo, ajdo, bobam, gorzhizo ali shenfam in f femenfko repo. tSkerbeti fe mora, de je ulnjak na takim kraju, kjer je veliko fadnih drevef, pofebno pa lipnih, ko-ftanjnih, fmreknih in jelknih gofhav.
Ulnjaki morajo biti tako narejeni, de fmejo zhLele tudi po simi bres nevarnofti v'njih oftati, de fo namrezh pred burjo po drugih zimprih, sidih, platovih ali fadnih drevefih ovarvani, in de bliso ni mlinov, volovniz, zegelniz, kovazhniz, leztarniz, zukerniz in tudi ne velikih rek ali voda in jeserov, kamur doftikrat mozhna fapa zhbele vershe, in morajo poginiti.
Ker pa vender zhbele, kakor vfe druge ftvari bres vode ne morejo biti, imajo prav rade bliso febe male potoke ali vodne gnojnifha ali gnojnize; fzer fe jim pa mora ne daljezh od ulnjaka napraviti vodno korito, de
ob zhafu fufhe is njoga pijejo, v' ktero fe iiKrfa tudi nemalo mahu ali plavajozhiga lefa vrezhi, de fe zlibete"} kadar pijo, nanj vfedajo.
Proftor pred ulnjakam naj je fuh in vfaj eno klaftro fhiroko f pefkam pofut in bres trave in drugih raftij, de zhbele, ktere letu na tla padejo, fpet lahko slete.
Slafti ljubo je zhbelam, zhe morejo profto ali frej letali, pofebno zhe imajo per rojenju vfaj 20 ali 30 ftopinj dolg in fhirok proftor pred fabo, de fe roj poljubno kvifhko rasfhiri, in nesadershevan vefel okrog fliunu. Sato naj je zhbelnjak vfaj 20 ftopinj od zefte ali kolovosa poftavljen. Ne daljezh pred ulnjakam naj ftoje nifke fmrezhize, palme, jabelka ali druge fenzlina-te drevefza, de fe roji nanje vfedajo, is kterih jih je lahko in perloshno ogrebati.
Kjer pa ni takih drevef, fe vfadijo sa tifli zhaf, dokler zhbele rojijo, kunfhtne drevefza, ktere fe, ko fo ovenile, isderejo, prezh vershejo, in namefto njih selene vfade.
Dalje naj je ulnjak proftoren in dofti velik, de fe panjevi lahko in rozhno is njega in vanj nofijo, in fe f zhbelami od sad v'ulnjaku bres napotja ravna.
Ker pa panjevi ne fmejo prebliso vkup foftavljeni, ampak zhe proftor perpufti, vfaj en zhevelj narasen biti, de fe zhbele ne bojujejo, in ne motijo, je vfelej bolje, de je ulnjak prevelik kakor premajhen. De ho pa ulnjak perloshen, naj ne bo previfok.
Prav sa prav Ime ulnjak le tri verfte imeti. .Spodnja naj ni vifhi od 1 % zhevlja, sgornja pa ne vifhi od ene klaftre.
Dalje mora biti ulnjak od vfih ftrani sabit, tako de fe le fprednje konzhnize in brade panjev vidijo, in de na panjeve ne more ne folnze fijati, ne desh iti, in zhe fe ftreha ne more tako narediti, de bi kaplje od deshja in fnega vfe od sad f ftrehe kapale, fe mora Ipred shleb narediti, de jih od fprčdnje ftrani ftrehe odpeljuje, ker bi fzer zhbele v'kaki nagli plohi od ftrefh-Bih kapelj opovirane bile fvoje domovanja najti.
Eni ftavijo tudi ftebre, kteri ulnjak nofijo, na votle vogelne kamne, in napolnijo votline krog peta ftebrov «' vod6, de bi ne mogli mravljinzi, pajki in drugi zlibe-lam fhkodljiv merzhef do njih.
Zhbele fo po naturi divje shivali, ktere v' divjim ftanu v'votlih deblih ali duplih, in zhe teh nimajo, tudi v' raspoklinah sidov in fkalovja prebivajo; sato pobegnejo tudi roji, zhe fe v' pravim zhafu ne ogrebejo, v' gojsde , in fe fpravijo v' fvoje she pred poifkane prebivalifha.
& 12.
Od
in zhbelnih pre~ panjev.
Ker fo pa gojsdje ali lefovi prave zhbelne prebi-valifha, sato jej fhe dan danafhni v' nektčrih desbelah, kakor na Rufovfkim, na Poljfkim, in na nekterih krajih Vogerfkiga divja zlibelarija v'navadi. De fe tedaj zhbe-lam perpravne prebivalifha perpravijo, fe svotlijo navlafh drevefa, kterih votline fe potlej fpet f perpravnimi dilj-zami sabijejo, druga ftran dreveta fe pa s'velikim fve-dram preverta, de imajo zhbele shrelo ali luknjo.
Divja zhbelarija ima fzer ta dobizhik, de zhbelar-ju ni treba zhbelam ftrezhi; in rojev ogrebati, kdr fi fame poifhejo fvoje prebivalifha, in fe tudifame, ne de bi jih filil, vanje fpravijo. Zhe pa od druge ftrani pogledamo , iina vender divja zhbelarija veliko vezh fhkod-Jjiviga kakor navadna domazha; ker per divji zhbelariji ni tako lahko zhebel po simi hudiga mrasa obvar-vati kakor v'ulnjaku; tudi fo smiram pred fvojimifov-rashniki v' veliki nevarnofti. Velikokrat fe permeri, de medvedje ali kune vezh takih zhbelnih prebivalifh obropajo. Nadalje fo v'gojsdih ali lefeh mnogi ptizhi, ferfheni, metulji ali motoviljzi, kebri, mravljinzi, pajki in drugi zhbelam flikodljiv merzhef, zhefar fe per do-mazhi zhbelariji vezhi del ovarjejo.
Sadnjizh fe tudi per divji zhbelariji ne more zhbelam ob zhafu lakote klafti, temuzh fe morajo puftiti, de jih sadene, kar jim je odfojeniga, kjer fe rado permeri, de vezhi del poginejo.
Od prebivanja divjih zhebel v' votlih deblih ali
panjeh pride, de fe vfako zhbelno prtfbivalifhe fploh panj imenuje; naj je ali votel lefen terkelj ali panj, ali flamnat pletarnik ali pehar , ali is fhfb ali protja fpleten kofhik, ali pa is dilj narejena truga.
Nekteri zhbelarji poftavljajo v' fvojih ulnjakih te is trohliga lefa narejene terklje ali panjeve pokonzu, in jih sato imenujejo ftojezhe panjeve; drugi jih pa polagajo podolgama, in jih sato imenujejo leshezhe panjeve. Taki panjevi fe mende zhbelam nar bolj per-leshejo, ker rade v'njih prebivajo, fn fe tudi rade redijo, pofebno zhe fo gladko in permerno sdobljeni.
.Stojezhi terklji ali panjevi fo bolji od leshezhih, slafti zhe imajo sdolaj letavno luknjo; ker fe zlibelni pot loshej odteka, fatovje ne fplefnuje tako rado, in zhbele fvoje merlizhe in sdrobljen vofik, v' kterim fe radi molji sarede, in panju veliko Ihkodo delajo, loshej is panju fpravijo, kakor is panjev, ki imajo sgo-raj luknjo. S* leshezhimi panjevi je pa loshej in per-pravnej ravnati kakor f ftojezhimi, le fe morajo tako' poloshiti, de leslie na dilji, ktera votlino podolgama sakriva, in de je ta dilja tudi letavna dilja, de fe samo-re vfelej poljubno prezh vseti, ker zhbele fvoje sno-tranje delo ali fatje le sgoraj in na ftraui, nikoli pa tudi fpodaj ne perterdijo.
Defiravno fo ti 3 ali 4 zhevlje, nekteri, ki imajo po dva predela, tudi fhe zhes klaftro dolgi svotljeni terklji ali korita, ki fe navadno panjevi imenujejo1,
zhbelni Tiansri nar perjetneji, savolj zliefar tudi zhbčte v'njih nar raji prebivajo, ter fe prav rade rede, vender taki panjevi fploh nifo perporozhevati, ker fe ne morejo kakor dijjnati, ki fe dajo vfak febi djati, s'nakladami in podkladami po potrebi povekfliati ali pomanjfhati.
Is tega nsroka dam jeft vfe fvoje panjeve, ki fo navadno dva zhevlja in pol dolgi, ofim pavzov vifoki in eden zhevelj in tri pavze fhiroki, is dilj lepiga, beliga, kerhkiga, ne preterdigain tudi ne premelikiga bukoviga lefa narediti Taki panjevi nifo dragi, in fo zhbelam prav perjetni, ker fe ne pote tako kakor is Jiroviga in terdiga lefa narejeni. Taki panjevi varjejo zhbele nar bolj po simi prevelikiga mrasa in po leti prevelike vrozhine.
Nadalje je v'fakih panjeh nar perpravnifhi fzhb6-lam v' zaker hoditi, ali jih verdevati in ogledovati, ker fe da ne le fprednjain sadnja konzhniza ampak tudi dno prezh vseli, in je tedaj lahko po volji f zhbelam ravnati in jih ogledovati.
Panjevo dno fe fme is terdiga lefa narediti, de dalj terpi, in naj fe le toliko perbije, de ne odpade. Taki panjevi fo tudi fhe sato dobri, ker novovgrebe-nim rojem ni treba vfiga prasniga proftora dati, kar jim velikokrat, pofebno zhe je flaba pafha, ferzhnoft vsame, in jih toshljive ftorf. Per takih panjeh fe pa da prasin proftor fperpravno diljzo, ktera febolj ali manj v'panj porine, povekfliati aH pomanjfhati.
Kjer pa ni takiga lefa, naj fe panjevi naredi? is dilj kakiga drusiga lefa.
Zheravno fe take is terdiga in firoviga lefa vre-sane dilje, slafti po simi, ko fe panjevi mozhno pote, rade krivijo , iu zhebel nikoli tako dobro mrasa ne varjejo, kakor druge, fo vender taki panjevi per ogrebanju rojev in per prefelovanju zhebel v' druge kraje perpravnifhi, kakor ena na drugo poflavljene trushize ali pa flamnati pehari.
Tako imenovani trushzhniki, to je, panjevi is ene na drugo poftavljenih trushiz, fo gotovo v' mnogim osiru bolji kakor drugi panjevi; ker fe dajo is njih narejene zhbelne prebivalifha po volji povekthati ali po-manjfhati, ihbele fe s'novimi podkladami filijo, de fo vedno delavne, tudi fatjefe lahko ponovi, zhe fe sgornje trushize vfako leto odvsarnejo. Ker je pa vender ne-perpravno s' njim ravnati, nifo fploh perporozhevati. Tako poftavim nima vfak zhbelar rad te fkerbi, de bi vfelej v' pravim zhafu nove trushize podkladal in od-jemal.
Trushize, ki fe ena na drugo poftavljajo, morajo fhtirvoglate biti, in vfe enako velike, namrezh: 5 ali 6 pavzov vifoke in 11 ali 12 pavzov dolge in fhiroke. Dilje, is kterih fe delajo, snajo 1 pavez debele biti. Trushize morajo sgoraj na vlili fhtirih ftraneh pol pav-za fhiroke poljizhize imeti, de fe per podkladanju in od-jemanju lahko primejo. Snotraj fe v' trushize sareshejo
tanke in ofke diljze dva pa*za ena od druge, de zbbele lahko med njimi v'sgornje in fpodnje trushize hodijo; fvoje fatje na nje perterdijo, in de je tako zelo fatje vfake trusliize bdlj terdao. Diljze fe pa morajo tako saresati, de fo vfhtriz poloshene in fzer podolgama po trushizi. Tudi naj ima sadnja konzliniza vfake trushi-ze tri pavze dolgo in dva pavza fhiroko oknize, de fe snotranje delo zhebel lahko pogleda. Oknize naj je f ftekleno ali glashnato fhipo prevideno, in s' diljzo saperto.
Trushiz, ki fe ena na drugo poftavljajo, ni treba sakeljovati ali samasovati, kdr morajo' tako narejene biti, de fe prav ena druge primejo. Trushize ne fmejo letavnih lukinj imeti, ainpak letavna luknja fe sareshe v'letavno diljo, in fzer tako, de je sunaj '/9 zhevlja fhiroka, snotraj pa zhe dalje osheji, de fe letavna luknja s' naprej- in nasajpomikanjem trushiz po potrebi lahko povekfha ali pomanjfha. Per odjemanju fe mora sgornja trushiza s' dietam toliko vsdigniti, de fe tanek pa vender terden shelesen ali mefingaft drat lahko fkosi potegne, in fe fatje sgornje trushize bres velikiga motenja zhebel od fatja fpodnje odreshe. ,Samo pa fe ve, de fe mora fpodnja trushiza prezej f perprav-nim pokrovzam pokriti.
Trushize fe snajo kadar fi bodi odjemati, vender fe to nar loshej sgodi sjutraj in svezher, kadar drugt> zhbele ne letajo.
Tudi is dilj narejenih panjev, is flamnatih po-liarov in lefenih terkljev le lahko trushzhniki narede, zhe fe jim dajo naklade ali podklade, tode fe morajo terklji ali panjevi pred gladko povohlati, de fe jih naklade primejo. Ako tedaj hozhefh kakimu panju naklado dati, savertaj f fvedram, ki je sa vehe vertati, v* pokrov eno ali dve poldrugi pavez veliki luknji, de lahko zhbele fkosi nje gori in doli hodijo, vsemi nakladi dno ter jo poloshi tako na panj, de fe ga bo prijela in samashi s mehkim in vlezhezhim kravjekam vfe odpertine, ki fo med panjem in naklado, de ne bo mogel srak ali ljuft vanje iti, ali de kakofhna shival vanje ne slese. Zhe to ftorifh, prevsamefh zhbelam veliko dela, ker bi fzer farne te fhpranjize sadelale, in f tem veliko zhafa sgubile. Y nakladi pa mora vfaj en fat biti, in fzer ravno nad luknjo fpodnjiga panju, de.zhbele lahko po njem v'naklado hodijo, in sraven njega fvoje novo sidanje sazhnejo; ker v'prašnim pro-Itoru ne delajo rade, zhe jim ni treba fkosinj hoditi, ali zhe ni prav dobra pafha. Zhe pa hozhefh panju pod-klado dati, to je, zhe hozhefh polnimu panju prasniga podftaviti, (kar je bolje, ker zhbele raji pridno delajo, kakor dolgo zhafa fkos prasin proftor hodijo), fe v6, de morafh pred ko jih s-edinifh sgornjimu panju dno vseti, in na pokrovu, to je, verhni dilji podklade potrebne luknje svertati.
Zheterla forta zhbelnih prebivalifh fo flamnati
pletarniki ali peliari, kteri To rasne velikofli in podobe. Nekteri fo na konzeh osheji kot na fredi, vezhi del pa fo na verhu okroglo sapleteni ali pa f pokrovzam pokriti, in fo podobni ali prasni polovizi kugle ali pa valjerju, ki ima naverh okroglafto fhtulo. Taki pehari fe rabijo ali nuzajo kakor ftojezhi ali pa kakor leshezhi panjevi. Nekteri pletarniki fo is flamnatih pafov alt obod, in fe rabijo kakor ena na drugo poftavljene trusliize. Te zhbelne prebivalifha fo nar zenejfhi in sato tudi nar navadniihi. Po simi, nar navaruifhim zhafu sa zhbele, fo topleji in fuheji, tedaj tudi sdraveji kot lefeni panjevi. Le poleti, zhe je velika vrozhina, fo pregorki. Nadalje fo tudi vedno v' nevarnofti, de bi jih mifhi, podgane in molji ne pofhkodevali. Sadnjizh je tudi vezhi del per vfih zhbelarfkih opravilih ne-perpravnej s' njimi ravnati kakor s' drugimi lefe-nimi zhbelnimi prebivalifhi. Zhes fredo vfakiga pe-hara fe mora nekoliko okroglih palizhiz krishim po-Ioshiti, de samorejo zhbele fvoje sidanje na nje per-terditi.
Shrela morajo per vfaki forti panjev prav sa prav tolikofhne biti, de zhbele in trotje lahko fkosi lesejo, ne pa tolikofhne, de bi tudi mifhi lahko vun in noter fmukale.
Kako je f' zhbelami po simi ravnati.
Na dobri in fkerbni simfki poftrčshbi zhebel je veliko leshezhe; sakaj zhbele morajo dolgi zhaf od Liftognoja do tSufhiza vezhi del v'fvojih ftanovanjih prebivati, in fo ta zhas velikokrat v'nevarnoftilakote, mrasa ali mokrote pomreti, ali od mifh, podgan in drugih med Ijubezhih shival obropane in pofhkodovane biti.
Veliko panjev mora doftikrat od prevelikiga mrasa pomreti, ker fvojo hrano savolj vedniga buzhenja, de v'panju potrebno toploto ohranijo, presgodajpovshijejo, ali pa fe sadufhe; ker jim zhiftiga sraka ali ljufta manjka, bres kteriga tudi zhbele, kakor vfe druge shivali, ne morejo shiveti. Marfikteri panj, defiravno ima veliko medu, vender sato lakote umerje, ker zhbele, po tem ko fo med povshile, ki fo ga v'fvojiin simfkim gnjesdu imele, savolj mrasa do daljniga medu vezh ne morejo, kar fe slafti per takih panjevih rado sgodf, kteri imajo fatove ne podolgim ampak pozlies narejene
Sa pleme ali sa zlies simo fe morajo odbrali pa-njevi, ki imajo veliko zhebel, mlade maternize in od 20 do 30 liber medu. Takih panjev fe ne bo lahko kteri fkasil, drugazhi ko bi fe sadufhil savolj pomanjkanja sraka , ali ko bi ne bil prevelikiga mrasa dofti ovarvan.
Nafproti pa morajo panjevi, ki imajo le malo zhebel in medu, vezhi del lakote in mrasa pomreti, pofebno zhe imajo verb tega tudi malo falovja, kjer bi simfko gnjesdo naredile. Taki panjevi fe morajo v' hudim mrasu mozh-no napenjati, de s' vednim buzhenjem potrebno toploto obranijo, sato tudi vezh fnedo kakor mirno fedezhi. Tudi fe velikokrat permeri, de morajo od medlofti in flabofti v'fredi pauju Ivoje blato od febe dati.
Po simi je sa Zhbele nar bolje, zhe fo v'ulnjaku, kije dobro burje ovarovan in ziinru ali glashnati ftani-zi podoben, ker fe jim na njih poletnim ftanovanju vfelej v' lepim simfkim vremenu lahko odpre, de fe ofuashijo. Le fe morajo panjevi s'otavo, maham, pre-divam ali konopnino in drugimi takimi rezhmi od vfih ftrani dobro odeti, in mffh ovarovati, kar fe nar loshej sgodi, zhe fe mifhi v'pafti ali pafze love.
Mladi panjevi, kteri imajo fhe le malo in fzer fhe zlo noviga falja, samorejo veliko manj mrasa preterpeti, kakor ftari f fatjem napolnjeni; ker ftaro fatje dalj gorkoto obrani, kakor novo, v' kterim fhe ni bilo salege, in ktero satoraj tudi fhe nima pifkerzov snotraj s' mrenzami ob-danih, ki jih mlade zhbelize sa fabo v' njih puftijo.
Kdor nima dobriga ulujaka naj ima fvoje zhhele po simi v' toplim in fuhim kevdru, v' tihi kamri, kjer ni mifhf, griljev ali fhurkov, ali kar je nar bolje v'temni prasni ftanizi, kjer ne obzbutijo prezej premenjenja su-nanjiga vremena,
V' takim simfkim ftanovanjV zhbele ne bodo lr ne smersnile, ne sadufhile fe, temuzh tudi pol manj per-hranjeniga shivesha potrebovale, kakor ko bi bile v' ulnjaku oftale; in ker fe ne pote, tudi njih fatovje ne plefnuje tako kdt per unih, ki fi morajo le s' gibanjem in buzhenjem potrebno gorkoto delati. Vender fe morajo tudi ti, flafti pa ftari in taki, ki imajo veliko zhebel v' hudim mrasu vezhkrat pogledati, de jim shrela ne samersnejo; ko bi jim shrela popolnama sa-mersnile, bi fe lahko savolj pomanjkanja zhiftiga sraka sadufhile.
Sato jeft po simi (voje panjeve tako poloshim, de fe pot ne odteka fkosi luknje ampak od sad. Per flamna-tih peharih pa t6 previdnofti ni tako potrebno kakor per lefenih ena na drugo poftavljenih trushizah in per trugah; ker fo topleji, in satoraj samorejo tudi v'ne-sapertim ulnjaku ali zlo sunaj ulnjaka pod nebefam ob-ftati, zhe fe le nemalo T flitorjami, flamo ali praprotjo sadelajo, in fe f tem hude burje ovarjejo.
Dalje fe morajo zhbele po simi, kolikor je mo-gozhe, ovarvati, de jim veter skosi panj ne vlezlie, sato fe morajo vfe fhpranjize njih prebivalifh fkerbno sa-masati, in luknje le toliko odpreti, kolikor je treba, de fe savolj pomanjkanja sraka ne saduflie. Sato dam jeft v'jefe'ni panjevam, ki imajo veliko zhebčl, zhe jih ne podreshem, prasne naklade aH podklade, de imajo fo povžkfhanju snotranjiga proftora vezh ljufta.
V ulnjaku fe jim luknja ne fine nikoli popolnama sa-mafhit', ja fhe zlo s' luknjizhaftim pleham fe ne fme po-polnama sadelati; ker njegove luknjize mersle dni savoljo snotranje foparze lahko samersnejo, in zhbele sadufhe fe.
Zhbele naj imajo smiram proft is-hod is panju; ker je bolje, zhe flare, flabe iu bolehne sunaj panju, kakor zhe v' panju umerjejo. Le fe mora fkerbeti, de fo v' temi in de nifo v' fvojim simlkim pokoju tudi s' nar manjim premikovanjem nadleshevane.
Nekteri zhbelarji poftavljajo panjeve v'njih simlkim ftanovanju tako, de je sadnji konez nekoliko pavzov vifhi k6t fprednji, de fe voda, ki is foparze pride, loshej fkosi shrelo odteka. V'mehkih simah fe to fzer fme sgoditi, v' ojftrih in dolgo merslih pa, ko voda she v' shrelu smersne, je smiraj nevarno, in fzer she salo, ker zhbele vofhene drobtine in fvoje mertve vezhi del enotraj shrcla na ki1) p de vajo, in ga velikokrat, ker voda fkosinj ne more, popolnama »amafhe. Tedaj je var-nifhi, zhe fe mokrota, ki po simi is potu pride, fkos luknjo odteka, ki je sad na panjeviin dnu svertaua.
Ulnjakovi laputniki naj fe fhe le takrat saprejo, ko sazhenja f fnegam mefti, in ko mersli viharji na-ftopijo. Verh tega naj fe tudi s' defkami ali fhtorjami sadelajo.
Tudi je treba vezhkrat pogledati, slafti kadar mozhiio mede, de fneg lukenj ne samede, kar bi zhbe-lam zhifti srak saperlo.
Zhe fe pa zhbele prenefo is fvojiga poletnima ftano-vanja, to je, is ulnjaka v' drugo siinfko ftanovanje, po-ftavira v'ehitnizo, fenizo ali na 1iI6v, kar kmet mora ftoriti, zhe nima d ob riga ulnjaka, fe to ne fme pre-sgodaj v1 jefeni sgoditi; ker bi v' toplejim vremenu fpet isrile ali pa sadufhile fe. Prenafhanje naj fesgodl, fhe le v'sazhetku sime, to je, predin fneg pade, in fe huda sima sazhne. Prenalhati pa fe morajo pod ve-zher, de fe po nozhi fpet v' pokoj fpravijo, v' kterim fo bile fprenafhenjem motene. V'takih simfkih ftano-vanjih luknje ne fmejo biti popolnama odmafhene, pa tudi ne popolnama samafhene j ker bi jih fzer mifhi nadleshevale, ali bi fo pa sadufhile.
V takim ftanu fvetujem luknje s' brinjevim ali fmrekovim vejzami prav rahlo in fzer tako sadelati, do ne morejo ne zhbele is panjii, in tudi ne kakofhen drugi morzhef vanj hoditi.
Nar bolje je zlibelam v'njih simfkim pozhitku, elie dajo pohleven, tih glaf flifhati; ker jim takrat ni premerslo ne pretoplo, temiizh imajo ravno prav gorkote in sraka, de fe ne saduflie in ne pote pre-vezh, de bi fatovje plefnovalo. Mozhno buzhenje je snamnje, de jim je pregorko ali pa premras. Ako jim je pregorko, naj fe luknja odmafhf, in jim srak da, ako jim je premras, naj fe jim s'odejo ali kurjavo pomaga.
Kdaj Jo zhbele vun poj Lav it L
.Spomladi naj fe zhbele, kar je nar dalj mogozhe, v'fvojih simfkih ftanovanjih sadershe, in fhe le, kadar naftopi, topleji pomladanfki zhaf, namrezh, kader sa-zhne zvetoviz ali muzoviz, to je, mazhkovna zvefti, kar fe sgodi doftikrat she ^Svezhana ali v' sazhetku 4Sufhiza, fe prenefo panjevi lepo, toplo, tiho dopoldne proti devetim ali defetim fpet v' poletne ftanovanja. De fe pa vfe medfabojno ropanje ovarje, naj jih preftavijo, zhe je mogozhe tudi vfi fofeduji zhbelarji ravno ob tifti uri; tiftirn pa, ki fo bili po širni v'poletnih prebivalifhih, naj fe ravno ob tiftim zhafu luknje odmafhe, ker zhbele , ko fe jim pervi pot odpre, prav velel glaf sasheno, f kterim ptuje pervabijo, in od vefelja roparjev fhe ne porajtajo ne.
Med,ispoftavljenimi jpaujevi je vzhafih tudi kteri, ki fe sdi, de je mertev.
Zhe je tak panj fhe le prčd (kemi dnevi od lakote ali mrasa safpal, fe samore s' gorkoto in klajo zhiftigjt medu sopet oshiveti. Tak panj prenefi v'toplo hifho, pa bodo zhbele kmalo sazhele oshivljati fe, in po sa-vshitku jim daniga medu sdrave in vefele perhaja' Vender fe mora potlej takiinu panju vfa salega isresa . zhe je ni fhe fain istergal in fnedel; ker je ob zl vi
fmertniga fpanja savolj pomanjkanja potrebne gorkote umerla. Ko bi pa salega v'njem oftala, bi fe ga fzlia-fama gnjiloba lotila.
Dalje naj fe per ispoftavljanju, zhe je le mogozhe, vfak panj fpet na ftaro mefto poftavi; ker fe fzer zhbele rade fpet tje smotujejo, kjer fo bile prejfhnje leto, kčr tega proftora ref fhe nifo posabile, in fe ne morejo lahko noviga letanja navaditi.
Tudi fe morajo zhbele v'fvojim poletnim fta-novanju, dokler ne naftopi tople ji poletje, fhe smiram s' otavo ali f kakofhno drugo tako rezhjo dobro odevati, in kar je nar bolj mogozhe prihodniga fpomladanfkiga mrasa varvati, ker jim je sdaj savolj veliko saldge fhkodljivfhi kakor kadar fi bodi drugikrat.
Kadar fo vfi panjevi v'pravi verfti, to je, vfak fp6t na fvojim ftarim meftu, fe jim luknje popolnama odprti, in fpufte fe zhbele is njih simfkih jezh. Sa tem fe mora na letanje vfakiga panju pofebej gledati, de fe vidi, ali ima fhe maternizo, ali pa je po simi ob njo perfhel. Ako jih pride nekaj kmalo f' zvetno moko ob-loshenih nasaj, je to gotovo snamnje, de imajo ti panjevi maternizo, in ref slie mlado salego. Nafproti, ako fe vgleda per kteriin panju, de zhbele vfe slia-loftne in otoshne is luknje gledajo, ali pa obupne po panjevi bradi lasijo, in zlo nizh ali pa le na pol nogah in majhne kepize nofijo, je panj bres maternize ali ja-
lov kar fe mora bersh ko bersh pogledati. Ako fe -ref jalov najde, fe mora fhe tifti vezher f kterim fi j)odi fvojim fofedam sdrushiti, od kteriga fe ve, de ima maternizo. Potlej fe pufteta oba tako dolgo vkup, de je v' obeh nova salega in zhebel sadofti, de fe frieta fpet bres fhkode raslozhiti. Ako fe vidi, de je eden smed tih raslozhenih panjev mozhneji, namrezh vezhi del tifti, v' kterim je per lozhenju materniza ofta-la, fe mora mozhneji nemalo is fvojiga mefta premakniti, in tako bo flabeji kmalo toliko na zhebelah obogatil, de bofta oba enako mozhna. Kteri smed raslozhenih panjev pa de je per lozhenju maternizo obdershal, fe lahko fposna is njegoviga miru in is shaloftniga ifkanja drusiga. Jeft pa imam navado take panjeve tako dolgo fklenjene puftiti, de rojijo, in fe dajo mlade maternize druji-zov flifhati; potlej jih fhe le lozhim, kterih mi eden in vzliafih tudi oba fhe enkrat rojita. Ta je edina forta odrojev ali odvsetih rojev, ki jo moram fvetovati, ker fim per drugazhnih do sdaj lhe smiram vezh flikode kot dobizhka imel; ker per zhbelarftvu ne gre sa veliko fhtevilo panjev, ampak le sa njih mozh in bo-gaftvo, in zhbele sh6 tako prerade rojijo, tako de mora previden zhbelar gledati rasdeljenje in veliko-kratno rojenje zhebel bolj braniti, kakor buditi.
Nektere sime je prav veliko fnega, kteri velikokrat v' nar lepfhim in nar perjetnejim pomladanfkim zhafti fhe smiram semljo pokriva. Tu fe zhbele ne dajo
lahko vdersliati, in sazhno f' iilu is panjev riti, kar fe jim tudi ne fine braniti; ker bi vteguile fzer sadufhiti fe. Tu ni druge pomozhi, kakor puftiti jih, de po svoji volji letajo. Le fe mora fneg, kar je mogozhe, fpred ulnjaka fpraviti, ali pa f flamo, praprotjo ali s'defkami pokriti, de zhbele vfaj pred ulnjakam vanj ne padajo, ker ne morejo, slafti zhe je fenza, lahko fpet is njega sleteti.
Po tem ko fo fe zhbele fpomladi ispoftavljene nad fvojo fpet sadobljeno proftoftjo povefelile, in na per-vim isletanju fvojiga zelo sitno sadershaniga blata ofna-shile , naj fe perzhnejo zhediti. Namrezh odvsame naj fe vfakiinu panju fpodnja dilja, naj fe ozhedi od mertvili zhebel, med kterim je velikokrat tudi materniza, in od ftertih vofhenih droblin, ki fe ne fmcjo savrezhi; potlej naj fe panj oberne, in isreshejo naj fe plefnivi ali she ftari in zherni slafli pa trotni fatovi, in to bo delavnoft zhebel vnovizh vnelo, in njih pridnoft grosno budilo. Per ti perloshnofti fe mora zhbelar tudi vfiga drusiga preprizhati, kar 11111 je vediti treba slafti pa pogledati, ali imajo zhbele fhe kaj shivesha, ki bi ga moglo ta zhaf vfaj fhe pol biti, ali pa zhe jim bo treba klarti.
Po tem ko fo fe zhbele ispoftavile , kar fe po vremenu in kraju ravna, in fe vzhafih she tSvezhana, navadno pa fhe le Sufhiza, in vzhafih tudi fhe le Maliga Travna sgodi, naftopi vezlii del fhe viharno vreme, in
velikokrat fhe f fnegammčde. Zhbela, kterafe v'takim vremenu is panju perkashe, pade prezej v'fneg, iu ne pride vezh lahko do fvojiga panju. Nar bolje je, zhe fe v'takim vremenu zlibelam luknje popolnama odmafhe, de sunanjo mersloto bolj zhutijo, kar pomaga, de ne filijo is panju, in zhe fe prav ktera is njega napravi, fe vezhi del prezej, ko gerdo vreme vgleda, she is panjeve brade nasaj verne. Nafproti, zhe fe jim letavna luknja samafhi, ne zhutijo tolikanj sunanje merslote, in ifhejo okoli samafhene luknje pot is panju, dokler jih mras ne premaga; ker fe nobena zhbela, ktera je fvoje mefto sapuftila, in od oftalih odlozliila fe, fpet farna od febe ne poverne, dokler fe od sunanjiga vremena ne preprizha. Zhe fe pa v' takim vremenu vender kterikrat folnze pokashe, fe farno ve, de fe ne fme puftiti, de bi na letavne luknje fijalo. Po nozhi fe pa morajo luknje vender dobro sadelati, de inras salege kaj ne pofhkoduje.
15.
Od prafhenja zhebel.
Prafhenje zhebčl fe sgodi, kadar mlade zhbelize pervi pot isletijo. V poldanfkih urah namrezh pridejo mlade zhbelize ena sa drugo na panjevo brado, kjer fe nekrat saverte, in fe ritinfko, to je, s'glavo v'panj obernjene, pozhafi v'srak vsdignejo , v' kt6rim vfe
okoli nlnjaka natanko pregledajo, ia s' vefelim roju podobnim glafam kratek zliaf letajo, in fe po tem fpet v' fvoj panj vernejo.
Panjevi, kteri.fe fpomladi sgodaj in pogofto pra-fhe, fo navadno nar bolji; ker imajo sdrave in rodovitne maternize.
§. 16. Od rojenja zhebel.
.Spomladi, pofebno mefzaMaliga- in Velkiga Travna in Roshniga Zveta fe zhbele prav hitro mnoshijo, in panjevi, slafti s' mladimi, to je, ne veliko zlies eno ali dve leti ftarimi maternizami, dobivajo, ako je vreme sato, smiram vezh zhebel, tako de fo jim njih prebiva-lifha ali premajhne, ali pa de fe dofti mozhne zhutijo, v' vezh manjih drusliinah sliivdti. Potlej rojijo, kar fo sgodi tako le: Po tem, ko je materniza ne le vfe prasne zhbelne inn trotovfke, temuzh tudi vfe maternizhne pifkerze ali turnizhe, kteri fo na kraju in na voglih fatovja, s' salego nafadila, pobegne s'eno trumo fvoji-ga dosdanjiga polka is ftariga panju, de bi v'drugim prebivalifhn novo gofpodarftro sazhela, k' zhemur je od zhebel po rasodevanju mnogoterih snaminj njih jim perrojenih shelja maoshiti ali gmerati fe, slafti pa po filnim fem ter tje tekanju v'panju, in hitro is panju in vanj letanju, in s' nenavadno vefelim fhnmam napelje-
vana, i" ▼zhafih, zhe noahe farna s'njimi is panju, od njih f filtf isgnana, zhefar fe samoremo doftikrat is mili-ga zviljenja preprizhati, ki ga malo pred, predin islete, velikokrat she v'panjn flifhati da.
Ta zhbelna truma, ki s' maternizo is panju pobegne, in je navadno tretji del vfiga polka, fe imenuje pervi roj ali perviz. Ako vreme fhe lepo oftane, ali zhe ima panj sraven dofti salege tudi fhe veliko medu; da ofmiali deveti, vzhafih tudi fhe le defeti ali enajfti dan fhe drujiga roja ali drujiza; zhes dva ali tri dni po tem tudi fhe tretjiza, in vzhafih zlo fhe zlietertiza, slafti zhe je ftariz slo zhbelen, in fta perviz in drujiz majhna bila.
Ako je pa drugi roj od gerdiga vremena sader-shan, fe permeri velikokrat fhe le 17 ali 18 dan. Dalj pa zhbele odvezhnih materniz ne terpe, in jih pomore rasun ene vfe, sato potlej to poletje od tega panju ni vezh roja upati, rasun kako lepo jefen ob slo medenim ajdovim zve t ju.
Tretji roji ali tretjizi fe namerijo le v' dobrih zhbelnih letinah, zheterti roji ali zhetertizi pa prav malokdaj, kteri fo tudi zlo majhni, in fe morajo ali med fabo fkleniti, ali pa fpet na ftari panj sgnati, de fe kaj prida dobf od njih.
V' goratih krajih bliso gofhav, kjer fo mnoge drevefa in' vlaktere ternjevja, germovja in roshe, rojijo zhbele veliko raji, kakor na ravnim; ker letu vezh
zvetne moke in perprave salčgi sa fok najdejo, kakor na golili proftorih, inozhernih ravninah ali fhirokih poljih.
V' takih krajih, slafti v' dobrih zhbelnih letinah in lepim vremenu, fe jim zlo P povekfhanjem njih pre-bivalifh, s' nalagami in podlagami doftikrat ne more vbraniti, de bi ne rojile. Le na sadnjo visho fe more roj vzhafih vdershati, namrezh zhe 1'e fhe dofti sgodaj k' rojenjn nagnjenimu panju drugi prasin tako podloshf, de fo zhbele moraue fkosinj hoditi.
To fe mi sdf zlo per nar obilnijim nanafhanju medu ob zhafu ajdoviga zvetja Ioshej, sloshnifhi in per-pravnifhi, kakor fitno preganjanje zhebel, ker zhbele ne gredo rade fkosi prasin proftor, in veliko raji na-doli kot nagori delajo.
Tedaj je nepotrebno, kar nekteri zhbelarji delajo, namrezh de nektere panjeve odlozhijo sa rojenje, druge pa sa delanje vofka in nanafhanje medu. Zhbele farne snajo to nar bolje isbrati, ker ni gotovo, de bodo nar mozhneji ali pa tifti panjevi rojili, ki imajo nar vezh medu, ampak le tifti, ki imajo nar mlaji in nar rodovitneji maternize.
Ako ima panj maternizo tri ali fhtiri leta ftaro, roji posnej, kot drugi s'mlaji maternizo, in ne pred, de je do polniga nadelan, in de zhbele nimajo vezh proftora v'njem, temuzh fo permorane eunaj panjeve luknjo na kupu preiiozbevati. Zhe je pa materniza fhe
je erio ali dve leti ftara, in tedaj fiie slo rodovitna, roji tak panj, zhe je tudi vreme lepo, doftikrat pred, kakor ga je pol nadelaniga, in doflikrat fhe zlo pred, kakor je vfe fatovje s1 salego nafajeno in f zhbelami pokrito. Kakor hitro tak panj ene dni prav pridno leta, veliko zvetne moke nofi, po nozlii pokrovze od tro-tovfkih pifkerzov, ki jih zhbele ne morejo tako lepo obdelati, kakor pifkerze delavnih zhebel, is panju nofi, in zhe svezher in po nozhi fhe mozhno f burni, roji navadno she drugi dan.
Sdaj, ko je dan k'rojenju isbran, iirzhe je vreme lepo, zhbele takiga panju ta dan zvetniga prahu, ki ga na fvojih nogah is polja domunofijo, ne fpravljajo s'nog, in tudi ne lete mozhno, temuzh zhakajo raji doma, kdaj bo zhaf vsdigniti fe. Ko ta zhaf pride, sazhno zhbele smiram bdlj gomseti, fe, kar morejo, medu napiti, in smiram bolj pogoftim in mozhneji is panju i 11 vanj letati, tako dolgo, de fe sadnjizh vsdi-gnejo , fe v' želih kepah s' vfo filo fkosi luknjo pre-kuzjejo , in fe s' nesnano vefelim in glafnim fliumam kvifiiko vsdigajo, ene minute, vzhafih, zhe je materniza fhe mlada, tudi okoli pol zheterti ali firteljza ure v'krogu verte, in sadnjizh letanja trudne bliso na fenzhino drevefze na kup ali v' kepo vfedejo fe.
Ako fe zhbele smiraj bolj vkup sbirajo, in mirno ena na drugo obethajo, je snamnje, de je materniza med njimi, zhe pa nemirne hitro fem ter tje tekajo3
je materniza ali v'panju oftala, ali pa ni mogla leteti, temuzli je na tla padla; satoraj fe mora proftor pred panjem, ki je rojil, fkerbno pregledati in preilkati, ker je morebiti ondi obleshala.
Ako fe permeri, de materniza ob zhafu, ko bi panj imel rojiti, umerje, panj pa ima fhe sa isleshenje mlade maternize dobre salege, isleshejo zhbele vezh mladih materniz, ker navadne zhbelne pifkerze nekoliko podaljfhajo, ali pa jajzhke sa isleshenje delavnih zhebel namenjene v' maternizhne turnizhe prenefejo. Take maternize sazhno 14. ali 15. dan po fmerti prej-flinje maternize peti, in tretji dan po tem rojijo, zhe je lepo vreme, akoravno panj pred ni bil perpravljen' in mozhen sadofti, de bi bil rojil. Taki roji fo pa navadno majhni, sato fe jim mora kakor tudi ftarzam, ki fo jih dali, en zliaf pridno klafti, ako fe hozhe kaj dobizhka imeti od njih.
Ako sgodni roj tifto leto fpet fhe eniga ali dva roja da, fe jima pravi devizhnika ali devifhka roja, defiravno f' prednjim rojem ftara materniza fpet gre. Devifhki roji pa fo vezhi del bolj v' fhkodo kot v' do-bizhek, ker fe po navadi preposno nakljuzhijo, in fi no morejo he farni, ne njih ftari panjevi, rasun v' dobrim ajdovim zvetju, vezh dofti pomozhi.
Vzhafih gre vef polk ffvojo maternizo is panju, in ga sapuftf popolnama, namrezh zhe ima panj gnjilo salego, ali zhe fo od ponozhnih metuljev in vefh v'
panju sarejeni zherri nek. t dre fatove she prejedli, in fe v' podobi pajzhin vanje vgnjesdili, ali zlie fe bravljinzi f mravljej prepogolto krog panju shirajo in vanj lasijo, sadnjizh zhe je eden ali vezh griljev ali fhurkov v' panju kterih fmradii zhbele ne morejo prenefti, in raji sapufte panj, saldgo in med, kakor de bi jih sgrabile in f lilo isvlazhile.
Ako fe to sgodi, fe zhbele v'prejfhnje panjeve, zhe fo fe prav ozhedili, ne fmejo djati, temuzh nove prebivalifha fe jim morajo dati, in v" zhbelnjaku fe ne fmejo na itaro mefto poftaviti, kjer bi ne oftale rade, temuzh bi vtegnile fpet pobegniti, slafti zhe je bil panj gnjiloben ali ufinrajen, in ni vezh dobre pafhe na polju.
Berafhkih rojev, od ktčrih nektere zhbelarfke bukve veliko govore, prav sa prav ni, ker zhbele per popolnim pomanjkanju pafhe raji vkup uinerjo, kakor de bi v' takih okolinah rojile in fe delile; ker mende she po fvoji naturi vedo, de morajo v' novim in prašnim ftanovanju pred lakote umreti, kakor v'ftarim, kjer imajo vfaj gotovo fatovje, v' ktero samorejo med per naliopljenju bolji pafhe fpravljati, in sa prihodno f-hranili.
& 17.
Od ogrebanja ali vfajanja rojev.
Zhbelar mora she pred vfe perpraviti, kar je per rojenju potrebniga, de ga nizh ne sadershuje per ogre-banju rojev. Tedaj mora imeti perpravljenih potrebno fhtevilo prašnih zhbelnih prebivalifli. Ako ima panjeve ali flamnate pletarnike, v' kterih je fhe zhedno fatje, naj ogreba roje nar pred v' te; ker fzer molji v' tople-jim vremenu fvojo salego vanj denejo, is ktere fe kmalo zhervizhi svale, ki potlej fatje prejedo, in f' pajzhino sapredejo.
Ako ima zhbelar kake lepe bele fatove, ki imajo pifkerze delavnih zhebel, naj jih Raja na verhu nemalo na luzhi, in naj jih dene ravno tako v'novi panj, kakor fo bili v' poprejfhnjim, pa bodo zhbele prav rade fhle v'tak panj, bodo te fatove fhe bolj perterdile, in fvoje novo fatje ravno tako obernjeno jele delati, kakor je fatje poltavljeno, ki fo ga v' panju najdle.
Prasne panjeve, predin fe roji vanje ogrebajo, f' kakimi lepo difhezhimi seljfhi masati pa ni le nepotrebno ampak je tudi fhkodljivo, ker zhbele ne terpe mozhne difhave, in nizh ne ljubijo tolikanj, kakor na-turno fnago. Tedaj naj fe le panjevi ozhedijo, kolikanj je nar bolj mogozhe zhifto prahu in druge nefnage, in naj fe panj snolraj s' medam pomasbe ondi, kjer fe she-
if, de bi fe roj vfedil, pa bodo flile zhbele rade vanj, in bodo rade v'njim prebivale.
Panjevi fo ali rasne ali enake velikolti. Zhe fo rasne velikolti, to je, eni vezhi od drugih, fe morajo vezhi roji v'vezlii panjeve ogrebati. Zhe fo pavfi panjevi enako veliki, fe mora toliko flabih rojev s-ediniti, kolikor jih je treba, de samorejo kakor farna fvoja drushina shiveli; ker je sa zhbelarja vfelej bolje, zhe ima maio dobrih in mozhnih, kakor pa zhe ima veliko flabih in lohnih panjev.
Kakor hitro je panj rojil, in fe roj v* kepo vfedel, naj fe vsame bersh panj ali pehar, ki mora she pred perpravljen biti; in naj fe hiti roj vfaditi, de med tem zhafam kak drugi panj ne roji, in fe s' njim ne sdrushi, kar fe vezhi del sgodi, in doltikrat veliko smotnjavo napravi, pofebno zhe ima eden panj ftaro drugi pa mlado maternizo.
Kako fe roj nar loshej in nar liitrej v* prasin panj fpravi, fe fploh sa vfelej ne more prav natanko povedati, ker je per ogrebanju gledati na kraj, kamur fe je roj fpuftil. Laftna pamet in fkufhnja bofte pre-brifaniga zhbelarja to nar bolje uzliile.
Ako fe je roj vfedel na kako drevefno vejo, i« v'podobi dolsiga grojsda od nje vili, ga je zlo lahko ogrebfti. Drusiga treba ni, kot prasin odpert panj, tode s' sataknjeno luknjo, fpod ravno pod nar vezhi grozho poftaviti, in po veji mozhno vdariti, in roj pade
5*
ob krat" v'panj, kteri fe mora fhe tako dolgo fpodaj dershati, de tudi druge zhbele, ki fo na tla popadale4 fpet slete, in fe k' roju podajo. Zhbele, ki fe med tem zhafam na kraj, kamur fe je roj vfedel, fhe smirani shirajo, fe samorejo fpet s'vdaram na t i (In vejo ali pa s' vezhkratnim ogrebanjem k' roju fpraviti. Po tem fe oberne panj prav pozhafi, in fe poltavi prav fpod v* fenzi naftol, de fe flie druge po farnim krog letezlie zhbele vanj podajo.
Ako kaslie novovfajeni roj fvoje vefelje nad novim (lanovanjem f tem, de sazhne veliko zhebel, ki fo na panjevi bradi ali pred luknjo, proti panju obernjenih f fvojimi perotnizami mozhen in vefel flium gnati, zhbele pa, ki fo na unirn meftu, kamur fe je roj vfedel, hitro fem ter tje lasiti, je snanmje, de je materniza she med njimi. Ako fo pa zhbele v' novim panju kmalo po ogrebenju nepokojne, in fpet na prejfhnje m6fto letajo, je gotovo, de je materniza nekdi oflala, tedaj fe morajo zhbele vnovizh ogrebfti, in kar je nar hitrej mogozhe jih s' maternizo vred fpet v' panj fpraviti, ker bi drugazhi zel roj fvoj panj sapuftil, in je t je podal, kjer je pred fedel, ali pa fhe zlo od fvojiga gofpodarja flovo vsevfhi pobegnil.
Ako fe roj vfede v' vezh kep, in zhbele mirno rede, kar fe le per pervizih sgodi, ima toliko mater-niz na kolikor kep je rasdeljen. Odvezhne maternize iraj fe polove, pofebej v'majhne fhkatlize saprd, ter fe
jalii»zam dajo. Ako fe pa hozhejo vfe maternize v' en panj ogrebfti, fe mora sazheti per nar vezhi kepi, ki fe je na kakofhen neperloshen kraj vfedla, potlej fe Ogrebajo druge po verfti,
Kmalo po tem, ki je vef roj she v' panju, fe mu samafhi luknja, zbe prav neklere zhbele fhe okoli njega letajo. Potlej fe dene v'ulnjak na odbran kraj, kjer fe mu sa nekoliko minut luknja odmafhi, ter fe mu pulli, de leta, in fe vefeli nad fvojiin novim lianova-njem, ne de bi fe kaj porajlalo na une zhbele, ktere ne morejo savolj maternizhniga duha kraja posabiti, kamur fe je materniza vfedla; ker fe podajo vfe fpet v' fvoj ftari panj. Pravmladezhbelize, to je, tifle, ki fo per rojenju fhe le pervi pot is panju flile, vender ne gredo na ftari panj, ker fhe ne snajo potanasaj, Te zhbe-lizenajfe svezher, dene slele, s'vodo pokrope, v'kako pofodo ogrebejo, ter k'fvojiinu roju deuejo.
Ako fe pa vfede roj na vfoko drevo, v'gofl ter-njev germ, na kak sid, ali na kako drugo neperprar-110 inefto, je per vfajanju sho vezh previdnofti in poc-sadeve treba. Nar pred fe mora fkerbeti, de folnze ue fije predolgo nanj, ker mu to tako teshko de, de bi vtegnil fpet sleteti in uiti. Tedaj fe 11111 mora nar pred feuza narediti, potlej naj fe dobro s'vodo pokropi, iu padnjizh feprekadi, f kadezho vervijo ali zunja v'panj ali pa kam drugam. Zhbelar naj ima tedaj smiraj nekaj majhnih panjev ali fhkatliz perpravljenih, v'ktere
fe samorejo roji a' vifokih drevef in drugih neperprav-. nlli krajev lahko ogrehlii, in potlej is njih v' njim na-. menjene panjeve ali pehare pregnati.
Pollejfhni roji imajo navado maternizhni duh flede na tifte kraje vfelti fe, kamur fe je she pred kak roj fpuftil. Ako fe hozhe to savolj neperpravnolli per vfa-janju vbraniti, naj fe pomashe tifto melto f* pelinamali hbatam, in savolj tega soperniga duha fe ne bo noben roj vezh tje vfedel.
Mladi pervizi f' ftaro maternizo fe finejo v' ul-njaku pottaviti, kamur fi bodi, pevzi s'mladimi ma-ternizami fe pa ne fmejo nikdar poftaviti v' fredo drugih panjev, ampak vfelej le na konze verfta, ker bi fi fzer inaterniza per prafhenju lahko v' kak drugj panj saflila, kjer bi bila prezej umorjena.
Qd nekterih vladin ali regelz, pa kterih fe je per rojenju zhebel po-febno ravnati, in od nekterih pofe-
1. Prezej ko kak panj sazhne rojiti, kar fe sgodi od devetih dopoldan pa do treh popoldan, v'vrozhim vremenu velikokrat fhe p ml in vzhafih po okolinah
& 18,
hnih permer
{udi fhe posnej, morajo vfi ljudje iii aliivali, kakor kokofhi, pfi ali prefhizhi, kteri fo bliso zhbelnjaka odftopiti, in zhbelam mora puftiti fe po volji rojiti, ker fe ljudi in shival ogibajo, in velikokrat raji pobegnejo, kakor de bi fe bliso njih vfedle. Zhbelar fam naj le od daljezh roja gleda, in pasi ali ni morebiti materniza na tla padla, in ne inbre yezh sleteti. Nar manj pa fe fme takrat, kar ne-kteri pozhenjajo f kofami ali svonzi klenkati, ali kakor fi bodi ropotati, ker zhbelam nizh teshej ne de, kakor ropot. 1S'tem fe samore tudi velikokrat roj, ki v'sraku leta, peljati kamur fe liozhe, ali zlo ftrani odgnati; ker fe zhbele kakor druge shi-vali ljudi le varjejo in fe od njih odtegniti ifhejo. Ako tedaj hozhefh, de bi fe roj ne vfedel na ta ali uni kraj, pojdi fam tje, kamur hozhefh, de fe ne bi vfedel, in bodi tam, pa fe bode prezej drugam obernil, in fi drugej pokoja ifkal.
2, Vzhafih materniza per pervim roju ali savolj fta-rolti, ali pa ki je savolj pofebne plemenitofti pre-teshka, ne more vezh leteti, in pade per rojenju pred panj na tla, kar fe is letanja in fhumenja roja prezej lahko fposna, ker taki roj ne leti, kakor drugi, s'vefelim in glafniiu fliumam v'krogu, te-muzh fe rasftrefe daljezh krog okoli f' puhlim in shaloftniin mermranjein, in iflie maternize fem ter tje. Letu fe ne fme zliakati, fzer fe roj poverne
»
fpclv'prejfhnji panj; temuzh materniza naj fe prav pred panjem ifhe, in fe bode tudi lahko nafhla, ker ima fhe smiram nekaj zhebel krog febe, ki je tudi v' t6m ftanu ne sapufte.
tS'temfi jeft delam velikokrat nar Iepfhi kratek zhaf. Maternizo denem bersh v' naviafh sato narejeno hifhizo, in jo dershiin na dolgi palizi, kar nar vifhe morem, pod rojezhe zhbele, ktere jo po duhu kmalo fposnajo, tudi prezej vefeleji fhum sashenejo , in fe krog nje shirajo.
S daj imam slic zel roj v' rokah, in kamur maternizo nefem, gredo zlibele sa manoj, le fe farno ve, de fe moram pozhafu premikali, de zlibele maternize fpred oalii ne sgube, temuzh jo lahko smiram po duhu nafledjejo. Potlej poftavim na poljubnim kraju prasin panj na ftol ali na miso v* Fenzo, in denem nar pred maternizo s'hifhizo vred vanj, ker bi roj drugazhi prezej fpet is panju sle-sel. In sdaj gredo tudi zhbele fpofebno vefelim fhumam rade sa maternizo v'panj, kar fiin velikokrat s' vefeljem gledal. tShe gotovfhi in perprav-nifhi pa je, zhe fe per taki permeri poftavi prasin panj na melto isrojeniga, in fe materniza fpufti profta vanj, pa fe podajo vfe zhbele, ko bi trenil, sa njo. Ko je she vef roj v' panju, fe fme bres premiflika, kakor vlak drugi roj na tift« meflo prenefti, ki mu je namenjeno. Perftaviti pa mor im
vemler tudi tukaj, de taka materniza, slafti zhe savolj ftarofti vezh leteti ne more, sa daljno rejo vezh ni, in malokdaj fhe prihodno shno preshivi; sato ftori zhbelar, kteri je fvoje roje sa daljno rejo namenil, bolj prav, zhe puftl roj fpet. na flari panj nasaj iti, ker po tem zhes 7 ali 8 dni s' mlado maternizo fpet roji. Taki roji fo potlej vezhi del od vfih ftrani nar boljfhi, iu gotovo fpet nadomeftijo, kar f zhakarijem na mlade maternize samude.
Ako fe pa roj poverne she pred kot fe materniza najde, ali zel ali pa vfaj vezhi del od njega na fvoj ftari panj, naj fe fpuftl flie maternica sa njim. Tak panj roji drugi dan, zhe je drugazhi vreme sato, ob ravno tifti uri, defiravno materniza ne more leteti, in per rojenju sopetna tla pade.
Ako pa ni vreme lep6, do bi rojile, zhbele ne terpe ftare maternize zhes dva ali tri dni, te-niuzh jo umore fhe pred kot mlade maternize fvoje sibele ali pifkerhe sapuftijo, ker bi jim fzer po shivljenju ftregla.
Ako sazhnejo mlade maternize peti, je gotovo snamnje, de ftare ni vezh med njimi, in de ima roj, ki fe nakljuzhi 7 ali 8 dni po pervim isroju in 3 ali 4 dni po tem, ki jo jele peti, she eno ali vezh mladih materniz.
Vzhalih fe tudi permeri, de pervizova materniza oftane v'panju. Kadar fe to sgodi, fe
poverile tudi roj, zhe fe je prav she kam v(edel, na fvoj liari panj nasaj, in roji navadno drugi ali tretji dan fpet, ali pa mora materniza fvoje zha-kanje, ker nozhe s'rojem iti, s'slavljenjem pla-zhati,
3. Doftikrat fe permeri, de dva «>U vezh panjev oh enim kratu roji, in fe vkup vfedejo. Ako fo vfi pervizi f' ftarimi maternizami fe bres veliko okoli-fhin lahko raslozhijo; ker navadno v'toliko kepah fede, kolikor je materniz. Jeft imam nayac|o, de ogrebem v'prasni panj vfako kepo pofebej, in tako jih raslozliim vezjhi dpi frezlmo. Ako pa fede vfi roji na enim kupu, rasdehm zelo grus$ho na vezh panjev, jil) ogjebem per eni permeri v' vfak panj glili, potlej pollavim vfe te panjeve eniga sraven drusiga ali pa eniga verli drusiga na ftol, in zhbele fe farne prav rasdele, ker zhbele, ktere nifo nobene maternize dobile, nifo dolgo mirne, temuzh sapufte kmalo fpet fvoj panj , in fe na takiga podajo, ki je materniza v' njim,
Ako mi fe pa roji tako ne dajo prav raslo-zliiti, jih lozhim fhe drugazhi, in fzer, zhe fo fe vfi v' en panj fpravili, pollavim ta panj sraven drusiga, v' kteriga hozliem eniga roja fpraviti, na rasgernjeno rijuho, potlej sajemam s' veliko shlizo (rfajaviirzoj tako dolgo zhbele od smefha-tiih rojev, in jih devam v'prasni panj, de vidim,
»le je tudi ena materniza f fvojhni zhbelami vanj fhla, ravno tako delam tudi s'drugim ali tretjim panjem, zhe fta fhe dva ali vezh rojev vkup. Tako delam, dokler ne fpravim vfakiga v'fvoj panj. Po tem poftavim vfe te panjeve na ftol, in fzer ali eniga sraven drusiga ali pa eniga verh drusiga, de fe zhbele fame rasdele, kakor je prav. Zhe vidim, de je eden ali de fta dva smed raslozhenih panjev veliko flabeji od drugih, vsamem od mo-zhnejih ene shlize zhebel, in jih denein v' flabeje; kjer pa moram dobro merkati, de f'zhbelami vred tudi maternize ne sajmein, ker bi fzer vef roj fvoj panj sapuftil, in sa fvojo maternizo fliel, in bi fe moglo lozhenje vnovizh sazheti.
Ako fo pa zhbele, ktere ob enim zhafu rojijo , farni drugi ali tretji roji, to je, vfi s' mladimi ali tiftimi inaternizami, ki pojejo , fe malokdaj vkup v' eno gruzho vfedejo, ampak v'vezh kep ali zotljev, kteri fe snajo vlak pofebej vfaditi, in tedaj she tako raslozhiti, zhe fe lozhenje koriftno sili. tSzer pa nimam navade dveh drujizov ali tre-tjizov kdaj lozhiti, temuzh fhe le fkleniti, ker sdrusheni veliko vezh dobizhka dajo kot pofamim.
Vzhafih roji tudi na enkrat vezh pervizov, drujizov ali tretjizov, kjer fe ne more nikoli dofti pašno in previdno ravnati, ker imajo rasne maternize, to je, ftare in mlade, in jih roj roju fhe
na drevefu rad pomori, zhe fe jim ne pride bersh na pomozh. Tedaj kakor ti rasni roji fe kam fpu-Ite, in fe sazlmo vfedati, fe mora gledali maternize eno sa drugo v' hifhize poloviti, Maternize fe pa lahko najdejo; sakaj zhbele sgyabijo p tuje maternize, ko bi mignil, in ker jih hozhe vezh na enkrat pokonzhati jih, fe fpravijo v'majhne kepe, v' kterih velikokrat tudi na tla popadajo, in fe farne med faho pokoljejo, ker ne morejo vfe do maternize, Te zhbele, ki fe v' takih kepah ena druge dershe, fe morajo bersh vfakfehi fpraviti, fe materniza is frede vse ti > in fe v' hifhizo prav farna sapreti, fzer hi jo tudi ena farna zhbela umorila, ko bi bila s' njo v' hifluzi.
Kadar fo tako vfe maternize polovljene, fe dene vfaka f' fvojo hifhizo v' prasin panj, in zhbele fe bodo farne raslozhile, in fe vfak roj k'fvoji maternizi podal, Pofebno bodo pervi roji fvoje ftare po rodovitnofti difhozhe maternize s' velikimi sheljami ifkali, in njih hifhize vefelfem obfuli. Ravno tako bodo tudi drugi ali tretji roji sa fvo-jimi mladimi maternizami, slafti tiftirni, ktere fo fi she isvolile, fhli, in njih hifhize obfedli.
Sdaj, ko fo fe zhbele prav raslozhile, in pomirile, fe prenefo panjevi v'ulnjak, in fe pufte po. volji letati, maternizam pa fe fhe le proti vezheru njih jezhe odpro, in njih polk jih fprejrne s' ve-
— n —
feljem, zhe le per preganjanju nifo bile od ptujih zhebel Fmertno ranjene.
4.	Ako je en roj slie v' sraku, in fe sh6 fpet drugi perpravlja iti, fe fine ene (lopinje, namrezh tako daljezh na ftran nefti, de fhuma uniga roja ne more flifhati in fe s' njim ne smefhati, in puili naj fe tam isrojiti, de fe pofebej vfede. Med tem pa fe mora na njegov proftor prasin panj poftaviti, de med tem zhafam is pafhe pridejozhe zhbele vanj gredo , ne pa k' fofedu. Kadar je pa isrojil, fe tako ve, de fe mora prezej na fvoje prejfhnje me-fto prenelli. Nar loshej pa je, zhe je zhbelen sha-kelj per rokah, de fe roj vanj vjame, is kteriga fe fhe le potlej v' panj ftrele.
Tudi fe samore roj nekoliko zhafa perder-sliati, ali pa fe mu sna zlo vbraniti, de tifti dan ne roji, zhe fe dim tlezhiga babjiga pesdiza ali vmasane kuhinf ke zunje f kos luknjo vanj pifhe.
5.	Ako fe je kak roj fzer slie vfedel, pa fhe ni vfa-jen, in slie drugi gre, naj fe sakrije pervi, zhe je mogozhe, s' rijulio, de tini ne bode mogel k' njemu, in fe ne bo s' njim smeflial. Ako fe pa pervi fhe ni fve vfedel, teinuzh fhe le nar mozhnej vkup leti, naj fe vsame v" vfak o roko na palizo navesana slo dimnata zunja , fe vftopi tako na tifto ftran, od ktere fe hozhe sdaj is panju dere-zhi roj k' temu blishati in k' njemu priti, in sa-
kadi naj fe kar nar vezlii dim more, in zlibolrt sadnjiga roja , ker jim je dim fploh sopern, fe bodo kam drugam vernile, in fi kje drugej pokoja ifkale.
6.	Ako roj ne more pred desbjem, ki fe ima lih kar vliti, ogrebfti fe, naj fe ta zhaf le na miru pulti, in fhe le po deshju ogrebe, ker mu desh manj fhkodje, zhe v' kepi fedi, kakor ko bi fe takrat s' ogrebanjem mamil in rasftrefal. Nar bolje pa je ga ta zhaf fzhem odeti, in tako deshja ovarvati.
7.	Ako bi fe kak roj ne hotel vfefti, temuzh prezej bres pozhivanja v' novo ftanovanje, ki fi ga ji; she pred po fvojih tako imenovanih fhpijonih poiskal, potegniti, kar roji s'mladimi maternizami radi narede, slalti zhe fo letavne luknje njih ftar-zov tako velike, de lahko hitro in ob kratu is njih isdero, ali zhe fo rojezhi panjevi vifoko po-ftavljeni fpodaj pa bliso ulnjaka ljudje ali kaka do-mazha shival: fe mu njegova mifel nar loshej od-verne, ter fe permora oflati , s' na drugo liran obernjenim pifhtolnim ali pufhnim Itrelam, in T kropivnizo, ktera fe mora pa tako dershati, de kaplje od sgoraj doli kakor desh na zhbele padajo. V' lili fe sna rojil, ki hozlie uiti, tudi pefik, prah ali perft nafproti metati, f' zhemur fe je rojem she velikokrat vbranilo, de nifo uflili.
Satoraj je dobro, zhe fo nekoliko ftopinj od
nlnjaka kake fenzhnate drevefza, de fe roji lahko vfe daj o na nje. Kjer pa takih drevefez ni, fe snnjo sa tifti zhaf, dokler zhbele rojijo, kake fmrezhize alijelkize vfaditi, ktere tako hitro ne vfahnejo.
Zhe je pafha v' okolini popolnama nehala, sa-pufte dollikrat posni roji fvoje jim fzer povoljne prebivalifha, zhe fo she tudijeli v'njih delati, fhe le zhes 4, 5 ali 8 dni farno sato, de 11 v'gojsdih bolji pafhe poifliejo. Salo fe mora takim rojem vfaj pervi teden pridno klalli, de mozh dobe, in vefelje Uiti sgube.
19.
Kako fe panjevi f' /klepanjem ali sdrushenjem mozhneji Jtore.
Jeft imam navado drujize Ptretjizi ali s'drugimi drujizi s - ediniti, in zhe drujizi nifo zlo preflabi, naredim is treh drujizov ali tudi is treh tretjizov dva roja, to je, eniga tih treh rasdelim, in ga dam unima dvema vfakimu pol, ali po meri njih mozli! tudi vezh ali manj od tretjiga, in dobim is treh flabih vfaj dva dobra roja, ktera mi gotovo vezh dobizhka dalla, kakor ko bi vfak safe oftal,
.Sklepanje ali vkupdevanje pa fe dela takole: Svezher fhe nemalo pred mrakam rasgarnem na ravnim
proftoru pred ulnjakatn platneno rijnho, in vsamein per-vizli panj ali peliar, kteriga hozhem mozhnejiga ftoriti ali zhe imam dva mozhneji ftoriti, vsamem oba panja, kterima fe morate mishivnizi ali luknji samafhiti, jih poftavim fhtriz na rasgernjeno rijuho, jima odvsamem sadnje konzhnize, zhe pa zhbele sad lede, fprednje konzhnize, jima vpiham nemalo dima, de zhbele vun ne gredo. .Slamnati kofhki ali pehari pa fe morajo tako vifoko od fvojih letavnih dilj vsdigniti, in f' kakim lefain podpreti, de morejo zhbele vanje iti; lefeni terklji ali klade pa fe morajo tako ober-niti, de zhbele tudi vanje lahko gredo. Potlej vsamein roj, ki ga miflim rasdeliti, in mu vpiham tudi nemalo dima, de jim sad i f hi, in ga ftrefem s' mo-zhnim vdaram pred una, ktera hozhem mozhneji ftoriti, na rasgernjeno rijuho, kjer je potlej vefelje gledati, kako rade k'fvojim priliodnim tovarfhizam gredo. In de fe prav po meri rasdele, fe jiin sna tudi s' lefeuo shlizo pomagati, ali jih pa s' dimam pregnati, kjer pa na maternizo zhifto nizh gledati ni, ker jo zhbele v' panju tako umore. Materniza fe sna zbbelain tudi vseti, dokler fo fhe na rijuhi, in fe sa drugo potrebo ober-niti. De fo pa novi goftovi prijasnifhi fprejeti, dam nemalo medu s' njimi v' panj, kar je nar bolji pomozh fo snati in fprijasniti fe.
Ako fe pa hozhe tretji ali zhetorti roj fpet na llari panj saverniti, fe ravno tako dela , tode fe ma-
terniza ne fine vanj puftiti, ker bi fzer drugi dan fpet rojil. — Letu je fhe pomnit, de fe morajo roji, kteri fo fe k' pomnoshenju ali pogmeranju drugih namenili, prezej po vfajenju »raven tiftih panjev poftaviti, fkterimi fe miflijo fkleniti, de fe kakiga drusiga letanje ne navadijo.
Roji s' rasnimi maternizami, to je, s' mladimi in ftarimi, fe nikdar ne fmejo fkleniti, ker take zhbele ene drugih ne terpe, temuzh rade ene drugim mater-nize pomore.
.Slabe panjeve F preftavljenjem mozhneji delati, to je, flabi panj v' ulnjaku tje poftaviti, kjer je pred mozhen, in mozhniga tje, kjer je pred flabi ftal, jeft niinam tako sa dobro, kakor nekteri zhbelarji to ravnanje f zhbelami hvalijo, ker vfelej nekaj zhebel ob shivljenje pride, in dobizhek, ki ga ima flabi panj od tega, ni nikoli tako velik, kakor je fhkoda, ki fe mozhnimu s' sgubo njegovih zhebel sgodi. Zhe fe pa preftavijo panjevi, ki imajo rasne maternize, fe ne pomore le zhbele med fabo, ampak vzhafih fi umore zlo ene drugim maternize
Ako ima tedaj zhbelar v'fvojim ulnjaku panjeve, ki imajo malo polka, in jih hozhe mozhneji ftoriti, nar bolj prav ftori, zhe da ftarim panjevam ene shlize zhebel od mozhniga perviza, pevfke r6je pa med fabo sdrushi, kakor je bilo she rezheno, kjer fepa tako ve, de fe mora mnoslienje fperdjanjem zhebel kakor tudi f fklepanjem dveh panjev vfelej svezher sgoditi.
6
20.
Od perf iljenzov ali
kunjhtnih
Perfiljenzi alikunfhtniroji fo fkor v' vfihzlibelarfkih bukvah pofebno hvaljeni; jeftfe pa od njih velikiga prida fhe nikoli nilim mogel preprizhati, ker zhbele, zhe fo prav rejene in mlade maternize imajo, na zhemur je nar vezh leshezhe, zhe je sraven tudi dobra pafha v» polju in vreme lepo, fhe farne prevelikokrat in pre-rade rojijo. Tudi fo ponaturfki roji smiram bolji od perfiljenih.
Zhe je pa vender komu vezh na fhtevilu, kakor na mozhi panjev leshezhe, jih sna tako le narediti: Preshene naj is panju, ki ima veliko polka , en del zhebel s'maternizo vred v' prasin panj, naj odmakne ftari panj nemalo od njegoviga prejfhujiga mella, in poftavi naj noviga tako sraven njega, de vfak pol prejfhujiga proftora poberela, tako bo jel odroj, kakor vfak nov roj prav pridno delati. .Stari panj bo pa ti is salege , ki je fhe, zhes 14 ali 15 dni fpet nektere mlade maternize islegel, in vzhafib, zhe ima dofti zhebel, in je pafha dobra, tudi fhe rojil. Ako ima pa zhbelar kako perhranjeno maternizo, sna tudi vseti od vezh panjev zhebel, ktere lahko pogrefhajo, in en roj is njih narediti, tode fe jim materniza ne fme prezej proftadati,
ampak le v' hifhizi saperta. ,She le drugi dan fe fme is nje fpuftiti, fzer bi jo v' pervi smotnjavi sa ptujo imele, in pred umorile, kakor bi fe preprizhale, de prejfhnje nimajo vezh. Tak panj pa fe mora ene tedne vfaj pol ure daljezh nefti, ker bi fe drugazhi njegove zhbele fpet na fvoje ftare panjeve povernile.
Ali pa fe sna tudi zhbelam dati le fat, ki ima sa isleshenje maternize dobro salego, in zhbele fi bodo is t6 salege v' pred rezhenim zhafu eno ali vezh materniz islegle, in fi smed njih eno svolile. ltavno tako fe zhbelar lahko tudi fhe sa druge potrebe s' maternizami salosln.
Sadnjizh je navada tudi od ene na drugo poftavlje-nih trushiz ali tudi takih panjev perfiljenze delati, kteri imajo naloge, in to prav lahko in fe tudi fme. Namrezh zhe je v' panju in v' nalogi malega, fe naloga odvsame, fe ji da fpet prejfhnja fpodnja dilja, in fe poftavi sraven ftariga panju, kjer bo odroj kmalo sazhel letati, laftno drushino nabirati fi, in f' pofebno pridnoftjo fam safe gofpodariti. In zhe fe mu tudi fhe ktera per-hranjenih materniz da, zhe je prava v' Itarim panju oftala, bo toliko gotovfhi dober. Ako je pa odroj tiaro maternizo f' fabo vsel, fe mora tlarzu nasaj dati.
Tudi naj feperfiljenzi vfelej le popoldne, ko zhbele nar bčlj lete, delajo, ker fe svezher nar loshej vidi, ali je perfiljeniz maternizu dobil, ali pa je per ftarzu ollala,
6*
A
kar mora zhbelar vediti, de bo vedil per dalnjih opravilih f' temi roji kaj ftoriti.
.Sploh naj fe vfako opravilo f' zhbelami k' odver-nenja napak, ki fe letu lahko nakfjuzhijo, vfelej le na vezher prevsame, ker zhbelarji ob tem zhafu druge zhbele, ki fe med take zhbelne opravila tudi rade vtikajo, nar manj nagajajo.
21.
\
Kako fo zhbele pregnati.
Ako hozhejo zhbele is eniga panju v' drusiga pregnati fe, kar je doftikrat savolj ponovljenja ftariga falja ali tudi savolj kaj drusiga dobro, fe vsame tifti panj ali flamnat pletarnik is fvojiga mefta, fe dene nekoliko ftopinj od ulnjaka na fenzhnat kraj, fe mu vpiha nemalo dima, de zhbele is njega ne lete. Potlej fe oberne, fe mu vsame letavna dilja, ki je sdaj po obernjeujn sgoraj , fe mu odvsame tudi fprednja ali pa sadnja konzhniza, in fe poftavi prasni panj ali pehar, v'kte-riga fe hozhejo fpraviti, tako tje, de zhbele lahko tekajo. Potem fe terka zhe dalje bolj na panj, is kte-riga fe isganjajo, odsad pa fe pifhe dim fkadivnim orodjem ali f' tlezho zunjo na zhbele. Tobakar sna tudi fajfni dim nanje puhati, in kmalo bodo zhbele zhutile, kaj fe s' njimi mifli, fe bodo medu do fitiga napile, ter s' mozhnim 1'humenjem novo ftanovanje fprejele.
Ako fe per preganjanju zhebel vidi, de je materniza tudi flila f'fvojim ljudftvam v'novi panj, kar je treba dobro merkati; fe je preganjanje po frez hi is-fhlo, in novi nafelzi bodo fvoje novo gofpodarftvo f pofebno pridnoftjo sazheli. Ako fe pa materniza per preganjanju ni mogla vgladati, in zhbele sazhnejo v" fvojim novim ftanovanju kmalo fpet nemirne biti, je snamnje, de je materniza v'ftarim panju oftala, ali pa je bil zlo jalov, to je, bres maternize. Ako je materniza v'ftarim panju oftala, fe mora hitro poifkati, in k'pregnanim zhbelarn djati; zhe je bil pa panj ja-ov, fe morajo zhbele fpet v' prejfhnji panj pregnati, potlej pa je s' njim ravnati kakor s' drugimi jalovzi. Dalje naj fe preganjanje sgodi, kar je nar hitrej mo-gozhe, de fe salega ne f-hladi. Panj, is kteriga fo fe zhbele pregnale, naj fe da drugimu panju, kteri ima veliko zhebel, sa nalogo ali podlogo, de bo salego islegel, in fatje s'me dam napolnil.
22.
Od zhbelnih bolesin.
Zhbele nifo tolikim kugam in bolesnim podver-shene, kakor druge shivali. Njih lepo in smirno shiv-tjenje, njih smiraj enaka hrana in nevtrudna delav-noft, in njih edinoft med fabo jih varje bolesin. Verh
tega je tudi njih shivljenje zlo kratko, ker shive komaj eno leto, in zhe nar dalj 5/4 leta. Nar vezh jih pomerje ftarofti, lakote ali pa po njih mnogih fov-rashnikih, kteri jim per njih opravilih famogoltno po shivljenju ftreshejo, in jih per nabiranju medu is rosh inzvetliz fhapnejo, ali pa letezhe vjamejo in s'veliko famogoltnoftjo poshro, tako de jih le malo rasun sime naturne fmerti umerje.
Vender fe bere v' nekterih zhbelarfkih bukvah od vezh bolesin, de fo jim zhbele podvershene, kakor od fteklofti, roshizhkine bolesni, grishe in gnjilobnofti ali ufmrajenja. Perva pravijo, de isvira od nekakiga malo-pridniga safirupnjenja, po kterim morajo vboge zli 1 j^liže, te tako koriftne Itvari, kakor v'nekaki norofti ali fteklofti v' bolezhinah shivljenje konzhati.
Roshizhkina bolesin ni take file. Ta bolesin fe vidi le nektere leta Velkiga Travna in Maliga Serpana, zhe je vlashno ali mokrotno vreme. Namrezh nekterim zhbelam raftejo na glavi med roshizhki ali tipavnizami kakor majhen pufhelzhik ene tanke nitke pokonzu, v' kterih je nekakofhna rumena mokrota. Sdaj kader zhbele per nabiranju medu glave v'roshe vtikajo, fe prime zvetna moka tega pufheljzhika, in fe sdi, kakor de bi fi bila zhbela farna sa lepfhiga voljo venzhik na glavo naredila. Ker pa to zhbelam per njih mnogoterih opravilih ni sadershljivo, fhe manj fhkodljivo, to prav sa prav fhe bolesin imenovati ni, ker ti pu-
fheljzhkam podobni israfki bres drugih fhkodljivih na-f ledkov ali farni prejdejo, ali jih pa zhbele is glav Itergajo.
Grisha pravijo, de isvira is nesdraviga medu, ki fe jim poklada, ali veliko bolj od nesdraviga zhbelam fhkodljiviga ljufta , zhe fe predolgo v' njih simfkim prebivalifhu perdershe. Ta bolesin pa fe vllavi, zhe fe pulte letati, ali pa zhe fe jim da zhiftiga medu, ne pa, kar nekteri terdijo, zhe fe jim s'vinam ali s' shganjem smefhaniga medu poloshi.
Jell pa menim, de prav sa prav nikakorfhne gri- j she ni per zhbelah; ker bife fzer, ko bi ref bila, vfak zhaf leta in per vfih panjeh bres raslozhka pokasala, in fe tudi kakor vfaka nalesljiva bolesin rasfhirila, kakor fe po-ftavim gnjilobnoft rasfhiri , kar fe pa per grislii ne sgodi. V' panjeh, ki imajo veliko polka , ki fo polni fatja in mrasa dobro ovarvani, ni nikoli njeniga fledu, temuzh le v' mladih in flabih panjeh. Blato, ki ga imajo zhbele zelo simo v' fvojih shelodzih, je, kakor vfak ve, vfelej rjavo in rudezhkafto, blato pa od frove moke, ki ga dajo poleti od febe, je bolj belo in rumeno. — Napenjanje telefnih mozlu, ktero dolgo terpi, jih oflabf in ispeha. Slabi panjevi, ker imajo malo zhebel in fatja, in fo tedaj bolj mrasu podversheni kakor polni, fi morajo v'hudihsimah le s'vednim majanjem perotniz potrebno gorkoto delati, kar ftori, de fo zhe dalje tru-dneji in flabeji, in de sadnjizh savolj flabofti she ne
morejo vezh blatu v' febi dershati; temuzh ogerdijo pred fmertjo fatje, ftranize, luknjo, fprednjo konzhni-zo, in vfe,kodar fo fhe drugod is-hodais panjn ifka-le, kar fe vidi per vfih panjeh, kteri mras in lakoto terpe ter mrasa in lakote pomerjo. Sato naj vfak zhbe-lar fvoje flabe panjeve, ki fhe nifo do polniga nadelani, dobro samashe, jih po sitni mrasa varje, in jih fpomladi prezej, ko je lepo vreme, ispufti, de fe ofna-shijo, pa gotovo per fvojih zhbelah ne bo nikoli grishe doshivel.
Vfe drugazhi pa je s' gnjilobnoftjo. Ta pa je nevarna. Ta vtegne zele ulnjake konzhati, zhe fe zhbe-lar ne poflushi fhebersh do zhafa pravih pomozhkov, in fe ne persadeva, te kage vftaviti. Gnjilobnoft pride od vshitka nezhiftiga in nesdraviga medu, ali pa od pre-hladenja salege v' panju.
Nekteri zhbelarji imajo navado vino ali pa druge vpijanljive pijazhe zhbelam med pafhni med mefhati, de bi, kakor pravijo , bolj ferzhnoft soper roparze imele, in de bi jih drugih bolesin ovarvali. Tedaj fo farni krivi te nefrezhe, ker je tak med fzer zhbelam nefhkodljiv, salegi pa, zhe fe s' njim pafe, vfelej v' fmert.
Pogofto fe permeri tudi, de po kakim roju na-ftopi prezej inerslo vreme, ktero zhbele, ki fo fhe v' panju oftale, permora bolj vkup ftifniti fe, tako de fe salega na krajeh fatovja prehladi, slafti zhe je roj vef
nabrani med is panju f'fabo vsel, in fe mu opufti kla-fti, savolj zhefar fo zhbele takiga panju smiram bolj tihe, otoshne in flabe, tako de salegi potrebne gor-kote f' fvojim fhumenjern ne morejo vezh obdershati, v'kterim shaloftnim ftanu salega mrasa in lakote po-merje, in sadnjizh gnjiti in fmerdeti sazhne.
V' sazhetku, dokler fe gnjilobnoft ne rasfhiri fhe po vfim panju, fi zhbele vfe persadevajo odpraviti jo. Sato fe najde navadno vfako jutro sunaj na bradi gnjilobniga panju rjavo, fmerdljivo blato, ki ga zhbele po nozhi vun nofijo, in tu leshati pufte, ker fe ga fpet ne dotikajo rade. Pasljiv zhbelar tedaj she samore is tega snamnja bres daljiniga pre-ifkovanja gotovo gnjilobnoft ali ufmrajenje takiga panju f posnati.
Dalje fe gnjilobin panj ravno tako kakor jalov lahko is otoshniga in shaloftniga letanja, in is fmerdljivi-ga duha fatovja fposna. Pokrovzhki gnjilih pifkerzov nifo kakor per dobri salegi vsdignjeni, ampak vderti, in na fredi vezhi del prejedeni. Salega v' njih je kakor rjav gnoj, kteriga zhbele, po tem ko je jel fmerdeti, vezh ne morejo is panju fpraviti.
Gnjilobnoft je tako nalesljiva bolesin, de zhe fta v' sazhetku v'panju le edin ali dva taka gnjila pifkerza, bodo fzhafama tudi drugi okusheni, tako de fe fkor vfa salega ufmradi, kar je zhbelam[tako soperno, de raji vef med, kar ga je, in fhe sdravo salego v' panju sa-
pulle, in pobegnejo, kakor de bi v'tem fmradu bile. Sato sa gnjilobin panj ni druge pomozhi, kakor ga bersh ko bersh pregnati, in od ulnjaka odnefti, de kaka druga zhbele ne pride, in tega medu ne okufi, ker je sa-legi ftrup in zlies vfe nesdrav, zhe je prav ljudem popolnama nefhkodljiv.
Zlo prašno fatovje is takiga panju, in zlo lef ali flama od njega je tako kushno, de fe per zhbelariji ne fine nizh vezh rabiti ali nuzati, temuzh pervo fe mora ftajati in drugo foshgati, zhe hozlie vbraniti fe, de fe gnjiloba ne bo dalje safadila. Tudi zlo proltor v' ulnjaku, kjer je gnjilobin panj Ieslial, fe m»ra dobro po-brifati in f kropam smiti, predin fe fpet drugi panj nanj poloshi. Vender pa ni treba, kakor nekteri terdijo, zhebel gnjilobniga panju f' kakimi selifhi kaditi ali kopati; dofti je she, jih is gnjilobniga v'prasin panj pregnati, kterimu fe po tem, zhe ni dobre paflie, mora pridno klalti, ker bi fzer ne oftale rade v' prašnim panju.
Zhe pa gnjilobin roj ali fvoj panj lam sapulti, ali pa is noviga, v'kteriga je pregnan bil, fpet pobegne, tudi v' novim pan ju ne fme fpet na fvoje ftaro mefto priti, temiizh ravnati fe mora s'njim kakor s' novim rojem, in fe v' ulnjakn drugam poftaviti; ker na tiilim meftu, ki ga je savolj gnjilobofti sapullil, nikakor vezh nozhe biti.
Dalje fo vfe druge sdravila, po kterih ljudje iu
ohivali sgubljeno sdravje fpet sad obe, zhbelam pravi ftrup in salegi vfelej v* finert, sato sa bolne in flabe zhbele ni druge pomozbi kot zhifii med, kteri jih vfake bolesni osdravi, in jih vfakiga slega obvaruje.
V zhafih potrebe in lakote dobe zhbele kakor druge shivali, tudi ufhf, ktere fo pa tako majhne, de fe s' golimi ozhmi' fhe ne morejo viditi; sgube fe pa farne fpet, de le bolji pafha naftopi, ali fe pa zhbelam kakor gre klade.
§• 23.
Od Jterdi ali medu sa hlajo.
Sa klajo fe morajo vfelej nar leprlii in nar zhifteji fatovi vseti, v'kterih je nar manj zvetne mok eCobnoshineJ in v' kterih ni nizh salege. Nar bolji sa klajo in nar dalje perhrani fe med, ako fe od vofka odložili, kar fe f' prefho sa med, fhe bolje pa tako le flori: Vgorki, temni hifhi ali kevdru, kjer ni muh ali mravlja fe oshamejo fatovi prezej ko fe is panju vsamejo, dokler je med v* njih fhe gorek in tekozh v' sa to perpravljen jerbafhizh ali V kakofhno sa to perpravno fito; podinj fe poRavi pofoda, de fe med vanjo odteka, in le prasne vofhene tropine ofianejo, ktere fe snajo potlej fhe osheti , ali fe pa mediza is njih kuha, ali jefih naredi. To delo naj fe vfak dan
dvakrat ali trikrat ponavlja, dokler fe vef med sa klajo ne dobi.
Ali pa fe vsamejo velike perftene fklede, na nje fe poloshe perpravne fita, v' ktere fe she smezhkani fatovi deaejo; potlej fe poftavijo fklede v'gorkopezh, dokler fe med, kteri savolj fvoje teshe prezej, ko fe*, otaja, v'dno gre, od vofhin popolnama ne odlozhi. Per tem delu je dobro pasiti, de fe med ne sgreje prevezh, ker bi fe fzer tudi vofhine ftajale.
Tako ozhifhen med fe na kakim merslim kraju kmalo fterdi kakor mafln, in oftane vezh let dober zhe fe le v' hladnim kevdru in v' dobrih pofodah hrani, in fe vfiga merzhefa varuje. Kar fe pofode tizhe, fo pozinjeni perfteni lonzi bolji od lefenih desh. Bakrena in shelesna pofoda pa savolj selenize (©runfpan) in rije ni sarabo. Le fe mora med, ki fe v' vrozhih poletnih mef-zilt poverhu ftaja, vzhafih pofneti, ker bi fe fzer fkifal.
Nadalje je med od ajdniga, lipniga in fadniga zvetja in od mnogih roshin zvetliz bolji kot kofianjev, fmrekov in jelkov. Ravno tako je tudi med fuflmih in toplih poletij bolji in loshej perhraniti, kakor fierd mozhernih in merslih letin.
Ako fi pa hozhe kdo delo, med lozhiti, perhraniti , ga sna zhbelam tudi v' fateh dati, kakorfhniga pa ne morejo tako lahko, slafti zhe je ftar in fterjen, kakor ozhifheniga, vshivati.
(Skerben zhbelar fe bo s' medeno klajo oboje te
forte saloshil, de bp mogel fvojim zhbelam v' vfih zhafih in -v' vfih okolifhinah, kakor gre, pokladati; sakaj zhe je permoran zhbelam fhe v' njih simfkim flanovanju klafti, mora to le v' fateh biti, ker fe zhbele ftajaniga medu rade prevezh napijo, fvoje zelo širno sadershano blato od febe dajo, ter tako panj sno-traj ogerdijo.
24.
Od zhbelne klaje.
Dobizhik zhbelarllva prav sa prav fe ravna po
i
tem, kakor fe zhbelam klade. Kdor tedaj fvoje zhbele le famim febi pulli, in jim ob zhafu potrebe ne po-klada, njegova zhbelarija ni mogozhe, de bi dolgo obftala; sakaj pridejo zhafi, de zhbele sunaj panju zlo nizh shivesha ne dobe. Tako zhbele, zhe prav pridno letajo, in veliko obnoshine nofijo, od sazhetka fpom-ladi do perviga fadniga zvetja ne dobe toliko fterdi', de bi mogle od nje shiveti. Sdaj zhe ob tem zhafu ni sadofti perhranjeniga shivesha v' panju, jim mora klafti, kdor jih hozhe v' shivljenju ohraniti. Pa fhe tudi po-snej vtegnejo nar mozhneji in nar zhbelnifhi panjevi lakote pomreti, zhe jih, ko bi lakota vftala, famim febi perpuftifh.
Velikokrat pride vezh merslih, deshevnih dnevov saporedama; slafti Velkiga Travna in Roshniga Zveta,
ali pa je velika fuflia, kakor fe sgodi rado Maliga in Velkiga .Serpana, de ni le fanio mane nizh vezh, te-muzh vedna burja in is-hodnik, to je, veter, ki od folnzhniga is-hoda pifhe, vfo medeno mokroto v'zvetli-zah in roshah pofufhi, tako de vboge zhbčlize per vfi nevtrudni pridnofti vender nizh dobiti ne morejo. Letu velikokrat nar bolji panjevi, ki imajo nar vezh zhebel in salege, nar pred lakote poginejo, k6r po fhte-vilu zhebel k'ohranjenju veliko vezh shivesha potrebujejo, kot drugi flabeji. Sdaj, zhe zhbčle pred Malim ,Serpanam sazhno trote odganjati, ali zlo njih fhe negodno salego ruvati, je to she snamnje, de je pafha odjenjala, in je lakota pred durmi. Letu naj fe fkerben zhbelar ne mudi dalje fvojih goltov, slaft tiftih, kteri fo v'kratkim dva ali vezh rojev dali, flaf-kim oshivetkam okrepzhati. Nizh ne bo sgubil sato. Ob ajdovim zvetju mu bodo vfe obilno povernile; sa-kaj kdor fvojim zhbelam v' potrebi klade , pofojuje glavnizo ali fhumo na nar vezhi in nar fkopeji obrefti, ki ga bodo kmalo zhbelarfkiga bogatina ftorili.
Ako naftopi prezej sa kakim rojem hladan de-shevni tedin, mora roj tretji vezher she lep kof medu dobiti, zhe fe nozhe puftiti konez vseti mu, in kdor ne sheli nikoli slega gnjilobnofti doshiveti, ali liozhe malokdaj kak jalov , panj imeti , naj da isrojenim ftarzam prezej pervi vezher polno koritze medu , ker roj navadno vef shivesh, kar fe ga je
perhranilo v» panju, sa jerbfhino, ktera sna per mo-zhnim roju 10 do 12 liber snefii", ffabo vsame, de bi mogel fvoje prihodno gofpodarftvo loshej no bolje perzheti.
Dalje naj zhbelar, de nebo roparz vabil, fvojim zhbelam le svezher v'mraku klade, in flabejim panjem takrat luknje samafhi, de is njih ne gredo, in fe kakor v' pijanofti v' druge ne smotijo; mozhnejim in na polku bogatejim pa ni fvetovati tega ftoriti, ker fe zhbele per medu prevezh sgrejejo, po lili is panju sriti hozliejo,in fe sadufhiti vtegnejo.
She polno nadelanim panjevam fe per pokladanju sna prašna naklada ali podklada dati, in fe pofoda f' klajo vanjo poftaviti. Zhbele diflie med, pofebno zhe fe jim mlazhniga da,bersh pridejo, in ga nofijo v'fvoj panj. Ali pa poftavi fe jim mlazhni med le pred luknjo, in bodo kmalo vabljene od njegoviga duha v' veliki trumi perblishale fe, med, safe perpravljeno vezlierjo, naflile, in fe fkup dobre volje goftile, Ako bi fe pa f. tem vender ne dale v' fvojim nozhnim pokoju omamiti, in na to vabljene ne liotle koj perkasati fe, fe fme le nemalo f' perftam na luknjo poterkati, fe bodo fzer s' nekako nevoljo vsdignile, pa fladko jed vgledavfhi kmalo rade vfe odpuftile, in fe prav vefelo in dobro imele.
Posnej v' gorkejim vremenu naj jim klade kdo ka-korfhim med liozhe. bodo zhbele vfak vezher fvoj kof
povshile, ali pa med v' fvoje f-hrambe snefle, in g a sa prihodno pervarvale.
Ako fe jim klade v' fateh, naj fe pred pokrovzhiki,
f kterimi fo medeni pifkerzi sadelani, s' ojftrim noshem
»
po želim fatu prereshejo, in denejo naj fe fatovi na dilj-zo med ene vanjo po konzu vfajene zveke ali klinzhike, de fe ne svernejo; potlej naj fe poftavijo v' panj le tako bliso k' njegovimu fatju, de zhbele s' njega na klajne fatove hoditi morejo, ne pa de bi jih na-fvoje fatje per-lotale. Tako bodo zhbele vef med v' fvoje snotranje f-hram-be prenef le, in sa prihodno perhranile, ker fo f fvojo hrano grosno varzhine, in le toliko povshijejo, kolikor je prav treba jim.
Prasni fatovi pa naj fe vfako jutro fpet is panju vsamejo, ker jih fzer zhbele rade ne le na zveke per-terdijo, ampak zlo na fvoje fatje perlotajo.
Zukra, firupa, flada, medize ali drugih fladkih rezili, ki fe v' nekterih zhbelarfkih bukvah sa prav dobro klajo perporozliajo, fe zhbelam rasun v' nar huji potrebi nikoli ne fine dojati, ker fo vfe take nenavadne jedi mladi salegi vfelej fhkodljive, in vezhi del gnjilobnoft sa fabo perpeljejo. Tedaj, zhe fe permeri, de kdo fvojih zhebel ref ne more drugazhi ohraniti, kakor s' imenovano klajo, med ktero je fadni firup, iu slafti fokrovza fladkih hrufhik, in savreti vinfki mofht fzukram in medam smefhan fhe nar bolji, naj jih bersh ko perva pafha naftopi, to je, ob zhafu perviga
perviga fadniga zvetja natanko pregleda, ali fe jih ni gnjiloba lotila, in he ujeto; naj jih bersh bres odlaf banja v' prasne panje ve preshene, sakaj s' drugimi sdravi-mi jih nikakor ne fine fdrushiti, ker bi fzer f' fabo vsetini medam tudi te okushile.
Suuaj per gorkim fohizu bliso ulnjaka vfe zhbele vkup ob kratkim pafti, fe fploh ne more fvetovati, ker fe zhbele is vfih panjev smefhane, zhe tudi nobena is fo-fednih ulnjakov ne pride, prevezh koljejo, in jih tako veliko pogine.
V' nar huji lakoti, kakor 1'e permeri velikokrat mefzov Sufhiza inMaliga Travna, fe lotijo zhbele zlo salege, in jo is pifkerzov tergajo in povshivajo. Ako fe tedaj per kakim panju vgleda, de zhbele fhe negodno belo salego pogofto isnaf hajo, je she sadnji zhaf klafti sazheti jim, in jih fmerti refhiti.
Lakoti flabe in ulrudene, ali she 1 ali 2 dana vterpnjene zhbele fe samorejo s' mlazhnim medam, kteri fe pa vender ne fme ne s' vinam ne f' kakor-fhnim mozhnim sdravilam fi bodi, mefhati, fpet oshi-viti in osdraviti, le fe jim mora tudi sa oshivljenje potrebna gorkota perpraviti. Pa tudi fe mora pomniti, de fe od lakote ali merslote oterpnjene zhbele ravno tako kakor druge smersnjene shivali ah ljudje ne fmejo bersh is mrasa k' vrozhi pezhi prenefti , ampak le t" pozhafnim in naftopnim gretjem fe morajo oshiviti, de bodo prav popolnama osdravile.
Tako fe najde velikokrat fponiladi per fhe merslim vremenu po foluzhnim fahodu veliko vezhi del 1" zv6t-no moko obloshenih mrasa premertih zhebšl, ktere nifo mdgle fvojiga doma dofezhi, temuzh fo mogle is trud-nofti pred ulnjakam na tla popadati, in tukaj obleshati. Take zhbele fe morajo kolikor je mogozhe pobrati, slafti zhe fo v'fneg padle, fe zhes nozh v' ulnjaku ali na kakim drugim hladnim kraju f-hraniti in drugi dan per gorkim folnzu pred zhbelnjakam na diljo poloshitf, tako bodo po folnzhni toploti vfe fpčt oshivčle, in na fvoje panjeve sletele. Ko bi pa ta dan folnze ne fijalo, in zhbele savoljo mrasa ne mogle leteti, naj fe vfujejo v' glash ali kako drugo pofodo, ter naj fe pufte fhe le na vezher po goikoti v' hifhi fpet k' shivljenju obuditi. Potlej naj fe denejo v' panj, ki ima malo zhebel, 1" kof-zam medu vred, in per ti vezherji fe bodo f zhbelami t£ga panju lepo fprijasnile in pobratile.
Referdene zhbee fe nar oshej in nar hitrej poto-lashijo, zhe fe jim mlazhniga medii tje poftavi, ktčri jim bokoj difhal. Navadin zhbelni panj f' 15 do 20,000 zhbelami potrebuje sa fvoj simfki shivesh v' navadnim zlibelnjaku vfaj 20 liber medu, v* dobrim ulnjaku ali v' uekurjeni ne premersli ne pregorki in smiraj enako topli ftanizi (zimru ali kaki kamri) ga ima dofti pol toliko.
Ako fe mora zhbelam fponiladi sgodaj klafti, jih
to slo osivl in k' pridnofti podbode; sato safaja materniza navadno veliko salege, kar zhbele lili, de tudi v' merslim vrem6nu mozhno lete, de salegi potrebne zv6t-ne moke naberejo, kjer jih pa veliko pogine, in tako pridejo taki panjevi slo ob zhbele. Sato naj fe klajenje fpomladi, zhe ni prav velike file, kar je nar dalje mogo-zhe, odklada, de topleji vreme naftopi. V" toplejim vrem6nu jimklafti je nar bolje pomozh, da zhb6le sgodaj rojijo, in de fe njih premoshenje povekfha. Satoraj j« bolje takim panjevam, od kterih fe mifli, d6 bodo po simi fvojo medeno salogo lahko povshili, sh6 v' jefčni klafti ter jim tako potrebni shivesh prefkerbeti.
Nar bolj prav pa fe flori, zhe fe v' take panjeve poftavijo koj v1 jefeni zeli fatovi, ravno tako kakor fo v' prejfhnjim panju (tali, tako bliso njih fatja, de zhb6le lahko ffvojiga na nje hodijo. .Samo pa fe ve, de fe morajo fpomladi ti fatovi fpet is panju vseti, de fe zhbele f tem v' sazhetim redu fvojiga sidanja ne motijo.
Ako je zhbelam treba v'jefeni zhifti med klafti, fe mu ne fme nizh vode permefhati, ker ga zhbele v'fvo-je f-hrambe prenefo in sa simo f-hranijo. Sato naj fe jim tudi v' jefeni nikdar preposno ne klade, de samore-jo,predin merslo vreme naftopi, pifkerze, ki fo jih s' medam napolnile, f' potrebnimi pokrovzi prefkerbeti, ker fe fzer med v' odkritih fkifa, kakorfhen je zhbelam nesdrav.
25.
Od klajnih koritiz.
Klajne koritiza fmejo mnoge podobe , velikofti in tudi is vlake forte tvarine, to je, is vfake !'orte rezin biti. Mojefo navadno7 ali 8 pavzov dolge, 3 ali 4 pavze f liiroke in vfaj en paviz globoke. Vfako koritize ima is dna kakiga lita vresan iulihprav vanj umerjen pokroviz, kteri po medu plava, de zhbele lahko sloshno po njem hodijo, in 1'kosi njegove luknjize vef med isferkljajo, bres de bi fe vmasale ali pa zlo potonile, kar fe druga-zhi velikokrat permeri, slafti zhe zhbele hitro in na enkrat v' koritize fhinejo.
Nekteri zhbelarji imajo tubi lonzhene, porzelana-fte in lieklene ali glaslmate koritiza, ktere imajo sno-traj na krishim globoke sarese, v'ktere fe med vlije, de ga zhbele lahko poferkljajo.
Vender fo smed vfih koritiz koritiza is terdiga lefa nar perpravnifhi; ker per njih, zhe fo le f' potrebnim vanje umerjenimi mreshzarni od plavajozhih Titovih dnov prefkerbljene, nobena zhbela ne pogine, in fe tudi tako lahko ne vbijejo, kakor zhe fo is kake druge rezhi.
Nekteri zhbelarji imajo namefto klajnih koritiz ku-pize ali pa fteklenize^7?ff/»e.^ Te napolnijo s' medam, jih saveshejo v'platneno zunjo, v'ketro fo pred s' iglo luknjize prebodli, ter jih povesnejo na verhno luknjo
panju ali pletarnika. Po tem fe med prezeja tako po zhafu fkosi luknjizhaHo platno v' panj, de ga zhbele lahko v' sanj namenjene f- hrambe odnafhajo.
Nar bolje in nar bolj prav pa tifti zhbelar fvojim zhbelam poklada, kteri fe per pokladanju po tem ka-kofhni de lo njegovi panjevi in po vfih drugih okolinah tako ravna, de zhbele jim poklajen med lahko is klaj-ne pofodize v'fvoje pifkerze prenefo, de per prena-fhanju nobena ne pogine, in de fe nizh medu ne slije, kar bi roparze vabilo.
Koritiza fe morajo vfako jutro, naj fo prasne, aH ne, fpet is panjev vseti, drugazhi bi jih roparze po dnevu oduhaIe,in potlej tempanjevam dofti persadevale.
20.
Od terganja in podresovanja zhebel.
Per odjemanju medu, ktero fe po mnogih krajih pred ali posnej, vezhi del pa Velkiga Serpana in Kitno vza, kadar zhbele nehajo med nofiti, sgodi; fe vsa-me zhbelam ali le odvezhni del medu, kar fe imenuje zhbele podresovati, ali pa fe pomore s' ognjeni in shvep-lam, de fe jim ver med, ki je v' panju, vsame, kar fe pravi zhbele lergali.
Ako fe zhbele podresujejo, fe odshenejo s' dimam vniasaue kuhinjfke zunje ali pa tudi f fajfnim dimam
od tifte ftrani fatja, ki fe mifli isresati. Potlej fe isre-■hejo f' podresovavnim noshem veihi del flari in zherni fatovi, de imajo zhbele fpet prasin prollor novo fatje delati, ktero fe mora prav sa prav vfako tretje leto ponoviti.
Podresovanje zhebel sna v' takih krajih, kjer imajo veliko medu pa vender ne rojijo rade, dobro biti; fploh fe pa ne more perporozhati, ker fte le malokdaj dvč dobri medeni letini saporedama, temuzh vezhi del pride rada sa dobro letino flaba, v' kteri je zhbšlam perhranjen med dobre letine gotovo perjeten, in dofti-krat edina pomozh, de fe per shivljenju ohranijo. Sato jeft nimam navade prezej pervo leto odvezhni med od-jemati, ampak fhe le drugo, kadar sazhenja she terd in zukren biti, kakorfhniga zhbele ne morejo vezh vshivati, kteri fe pa s' gorkoto lahko ftaja, in je potlej dober sa klajo.
Nadalje podresani panjevi nikoli tako radi ne rojijo, kakor nepodresani, in zhe tudi rojijo , fe to sgodi gotovo ene tedne posuej kakor per drugih, ki fe jim je vfe fatovje in vef med puftil.
Trushzhnatim panjevam, to je, eni na drugo po-ftavljenim trushizam, fe odvezhni med vsame in fatje ponovi, zhe fe jim odvsame ena naloga ali podloga, ktera fe jim v'potrebi fpet lahko da, sato je isresovanje Tatov per trushzhnikih nepotrebno. Kar fe pa pomorje-nja zhebel tizhe, de fe jim vef med vsame, zhbelarji
vezhi d61 nifo eno mifli. Kar fe mene tizhe, miflim, de naj fe zhbele v'takih krajih, kjer malokdaj rojijo, in fo f' fvojim odvezhniin medam in fafjem sadovoljne, tako dolgo pufte sbiveti, dokler panj fam savolj prevelike matcrnizhne ftarofti in nerodovitnOlli, ktera is ftarofti isvira, ne umerje. To pa fe takrat sgodi, kadar per fmerti maternize ni v' panju nizh vezh sa isl6go nove maternize dobre salegfi.
V krajih pa, kjer fe zhbelam velikokratno rojenje doflikrat fhe vbraniti ne more, bi fe zhbele nesmerno pomnoshile, ko bi fe nikoli nobena ne umorila. Le bi fe jih ne fmelo, kar nekteri kupzhevavzi s' medam delajo, tavshent in tavshent njih lakomnofti v' dar perne-fti, temuzh bi fe mogli flabji panjevi s" novim fatjem in mladimi maternizami sa pleme pulliti, ter v' take kraje na pafho dati, kjer zhbele rade rojijo, in fe flo mnoshč.
27.
Od zhbelnih fovrashnikov.
Tudi zhbele, kakor vfe druge shivali, imajo fov-rashnike. Nar bolj jih pa salesjejo tifti ptizhi, kteri fe fzer radi od infektov shive, in med teini fo frakoperji nar huji. Ti fe radi bliso ulnjakov dershe, in shive vezhi dfcl od zhebel. Kamenfhzhiki, ilovzhize, laftavize,
paltarizhize, fuize, berglesi ja zlo vrabzi in drugi lak; prebivavzi podnebja fo veliki prijatli fladkiga zhbelniga inefa *)
Med zhbelnim sarodam fo lerfheni nar vezhi fov-rashniki sanje. Leti zhbele letezhe love, ali jih sgra-bijo na bradah panjev, jih rasmefarijo in poshro prezej na nieftu, ali jih pa prezh nelo.
Zhbelar naj fi persadeva, kolikor je mogozhe, pomoriti jih, slalli pa njih gnjesda poifkali, in jih s'ognjem in vrelim kropain poonzhati.
Ofe fe fzer tudi rade farne povabijo, in fo dollikral prav filue, slalli v' jefeni v'hladnim vremenu, ko klu-nje panjev nifo vezli obiedene,pa ifhejo le bolj medu, kteri fe jim mende fhe bolj perleshe kakor zhbelon mefo.
Tudi mravlje (bravljinzij in pajki fe frnejo po pravizi med zlibelne fovrashnike fhteti. Pervih naj fe fkufhajo mravljifha CbravljifluiJ, ki fo bliso ulnjaka, rasmetati, in kakor je mogozhe, pokonzhati in satreti drugi, to je, pajki pa poloviti in pomoriti, kar fe svezher v' mraku, ki imajo navado is fvojih kotov per-iefti, in po dnevu pofhkodovane in rasftergane pajzhev-ne popravljati, nar loshej sgodi.
Rauvno tako imajo tudi 1'htrigalza, martiniz in krota slo radi zhbele, pa fo sadovoljni vezhi del she
*) Tim ptizliem, fe tako ve, de fe tu in tam drugazhi pravi: Ramenflizhik, kaninizliar, tudi fkalar. Paftarizhiza, paftariza, tudi volariza.
s'mertvimi, in shivim nifo lako nevarni kakor zhbelni metulji, to je, rijave vefhe, ktere zeli dan v' ulnjaku tizhe, po nozhi pa fkos nesamasane fhpranjizi ali od-inafhene letavne luknje v'paujeve slesejo, in fvojo sa-lego v' prasne fatove denejo, is kterih fe velikokrat en zel pavez dolgi zhervi isvale, kteri doftikrat vfe fatovje kakiga flabiga panju prejedo, ter prašno fatje ffatjem, ki je salega v' njem, vkup sapredejo.
Sadnjizh fe morajo zhbele tudi, slafti v'simfkim zhafuin pofebno v' krajih, ki fo bliso gofhav, pred mifh-mi, podganami, duhorji, podlafzami in zlo predmed-vedim, kteri fo she doftikrat v' eni nozhi vezh panjev rasmefarili in pokonzhali, fkerbno varovati.
28.
Od roparz ali ropniz.
Roparze nifo kako pofebno pleme ali pofebna forta zhebel, temuzh doftikrat ravno tiftiga zhbelnjaka, vezhi del pa od blishujih ulnjakov, defiravno fo nemalo bolj zherne kot druge, kar je od tod, ker fe hitro kot tatovi v' medene pifkerze ptujih panjev plašijo, fi dlako na sadnjinl shivotu ogulijo, in fe s' medam omashejo.
Ako fe kakima panju perblishajo, fe ne vfedejo teko predersno in bres fkerbi na brado, kakor druge
zhbele, temfizh od konza let6 vfe plafhne in vame proti luknji, pa fpet bersh odtegnejo, zhe fe jim kaka druga zhbela perblisha. Doftikrat fe verte v' sraku kakor de bi na miru ftale, in mende ogledujejo kdaj bo perloshnoft, de fe bodo lahko v' panj fpravile. Tudi fe kashejo vfe prijasne in fe hlinijo, kakor de bi hotle F zhbelami panju, kteriga hozhejo obropati, prav f-snaniti fe; sdaj zhe fo te prijasne s' njimi, ali pa jih vfaj ne porajtajo, in fe jim ne vftavljajo, kakor fe rado sgodf per jalovih, gnjilob-nih, ali kakor fi bodi fkashenih panjevih, fe fkosi luknjo fplasijo, fe v'panju kar morejo medu napijejo, beshe s' njim kar nar hitrej morejo domu, ter pridejo kmalo fpet s' drugimi v' tako velikim fhtevilu, de fo v' ftanu v' kratkim zhafu nar tesheji in nar bogateji panjeve pokonzhati, ker fe zhbele od mozhi roparjev premagane vezh ne branijo, temuzh tudi s' roparjem dershe, in sadnjiah tudi s' njimi gredo.
Nekteri panj gre le sato na ropanje, de fi medu perdobf, veliko pa jih gre is potrebe in lakote. Po-flednji, to je, tifti, ki gredo is potrebe na ropanje, nifo tako nevarni kot pervi, ker jih zhbele savolj flabofti in medlofti lahko premagajo.
Zhbelam je perrojeno, de med nabirajo, kjer koli ga dobe. Ako ga tedaj ni na travnikih in v' gojsdeh ga fkufhajo ondi nabrati, kjer ga f' fvojim tankim nofam ovohajo. Ker pa med, kakor vfak zhbelar do-
bro v6, is ulnjakov mozhno dufhf, sato jih ta perje-tin duh tolikanj vabi, de velikokrat f'ftrafhno po-shrefhnoftjo ptuje panjeve salesjejo, in ne gledezh nevarnofti fvojiga shivljenja vanje podajo fe.
Panj, na kteriga ropnize gredo, fe fposna i« njegoviga nenvadno hitriga letanja in glafniga fhuma vanj in is njega hitezhih zhebel. Le pasiti je treba, kani de vlezhejo, ali od ktere ftrani de pridejo, in ropni panj fe bo kmalo rasodel, ker tudi is tega ravno tako hitro, zhe prav ne v' taki trumi kakor is uniga vAn in notri leti':. Nar gotovej pa fe safledi ropar, zhe fe obropanimu panju ene minute, in fzer tako dolgo luknja samafhf, de fe mu je she vezh roparz na brado sbralo, na ktčre fe potlej peli pepela vershe, de fo od njega bele, in od drugih zhebel raslozhene; in ker fe tega sasnamnjevanja vftra-fhijo, prezej islete in v' fvoje ftanovanje hite; in sdaj fe fme le merkati, v' ktere panjeve gredo, ker fo ravno is tiftih tudi na rop fhle.
Doftikrat gredo tudi zhbele is vezh panjev ob enim na rop, in fe fpulle vfe na en panj, zhe imajo nam-rezli kak vsrok do tega.
Sdaj zhe je kak panj od roparz premagan, naj fe mu bersh shrelo ali luknja satakne, fe pufti' ene minute, in fzer tako dolgo tako llati, de bo brada tega panju roparz, ki hozhejo vanj iti, vfa polna; potlej naj fe polijo te na bradi okoli tekajo zhe zhbele
s'merslo vodo, tako vftrafhene bodo prezej prezh podale fe; sa tem fe luknja sna fpet odpreti, in tako dolgo odperta puftiti, de fo vfe roparze is panju is-letele, in druge nasaj perletele, de bi vanj fhle; in sdaj fe mora luknja lpet satakniti, in ropne zhbele, ki fo fe na bradi panju vnovizh sbrale, kakor pred s' vodo politi, in to fe mora tako dolgo ponavljati, dokler ni vfih ropniz is panju. Na tofernora panj sama-fhiti, prezej delezh od zhbelnjaka odnefti, in fhe le sve-zher f' kterim fofednjim fi bodi sdrushiti ali pa fe sna, zhe ima maternizo in fhe dofti polna, kar je per obropanih panjeh malokdaj, ker roparze maternizo vezhi del umor6," na ene dni, de ropne zhbele na ropanje posabijo, na kak drugi kraj, vfaj pol ure delezh prenefti, kamur ne bodo sa njim fhle.
Ropanje pa, kolikor mogozhe odverniti, zhbelar ne fme nikoli jalovih, gnjilobnih, ali kakor ti bodi popazhenih, ampak smiram sdrave, mozhne in polka polne panjeve imeti persadevati fi; jih ne fme nikoli ftra-dati puftiti, in jim mora ob zhafu potrebe klafti, ko ni vezh pafhe sanje, kakor od perve pomladi do fadniga zvetja in po ajdovjim zvetju v'jefeni, kakor tudi o veliki fufhi; zhe mersli vetrovi pifhejo, jim mora shrela ali le-tavne luknje smanjfhati, in tako fe mu ne bode roparz dofti bati. Premenjenje panjev, to je, obropan panj na inefto ropniga, in tega na proftor uuiga poftaviti, malokdaj kaj pomaga.
Ptuje roparze pa f' ftrupam ali drugimi takimi f hkodljivimi rezhmi moriti, ni perpufheno.
29.
Od kupovanja zhebel.
Ako fe zhbele sato kupujejo, de bi dobizhik pernefle, to je, de bi v' ajdovim zvetju medu na-nofile, fe mora persadeveti, de fe slo zhbelne in polno nadelani panjevi kupijo, de bodo o obilni paf hi dobizhik pernefli, ki fe od njih perzhakuje, ker imajo taki panjevi dofti f-hramb, kamur lahko nabran med odloshe, ne de jim bi bilo treba s' sidanjem novih f-h, amb, zliaf tratiti.
Ako fe pa zhbele kupujejo sa rejo, ni toliko leshe-zhe na velikim fhtevilu zhebel in obilnofti shivesha, kakor na maternizhni rodovitnofti in na novim fatju; ker panjevi, ki majo mlade in tedaj rodovitne maternize in prav novo fatje, veliko pred in veliko raji,rojijo, kakor uni, ki imajo ftare maternize in she zherno fatje, zhe imajo tudi veliko zhebel in medu.
Le fe ne fmejo zhbele, zhe fe hozhe , de fe bodo dobro redile, nikdar na boljiin kraju kupiti, inna flabjiga prenefti. Tudi jih ni dobro prebliso kupiti, rasun fpom-ladi fhe pred kot fe jim pervikrat odpre ker jih fzer
veliko, zhenifo vfaj pol ure deljezh kupljene, fp6t na ftari ulnjak grč; sato taki panjevi radi slo ob polk pridejo.
30.
Od predelovanja zhebel.
Prefelovanje zhebčl v' druge kraje, kjer je bo\ji pafha, je fzer smiram teshavno in neperloshno, vender je trud vezhi d61 dvojno plazhan. Prefelovanje fe mora f' pofebno fkerbjo sgoditi. Ako jih shenfke preuafha-jo, naj jih nofijo na glavi; zhe jih pa mofhki, naj jih nofijo prav varno na krofhnjah. Ako fe prevashjejo, naj fe to sgodi na zhbelnim vosu, in fzer vfelej po n6-zhi. Per prefelovanju jim ne fme potrebniga sraka manjkati, ker bi fe fzer prevezh fogrčle in sadufhile.
Mladi panjevi, ki imajo le malo falja in fhe veliko nesamasanih f hpranjiz, fe ne sadufhe tako lahko, kakor ftari in polno nadelani. Le fe njih mehko in perhko fatje, zhe fe kaj potrelejo, raji podre kakor per ftarih. Sato fe morajo takim panjevam f' kakim dolgim fvčdram fkos njih novo fatje ene dni pred prefelovanjem ene palizhize vtakniti, de zhbele fatje na nje perterdijo ali perlotajo. Per ftarih panjeh pate previdnofti ni treba, k6r je njih ftaro fatje she tako dofti terdno. Nafproti pa je per ftarih panjeh vezhi uevarnoft, de fe ne bi sadu-
fhili, kakor per drugih. Sato f6 jim luknje nikoli ne ("mejo popolnama samaf hiti. Tedaj zhe fe prevashjejo, jn fe jim luknje per nakladanju samal'h6, fe jim morajo kmalo fpet popolnama odmafhiti, in to tolikanj bdi j bres fkerbi, kčr zhbele, ki fo fe f pretrefanjem sh6 nemalo v trudile, po nozhi shfc tako ne islet§ vezh, zhe ravno jih veliko is panjii perdere, in doftikrat zčlo konzhnizo obidejo. Letu je veader trčba dobro pasiti, de fe jih z61e kčpe, ki od vosa vife, ne odtergajo in ne ftrčfejo, •kar fe per takih pergodkih rado sgodf.
Dalje mora vfak zhbelni prefelovavez včditi, de morajo vosovi f' zhbelami, zhe po nozhi ni mogozhe tje priditi, kamur fo namenjeni, fhe po dnevu obftati, de zhbčle lahko islet6, ker bi fe drugazhi sadufbile.
81.
Od pofebnih seli/h in drevef, J' kUrih zhbele nar vezh naberejo.
Defiravno zhbele veliko medu dobti is roshde ali mane, ki je v* nekterih 16tih v' poletinfkih m6fzih o slo hlapljivim in foparnim vremenu is liftov nektčrih drevef, slafti takih, na kterih je veliko ufhi, nalishejo, ga dobijo vender nar vezh na mnogih roshah in mnogih zvetjih, med kterimi je ajda na pervim medu. V' krajih, kjer fe to shito slo 1'eje, perdobe zhbele, ako
naftopi ob ajdovim zvetju lepo vreme, in kaj zhafa ter-pi, filno veliko medli, tako de fe jim morajo v' tem zhafu doftikrat, dve ali tri naloge dati, ali fe pa fmejo v'prasne panjeve pregnati, in vender fhe smiram sarejo dobre oftanejo.
Sozhivja: kakor bob, grah, grahorza, shenf, fe-menfka repa, repiza, shajbelj, fivka in vezh drugih fo sa zhbele prav dobre, in fploh jim da vfa zvetezha vertifhna vertni fadj rasun kroinperja, veliko medu. Tako fo tudi vfe deteljne plemena slo medene. Nar raji in fzer vfak zhaf obifkujejo zhbele belo deteljo, rudezho pa le Roshniga Zveta in Velkiga tSerpana.
Mnogi zvetizhi in roshe na travnikih dajo po fvoji laftnofti vezh ali manj medii. Vender imajo zhbele fuhe gorfke travnike veliko raji kot mozherne in blatnafte.
Refje, ktero od perve pomladi do posne jefeni ne-prenehama zvete, je v'tillili krajih, kjer ga veliko rafte, zhbelam filno k' pridu.
Na timjanu ali timashi, shajbeljnu in materni du-fhizi dobe zhbele nar perjetneji in nar lepfhi defhezhi med, nazvetovzu, drenu in lefkovni pervo poshivlje-nje fpomladi.
Na glogu, zhefminju, zhernih jagodah, malinju , oftroshnizi, in na vezh drugih zvetezhih ternjevjih in germovjih najdejo zhbele prav veliko shivesha. *)
*) Te aermovja in ternjevja imajo fkor na \Tekim kraju druge im(!-na: Ostroshniza, oDrogize, na Gorenfldm zherna malina, zlicrni lnalenzi, tudi robida, l obidovje.
Smed mnogih vertnih in fadnih drevef, is kterili zvetja zhbele nar vezh medu dobe, fo zhefhnjeve in jabelzhne sa tem vfe zhefhpljeve in hrufheve drevefa na pervim medu, k'kferim fe fhtejejo fhe kutne in nefhplje.
Med gojsdnimi drevefi je nepreplazhljiva lipa f' fvojim lepo defhezhim in v' mnogih bolesnih tako sdra-vim zvetjem v' pervi verfti. Njo zhbele grosno ljubijo, in jo obifkujejo od sgodniga jutra do posniga vezhera v' želih rojili, tako de je veliko zhbelarjem napzhina mifel v'glavo padla, de zhbele mende zlo zhes nozh na nji ollanejo, in fe jih veliko pogubi in konzha. Sato ter-dijo, de fo lipe zhbelni reji fhkodljive, kar pa gotovo ni ref, ker fini prav nafprotniga preprizhan, in imam pogoftniga rojenja in fploh vfiga dobriga fpeha fvojiga zhbelarftva vezhi del le veliko lipam sahvaliti fe.
Sa lipo saflushi predragi koftanj pervo mefto, in she sato, ko to drevo zvete ob zhafu, ko je she fkor vfa druga pafha sa zhbele nehala, in jim je tedaj sdaj nar ljubfhi.
Dalje fe imajo zhbele bliso jelknih in fmreknih go-f ha v tudi prav dobro.
— 114 — S- 32. /
Nektere orodja y ktere f o per zhbelariji potrebne.
Per dobri zhbelariji fo fledezhe orodja potrebne:
1.	Perpravna s'omreslijem is mefingaftiga drata nareje-
nim previdena kapa, in par is terdne od jirharja vftrojene ovzhine delanih rokoviz, de jih ne more zlibelno shelo predreti.
2.	Pozhafu tlezha in slo dimnata perfhganiza is od inaft-
nih lonz vmasane zunje. Sa filo tudi f' plehovno pu-fhizo okovanim meham previdena kadivna per-prava, ktere fe per preganjanju zhebel pofebno potrebuje.
3 Dobra pufha fa plizhe ftreljati, m lahka kropivniza
ktera je f luslma slafti per rojih, ki hozhejo uiti. 4. Plehovna velika shliza (rfajavniza) sa vfajanje rojev. 5 Nekoliko zhbelnih shakljev is mufbje mreshe, de fe per pogoltnim rojenju eni vanje polove.
6.	Dolga klop ali vezh Itolov, na ktere fe panjevi, ki
fo fe per rojenj u smefhali, in ki fo bili per vfaja-nju fpet raslozheni, eden verh drusiga ali eden sra-ven drusiga poftavijo, de fe popolnama raslozhijo.
7.	Ena perpravna Iojtra in en drog, ki je f' kratkim
fhtrikain prefkerbljen, in eni lahki panjevi ali
fhkatlize, v'ktere fe vfajajo roji, ki fo fe na vi-foke drevefa vfedli.
8.	Nektere is tankiga inelingaftiga drata narejene hi-
fhize ali foglovshiki, de fe kadar je treba, lahko maternize vanje sapro.
9.	Platnena rijiiha, de fe v' fili fhe neogrebeni roji s'
njo sagernejo, de fe drugi s' njimi ne poniefhajo, ali pa de fe zhbele per lozhenju nanjo ftrefejo.
10.	Sa podresovauje panjev perpraven podresovaven nosh, fveder sa vehe vertati, kladvo, dleto, tanak, terden na obeh konzeh s' rogmi previden mefingaft drat, de fe fatje. ene na drugo poftavljenih trusbiz s' njim, kakor je treba , lahko prereshe.
11.	Vezh rasnih klajnih koritiz, s' nekterimi klajniin fhkatlami.
12.	Nemalo kita ali lota ismehkiga in vlezhezhiga krav-jeka, de fe raspokljeji in fhpranje s' njim sama-shejo.
13.	Nekaj jerbafhzliev ali zedil sa prezejenje klajniga medu , kakor tudi mnoge lonzhene pofode, v' ktere fe hrani.
14.	Sadnjizh preflia sa med in vofik.
Druge permnogih opravilihf' zhbelami fhe potrebne rezin in orodja bofte prebrifaniga zhbelarja pamet in fkuf linja nar bolje uzhile.

KASALO.
, Stran
Predgovor perviga natifa ....	3
Predgovorzbik drusiga natifa ....	7
§. 1. Od zhebel fploh.....9
§. 2. Od mnogih plemen ali fort zhebel . .	9
§. 3. Od maternize .....10
§. 4. Od sgube maternize ali jalovine .	18
§. 5. Od prafhenja ali obhoda materniz . .	22 §. 6. Kako fe samore zhbelar s' maternizami prefkerbeti, in jih dalj zhafa per shivljenju
ohraniti.......24
§. 7. Od maternizlmiga petja ...	26
§. 8. Od delavnih zhebel ....	27
§. 9. Od zhbelniga pika.....33
§. 10. Od trotov......35
§- 11. Od ulnjaka ali zhbelnjaka ...	39 §. 12. Od divje zhbelarije in zhbelnih prebivalifh
ali panjev.......42
§. 13. Kako je fzbbelami po simi ravnati .	50
§. 14. Kdaj fo zhbele vim poftaviti . .	55 §. 15. Od prafhenja zhebel ... .59
,Stran
§. 16. Od rojenja zhebel	. . . . 60
§. 17. Od ogrebanja ali vfajanja rojev . . 66 §. 18. Od nekterih vladin ali regelz, po kterih fe je per rojenju zhebel pofebno ravnati, in od nekterih pofebnih permeri, ki fe snajo per
rojih nakljuzhiti.....70
§. 19. Kako fe panjevi f' f klepanjem ali sdru-
shenjem mozhneji ftore §. 20. Od perfiljenzov ali kunfhtnih rojev §.21. Kako fo zhbele pregnati §. 22. Od zhbelnih bolesin §. 23. Od fterdi ali medu sa klajo . §. 24. Od zhbelne klaje .... §. 25. Od klajnih koritiz .... §. 26. Od terganja in podresovanja zhebel §. 27. Od zhbelnih fovrashnikov §. 28. Od roparz ali ropniz §. 29. Od kupovanja zhebel S. 30. Od prefelovanja zhebel . . S 31. Od pofebnih selifh in drevef, f'kterih zhbele
nar vezh naberejo.....111
§. 32. Nektere orodja, ktere fo per zhbelariji potrebne ... • . . • .114
.	79
.	82
.	84
.	85
.	91
.	93
.	100
.	101
.	103
.	105
.	109
.	110
Popravki.
Na ftiani v' vcifti od f|iodaj beri	numelto
i3	9		g*	gai	
'9	4	to	puftc	putfe	
20	4	M	nimajo	jmmao	
*7	2	M	t ispusti befcdo	»vpanju«	
3a	i3	M	preprizhati	namesto prebrilhat^	
61.	4	od igo raj	panju	n	panju
66	8	M	vanj c	M	vanj
68	7	od (podaj	le	M	j*
7 3	9	M	piikerze	I)	pifkerhe
—	4	M	fo	M	
76	8	H	vefeljera	»	vefelfem
77	5	M	vef •	M	fve
82	7		ispufti beledo	.ti"	
»4 94	6	n	sa befcdo tekajo perftavi »vanj*		
	i3	»»	beri fladkim,	namei*	0 /lafkim
97	a	od sgoraj	in zhe je to	*	in he uje to
98	9	od (podaj	Rasferdene zhbelc fe		nar loshej
			namcf to Referdene zlibee fe nar ošheJ		
100	12	od sgoraj	beri tudi namello		tubi
—	2	od fpodaj	„ ktdro ,	*	ketro
104	i*	od sgoraj	M pokonzhati	M	poonzhati
—	12	1»	n luknje	W	klunje
—	'4	H	n ^zlibelno	1»	zhbčlon
108	II	H	M polka	M	polna.