Cicibani na obisku pri vojakih
Z željo, da bi našim cidbanom pri-bližali dmžbeno okolje v vsej njegovi širini, smo se odločili, da pbiščemo tudi vojašnico.
Ubiskati vojašnico — to vendar ni kartako!
Naša želja po spoznavanju je pre-magala pomisleke. Kar precej očetov poznamo, ki delajo v vojašniti in vsako jutro pripeljejo otroke v nas vrtec. Kljub strogi uniformiranosti so to prav prijetni Ijudje. Odločiii smo se, da za pomoč poprosimo očka male šolarke Sanje. Prijazen tovariš je in vedeli smo. da nam bo pomagal potešiti našo radovednost. Z njim smo se dogovorili, da obiščemo vo-jašnico, v kateri dela, tj. vojašnico Maršala Tita na Roški cesti v Ljub-Ijani.
Prvič smo prišli dan pred prazni-kom JLA. Pripravili smo program, sestavljen iz deklamacij, pesmi in ritmično gibalnih točk. S seboj smo prinesli tudi skromno darilce. Po vsebini zgodbe Branke Jurca V pasti
smo s tušem naslikali dogodke in na-slikano vsebino opremili s komen-tarji otrok. V tiskarni so nam slike vezali v modro platno in vtisnili na-slov Prijatefjem iz vojašnice Maršala Tita.
S kakšnim veseljem smo album poklonili vojakom za v njihovo knjižnico!
Po končanem programu so nas vo-jaki sprejeli medse in nam prikazali film o življenju v vojaški suknji.
' Pokazali so nam tudi prostore, v katerih spi jo, se uči jo in urijo vojaške veščine. Tudi prostore, v katerih bi-vajo vojakinje, smo si ogledali in pri tem ugotovili, da je njihov del vojaš-nice lepši in moderneje urejen. Otrokom, zlasti dečkom se to ni zdelo čisto prav in tovarišici sta mo-rali vzrok tega čisto podrobno obra-zložiti.
Ob dnevu mladosti smo prišli dru-gič na obisk, tokrat z drugo skupino otrok male šole.
Zdaj smo že pravi prijatelji in prav na ta dan smo sklenili, da prija-teljstva ne bomo pretrgali. Še bomo prišli na obisk v vojašnieo, seveda pa bomo veseli, če nas bodo tudi vojaki obiskali pri nas v vrtcu.
Le kaj je tisto, ob čemer smo zaz-nali, da se med nami pletejo tako tople vezi? Je to samo mladost? Ni-kakor ne, to bi bilo vendar premalo. Veže nas ista ljubezen do domovine, do vseh narodov in narodnosti. Veže nas skupno spoštovanje do tovariša Tita in skupen trden sklep, da bomo nadaljevali pot dejanj in vrednot, ki nam jo je nakazal.
Tovariš Marinkovič nam je v imenu vojakov vojašnice Maršal Tita podaril veliko knjigo o tovarišu Titu. Skrbno smo jo zavili, potem pa je obkrožila vse igralnice našega vrtca. Ponosni smo nanjo. Brati še ne znamo, vemo pa, da so v njej opisana velika dejanja, zaradi katerih ¦ je danes naša domov-na svobodna.
Za VVO Otona Župančiča Zvezdana Rupnik