Štev. 114 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v nedeljo 15. maja 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan ^zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pešiljajo ured-hlŠtvuL — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— In celi leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnlfcov mn po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila pa L 1.—, oglasi dena:nl!i zavjJov( mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi* naročnin« in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, utica sv-Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon ure-iništva lu uprave 11-57* Zgodovinski dan primorskih Jugoslovenov Ko razpošiljamo ta naš list po deželi, se bije že odločilna bitka na voliščih. Armade našega ljudstva se dvigajo in korakajo z glasovnico v roki v divji vo* livni metež. Oči cele naše dežele, oči najširše italijanske javnosti tja doli do Milana, Torina in Rima so obrnjene da* nes na organizirane množice slovenskih in hrvatskih volilcev. Kako bijejo tesno še*le srca naših bratov, ki so meso naše* ga mesa, kri naše krvi! Neizmerno važ* nost današnjega dne mi danes ne mo* remo preceniti. Politična prihodnost na« šega ljudstva na tem ozemlju bo^ šele pokazala, kaj vse se je odločilo 15 mas ja 1921. Naj izpadejo volitve tako ali tako, v zgodovini našega ljudstva ostanejo ne? izbrisne in neminljive. Kronika nasil* stev, ki je tesno in nerazdružno spojena z današnjimi volitvami, bo postavljena med najtemnejše in obenem najbolj častne dogodke v naši povestnici. Ni* kdar ne bo pozabljena pomlad 1921, ko je naš mali narodič krepko, trdno, neo* majno kljuboval najbolj divjim in bes? nim napadom njegovih premočnih so=> vražnikov. Nikdar ne bo minil spomin na današnje dneve, ko smo stali sami proti silovitim, ogromnim organizacijam sovražnika, črpajočega svojo silo iz go* spodarskega in političnega aparata šti* ridesetmiljonskega naroda. Našim otročkom in našim vnukom bomo izročili v dedščino spomin na naše dneve, ko so slovenski in hrvatski kmetje in delavci s svojim razumništvom na čelu šli sko* zi najbolj divje viharje političnega pre* ganjanja. Oni, ki pridejo za nami, bodo črpali iz naših dni največje in najvišje moralne sile, črpal: bodo iz njih ponos, da spadajo k narodu, ki se je pogumno in neomajno, ki se je do zadnjega boril za pravico, katera je bila obenem pravi* ca človeštva- V volitvah 15. maja 1921. bodo videli eni dan, ko se je položil prvi kamen bodočnosti našega ljudstva. Kajti besnenje in butanje najvišjega vi* harja nas ne sme begati. Ne sme nam megliti in kaliti pogleda slučaj, da udarja danes valovenje preko na* ših glav in nas skuša potopiti. Mi vemo in slutimo, da je kljub vse* mu zlu, kljub vsemu temnemu vi* dezu dan 15. maja 1921 oni dan, ki kaže našemu ljudstvu pot navzgor. Mi? slimo, da je letošnjo binkoštno nc» deljo doseglo naše ljudstvo najnižjo glo* bino svojega ponižanja, da je dospelo v najbolj žalostno, najbolj pusto temo svoje nesreče. Današnji dan pa se je že prikazal ljudstvu prvi žarek. V temni globoki dolini stoji ljudstvo in upira oči v strme, visoke vrhove, ki stoje nad njim. In glej, iz svoje največje teme je zagledalo vrh hriba belo luč, kos vedrega nebo ga je prijazno pozdravil. Ljud* stvo. zavedaj se, da gre sedaj tvoja pot kvišku! Že se vidi bela steza, ki te pe* Ije iz temne doline navzgor, ki te vodi iz tvoje nesreče kvišku. Trudilo se boš še, trpelo boš, v potokih ti bo tekel pot z obraza, glokobo bo klonilo tvoje telo pod težo bremen, a dušo ti bo vsaj pol* nila sladka misel, da greš kvišku, da greš preko temin življenja svoji prihodnosti nasproti. Dvigni svoje srce, dvigni svoj pogum, glej z bistrimi očmi svojim sovražnikom v oblSčje. Skupno se bomo borili, skupno zmagali. Kakor je res, da so zvezde na nebu, tako je resničen, pravilen, nujen zakon naše zgodovine, da naše ljudstvo pride končno na vrh, da zmaga vse svo» je sovražnike in po veliča na vekomaj svoje ime. Ljudstvo, veruj v svoje srečne zvezde, ne omagaj in ne odjenjaj, zakaj vedi, da pride dan, ko boš radi svojega mu* čeništva venčano visoko na hribu v jas* ninah neba. Kongres čehoslovaških komunistov. PRAGA, 13. Cficielno glasilo čehoslovaške eocialnodemokratične levice »Rude Pravo« objavlja poslanico, ki jo je poslala kongresu levica v Pragi komunistična Internacionala. V poslanici se ugotavlja, da je čehoslovaški proletariat s svojo stavko v decembru 1. 1. sijajno pokazal, kako globoko je prožet s komunističnimi idejami. Ta stavka pa je, pravi pozdrav, razodcla obenem tudi hibe češkega komunizma: veliko elementov v vodstvu levice je deloma zavedno, deloma nezavedno sabotiralo komunizem, sklicujoč se na nacionalizem delavcev, ki se nočejo združiti z nemškimi komunisti na Cehoslovaškem. Moskovsko vodstvo se nadeja, da bo prihodnji kongres čehoslovaške levice sprejel za stranko naziv »komunistična« kakor tudi načela in taktiko komunistične Internacionale. Izvršilni Italija Izjave ministrskega predsednika Giolit* ti*ja o sedanje notranjem položaju v Italiji NEW YORK, 13. Vsd ameriški listi objavljajo pogovor, ki ga je dmel zastop* nik Associated Press z ministrskim pred* sednikom Giolittijem tik pred veliko žalostjo, ki je zadela ministrskega pred* sednika radi smrti njegove žene. Vse države, ki so se udeležile vojne — je rekel Giolitti — so morale iti skozi dobo težkih finančnih skušenj. Njih pr* va naloga je bila, da vzpostavijo financ* no ravnotežje in da pridejo iz nevarnih globin vojnih stroškov zopet na povr* šino. Italija se je lotila tega vprašanja, je izdržala skušnjo in je s tem dokazala, odbor v Moskvi je vedno upošteval različne da ima dovolj spretnosti in dovolj sred* razmere, v katerih živi proletariat v raznih l stev, da Se izkoplje iz zmešnjave, V ka* državah, zato pa je bolje delati previdno, da( j-ero j0 je bjja vrgla velika vojna. Italija se olajša združitev delavskih množic, tem- ge je potrpežljivo borila in je napredo* vala že toliko, da lahko vzdigne glavo bolj ker je doba polovičarstva že za nami. Sovjetska vlada upa, da bodo češki komunisti nastopili odločno in se ne bodo izjavili za Serattija ali Lewija. Ravnotako se Sovjeti nadejajo, da bodo ustanovili na Čehoslovaškem revolucionarni delavci veliko komunistično stranko, ki bo združila vesoljni čehoslovaški proletariat z nemškimi in madžarskimi komunisti, kateri žive na Cehoslovaškem. Čehoslovaški tisk se sicer peča s kongresom komunistov, se pa nikakor ne vznemirja, zakaj vse kaže, da bo komunistična stranka ostala osamljena in ne bo mogla vplivati na notranji položaj čehoslovaške države, ki se naglo bliža svoji konsolidaciji. Vse skrbi so torej odveč, tembolj ker vladajo v levici saina nesoglasja in se vrhu tega nemški in češki komunisti ne bodo sporazumeli. Poljedelska razstava ▼ Pragi. PRAGA, 13. Včeraj predpoldne je v navzočnosti vseh čehoslovaških ministrov in zastopnikov inozemskih držav otvoril ministrski predsednik dr. Černy poljedelsko razstavo. Odnošaji med Čehoslovaško in Nemčijo. PRAGA, 13. Nemški državni zbor je v treh čitanjih brez razprave odobril čehoslovaško-nemški sporazum glede odstopitve Hlucina, kateri je bil prisojen čehoslovaški republiki. BsSgarsita Bolgarska zanika sovražne namene proti sosedom. SOFIJA, 13. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Vsled pisanja grških in romunskih listov o domnevnem napadu posameznih gruč, ki da se zbirajo na bolgarskem ozemlju in delujejo v Dobrudži in na grški meji, so se razširili v inozemstvu glasovi o nekakem dogovoru med Romunsko in Grčijo glede zasedbe novega bolgarskega ozemlja. Romunsko poslaništvo v Sofiji je poslalo sedaj bolgarskemu ministrstvu za vnanje stvari pismo, s katerim zanika vse te vesti. Z ozirom na vesti srbskih listov o zbiranju tolp na bolgarskem ozemlju se izjavlja formalno, da ni bila ustanovljena na Bolgarskem niti ena banda, načela se je diplomatska akcija, da se uvede mednarodna preiskava, ki naj ugotovi resnico in dokaže neutemeljenost takih vesti. Ministrski svet je dal nalog ministrstvu vnanjih stvari da izposluje od zavezniških držav uvedbo take pr kave. Vsa inozemska poslaništva so bila naprošena, da opozorijo bolgarsko vlado, če bi doznala za sestavljanje kake tolpe. Minister je izjavil, da bo posredoval pri tujih diploma .ih na Bolgarskem in jih prosil, naj bi poopirali zahtevo bolgarske vlade po mednarodni preiskavi, ki naj bi dokazkla neutemeljenost in tendencijoznost teh vesti. in gleda z zaupanjem v bodočnost. Naj večje žrtve je doprinesla brez stokanja in rešila se je iz najnevarnejših zased ter sedaj popravlja škodo, ki jo je pre* trpela. Italija je zopet pokoncu Pot, ki je do* vedla do tega uspeha, seveda ni bila brez težav. Da bi država zopet vzpo* stavila finančno stalnost, so se davko* plačevalci obremenili do skrajne meje. Vsi mogoči dvaki so se naložili, pri če* mer smo pa kajpada gledali, da se trgo<* vina preveč ne ovre. Na tem mestu je Giolitti navedel nekoliko številk, da bi dokazal, kako veliki davki so bili nalo* ženi italijanskemu ljudstvu, da bi se na* šlo kritje za vojne stroške. Z eno bese? do, — je rekel Giolitti dalje — storilo se je vse, kar je bilo potrebno, da se itali* janske finance spravijo zopet v navad* ne razmere. Ljudstvo je sprejelo nova bremena popolnoma mirno, jih vdano prenaša in je veselo, da se Italija bliža svojemu gospodarskemu vstajenju. Bor* ba, ki je bila potrebna za dosego tega cilja, se je vršila v razmerah, ki so bile vsled nizke valute za nas zelo nepovolj* ne. Lira je bila tako padla, da je bilo treba dati 30 lir za en dolar. Pod upra=» vo moje vlade so se davčni zakoni stro* go izvajali in stroški dolooevali z naj* večjo previdnostjo, tako da je danes treba le 19 lir za en dolar. Mislim, da bo lira še dalje rastla, ako ne pridejo vmes industrijske krize, ki vplivajo na valu* to na vseh finančnih tržiščih. Ministrski predsednik je dal nato do* pisniku »Associated Press« nekoliko po» datkov ljudopisne narave in nekoliko podatkov o izseljevanju ter je nadalje« val: Pred vojno je bil uvoz v Italijo za 200 miljonov dolarjev večji kakor izvoz. Ta primanjkljaj pa je bil nokrit s svo* tami, ki so jih pošiljali v Italijo izse* ljenci in ki so znašale ravno kakih 200 miljonov dolarjev, in zraven tega z de* narjem, ki so ga v Italiji potrošili tujci, ki so obiskali našo državo. Te svote so znašale kakih 120 miljonov dolarjev. S tem prebitkom smo množili naše dr* žavno imetje. Turisti se bodo vračali v vedno več* jem številu, posebno ko se bodo prepri* cali o neutemeljenosti revolucionaTske nevarnosti. Najboljši dokaz za to so se* splošne volitve. Veseli me in pono* dgj zemstvu, da se je Italija rešila vsake bolj še viške nevarnopti, kajti ne razpl* sujejo se volitve, ko grozi revolucija. Upamo, da bo nova zbornica mogla omogočiti redno zakonodajno delo, ki je bilo nemogoče v zadnji zbornici. Teško je prerokovati glede volitev, to* da jaz smatram, da bodo v novi zborni* ci stranke, v katere se deli država, bolj pravilčno zastopane in bolj organične združene, tako da bo mogel parlament izpopolniti že začeto delo na gospodar* sld, finančni in pravni reorganizaciji. Vkljub posameznim slučajem nasilja, ki so posledica povojnega stanja in ki so se godili več ali manj pri vseh volit* vah, se razvija volilna propaganda pre* cej v redu. Italija zbira vse svoje sile in gleda zaupno v bodočnost ter priča* kuje uspehe, ki morajo priti, če se. bo na* dalj evala zdrava finančna politika in industrijsko ter ttgovsko delovanje. Izid volitev bo pokazal svetu, da je Italija odprto polje za vsak napredek v okvir* ju ustavne svobode in da ni na njenih tleh prostora za nepremišljeno revolu^ cionarno gibanje.__■, . Rusija Vesti o proti boljše viškemu gibanju t Petr ogradu. LONDON, 14. »Times« javlja iz Helsnigforsa, da ni bil razdeljen v Petrogradu že osem dni niti en obrok kruha. Dolg religijozni sprevod je hodil v ponedeljek po ulicah. Sprevodu se je pridružil velik del prebivalstva, ki je prisililo boljševiške gledalce, da se odkrijejo. Bile so poslane patrule -z oklopnimi avtomobili, da razpršijo množico. Toda množica je patrule razorožila. Veliko vojakov je bilo ubitih. __ AaeSiJa Rusko-angleški spor y Perziji. LONDON, 14. »Daily Mail« javlja iz Teherana, da so boljševiške čete zapustile moynski okraj in se vsled tega začel umik angleških čet iz Perzije, ki se nadaljuje hitro. Angleško sodišče potrjuje prodajo lesu, ki ga je sovjetska vlada zaplenila LONDON, 14. Prizivno sodišče je odobrilo prodajo lesu, ki ga je ruska« so* vjetska vlada za/plenila. Trije lastniki lesu so sklenili, da bodo napraviK priziv pri najvišjem sodišču gornje zbornice. Lioyd George proti poljski vstaji v Gora nji Šleziji. — Stroge besede na naslov poljske vlade m Poljakov LONDON, 13. Lloyd George je v doljni zbornici odgovarjal na vprašanja raznih poslancev glede Gornje Šlezije. Llovd George je rekel: Gornja Šlezija je bila gotovo skozi več stoletij ^oljska toda ne moremo se povrniti za 600 let nazaj, da bi dokazali svojo pravico do kake" pravice do kake dežele. Z zgodo* vinskega stališča Poljska ne more imeti nikake pravice do Gornje Šlezije. Edino, kar ji daja pravico do vse Šlezije ali ene* ga njegovega dela, je dejstvo, da se tu nahaja mnogoštevilno poljsko prebival* stvo, ki je prišlo v to deželo delat po rudnikih ali iz kakega drugega vzroka. Lloyd George je nato opisal ljudsko gla* sovanje in način glasovanja samega. Zavezniški komisarji — je rekel Lloyd George dalje — se ne strinjajo popolno* ma glede zaključkov, ki izhajajo iz ljud* skega glasovanja. Angleški in italijanski komisar mislita, da je treba tiste kraje, ki imajo nemško večino, dati Nemčiji, dočim je francoski komisar drugačnega mnenja. Zavezniki so že nameravali začeti pro* učevati poročilo medzavezniške komi* sije. Žaiibog je to poročilo prišlo pre* kasno za zadnjo londonsko konferenco. Toda še preden se je moglo začeti pro* uičevanje tega vprašanja, je izbruhnila vstaja Polja'kov. Namen tej vstaji je bil, da bi se zavezniki postavili pred goto* vo dejstvo, kar je grdo izzivanje naper* jeno proti versailleski mirovni pogodbi. Versaillcska mirovna pogodba je pism:> poljske svobode in Poljska ima med evropskimi državami najmanj vzrokov se pritoževati proti versailleski mirovni pogodbi, ker si ona te pogodbe ni pri* borila. Okrutna usoda je hotela, da so bili Poljaki med vojno razdeljeni; ena polovica se je borila z zavezniki, druga proti zaveznikom * Druga polovica je uničevala delo druge polovice. Ako bi mi bili morali braniti Poljsko s poljski* mi vojaki, ki so se borili na naši strani, bi Poljska gotovo^ bila sedaj nemška, in avstrijska pokrajina. Polovica Poljakov se je borila proti zaveznikom do konca in mi smo zajeli po nemških okopih mno* go poljskih vojakov. Oni so padali na bojišču v nemških uniformah in so stre* Ijali pr<*i zaveznikom, ki so se borih za svobodo Poljske. Poljska se ima za svojo neodvisnost zahvaliti Franciji, Angli* ji in Italiji. Vsaki črki v pogodbi odgo* varja po eno angleško življenje, po dive francoski življenji in tudi na sto tisoče italijanskih življenj je bilo žrtvovanih. Poljska si potemtakem ni priborila svo* je svobode in bi vsled tega morala spo* štovati vsako vejico v mirovni pogodbi. Danes, ko je Nemčija, hvala naporu za* vezmikov, razorožena, ne smemo dopu* stiti, da bi Poljska lahko izjavljala, da se bo z vsemi močmi borila proti mirov* ni pogodbi, kolikor gre za Gornjo Šle* zijo. Korfanty je rekel, da bodo Poljaki iz Gornje Šlezije i^^mnrli, kakor da bi francoske zgube bi bile mnogo manjše, ko bi Poljaki bili imeh isti pogum, ko so se zavezniki borili za njihovo svobodo. Toda Poljaki so se odločili za tako po* gumno postopanje še le tedaj, ko je Nemčija' bila razorožena. Poljska vlada odklanja-odgovornost za vstajo. Toda dejstvo, da prihaja orožje v Gornjo Šle* zijo iz Poljske, dokazuje, da so v tej izjavi le prazne besede. Ta izjava' polj* ske vlade nas spominja na D'Annunzija. D'Annunzio se je bil polastil Reke proti volji italijanske vlade. Italijanski narod pa je spoznal, da gre za njegovo čast, in D'Annunzio je moral s svojimi tova* riši zapustiti Reko. Italijani se niso obo* tavljali, kajti vedeli so, da jc v nevar* nosti <čast njihove velike države. To je dober zgled na katerega je Poljsko tre* ba opozoriti. Najvišje koristi zaveznikov zahteva* jo, da se versailleska mirovna pogodba mora izvršiti. Mi imamo na razpolago veliko moč, kateri se bo Nemčija mora* la ukloniti. Kljub temu je bodočnost me* glena in negotova' in nihče ne more re* či, kaj se skriva v bodočnosti. Ena sa* ma stvar se da z vso gotovostjo prero* kovati, da bo moč pri izvrševanju mirov* ne pogodbe vedno manj veljala. Če pa se razmere spremenijo, če nemški na» rod — 70 miljonov sposobnih, hrabrih in podjetnih mož — zadobi nazaj vse ali vsaj en del tegai, kar je zgubil, kaj bo* mo mogli odgovoriti Nemčiji, ki nam bo rekla: Ko nas je Poljska v Gornji Šle* ziji izzivala, ali ste vi tedaj tudi poka* zali svojo moič? Jaz izjavljam svečano pred angleškim narodom in pred zavez* niki, da tu ne gre le za vprašanje časti, temveč zahteva sama naša varnost kot taka, da dokažemo, da hočemo mirov* no pogodbo spoštovati, naj nam bo ta ali ona določba po volji ali ne. Ne morem povedati, kako mi je zopr» no takšno brezobzirno zadržanje nas* proti mirovni pogodbi. Navsezadnje pa v tej pogodbi ne gre samo za Nemce. Mi imamo pravico do vsega, kar nam mirovna pogodba daja, toda imamo tudi dolžnost biti nepristanski glede vsega, kar nam ta pogodba jemlje. Naša dolz* nost je biti pravični brez ozira na dobi* ček ali zgubo, ki bi znala nastati. Železničarsko gibanje na Škotskem. GLASGOV, 13. Pokrajinski železničarski svet za Glasgov in zapadno Škotsko je sklenil na sestanku, ki se je vršil v pozni uri, da se bo jutri zvečer ustavilo delo v celi pokrajini, če se odpuščeni železničarji ne sprejmejo takoj v službo, in to če izvrševaini Zvezni odbor v Londonu odobri ali ne ta sklep. Število železničarjev na Škotskem, ki so bili odpuščeni, ker niso hoteli pomagati pri prevažanju premoga, ki so ga razložili neorganizirani delavci, znaša kakih 1^0. LONDON, 13. Zveza strojevodij je dala svojim 70.090 članom nalog, naj ne delajo na vlakih, ki prevažajo inozemski premog. Obenem je izjavila, da bo vsak tisti, ki bo odpuščen, ker se je pokoril temu nalogu, podprt potom proglasitve stavke. ~Vsled tega se omenjena zveza ne bo udeležila sestanka med transportno in železničarsko zvezo, ki se bo vršil danes. GLASGOV, 14. Po burni razpravi so se železničarji z veliko večino izjavili proti stavki. ^lemčsla Francija ne podpira poljske vstaje PARIZ, 14. Listi razpravljajo o neki vesti, ki jo je objavila neka nemška agencija in ki pravi, da so italijanski častniki preiskali stanovanja francoskih častnikov in našli pri njih listine, ki do» kazujejo, da francoska oblastva dajajo poljskim vstašem potuho. Listi pravijo, da so te vesti popolnoma neutemeljene. Namen jim je, da bi zanesle razdor med zaveznike._ Grška Z grško-turškega bojišča. ATENE, 14. Uradno poročilo o vojaškem položaju v Mali Aziji pravi: V ismidskem okraju se vrše topniški in pehotni boji. Razpršili smo dve sovražni patrulji in en konjeniški oddelek na severnem delu bojišča; na južnem delu mir. J&imerška ~ Imenovanja v ameriški vojski. > Iz Washingtona javljajo, da je bil general Persing imenovan za poveljnika vrhovnega štaba na mesto generalskega majorja Marsha. Generalu Pershingu je razen tega poverjeno vodstvo vojaškega vežbanja. Pozivamo naše zaupnike na vseh vo* fiščih Julijske Benečije, da pošljejo v pondeljek našemu uredništvu, nemudo* ma brzojavna poročila o izidu volitev. VOLILCIl Vsa potrebna pojasnila do* bite tudi današnji dan v našem ured* ništvu. Naši volilni shodi V petek zvečer sta se vršila dva si* jajna shoda v Bregu. V Bolj uncu se je predstavil mnogoštevilno zbranim voHl* cem kandidat dr. Wilfan, kateri je po* jasnil volilcem volilno postopanje in nas program ter jih vzpodbujal k odločnemu in složnemu nastopu. Bil je navdušeno sprejet. V Borštu je govoril burno pozdrav* ljen, dr. Slavik. Prišel je kasneje tudi dr. \Vilfan na opvratku iz Boljunca. Vo* lilci so mu priredili navdušeno ovacijo. Tudi tu je bila udeležba ogromna. Volivni shod na Kontovelju. Včeraj ob 9. uri zvečer se je vršil na Kontovelju volivni shod Jugoslovenske narodne stranke. Govorila sta tržaški kandidat Henrik Pertot in glavni urednik »Edinosti« dr. Besednjak. Izmed navzočih komunistov je nastopil kot pro-tigovornik urednik »Dela« gosp. Pertot. Ude- 1 Vaša domovina je vaša mati in vi vsi ste nje sinovi. Mislite si svojo mater po nedolžnem zasramovano, težkih dejanj obdolženo, tirano pred tujo poroto, pred sodnike polne predsodkov, ki prošlosti vaše matere ne poznajo, ki ne poznajo njenega zlatega, nobene hudobije zmož* nega srca. Stala bi pred temi tujci, napram njej slabo razpoloženimi ljud* mi, zvezane bi ji bile roke, trd bi bil pogled njenih sodnikov, njene dobie, mile oči bi pa zastonj iskale med pri« šotnimi kako dobro dušo, ki bi njej v prilog pričala, ki bi pripomogla da bi pravica in poštenje zmagalo nad zlobo in natolcevanjem. Ali bi ti — njen sin — imel v takem sluičaju žalosten pogum, ali bi imel srce, biti navzoč med poslušalci in po* tuhniti se, ali ne bi proseči pogledi tvoje matere imeli edino možni zaključek, da bi planil pred sodnike, da bi od svete jeze gorečih lic in plamteČih oči' branil čast svoje matere, ki je obenem tvoja čast, da bi razgalil tujo hudobijo, ter dokazal, za vaš ščit, ščit vaše poštene hiše je vedno svetel in neomadeževan... V enakem položaju se nahaja sedaj naša ljuba, po nedolžnem teptana domo* vina. Vladani in odvisni od ljudi, ki na* še duševnosti, našega dobrega srca ne poznajo, katerim naša neizprijenost, naša značajnost ne imponira, v dotiki 9 krogi, ki naš rod zaradi njegove kre* postnosti in naravnega zdTavja zavidajo, in ga tudi sovražijo, ker se ne uda njihovim vabljivim omamam, imamo mi Jugosloveni sedaj ob volitvah najlep* šo priložnost, dvigniti visoko svoj glas v obrambo svojega poštenega imena in svojih človeških pravic. In katerim bo* mo dali glas, poverili svojo prihodnjost, obrambo najljubšega, najsvetejšega, kar imamo? Ali onim, ki so ob požigu na» šega eminentno kulturnega zavoda ma* lomarno skomignili z rameni in navzlic vsem svojim miljonom volilcev še sami sebi ne morejo pomagati? Ne, narod naš bo vzel svoje zastopnike iz lastne srede, vzel bo može, ki bodo zastopali njegove interese in samo njegove inte* rese. »Iz naroda za naroda bo njihovo geslo. Volilec, predoči si za kaj vse gre pri predstojećih volitvah. Te volitve naj po» kažejo vesoljnemu svetu, kako vnebo* vpijoča krivica se je nam zgodila, da se jc odtrgalo tako politično zrelo ljudstvo od prsi svoje ljubeče matere in izročilo na milost in nemilost drugim. Tvoj glas bo torej svečan protest proti njim, ki so te izdali in dcnill tvojo glaj» vo na žrtvenik lastne ambicije in egoiz* ma. Tvoj glas bo pa tudi vplival kakor hladilen balzam na krvaveče rane tvojih srečnejših, v zlati prostosti kopajo* čih se bratov; tir bratje bodo imeli tola^ žilno gotovost, da mi tu nismo še klonili duhom, da nas vsa preganjanja ne uže* ne j o in da smo kljub izgonom naših voditeljev, kljub dejstvu, da je toliko naših ljudi oropanih volilne pravice, še vedno na braniku za svoje svete pra* vice. Politično društvo »Edinost« je res večkrat slovesno izjavilo, da te volitve ^ne morejo imeti onega pomena, kakor ga bi imele, ako bi bile res samo kul* turna bitka brez bodal in samokresov, ali z druge strani ne smemo pozabiti, da je to nekaka predšola za bodoče naše pojavljanje, da je prvo preštevanje na* ših žal zredčenih vrst. In ravno radi tega, da se bodo vrzeli vsaj deloma za* mašile je dolžnost vsakega Jugoslovena, ki ima le iskrico samozavesti in ki nI popolen propadnik, da doprinese tudi on svoj delež, da bodo binkoštni praz* niki dan veselja za naš narod in dan iskrenega zadovoljstva za vse volivce, ki so bili dobre volje. Ali ne samo pregedovale se bodo na* še vrste v nedeljo, ne še neki drug vi* sok pomen imajo te volitve. Te volitve naj bodo vladajočim krogom tu-di gla* sen memento, da smo siti srednjeveških razmer, da hočemo živeti kulturnega naroda vredno življenje, da hočemo biti spoštovani na od svojih piadedov podedovani grudi. Ako bomo doprinesli k zmagi jugoslo* venskih kandidatov, bomo obenem s tem obsodili tudi one hujskače, katerim je rapalski mir le nekaj prehodnega, le prva postaja na poti drugih usodepol* nih usurpacij. Dvignili bomo glas zn pomirjenje ljudstev, proti novim vojnim grozotam, ki so, ako bodo skrajneži zmagali, bližje, nego si kdo misli. Gla* so vali bomo za poštenje, za veljavo moške besede, za vse, na čem stoji mo» gočna zgradba človeške kulture in tole* rance. U to nam pomozi Bog i sreča ju* mitel stran IX. »EDINOST« V Trstu, dne 15. maja 1921. He SostlB — uomnOnismo! V neki svoji polemični notici proti našim odvetnikom izjavlja »Piccolo«: »Zagotavljamo spoštovanega slovenske? ga kandidata (dra. Slavika), da se bo jezikovno vprašanje v krogih italijanske justice reševalo o primernem času na podlagi, ki bo odgovarjala značaju me= sta, kjer so Slovenci malo priljubljeni gostje, ker le malo spoštujejo dolžnosti gostoljubja (Assicuriamo legregio can» didato sloveno che il problema della lingiia negli ambienti della giustizia itas liana di Trieste sara al momcnto opor* tuno esaminato e risolto coi criteri che si convengono a una citta dove gli Slo-veni sono degli ospiti poco graditi per* che poco osservanti dei doveri dell'ospi? taliti). Vemo sicer, da je volilna borba go? spodi nekoliko razvnela možgane in da jim je treba zato odpustiti kak spor z logiko. Ali kar je preveč, je vendar _prc* več. Takih neslanosti ne bi smel pisati list, ki hoče biti resen. Kaki »gostje« smo mi Slovenci na tržaškem ozemlju, o tem se nočemo prerekati, ker o tenj govore jasno vsakodnevna dejstva. Le kratek vpogled v tržaško volilsko listo dokazuje, da so najmanj štiri petine do* mačega prebivalstva slovenske krvi. Slo. venska imena teh domačih tržaških vo= lilcev so klasič-n in zgodovinski do= kumentl \ Klasičen je »Piccolo«, ko govori o »italijanski j u stici«. Čudne pojme imajo ti ljudje o justici. Zadnji slovenski kmet ve, da justica je pravosodstvo, da je čuvarica pravice za vsakogar. Kjer se kroji pravica, ne smejo poznati raz? lik in ozirov ne na osebe, ne na njihovo politično mišljenje, ne na njihovo na? rodno pripadnost. Zato ne more biti ju? stica ne italijanska, nc slovanska, arti? pak mora biti edino in izključno le — justica, ki zagotavlja pravno varstvo vsem. Če ne odgovarja temu edinemu svojemu namenu, ni več justica! Preznačilno pa je, da hoče »Piccolo« uveljaviti »italijansko justico« ravno na tržaškem deželnem sodišču. A tu treba razumeti »Piccola«. Ne gre mu za »ju? stico«, -ampak edino le za to, da bi pre? gnal naš jezik s te sodne oblasti! A ka^ ko krivico bi pomenjalo to, nam govor! dejstvo, da se območje deželne sod ni j s v Trstu razteza po velikem delu pokra* jine in da v vsem obsegu te sodni i e ni niti enega čisto italijanskega sodnega okraja. Pač pa je velika večina prebival? stva v področju deželne sodnije tržaške slovanske narodnosti! In jezik te večine naj bi se izključil iz dvoran, kjer naj se deli pravica — vsakomur! Taka bi bila »Piccolova« — justica! Ne upiramo sc tej nepopisno drzni zahtevi le z na? rednega stališča, v imenu narodne pra? vičnosti, ampak tudi radi praktičnih razlogov. Kako naj nudi človeku pravno varnost iz zaščito oblast, kjer sodnik nc razume stranke, kjer ta poslednja ne more neposredno govoriti s sodnikom in zastopati svoje koristi v svojem 'materi? nem jeziku1, v jeziku torej, ki ga res pozna?! Kje bi bila potem pravna var? nost in zaščita za tega našega človeka, to je: za veliko večino prebivalstva v področju deželne sodnije tržaške?! Ko? liko neizmerne škode in krivice bi mo? ralo izhajati za naše prebivalstvo od »justice«, kakršno bi si želel »Piccolo«! Le človek, ki je obseden od hudobne? ga duha narodnega sovraštva, le človek, ki ga razpaljajo strasti in ki nima ne čuta ne srca za koristi in potrebe pre? bival stva: le tak človek more prihajati z zahtevo, s katero je prišel »Piccolo*. V področju tržaške deželne sodnije je •— ponavljamo — velika večina slovan? ske narodnosti. Zato se tudi jezikovno vprašanje pri tem oblastvu ne sme re? sevati tako, kakor bi hotel »Piccolo«, tsko namreč, da bi odgovarjalo »mestu«, kjer so Slovenci le nemili »gostje«, mar? več se mora rešiti tako, da bo rešitev odgovarjala načelu jezikovne pravično? s ti in praktični potrebi prebivalstva po vsej deželi! Ne »italijanska«, ampak justica v nje splošnem in 'edino veljavnem pomenu se mora uveljaviti! Jezikovno vprašanje se bo reševalo »v primernem Času« — pravi »Piccolo«. Isti »Piccolo« pa je priobčil v svoji tor? k ovi številki poročilo iz Rima o pogaja* njih, ki se vrše na »osrednjem uradu za nove pokrajine« med italijanskimi in jugoslovenskimi ilelegati. Tam je bilo rečeno, da je vprašanje zaščite narodnih manjšin še »sub judice«, to je: da še ni rešeno in da se še razpravlja o njem. Obojestranski delegati, da so zahtevali novih navodil od svojih vlad. V to vpra* šanjc spada vsekakor tudi^ jezikovno vprašanje pri naših oblastvih. Čemu je torej »Piccolo« ravno v tem trenotku, ko priznava sam, da se to vprašanje rešuje, nastopil na tako odiozen način, ki mo? ra le ogorčiti duhove na slovenski stra* ni?! Zato, ker se boji, da bi se stvar ure* dila na podlagi in v smislu resnične pra? vičnosti in praktične potrebe. Pritiskati bi hotel na javno mnenje in na italijan* ske pogajalce in udušiti na italijanski strani vsako dobro- razpoloženje. Uveljavila naj bi se — »Piccolova« — j usti? ca! Mi pa zahtevamo resnično justico, ker nismo tu nikaki »gostje«, ampak avtohtono prebivalstvo, ki hoče živeti življenje —• enakopravnih in enakovc* Ijavnih! Kronika naslisSav Motenje hišnega miru. Kršitev voliv* nega zakona. Atentat z bombo. Težka telesna poškedba. V četetek, 12. t. m., ob 5 pop. so zopet navalili fašisti hišo gospoda Andrijašiča v Čmcmkalu ter z revolverji v rokah zahtevali, naj se jim izročijo glasovnice. Prebrskali in razmetali so vse, našli pa ničesar. Kar so našli spisov in listin, ki jih niso že zadnjič odnesli ali uničili, so takrat! deloma v hiši deloma, pred hišo sežgali. Gospodarja Andreja ni bilo doma. Od njegovega sina Stanka so zahtevali, naj podpiše nepopisano polo papirja, česar! pa Stanko ni naredil. Tedaj pa je zado* j nela plat zvona. Ljudje, ki so videli, da se dviga dim pred Andrijašičevo hišo, so šli v zvonik oznanjat, da gori. Obča? nI so vreli vkup, fašisti so jih pa spre? jeli z neštetimi streli iz samokresov, pu? stili Andrijašičevo hišo ter drveli v vas. Tam so vrgli rolčno granato. Od granate je težko ranjen v nogo Ivan Samec, ki se je ravnokar vračal iz Kopra. Ljudje so se vsled atentata z granato razbežali. Fašisti so za njimi streljali. Tatvina. Dodatno k poročilu o nadlc? g o van jih fašistov v Bregu v številki od 12. t. m. nam poročajo: O priliki faši? stovske »preiskave« v hiši gospoda Sed* maka v Borstu sta zmanjkali gospodu Sedmaku srebrna ura in zlata verižica. V Ricmanjih so nadlegovali tudi gospo? da župnika v p. Jožeta San čina ter mu »zaplenili« kakih 20 kg lista »Edinosti«. Dom a te vesti Ne dajte se begati! Čujemo, da so se včeraj Sirili po mestu glasovi, da se tako imenovani prednostni glasovi (voti di preferenza) smejo pisati še le na volišču. Vse glasovnice, na katerih je bilo že prej napisano ime kandidata, ki mu koče dati voiilec prednostni glas , da bodo neveljavne. To ni res — to je zopet eden tolikih volivnih manevrov, ki naj bi vsaj begali volivce. Volilni zakon pravi izrecno, da si more dati voiilec tudi od koga drugega prej napisati prednostni glas. To je tudi edino logično in pravično. Volilcc, n. pr.f ki ne zna sam pisati, si da napisati preferenc ni glas od osebe, ki ji zaupa. Kaj pa naj bi storil na volišču?! Mari naj bi si dal napisati od kogar si-bodi? Kje bi bila potem po zakonu zajamčena volivna tajnost?! Ali so izgubili res vsako razsodnost? Ker Italijanski nacionalisti ne vedo več, kako bi nam prišli do živega, pretvarjajo najmalen-kostnejše dogodke, da bi vplivali na svoje lahkoverneže. Naše razumnike in kandidate stavljajo v slabo luč nestrpnih prepirljivcev, Tak brezpomemben slučaj, ki bi ga hoteli na italijanski strani napihniti do senzacijonelnega dogodka, premije vajo tržaški listi že par dni. Odvetnik dr. Slavik je namreč — kakor se često dogaja — z deželne sodnije naročil te-lefonično osebi v svoji pisarni, naj mu dopo-šlje na sodnijo nek spis. Telefoniral je slovenski, kakor vselej, ko se razgovarja s Slovenci, ker je dobro vedel, da ne obstaja nikaka naredba, ki bi mu to zabranjevala. Neki uradnik z imenom Zanetti, ki posluje v oni sobi, pa je rekel dru. Slaviku, naj odslej telefonira le italijanski! Tako da zahteva neka naredba. Dr. Slavik mu je odvrnil, da ni res, da bi obstajala kaka taka naredba, ki bi mu prepovedovala rabo slovenščine pri telefonu, da je bil pogovor povsem zasebne narave in da nima nihče pravice vtikati se v to zadevo. Ko mu je na to Zanetti zagrozil, da ga prihodnjič vrže iz smatrajo oni naše ljudstvo za nekulturno ravno vsled tega, ker zna po njegovi izjavi, tudi italijanski zraven svoje materinščine, a s^be postavljajo na visoko stopinjo kulture ravno zato, ker znajo edino-le svoj jezik. O-sramočen in zelen od jeze a v zabavo navzočih ki so pogovor razumeli, je vojak umolknil. — Nekje je stala gruča ljudsko šolskih deklic, razgovarjajoČ se o šolskih stvareh. Neki mimoidoči gospod iz Italije se jim približa in jim začne staviti razna vprašanja, med temi tudi, ali znajo italijanski. Ko mu ena, ki je znala par besed dopove, da govorijo slovenski, jih dalje vpraša, ali znajo avstrijski. Deklice se nato začudeno spogledajo, ena se o-junači in mu reče, da tega jezika sploh ni. To pa mu ni hotelo iii v glavo. Ta mož je bil pa očividno ukaželjen, ker jim stavi nadaljno vprašanje, kako se pišejo številke v slovenščini, kar mu ena takoj pokaže kar na bližnjem zidu. Osupnjeno vsklikne on: »Eh, per bacco, come in ita!iano< ! Ko mu pojasni nato ena naših učenjakinj, da se pišejo številke tudi v nemškem, francoskem, angleškem itd. jeziku na isii način, jo oni gospod molče samo kimajoč pobriše. In to je bil zastopnik razumnejšega dela onega naroda, ki tako rad jaha na svojih tren kulturah, kažoč obenem na našo nekulturo. In enakih slučajev bi mogli navesti še več. Hvala za tako kulturo, ostanemo raje pri svoji. Zahtevamo pa, da se nas ne ovira v stremljenju za višjo izobrazbo in v širjenju prave kulture v našem ljudstvu. Železničarska stavka v Julijski in Triden-tinski Benečiji traja neprenehoma in ni do alej upanja, da bi kmalu končala. Stavkajoči železničarji imajo številna zborovanja, na katerih zatrjujejo, da se ne bodo dali ustrašiti in da bodo nadaljevali stavko do popolne zmage. Njihovi zastopniki so prišli že nekolikokrat v stik z vlado, toda ker je večina vladnih članov sedaj radi volivne borbe odsotna, so bila pogajanja brezuspešna. Med tukajšnjim generalnim civilnim komisarijatom in stavkajočimi sobe, ga je Slavik primeno ojstro zavrnil ter i železničarji je nastal zaradi teh pogajanj hud odšel k predsedništvu deželne sodnije, kjer|Sp°r. Generalni civilm komisarijat je bil nam-mu je (ker je bil predsednik odsoten) pod- j reč izdal proglas, v katerem je trdil, da se niso predsednik na tozadevno vprašanje izjavil, I mršila nikakršna pogajanja med vlado m stavca od strani deželne sodnije ne obstaja nikaka Moč inu železničarji. Na številno obiskanem prepoved slovenskih telefonskih pogovorov*! zborovanju v dvorani »Fenice«, ki se je vršilo Dr. Slavik ima v rokah tudi izjavo poštne tr- j ▼ Pctek zvečer, pa so voditelji stavke izjavili, žaške uprave z dne 7. maja 1921, da res ne ™ »o g. Oiusti, član osrednjega odbora, doka-obstofi nikaka naredba, ki bi prepovedovala zal neresničnost trditev v tem proglasu, in res rabo kateregakoli jezika pri telefonu. Te pre-! i® g- Giusti potrdi!, da se je 10 in 11. t. m. po-povedi ni izdala nc uprava pošte in brzojava, gajal v Rimu s kom. Salato, ki da je priznal nc generalni civilni komisarijat. Le v početku; upravičenost železmčarskih zahtev m obenem] zasedne dobe, ko se je izvrševala cenzura > prosil, naj bi zastopniki počakali z ozirom na tudi nad telefonskimi p'ogcvori, je bila potrebna eraejilev telefonskega pogovora. — tili duhevskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži: a} krstni list, b) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se ;e izdalo, ker heče učcnec vstopiti v srednje šole. Stariši ali njih namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava in ondi od 1. do 11. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, 9. maja 1921. UraJ^o vastf B! ego, katerega izvažanje je dovođeno. Glavno ravnateljstvo carinarnic nam javlja, da so carinarnice pooblaščene brezpogojno dovoljevati izvažanje testenin v italijan. kolonije, Carinarnice tudi lahko izravno dovoljujejo izvažanje koles »maillechort ter vseh clj in semen. Iz tržaškega živlle^ia Ponarejeni bankovci. Pred včerajšnjim je bil aretiran 32 letni A. Granit, ker je hotel oddati trgovcu Rinaldu Cavalcantiju v ulici delle Loggia ponarejen 100 lirski bankovec, Granit je bil odveden na policijo, kjer so ga preiskali in našli pri njem še drug ponarejen bankovec. Sedaj stanuje Anton Granit v ulici Coroneo. Kača jo je upičiia, Včeraj popoldne je bil pripeljan v mestno bolnišnico 12 letni Franc Košuta iz Sv. Križa pri Trstu št. 44. Dečkovi stariši so izjavili zdravniku, da so poslali fanta zjutraj past krave in da ga je upičil gad v nogo. Sprejeli so ga v kirurgični odelck, — Stavka železničarjev in dobava krompirja v Avstrijo. Vsled dolgotrajne stavke železničarjev se je moral krompir za seme, ki je bil določen za Avstrijo in že pripravljen za odhod, deloma prodati deloma uničiti. Nesreča pri delu. Pred včerajšnjim zjutraj ie delal na parnku »Piave« 36 letni premogar Ivan Zuccolin, stanujoč v ulici del Molin a vento št, 51. Nesreča je hotela, da je padci med delom v ladjo in se hudo poškodoval. Z vozom rešilne postaje je bil odpeljan v mestno bolnišnico. Žepni tat je ukradel pred snočnjim pri Sv, Jakobu trgovcu Ivanu Roccu, stanujočerou v ulici SS. Martiri št. 26, listnico s 2100 lirami. Tatvino je oškodovanec prijavil policijskemu komisariatu v ulici dela Sani ta. Jugoslaveni v m@sfu in na deželi I Ministrski predsednik Gioliiti je izdal okrožnico, v kateri zaukazuje krajevnim oblastvom, da morajo z največjo strogostjo paziti gato, da se suče volivoa borba v mejah zakona. Ministrski predsednik je zapovedai političnim oblastvom, da morajo nasilja preprečiti, če pa bi bilo prepozno* se mora vsako nasilje z največjo slrogostjo kaznovati. Razen tega je generalni civilni komisar vodstvu političnega društva »Edinost« ustmeco zagotovil, da se bo ukaz ministrskega predsednika strogo izvajal, Res je, da je prišel ukaz iz Rima precej pozno in se je veliko zamudilo, toda nadejati se je, da se bodo vsaj odslej z večjo strogostjo varovali zakon in njegove določbe. Kar je zamujeno, je zamujeno in se ali sploh ne da ali se da samo težko popraviti. Torej ne smemo nikakor zgubiti poguma. Ako b! se pa v bodoče kjerkoli vendar zgodila našim ljudem kaka krivica, ako se bedo ovirali ali jih bo kdo skušal ovirati s silo ali grožnjami pri izvrševanju volivne ali katerekoli druge državljanske po zakonu zajamčene pravice, tedaj caj to nemudoma in točno javijo političnemu društvu »Edinost«; vsak požig, vsako grožnjo s požigom, vsako vznemirjanje, vsako pustošenje, vsako izsiljevanje, sploh vse, kar se jim zgodi in je v nasprotju z veljavnimi zakoni. Javite pa s konkretnimi podatki: navedite številko kamiona, s katerimi so se pripeljali napadalci, opišite jih osebno, če že ne veste, kako se kličejo; če so na licu mesta kaj pozabili, to skrbno shranite; naznanite, od kod so prišli ali vsaj iz katere smerL. Oblastvo potrebuje konkretne podatke, če hoče krivce uspešno zasledovati. Vedite, da bo obtožilni material služil tudi po volitvah* Nekaj sličnega se je dogodilo te dni tudi od veiniku dru. Staretu, nasproti kateremu se je isti uradnik Zanetti skliceval celo na poseben zakon, ki, seveda, tudi ne obstaja! — To je vse, kar se je dogodilo- Tržaški listi pa pripovedujejo o tem tako, kakor da gre za Bog ve kako pomembno stvar, ki bi mogla imeti v teh hudih dnevih ne vemo kake posledice. To je zopet očividno hujskanje. Zanimivo in značilno pa je vsekakor, da se taki prizori odigravajo ravno na tržaški deželni sodni ji, ki ji območje sega tako daleč v našo čisto slovensko deželo. Vzemimo praktičen slučaj, da bi slovenski odvetnik, ki posreduje na sodniji, nujno potreboval kake informacije od svojega klijenta, ki pa ne zna laškil Kaj naj stori, če ne bi smel govoriti slovenski po telefonu?! Stranka bi mogla trpeti veliko škodo le zato, ker kak gospod uradnik ne more slišati slovenske besede! Kje bi bilo potem pravno varstvo? Naj obračamo torej dogodek kakor-koli, naj ga presojamo s stališča jezikovne pravice, ali pa praktične potrebe — vedno se nam kaže postopanje uradnika kot absolutno nedovoljen čin. Ali so ti gospodje v svoji slepi strasti res izgubili vsako razsodnost? Upamo, da se taki dogodki ne bodo več- ponavljali. Kultura in nekultura. Ravno sem čital, da hočejo upravne oblasti zopet zagrešiti nad nami veliko krivico s tem, da bi prišli v po-štev pri sestavi porotniških list le Italijani. Kot vzrok za izpustitev naših mož iz liste navajajo izgovor, da naše. ljudstvo ni izobraženo. To je perfidnost, kateri ni primera. Očitajo nam neizobraženost ravno oni, kateri nam jo kratijo, kjer in kadar le morejo. Nočem pobijati teh očitanj glede naše nekulture, katera očitanja moramo vedno in vedno poslušati, ampak navesti hočem v zavrnitev le par karakterističnih slučajev, ki so značilni za primerjanje različnih kultur. Nedavno temu sem se vozil z železnico. V istem vozu je bilo tudi par vojakov in več drugih civilnih potnikov med njimi neka gospodična. Ta je bila zaple-tema v pogovor z enim onih vojakov. Z ozirom na vsebino tega pogovora sem postal pozoren in slišal, kako se je oni vojak izražal žaljjvo o kulturi našega ljudstva. Ona gospodična ga je krepko zavračala, V opravičbo svoje trditve je vojak nadaljeval, ^ rta5i ljudje niti ne odgovarjajo na njihova vprašanja v italijanščini, Čeravno je znano, da znajo italijanski ali k večjemu da odgovarjajo v slovenščini, kar pa smatrajo oni za neoliko, ker bi naši ljudje vendar morali vedeti, da oni, namreč Italijani ne znajo tega jezika. Ko ga je ona gospodična nato zavrnila, da se ji čudno zdi, da politični položaj, v katerem se nahaja Italija, do prihodnjega dne, da se more on posvetovati z ministrskim predsednikom Giolittijem. Ta je najprej odklonil vsako pogajanje, a pozneje je izjavil, da mora počakati, dokler se vrneta minister Peano in podtajnik Bertini, ki se sedaj nahajata v svojih volilnih okrožjih-Medlem je ministrskega predsednika zadela 11, t, m, znana družinska nesreča in železni-čarski zastopniki so se vsled tega vrnili iz Rima. Na Giustijevo vprašanje, kaj naj se sedaj naredi, so zborovalci odločno zahtevali nadaljevanje stavke. Giusti je nato zagotovil, da bo osrednji odbor ubral po volitvah drugo pot, če vlada ne bo popustila. Govorili so še drugi govorniki, ki so pozivali na solidarnost in disciplino, — Generalni civilni komisarijat s svoje strani vztraja pri svoji prvotni trditvi in je izdal včeraj to le poročilo: Generalni civilni komisarijat je prejel danes brzojako, s katero se potrjuje, kar je komisarijat že zanikal na podlagi brzojake, ki jo je prejel 10. t. m. ob 8 zvečer od ministrskega predsedništva. Današnja brzojavka se glasi: Rim. 13. maja 1921, 12h. — Št. 3239. V. E. _ Podpisani more absolutno zanikati, da bi se vršila s stavkujočimi železničarji pogajanja, ki bi imela namen, da bi vlada železničarjem kaj popuščala. Giusti in drugi delegati so se te dni predstavili pri generalni direkciji železnic, pri ministrstvu za javna dela in pri meni, toda ko se je razjasnil potek dogodkov pred stavko in na novo ugotovil zmiscl uradnih poročil, smo vsi enoglasno izjavili, da je absolutno nemogoče, železničarjem popuščati ter da je izključeno, da bi se njihove že znane zahteve znova proučile, dokler ne nastopijo zopet redne službe. — Načelnik osrednjega urada za nove province Salata. Drugo brzojavko, ki jo je prejel generalni civilni komisarijat od ministrstva za javna dela, pravi: Absolutno zagotavljam, dani imela uprava železnic s predstavniki osobja nika- kih pogajanj. . . ... _ Medtem se vrše tudi po manjših mestih Julijske in tridentinske Benečije zborovanja stavkujočih delavcev, na katerih se poziva na disciplino in vztrajnost. Stavkajoči železničarji so organizirali tudi izdajanje posojil, ki se bodo dajala danes, v nedeljo od 8.—12. v svetoandrejskem krožku v ulici E. De Amicis proti predložitvi legitimacije. Naznanilo o sprejemanju gojencev v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za solsko leto 1921/2. . . j . V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se-bodo po dovršeni gimnaziji posve- !urai)sKi položaj In nadonoH^sm Široki' ljudski sloji sc dejansko udele* zujejo političnega boja tedaj, ko jih v to prisilijo družabne razmere ali, če je nov* prečna kultura in izobrazba množic do* seg$ že gotovo višino. Pred francosko revolucijo je bila politika izključno stvar vladajoče aristokratske družbe, k! je tekom stoletij pripravila ljudske množice v neznosen gospodarski polo* žaj. Posledica teh nemogočih razmer je bila ravno revolucija, ki je uspela, ker so se je udeležile široke plasti prebivalstva. Duševni predhodniki revolucije, ki so bili v splošnem enciklopedisti, se misel* no zrevolucionarili že poprej tisti izbra* ni del francoske družbe, ki je vzel v ro» ke vodstvo revolucijc. Tako moremo lo* čiti v zgodovini francoskega ljudstva zadnjih stoletij tri dele: dobo po* stopnega socialnega propadanja, v ka^ teri so nastali pravi vzroki revolucijc; dobo idejne revolucije in dejansko re* volucijo samo. Družabni prevrat na Francoskem pa je udaril preko meje francoske države in sicer se je to giba* nje najprej miselno širilo, nato je prišla šele dejanska revolucija oseminštiride* setega leta. Ko se je poleglo revolucionarno valo* vanje, se je nekoliko prenovljeni dru* žabni red ustalil. Napredovanje ljudske izobrazbe, potem pa siloviti razvoj pro* metnih sredstev sta pospeševala zanima« nje širokih ljudskih slojev za politična vprašanja. Razvoj veleobrti je ustvaril napredne delavske sloje, ki so pravza* prav prvi spravili med ljudstvo politiko. Socialni teoretiki so postavili nove nau* ke in nastalo je znanstveno tekmovanje, katerega sad je bila -ideja socializma, ki mu je Marx dal odločilno smer. Medna* rodni socializem pa je imel v drugem idealu, t. j. v nacionalizmu, najmogočnej* šega nasprotnika. Najizrazitejša oblika nacionalizma pa je bila1 država. Kult dr= žaviie ideje in nacionalizma v predvojni dobi je bil tako močan, da je razblinil v nič miselno vzajemnost mednarodnih apostolov. V življenju se je izkazala idc* ja mednarodnega socializma brezpri* merno šibkejša od narodne misli. In tako smo zamogli tekom vojne vsak dan opazovati, kako so socialistični vo» PODLISTEK V. F. B. V malem svetu (43) 2e to, da se je ime »Krivošić« čitalo v časopisih, je neizmerno laskalo domišljavosti Janka in njegove žene, ker sta spadala med tiste ljudi, ki jim je to nekaj posebnega Če so »prišli v časopise«. To se jima je zdela stvar, ki pripada v delež samo izvoljenim in pomenja nekaj velikega, skero kot nesmrtnost, ker samo veliki in znameniti ljudje, vladarji, člani vladarskih hiš, državniki in smrtnikom pa se dogaja to večinoma le tedaj, če se jim je pripetila kaka nesreča, ali pa, ako dajajo kak oglas na zadnjih straneh časopisa. Zato sta bila tudi Janko in njegova žena presrečna, ko sta čitala o imenu Krivošič še take pohvalne besede v časopisih. To ju je povsem odškodovalo za napade v drugih listih. Krivošička pa — uverjena, da je tudi ona posfala sedaj znamenita osebnost ne samo v Zagrebu, ampak povsod, kjer se čitajo hr-vsiski listi — je nosila glavo za dobro ped všje, svojemu možu pa je rekla zlobno: — Kdo bi bil mogel misliti, da postaneš ti še tako znamenit človek! — Janko pa je bil tako poglobljen v svoje zadovoljstvo, da nI v teh besedah občutil nikake zlobe ter je odvrnil: Vidiš, stara, da Janko ni lema. Veano 6cm ti govoril, da jaz nisem gori od — gospode s peresom. To je bilo na večer pred odločilnim dnem, ko so se imele izvršiti volitve. Janko in nje- dvorišče in ki je ob navadnih dneh služila kot jedilnica. V novi jedilnici je dajala Krivošička pogrinjati le tedaj, ko so bili gostje, sicer so jedli v tej sobi, v kateri je bilo staro pohištvo iz stare hiše. Tu je bilo na oknih tudi Suzanino cvetje in v kletki kanarček, ki je ob razgovoru istotako glasno čivkal kakor nekdaj, ko ni mogel spati radi luči, ki je od velike stare svetiljke padala na njegovo kletko. Kakor nekdaj v stari jedilnici sta tudi sedaj Krivošič in Krivošička po večerji delala bilanco minulega dne, sedeča pri mizi nepre-siljeno, prav po domače; on je slekel jopič če mu je bilo vroče, ali pa se je preoblekel v nekega sivega, starega in mastnega, v katerem je navadno obedoval, ona pa, ne več nova modna dama, ampak navadna purgarica v pa-pučah in brez steznika. On ji je pripovedoval svoje novosti iz trgovine, ona njemu pa svoje, ki jih je Čula v mestu, ali od obiskovalcev. To so bili edini trenotki, ko sta se mogla poraz-govoriti, ne da bi ju motili otroci in družna, izmenjati najintimnejše misli ali nazore, ako sta bila ravno dobre volje. Ko sta bila slabe volje, sta pa čitala vsak svoj časopis kake pol ure in odšla potem k počitku. Dva- trikrat v tednu je zahajal Janko zvečer v svoj trgovski kazino; če ga je pa žena preveč drezala in mučila s svojo muhavostjo, je zahajal tja tudi pogostejše. Ona je svoje novosti, ki jih zvečer pripove-dovala svojemu možu, navadno zajemala iz enega vira: pri Klinarju. Rudolf je prihajal v hišo skoro vsak daa med šesto in sedmo uro, da je povprašal p ozdravju njenem in njenih hčera, da je prinesel rožo ali šooek " skupaj, včasih tudi kaj zasvirali, a med tem, ko sti dekleti svirali, |e#on pripovedoval, ako je bilo kaj zanimivega v .družbi. Danes ji je pripovedoval o najnovejšem škandalu, ki se je mnogo govorilo o njem, ne da bi se pa vedelo, koliko je prav za prav resnice naa vsem tem, a koliko ni. Šlo je za naekega mladega častnika, ki je včeraj nanagloma zapustil mesto. Neko dekle iz dobre hiše, uradniška hči, so videli na njegovem stanovanju. Oče dekleta je bil včeraj pri zbornem poveljniku. Toliko je bilo prilično gotovo, podrobnosti pa, ki so jih Zagrebčani in Zagrebčanke raznašale s posebno pridnostjo, so bile dovolj strašne. Klinar je pripovedoval Krivošički na pol glasa kar hkratu dve, tri verzije, ki so krožile po mestu — po tem mestu, ki je po klepetavosti podobno vsakemu primorskemu gnezdu — Krvošiička pa je ponavljala stvar svojemu možu. Pripovedovala je to, na pol veselo, kar se to ni zgodilo v njeni hiši, na videz pa zgrajajoč se na pokvarjenosti sveta. Janka pa je stvar globlje zadela. Kot delaven človek, zaposlen ves dan, je občutil neko mržnjo proti častnikom — brezposelnežem, kakor jih je imenoval — Še iz časa, ko ie bil prostak služil pod puško in pretrpel pri tem dovolj muke. Poleg tega je bil človek stare morale, se je bal za svoje otroke, in to tem bolj, ker ni mogel on sam paziti na njih. Ko je čul o tej dogodbi. je zažarel, vdaril s pestjo ob mizo in zagrmel: — Jaz bi ga ubil kot psa, ako bi se moji hčeri dogodilo kaj takega! —Molči, ne kriči, U slišali te bodo! je re->va iena. ki mm vedela, da za vratmi stoji Mila in prisluškuje temu razgovoru. . . , . _ Da, vidii, to prihaja od tistega sprehajanja s častniki — je nadaljeval boli tiho, se vedno razježen — titso dekle ,e vsa kdan hodilo mimo prodajalnice in stariši, ki so to trpeli, morajo sedaj gledati, kaj na, napravijo žnjo. O, o, brezdušni ljudje! — A ti, da mi paziš na najini dekleti! — je rekel svoji zem, ki, kakor on, ni slutila, da ji je Klinar namenoma pripovedoval o tem dogodku. _ , Videl je, kako se njeagov prijatelj Koder mnogo suče okolo Ljudmile, ji namežikuje in jo spremlja, ne da bi stariši — menda — kaj vedeli o tem. On pa — Klinar — je vedel dobro, kake namene more imeti z dekletom ta Roder, ki mu nista sveta nae čast, nae otroška doba tega neumnega dekletca. Ztao je že Ivanko opozoril, naj vpliva na Milo, da bi se odrekla sprehajanja s tem častnikom. Ko I-vankini opomini niso pomogli — materi ni hotela nič reči, ker bi ji bilo žal, če bi bila Mila kaznvoana, ian občutila se je tudi kolikor toliko sokrivo, ker je ona istega dne začela s Klinarjem, ko je Koder spremljal Milo — je sklenila, da bo, ker ni več hodila k Drinićevima v šolo, vsaj spremljala Milo tja in od tam, dokler se Roder ne naveliča hoditi za njo, ko bo videl, da ni nikoli sama. Pri vsem tem je menil Klinar, da bi bilo dobro, ako materi kaj namigne o tej stvari in ji je zato pripovedoval oni dogodek. Ali, ni se mogel izrazti dovolj jasno in Krivošička ga ni razumela, ker ni slutila nič hudega. fTUlla i Maj zgodovine idrijskega rudnika Leta 1785. je Avstrija sklenila pojjod* bo s Španska, da ji bo \ sako leto oddala 10.000 stotov srebra, a takrat je idrijski rudnik pridelal povprečno le 2000 sto* tov. Zato so vzeli vsrkega na delo, kdor je bil le količkaj sposoben, in od daleč so klicali rudarje. Prišli so takrat iz Švaca na Tirolskem rudarja: A&aher, lic; ring, Eder, Singer in 17 drugih- katerih imena kakor: Woll, Maver, Holzhauser, Furtner se v Idriji nc dobi-jo več. Kei so si obetali mnogo rude iz novega Josi* povega jaška, so poklicali rudarje še i7. Šemnice Ogrskega. Došlo je 13 ru< darjev z imeni Sambaj, Trepic, Su* hy, Scman, Butzek, katera zastonj iščeš med Idrijčami. Bili so pa vsi trdrt Nemci in zahtevali! za se ob nedeljah nemške pridige. Rudniško vod", stvo je to rado videlo. A o v posebi nem poglavju, ki bo zelo zanimivo. Nastala pa je sedaj zadrega v mestu, ker za novo došle rudarje ni bilo sta* novanj. Vodstvo rudnika je ponudilo stavbeni prostor in les zastonj onemu, ki hoče delati novo hišo, samo zavezati se je moral, da proda ali odstopi hišo le rudarju. Tako je nastalo takrat pred- mp^ti« n««JkJn« .Trt« V Trstu, dne 15. maja 1921, »EDINOST« Stran III ditelji glasovali za vojne kredite skoraj v vseh onili državah, ki so bile zaplete* ne v svetovno vojno. Pristaši protivojnih idej so se tako postavili izven sociall* stične teorije in pokopali drugo inter* nacionalo. Začetek vojne je bil torej zmaga na? cionaiizma. Konec vojne pa je v premam ganih državah zadal nacionalizmu hud udarec. Druga za drugo so se rušile mo* gočne državne tvorbe, ideja mednarod* nega boljševizma je silno zavalovala po vsej Evropi. To velja v prvi vrsti za države enot* ne narodnosti. Narodnostno mešane dr* zave pa so razpadale vsled težnje na* rodnih manjšin po politični svobodi. Oboževanje državne ideje je tu pro* padlo na. račun zmagovitega nacionaliz* ma. Ustvaritev narodnostnih držav pa nikakor ne nasprotuje boljševiškim idejam, nasprotno boljševizem ima v svo» jem programu samoodločbo narodov. Seveda je pri boljSevikih udejstvitev samoodločbe narodov le sredstvo v do* sego končnih smotrov komunizma. Bolj* ševiki hočejo izločiti vsak vzrok narodnostnim bojem zato, da bi bili ti narodi laže dostopni komunističnim ciljem. Nekaj časa se je zdelo, da bo boljše* viška misel prežela vse narode in dežele, zakaj ravno vsled razmeroma lahke osamosvojitve narodnih skupin prej* šnjih držav je narodna ideja navidezno zamrla. Toda to je trajalo le malo časa. Osvobojeni narodi so se začeli zavedati velike nevarnosti, ki jim grozi od bolj* ševiškega gibanja, narodni duh je oži* vel, a v novih državah se je začela utr je* vati državna misel. Ta preobrat zamo* remo opazovati zlasti na Češkem in v Jugoslaviji. In kamorkoli pogledamo danes okros po Evropi, povsod vidimo, kako so na* rodi ljubosumni na svojo narodno ne* odvisnost. Poleg tega pa niso mrrovne pogodbe, ki so se sklenile po samovolj* nosti posameznih mogočnih predstavni* kov v svetovni vojni zmagovitih držav, rešile zamotanega vprašanja1 samoodloč* be narodov. Ker imamo na eni strani še vedno tlačitelje narodnih skupin, na aru* gi pa tlačene narodnosti, ki streme po narodnem osvobojenju, zato je še daleč tisti čas, ko ne bo več narodnih bo«^v. Tudi ne smemo pozabiti, da so manj* ši narodi, ki žive v lastni državi, le de* loma svobodni. Ker so gospodarsko in politično odvisni od milosti mogočnih držav, zato so tudi ti narodi primoran! misliti na svojo obrambo in resnično svobodo. Kapitalistično izrabljanje šibkih držav po močnejših mora le poostri* ti narodnostna nasprotja in poglobiti so* vraštvo med narodi. Brez gospodarske svobode se narodi ne morejo zadovoljiti in umiriti. Iz teh razlogov moramo v današnjih razmerah pričakovati, da sc bo narodna in državna misel povsod le še poglobila. Silno nazadovanje boljševiških revoluz cionarnih stremljen' v evropskih drža* vah je deloma posledica novega politič* nega položaja teh narodov. Vesti is Soriške Preiskava pri goriških fašistih. Po Gorici so krožile vesti, da se nahaja v sedežu fašistov v ulici Barzelini mnogo orožja in municije. Orožniki so nato uvedli preiskavo vseh treh sob v tem fašistovskem gnezdu in seveda samo po sebi umevno niso ničesar našli. Zanimivo je to. Vendar bodo fašisti ob vsaki bodeči priliki zopet streljali po Gorici kot v pravcati bitki. Ne sob, žepe fašistov naj temeljito preiščejo in zagotavljamo orožnikom, da bo uspeh preiskave nad vse pričakovanje dober. Poškodovanje delavske zbornice v Štandre-žu. Oblastvu so naznanjeni nekateri fašisti, ki so 23. aprila t. 1. ob 2. uri po noči vdrli v delavsko zbornico v Štandrežu in naredili več škode. Med temi fašisti je zopet znani Manfredini in njegov verni sodrug Gigante. Ta dva se pri fašistovskih podjetjih odlikujeta vedno na prvem mestu. Potem bodo pa fašisti zopet prepričevali naše ljudi, da oni niso ytaki«. Pokažite se z dejanji drugačne! Dokler boste imeli v svoji sredi take ljudi, vam ne moremo nič verjeti. Pretepi so se zopet vršili v Gorici in sicer v pondeljek zvečer na več krajih. Mala skupina fašistov je bila naletela"na socialiste, ki so nesli rdečo zastavico. Da se niso prijazno pozdravili med seboj, je jasno, a ne samo to, prišlo je do tega, da so socialisti na neprijazni pozdrav odzdravili s kamenjem in drugimi sredstvi, ki jih navadno uporablja v svojem boju ulica. Fašisti so bili naglo alarmirani in so prihiteli na treh avtomobilih. Da se je streljalo po Starem trgu in po Travniku kot v kaki pravcati bitki, ni treba posebej omenjati. Bila sta dva ranjena. Govore tudi o enem mrtvem, a ta vest ni potrjena. Prah ali blato. Po pravici se pritožuje neki list, da delajo avtomobili, ki morajo voziti skozi ulico Ascoli, ker je ulica Carducci zaprta radi dela, ki se tam vrši, pešcem preveč nadlege in sicer iz dveh ozirov. Ob grdem vremenu so mimoidoči vsled tega, ker je ulica ozka in morda v najslabšem stanju izmed vseh ulic, kar ometani cd blata, ob suhem vremenu pa se dviguje gost črn prah. Poleg tega je radi srečavanja vozov in avtomobilov celo nevarno iti po tratoarju. Dobro bi bilo v tem oziru napraviti red in postaviti stražo tja, da ne bodo avtomobili vozili s poljubno hitrico skozi. V tem oziru je sploh v mestu še vedno vse premalo reda. Hiše se podirajo. Nekateri stanovalci blizu sv. Roka tožijo, da je nevarno hoditi mimo hiše v ulici Parcar št. 10, ker se hiša sama od sebe podira in je nevarna mimoidočim. To ni edini slučaj v mestu; še je mnogo drugih podrtih hiš, ki so nevarne, posebno ob deževnem vremenu, ko odpada kamenje na cesto. Merodajni krogi bi se lahko malo pobrigali zato. Sicer se mesto precej prenovlja in posebno nekatere ulice bodo dobile nov tlak, tako n .pr. ulica Carducci. Na Vnebohod so imeli fašisti, to se pravi goriški blok, shod v gledališču Verdi. Od župana, ki je predstavljal kandidate pa do zad-n)e£a govornika so povdarjali samo pomen bloka in dejstvo, češ da stranke, ki niso stopile v blck, niso toliko različne po programu, ampak jih je samo strankarski egoizem gnal v to. Tudi so padle besede na vlado, češ zakaj ni znala in vedela požreti Slovencev na ta način, da bi jih priklopila k videmskemu volilnemu okrožju. — Tudi republikanci so imeli shod pretečeno nedeljo popoldne na trgu sv. Reka. — Oni del plakatov kandidatskih list, na katerem je lipova vejica, je po nekaterih delih po mestu že raztrgan. Ali iz rok naših volilcev te lipove vejice ne bo mogoče iztrgati! — »La Literla«, glasilo goriških republikancev izjavlja, zakaj niso stopili v blok nacionalistov in zavrača fašiste in njih zaveznike s poro-gljivostio kot to zna samo »La Libert&«. Bloku pravi, da je protinaroden, in mu kliče, naj vrže doli krinko nesramnosti. Vprašuje, čemu je tu blok? Da vrši narodni boj? »Ali nismo že dve leti odrešeni? Čemu so se tedaj bojevali in zmagali naši vojaki?« Dalje vprašuje, kaj je mogoče, da bi bili Italijani narodno zapostavljeni, če bi prišlo v parlament tudi vseh pet slovenskih goriških poslancev. Pač je res čudno, da naši goriški Italijani še vedno žive v pozi kot pod Avstrijo, četudi jih ščiti ogromna državna premoč in zakon ob enem. Mudilo se jim jc. Pred včerajšnjim popoldne je vstopilo v slaščičarno Krištofa Crausa kakih 6 elegantno oblečenih gospodov. Vse je kazalo, da gospodom cukrčki neznansko ugajajo. Ko je videl lastnik, kako njegovi proizvodi gospodom teknejo, jim je postregel še s svojo specialiteto, s čokoladno torto. Ker se je pa gostom jako mudilo, so jeli požirati kar cele kose okusne torte. Tedaj se je pa gospod Craus za hip odstranil. Gostje so nestrpno čakali, da bi se gospodar povrnil. Čakali so s porifelji v rokah. Ker pa gospodarja le ni hotelo bili in se je, kakor že omenjeno, gospodom strašno mudilo, so bili prisiljeni oditi, ne da bi plačali. Povožen. Neki 12letni učenec, doma blizu Ločnika, je bil povožen od voza, ki je šel s preveliko naglico po cesti. Deček je težko poškodovan na levi nogi in se bo moral dolgo lečiti. Slični slučaji se zopet in zopet ponavljajo; vsak opomin je zaman. Fašisti v Šmartnem. Fašisti kaj radi ^elajo izlete v Brda. Posetili so, kot poroča »Gor. Straža«, tudi naš shod v Šmartnem, kjer so dokazovali, da niso kaki razbojniki, ampak bojevniki zoper kapitalizem. Zares značilno to; raje bi pa bih, da bi gospodje fašisti dokazali z dejanjem, da niso to, za kar jih do danes po vsi pravici naše jludstvo smatra; tedaj bi jim ne bilo treba dokazovati z besedo tega, kar jim nihče ne verjame. Če so se gospodje fašisti spremenili v nasprotnike kapitalizma, ki je obstanku našega naroda najnevarnejši, tedaj res ni izključeno, da bomo šli še skupno z roko v roki v boj proti skupnemu sovražniku. Vendar ne bomo smeli besed tal:o strogo ločiti od dejanj. Strel. Čudežen slučaj se je zgodil pred par dnevi v kavarni Teatro v Gorici. Ko je bila kavarna zvečer kar natrpana od gostov, je počil strel iz revolverja in ranil nekega gospoda, ki so ga morali prenesti v bolnišnico. Nihče ne ve, kdo je ustrelil. Vsi v kavarni navzoči so morali oddati orožje. Eden (fašist) je imel revolver brez dovoljenja. Kaliber hi odgovarjal krogli, ki je bila izstreljena. Bil je aretiran, revolver so zaplenili. Slučaj je še vedno ostal zagoneten- Gotovo je, da ne gre za slučaj zločina, ampak samo za nesrečo, katere povzročitelj se je spretno prikril. Najdeno meso. Pred kratkim je bilo nekemu mesarju ukradenih 160 kg mesa. Zdaj poročajo, da so našli omenjeno meso skrito v grmovju pri Stračicah. Tatovi so se bolje skrili in jih ne morejo dobiti. Sani zažgal. Pred nedolgim je gorelo v ulici Carducci pohištvo v trgovini nekega Italijana. Že tedaj so se širili glasovi, da je pohištvo lastnik sam zažgal, ker je hotel dobiti bogato odškodnino. Govorica se je baje izpričala za resnico, zakaj kot poročajo, so omenjenega gospoda zaprli in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Lepi slučaji, res! Iz grahovskega županstva se iz verodostojne strani pritožujejo, da gospodari v občini znani občinski tajnik, ki zna kaj spretno obračati plašč po vetru. Danes je zelo udan novi vladi, tako, da Slovence uči, kako naj govore z njim. Ta mož je tudi izpustil iz volivnega i-menika celo vrsto volivcev. To zamerijo ljudje zlasti zato, ker ni ob času svetovne vojne ni izpustil nikogar, ko so gonili naše može in fante na vojaško delo. Res so čudoviti ljudje te vrste, ki dokažejo svojo vestnost ravno tedaj, ko je ljudstvu v škodo, in svojo uradno površnost zopet ravno tedaj, ko je zopet ljudstvu v škodo. Ljudje si te stvari zapomnijo. Kopriva. Dne 8. maja t. 1. se je razlegala v Koprivi slovanska pesem. Tukajšnje br. in pevsko društvo »Zarja« je slavilo 25 letnico svojega rojstva. Tega prelepega praznika so se udeležila tri sosedna pevska društva iz Štanjela, Tomaja in Dutovelj. Ljudstva je bilo precej, a vendar bi bili našli udeleženci iz bližnjih spodnjekraških vasi še kaj prostora, ako bi se bili veselice bolj številno udeležili. Dan je bil nad vse krasen, tak kakor ga more roditi le majnik. Precej ob pričetku vasi je stal ne prav velik, a dovolj okusno ozaljšan slavolok. Primerni pozdrav je naznanjal, da se ima ta dan vršiti v vasi nekaj izrednega. Lep, pomenljiv napis je blestel nad vhodnimi vrati na vese-ličnem prostoru: »Za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto!« Na prostornem dvorišču je stal velik, odprt, kaj lepo ozaljšan oder z napisom: »Grmi pesem krasna, dvigaj nam srce!« Vse ozaljša-nje so preskrbeli domaČi fantje in dekleta ter vsi delujoči udje »Zarje«. Pogled na oder je bil diven. Okoli 16.30 se je pričel spored s slavnostnim govorom predsednika društva »Zarie« g. K. Turk-a. Da ne zabimo, kaj je bistvo današnjega slavja, je orisal govornik v kratkih potezah postanek društva, njegovo delovanje in nehanje ter h koncu omenil ustanovitelja g. Ant. Boleta, ki je bil ves Čas ne le neumoren in požrtvovalen društveni glavar, marveč tudi odličen in marljiv pevec, ki še vedno sodeluje. Čast mu! Tu ga dvignejo nevidne krepke pesti kvišku, a nežna roka mu pokloni šopek lepih svežih cvetlic. Do solz ganjen se zahvali slav-ljenec v lepih, izbranih besedah ter konča z bodrilnimi besedami: »delujmo naprej za narodno prosveto! Naprej zastava slave!« Tu začne godba našo himno! Pevski zbori so nastopali po določenem sporedu, drug za drugim. Smigovčev »V gaju« (mešan zbor), proizvajan od društva »Zarja« iz Koprive, je napravil na "občinstvo prav prijeten, prazničen vtis. Za tem je nastopilo sosedno društvo »Štanjel« iz Štanjela, ki je Aljaževo »Naša zvezda«, moški zbor prav čedno in z občutkom odpelo. Društvo »Tomaja iz Tomaja je kaj ganljivo zapelo Ipavčev mešan zbor »Milado.«. Radi so ljudje poslušali Stegnarjev mešani zbor »Dneva nam pripelji žar«, ki ga je zapel dutovski zbor »Venček«v Aljaževo pesem »Na bregu« je odpelo domače društvo »Zarja«. Pevski spored so zaključile Vilhar-jeve prelepe narodne pesmi bratskega nam naroda hrvatskega, ki je pela vrla »Zarja«. Te pesmi so pravi biseri. Od melanholične »Ej u Agana« do divje »Sitan kamen«, vse so lepe in vredne hčerke junaškega hrvaškega naroda. Bodi omenjena tudi sežanska godba »Kraška vila«, ki je z izbranimi komadi in razno-bojnimi zvoki vedrila to prelepo slavnost. Tebi »Zarja« pa, ki si dika in ponos občine, ki si se pred leti prva v svojem okolišu vzbudila iz svojega mrtvila, ki si svoj veliki dan tako lepo proslavila in pokazala, da umeš ceniti delo tvojih ustanoviteljev, da se zavedaš svoje vzvišene naloge, bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala! ILIJO TOLSTOJA iščetl Sofia Tolstoj in KataSia Bocca. Pisati je treba na naslov; Vid?m, ulica Mazzini 33, N. Bocca. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Bosa vapl nL Mazzlol. — Lasina palača. DeiniSka glavnico in rezervni zaklad K Č. S!. 223,000.003 I zmaje kuisMina ?se baa&s ia snsnjalnicns transakcij 3. g = UraeSne us-e oel 9-13 se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2"—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. KOLESA od 200 L naprej se prodajajo v via Rigutti št. 51, Rucker. 798 POSTELJA in hrana se odda poštenemu delavcu. S. Giacomo in Monte 5, I. 799 KUHINJSKO in sobno pohištvo prodaja mizar Via Torquato Tasso, vogal Via U d ine 28, Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in poprave. 35 IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. Ulica Ckiozza 50, pritličje. 79S KUPUJEM cunje velike, čiste, bele, vsake vrste od 1—4 L. Solitario 1, Cohen. 78Z PRODASTA SE 2 chiffonier, 1 omara s 4 pro dali, umivalnik in drugo pohištvo, vse za rabljeno. Rojan, via Morcri 77, III. 761 ŽGANJARNO v ulici Mcdia Št. 22, kjer sc do H vsakovrstno pristno žgarje ir. rami likerji per zmernih cenah, priporoča lastnica Marija Szolik. KROJAČNICA Avgust Štufar, uL S. Frar.cesco D'Assisi št. 34. 1IL nad. jc cdit:s dobroznana krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pr»lc£ delavnice odprla tudi salon za izfjotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mcr-molja Rieger, ulica Commerciale 3. 5& KDOR HOČE KAJ PRODATI § KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. f • INSERIRAJ V »EDINOSTI« 9 POHIŠTVO staro m novo, vsake vrste, se prodaja v zalogi Leopolda Zucchiattija v Gorici, via Formi ca št. 27. K9EHBI ■ EEHK3 S B SSSBEZ2S532 3 B ESHHE ■ Z Siranfltia in posojili Mvo v MAi vknjižena zadruga z omejeno zavezo VABILO 367 ki se bode vrši! # v nedeljo, dne 22. maja 1921 ob 15 pop. v občinski pisarni v Nabrežini. DNEVNI RED: 1. Pol ganje letnega računa za leto 1920. 2. Poročila kontrolnega odseka. 3. Odobrenje letnega računa in razdelitev Čistega dobička. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev treh udov v kontrolni odsek za leto 1921. 6. Čitanje revizijskega poročila „Zveze". 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi Načelništvo BOBlBBZHESSfi33BCaS525£ J IE2M Srebrne ure z verižico od L 85.— naprej Srebrne ure z zlato verižico ..... od L 200. — , Zlate ovratne verižice a .priveskom ... od L 85.— „ Dvojne zlate verižice od L 200. — , Srebrne torbice in vsa druga 2latsnlna In sre-brnina po najnižjih cenah samo v prodajaln! FRANCESSO BUDA S VrsS — Via Scallnata 1 — Trst Pozor na naslov ! Naročajte in Sirite .EDINOST" f f1 I Trst — Via Mazsini štev. 40 — Trst. Velika skladišča manifakturnega blaga. Veiifca izbera blaga j za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije. | Na debelo <28> Na drobno hiše Gašper Šemrov, Andrej Lapajne, Janez Seljak, Luka Peternel, Matej Tro? ha, Franc Osink, Anton Pokorn, Simon Brus in dandanes imajo iste hiše vsa druga imena in gospodarje. Da bi pa ne prišli v Idrijo nepoklicani, so zaukazali, naj pri zidanju ali pri razširjanju novih hiš vzamejo na delo le rudarje. Ko je bil osem ur v jami, še vedno lahko zu-naj dela kakih 6 ur in za počitek mu na dan še vedno ostane 10 ur. Izgnali 60 iz Idrije takrat vse tuje, posebno brezposelne ljudi; leta 1787. so se mo* rali iz mesta izseliti celo gozdni delav* ci ter si v okolici preskrbeti stanovanja, da so take novo došle rudarje spravili pod streho. Najemščina ni bila velika, vendar je takrat hišnik, ki je imel par družin na stanovanju, dobro stal. A kmalu se je zaobrnilo. Ko so ugnali Na* poleona in so vojske nehale ter se živo srebro ni več toliko potrebovalo, so sko» raj tretjino delavstva odpustili, ki so mogli drugod iskati delo in zaslužek. Cela vrsta stanovanj je bila prazna, no* beden ni več zidal hiše za stanovanje drugim, k večjemu le za se in svojo družino je še postavil rudar malo kočo. Zadnjih 50 let je rudnik napravil več hiš za rudarje, začetkoma cele kasarne v novejši dobi hišice za 4 družine; na« jemnina je prav mala, zato noben hišnik ne zida sedaj stavbe za druge, ker se mu ne izplača. Ljudje vajeni pri ruda!« ku na malo stanarino zahtevajo istood —. »ri —-■»_ _ tt- ko je rudar*oče umrl in je treba se izse* liti iz eraričnega stanovanja. Kako se je število rudarjev v raznih letih menjavalo, kažejo naslednje števil* ke. Od 1759 do 1785 je bilo približno 450 rudarjev. Vsled pogodbe s Špansko jih je bilo od 1785—1809 že 900 leta 1801 se celo našteje 918 rudarjev in še 324 gozdnih delavcev, a leta 1807 je pa* dlo na 448 rudarjev in le 169 gozdnih delavcev, leta 1820 štejemo 528 rudar* jev in 123 gozdarjev. 1831 je šlo 14 rudarjev v Radoboj na Hrvatsko, ko so pa 13. julija hoteli prestopiti hrvatsko mejo, jih je obmej* na straža radi kolere zavrnila. Prišli so nazaj. Pozneje jih je 18 odpotovalo, ki so delali v novem rudniku kakih 30 let. Ko se je 1864 rudnik v Radobojui opustil, vrnilo se je 14 rudarjev v Idrijo. Prine* sli so seboj rudniško zastavo, 2 veliki kladivi z napisi in podobo sv. Klemena v pozlačenem okvirju, kar še dandanes hrani bratovska skladnica. Prepiri so med delavci nastali radi žis ta. Oženj eni je dobil žita za vso družino, za vsako osebo določeno mero, rudar samec le za se, za eno osebo, plače v denarju po oženjen in samec enake. Zato so se prav hitro ženili, da je prišel do boljše plače, w ko se je družina ve* čala, je bilo pač več žita * ne denarja, ki ga je potreboval za obleke m druge stvari, spoznal je da je prehitro silil v 22i* m«I* rudniku in odšli so z godbo na čelu iz Idrije. 3o se tega kesali ali veselili, po« ročilo ne omenja. - r — V moralnem oziru daje rudniški zdravnik dr. Gerbic leta 1865 častno spričevalo. Pravi da' je v Idriji nepoznana bolezen »Sifilis«. V mnogoletni nje* govi preskrbi je imel le kakih 20 sluča* jev, ki so pa bili le »primarer Natur«. In sedaj ko se z napredkom in oliko po» našamo, posebno zadnjih par let, naši zdravniki drugače govore. Gospodarstvo s vinom. V idrijskem gospodarskem okraju so biH krčmar j i le nekaki najemniki go* stilniške obrti, ki je bila last idrijskega gospodstva. Iz glavnega navodila za rudnik se n. pr. z dne 6. decembra 1696 posname, da so skrčili število gostiln na 6 in sicer 3 zadostujejo za Idrijo in 3 za Spodnjo Idrijo, plačajo pa za vsak tovor 2 livri davka. Ta davek se je ime* noval »vinski dac«. Ukaz se pa ni kaj točno spolnjeval. Nekateri uradniki so dali dovoljenje otvoriti nove gostilne svojim pristašem in leta 1720 je bilo že 12 gostiln. To se zvedeli na Dunaju in strogo prepovedali rudniškim uradni? kom za hrbtom svojega predstojnika dajati kake licence. 20. 10. 1?22 so pri seji sklenili, da ostanejo 5e krčmarji: Valentin MohoriČ, Peter Orsetti, Matija Žigon, Gašper Gregor Kaze in Gregor Prelovec, vsem dragim se pa vi* nntnž gostilničarji pomenili, kako bodo ravna? l! z vinom sebi na korist in rudarju v škodo. Vedno več je bilo pritožb, da je vino slabo, ponarejeno, zmešano z raz* ličnimi tekočinami, da so pivci oboleli. Predstojnik Anton pl. Steinberg je leta 1739 naročil uradniku Janezu Vidic naj preštudira zadevo in poroča, kedo je kriv. Ali so res le sitni rudarji ali so krivi krčmarji. Dne 29. 12. 1739 poroča Vidic: Gostilničarji vino mešajo, dajo tudi na upanje, in če prav dolg na vinu še le »z udarcem mrtvaškega zvona od* pade« je le malo kateri krčmar ubožal. Nasprotno pa vidimo, da je krčmar z malim začel, a z gostilno si le opomogel, in potem postal oblasten. Tako se sedaj branijo točiti vino bokal po 2 groša, ko bi s to svoto prav lahko shajali. Predlaga: bratovska skladnica naj Ere vzame sama vso vinsko kupčijo, eta 1741 se je res zgodilo in tako ob* nelo da Steinberg na Dunaju predlaga naj se lastna gostilna na stroške brat* ske skladnice otvori in zasebnim krč? mar jem vinotoč odvzame, posebno £e radi tega, ker so take gostilne neki br* logi v katerih se shaja razna sodrga. A na Dunaju niso odobrili, hočejo imeti kak drug načrt, da se zadevi odpomoic, a sodrga, ki se v krčmah zbira, naj se iz Idrije odpravi, neoženjene in br^z* poselne delavce pa naj pošljejo v druge rudnike. se ni pozabila. Steinbergov naslednik Anton Hauptman poroča 10. januarja 1752 na Dunaj: »V Idriji ni nobene gostilne, ki bi tujce sprejemala, Gostilne nimajo primerne kleti in zato morajo krčmarji skoraj vsak teden vino iz Vi« pave voziti vsled česar je vino drago pa naj bo že dobro ali slabo. Rudar dobi slabo vino, akoravno zasluži pri napor* nem svojem delu tudi kozarec pristne* ga vina. Prej je imel v Idriji kak boljši zasebnik vinotoč. A sedaj se je to opu* stilo in le 3 krčmarji se še nahajajo. Go* stiiničar Valentin Mohorič jc že star, njegov sin je duhoven, edina hči orno* žena z uradnikom, toraj po smrti Mo* horičevi gostilna preneha. Križ imamo z ostalima krčmarjema Žigonom in Kago. Dolgujeta na vinskem dacu 997 gL 4P/2 kr. ki se jima pa ne odpusti, ker ljudem točita le slabo vino. Da pa ne bosta brez kruha, naj se jima še daje vino pa le iz rudarske kleti. Je pa sploh težava s sedanjimi gostilnami. Tožijo da se zbirajo tam lenuhi in slabi ljudje, rudarji pa večkrat zbole, ko pijo zmešano vino. Ako ti prezgodaj umrjejo, mora za vdove in sirote skrbeti rudniška uprava. Stavi se že predlog, naj se rud* niška gostilna napravi, a vedno je pri* šlo kaj vmes. Sedaj ponovim že stari predlog, rudar naj dobi pristno zdravo vino in dobiček naj se porabi za zdrav* nika in lekarno, ke ravno kar take zelo potrebujemo. Stran IV. ►EDINOST« V Trstu, dne 15. maja 1921. Boj proti draginji Aga. — V predvojni dobi je Evropa v industriji proizvajala toliko, da marsikatero bla-lo ni sproti našlo trga; kopičilo se je v zalogah m čakalo dobrih dni. Teoretiki tega gospodar-■tva so učili, da mora gospodarska veda v dužbi industrije vzbuiati v konsumentih vedno večje potrebe, aa bo mogla tovarna vedno več delati, vedno več zaslužiti. Ta teorija je postavljala vse življenje na glavo. Preprosta pamet uči, da mora biti najprej potreba, potem naročilo in nabava. Liberalizem pa je učil, da je prvo fabrikacija, potem šele naročilo in slednjič potreba. Zato se je proizvajalo vsevprek ne po potrebah konsuma, nego po lakomnosti kapitalizma. Da je blago našlo odjemalce, bila je potrebna velika reklama, kričeča in vsiljiva, navadno tudi — v nečast naprednemu stoletju — zelo neokusna. Poglejte samo napise po mestnih ulicah, odprite velik dnevnik, sama cglušna reklama, pravi judovski semenj. Spomnite se nadležnih agentov, ki so postali celo predmet za šaljiv-ce radi svoje nadležnosti. Vse to zato, da se s silo dobe odjemalci kapitalisiične produkcije. V velikem okviru pa služi diplomacija in vojska skoraj docela samo temu sistemu gospodarstva, vsiljevanju lastne produkcije drugim rarodorn. Vsa balkanska politika n. pr. imela je v tej dobi za podlago nasprotje med industrijskimi ponudniki za balkanski konsum. Vendar pa vsa reklama in vse diplomatične spletke niso mogle sproti odvajati nadpro-dukcije. Res da so potrebe hitro rastle, da se je ljudstvo privajalo na predmete, ki jih prej ni rabilo in kupovalo, vendar pa je ostalo med kosumenti še zmerom nekaj zdravega nagona, ki je držal razvoj v gotovem tempu, dočim je kapitalizmu zdravi nabori manjkal in je zato ves razvoj drl proti veliki katastrofi. Cisto naravna posledica je tedaj, da so v vojni Nemci uničevali s posebno skrbjo industrijske naprave v Franciji, da so na morju sistematično potapljali ladje itd. ter da v dobi premirja in versaiHeskega miru Francozi in Angleži zahtevajo uničenje Diesel-motorjev. To je svobodna konkurenca. Treba lastni industriji krčiti pot v svet, naj gre pri tem vsa civilizacija pozlu. Kapitalizem v liberalnem sistemu nima nobenega rešpekta pred kulturo, civilizacijo, estetiko, človečanstvom, pravičnostjo in slič-nimi »frazami«. Da je v vojni in po vojni porastla moč kapitalizma, je tudi čisto naravno. Naj bi se vojaška zmaga nagnila sem ali tja, povsod in v vsakem slučaju je moral kapitalizem zmagati. In zmagal je sijajno. Vojna je smrt svobode, tudi kapitalizem je smrt svobode; vojna je propast nravnosti, tudi kapitalizem je propast nravnosti; vojna dela draginjo, tudi kapitalizem dela draginjo. Vse to in še marsikaj je kapitalizem dosegel z vojno. Izgubil ni razmeroma nič, izgubile so le široke plasti ljudstva svobodo, nravnost in pogoje blagostanja. Na samih razvalinah carske Rusije se pripravlja zunanji kapital, da si mehko postelje ob sviranju revolucionarnih himen. Zdi se, da ni sile, ki bi se ustavila triumfatorju. Sredi hrupa se čuje le slabotno glas: »Ne kupuite!« A vreden je pozornosti. Mnogi do-brorcisleči pozivajo mase konsumentov, naj se omeje v svojih potrebah, naj kupujejo samo kar prav nujno rabijo, tako da bodo prisilili kapitaliste in verižnike, da popuste v cenah in se povrnejo spet stari pogoji blagostanja. Kot recept je ta beseda le prehodne in kratkotrajne vrednosti. Kajti, če domači konsum odpove, poišče se drugod drugi, in če vse nič ne sproži se zopet ob ugodni priliki nova vojna in blago se bo prodalo še vse po višjih cenah. Liberalni kapitalizem ne pride v za-r'-or-,. Bcsec^i. »nc kupujte« pa Je dragocena kot navodilo za pravo diagnozo socialnega zla. Koren socialnega zla je v krivih narodnogospodarskih načelih, po katerih se je razvilo današnje razmerje med proizvodnjo in porabo, ned delom in kapitalom. Te štiri činitelje sta-"• il ;e liberalizem tako, da je štel na eni strani kapital in produkcijo, a na drugi delo in konsum. Da poveča kapital, je širil konsum, a pri tem je prišlo delo ob svoje pravice in produkcija v nered. Pasivna resislenca konsumentov je znak, da se ljudje počasi instiktivno začenjajo zavedati, da se mora nova liberalna formula presukati, da ne bo več konsum odvisen od produkcije, ampak produkcija od konsuma. Želeti moramo, da bi se našli možje, ki bi to ljudsko gibanje napeljali v pravi tir ter ga privedli do zmage. Edino sredstvo proti izrastkom kapitalizma, ki danes duši človeštvo, je le v tem, da se v znanstvu in v javni zavesti zrušijo idejni temelji, na katerih sloni ta nesrečni sistem. To je globlji pomen boja proti draginji. pametno, oleg 1 za naše ljudi edino denarja čez mejo. Poleg tega, da s podobnim ravnanjem sami sebi delajo škodo, povzročajo neprijetnosti in težave za denarni trg v sami domači deželi. BaS v tej dobi se čuti na Primorskem bridko pomankanje denarja; potre-beži prosijo posojila, prihranki pa leže tam za mejo po nizkih obrestih. Zato je prenašanje denarja v tej dobi udarec proti lastnemu mesu, protisocialno in protlnarodno ravnanje. Zato moramo danes klietai: primorski denar Primorcem 1 Nazaj domov z njimi naj ne pačijo | Če si posten, postavi svojega politične* "ga nasprotnika pred soJnčno luč resnice, ampak njemu kot človeku pusti prosto pot ter si misli: tudi jaz sem! človek. Solza in smeh sta si najbolj nasprotna? a včasih sta si edina v lem, da nista — odkrita. To Denar naga?! domov! bsi ono Nov izum. Načelnik brezžičnega br« zojava v Kristijaniji je iznašel nov apa* rat, ki bo popolnoma spremenil telegram fijo. Novi izum bazira na uporabi alter* nalivne struje mesto sistema nepovrat* ne struje. S pomočjo novega aparata bo mogel na pr. ameriški časopis v desetih minutah reproducirati cel stolpec angleškega ali francoskega lista. Nov družinski poklic. Policija na D u naju jc izsledila v neki predmestni ulici zakonski par, ki je imel v svojem slano* vanju celo tovarno viržink. Pri preiska? vi so našli 1500 zavitkov cigar, narejenih iz navadnega kmečkega tobaka, ki nI monopoliziran. Našli so tudi veliko množino surovega duhana za izdelova* nje cigar. Nenavadni zakonski par je prodajal svoje produkte manjšim trafik kam in zlasti natakarjem po kavarnah, kjer so se prodajale viržinke po K 20. Seveda mora sedaj iznajdljivi zakonski par premišljati v ječi o svojem novem družinskem poklicu. Mars v bližini zemlje. 18 junija 1922 bo Mars po dolgem času zopet zelo bli* zu našemu planetu. »Blizu« pomeni v astronomiji v tem slučaju razdaljo od 5573 milijonov kilometrov, torej za» 150* krat bolj daleč nego je zemlja od lune. V avgustu 1924 pa se bo dal Mars še boljše opazovati. Leta 1877 je našel Schiaparelli na Marsu kanale. Istega leta sta se vidla tudi dva silno majhna Marsova meseca. L. 1882 so se videli dvojni kanali. L. 1905 pa se je posrečilo astronomom, da so prvič fotografirali kanale. Kdo ve, kaj bodo vse videli a* stronomi na Marsu 1922 in 1924! Spiritizem v službi znanosti. Na An* gleškem so s pomočjo spiritizma odkrili ostanke glasovite opatije Glastonbury, ki je v zvezi s kraljem Arturjem. Neki medij, ki avtomatično piše, je v svojem pismu na poziv označil točno mesto, kjer leže podzemske rušarine te opa* ti je. Pričeli' so na onem mestu z izko* pavanjem ter kmalu prišli do razvalin opatije. Pogreb sestre ruske carice v Jeruzalem mu. Koncem meseca januarja so poke* pali v cerkvi sv. Magdalene v Jeruzale* mu truplo sestre ruske carice velike kne* ginje Jelisavete Feodorovne, soproge kneza Sergija Aleksimdroviča, ki je leta 1905 postal žrtev bombnega atentata v Moskvi. Za časa boljševiškega prevrata so jo umorili v Aspajevsku. Njeno telo in telo njene sestre Vere je našel neki svečenik, ki je z velikim naporom na navadnem vozu prepeljal trupli nreko Sibirije, Mandžurije in Kitajske do Pe* kinga. Tu so jih začasno pokopali. Ka* sneje je isfci svečenik truplo kneginje Jelisavete zoper izkopal ter ga z ladjo prepeljal v Port Said, pozneje pa v Je* ruzalem, kjer so jo pokopali v cerkvi, ki je sezidana v spomin ruski carici Mariji. 35 milijonska defravdacija. Na Duna* ju so te dni aretirali ravnatelja društva mesarjev Haselmaverja radi defravda* cije in veriženja. Bil je dobavitelj me&a za bolnice, a je to meso, katerega ie ku pil po 64 K kilogram, prodajal bolnicam po 220 K kilogram. Iz Jugoslavije je do* bil 23 vagonov mesa, ki jih je prodal z velikanskim dobičkom. Samo v letu 1920. je oškodoval društvo na ta način za več kakor 35 milijonov kron. Prvi skozi celo Saharo. Kapitanu Au* gierasu je uspelo, kakor poroča brzojav? ka- iz Tidikije pariški geografski družbi, prepotovati celo Saharo od enega obre žja Afrika do drugega. Temu Hujše kot nož, zbode včasih ostra beseda. in ram Vse države tožijo, da jim manjka su* rovin. Zakaj jih ne poberejo tam, kjer jih je mnogo: na častnih mestih? * Na dnu morja je skritih nešteto skriv* nosti, ki ne bodo prišle nikdar na dan, kakor na dnu trpeče duše, katere je sram, da bi razkrila svoje boli mrzlemu svetu. * Vsak obroč poči — tudi železen; samo oni n poči, ki ga tvori ljubezen. * Vrni nazaj domovini svoj um, svoje roke, svojo voljo, svoje srce — vse, kar ti je dala ob rojstvu tvoja mati! • Tudi pri najbolj solnčnem svitlem dne* vu ne moreš videti temnih načrtov v sr* cu tvojega sovražnika. • Ko mi je moj zlatorumeni kanarček sedel na rami ter mi cele minute gledal v oči kot svojemu dobrotniku, tedaj sem vzkliknil: O človek, kje pa je tvoja hva* ležnost? Večne pomladi bi se naveličali kakor večne mladosti. Bolnik se bolj boji dolge noči, kot svojemu dobrotniku, tedaj sem vzkliknil: O človek, kje pa je tvoja hvaležnost? • Večne pomladi bi se naveličali kakor večne mladosti. JOSIP STRUČKE L Trsi, vojcl Vta Nuova - S. Calerina. Velika izbera vsakovrstnega blaga za molke in ftenske. — Blago za auknje, žamet, barhant, svile, etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po snižaaih konkurenčnih conah. Proda se krasno veleposestvo na Hrvatskem 350 oral, prvovrstna zemlja 40 glav živine, 20 konj, svinje, drugi poljedelski stroji, velik Inventar, gospodska hiša, 10 delavskih hiš, žito. V Celju. Mariboru, Ptuju imam na predaj krasna posestva od 2 do 300 oralov, hiše, vile, gostilne, mline na vodno in parno moč, žage, tovarne, trgovine, krasno manufakturno trgovino v Mariboru, trgovino v najem v Celju in drugo. — Naslov *v-~ro! fressjiH, reaSiSeina pSssrna Celje, CoSgc-po^e u>ica £f. 3. 356 Velika zalogi in tovarna pohištva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martlrl štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 TA ALARICO LMSCHHER Lastnik UGO de V1S1NTJNI Trst Via Roma 28 (blizu Poste Telefon 198) Delavnica za popravljanje koles. Zaloga mot. koles In potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 A motorna kolesa in avtomobile. — Zastopstvo koles „STUCCHI" — Bolnik se bolj boji svojih bolečin. dolge noči, kot Aga. — V zadnjih dveh letih smo doživeli žja Afrika ck> drugega. Temu častniku najbolj neverjetne in nepričakovane izpre- se je lansko leto napotila nasproti drU* membe denarne vrednosti. Avstrijska krona, ga ekspedicija pod vodstvom polkovni* ki se je uradno izmenjala po 60% ima danes ka. Lausanne. Obe koloni ste se združili sk^krona je ^tlL^Z^TlS^n f' «» pri E1 Mzebrebu V še nižje. Ameriški dolar je rastel od 8 lir do se z napetostjo pričakuje 29 in v zadnjem času zopet padel na 20 lir.j POrOČU O geografskih in političnih re* ,Tem silnim in nenaravnim sunkom dostikrat Zliltatih te ekspedicije, niso kos niti izobraženi in solidni trgovski krogi, preprosto ljudstvo pa je popolnoma zmedeno in se neredko spušča v zelo nevarne transakcije, ki donašajo večinoma bridko razočaranje. Ob času, ko so se v Ljubljani dobile 3 krone za liro, je marsikdo preložil svoje prihranke na onostran premirne črte, misleč da je pogodil posebno duhovito špekulacijo; danes, ko stane lira 6 kron, ima mož polovico manj vrednosti. To razmerje se še dolgo časa ne bo izboljšalo, ni pa izključeno, da se še poslabša. Sedanje politične in gospodarske razmere v srednji Evropi in posebej v Jugoslaviji ne dopuščajo rožnatih upov. Zavedati se je treba, da stoji danes proti mladi slovana-ski svobodi cel svet, da habsburških in podobnih poskusov Še ni konec, da so načrti enten-te vse drugi nego obramba malih narodov. Če si na svetovnem trgu niti češka krona ne more pomoči na primerno višino, moramo tečaj ju-goslovenske zelo skeptično presojati. Zato Je IVAN BALOH: Hoje nimi misli Pregovor pravi: tiha voda globoko de= re. Tih človek je pa ali globoko čuteč in trpeč, ali pa — omejen. O ko b? mogli mnogi protestirati zo* per slavospeve, ki so jih jim napisali plačani ljudje! Karikatura napravi velikokrat več učkika, kot najbolj temeljit uvodni čla* nek. Lahen dež je kot krotka rahla beseda, ki več koristi, kot silen izbruh. Ako se mož in žena ne razumeta, pes ljeta voz, ki nikamor ne more. * Lažje boš otajal ledeno kepo, ko lede* no srce. Papir je zato vedno dražji, ker imamo skoro samo papirnat denar. • Če vidiš človeka, ki ima zlate zobe, ne misli, da je vse zlato, kar pride iz njego* vih bogatih ust. * Na deskah gledališča sc je že marsis kdo spođtaknil in padel, pa si ni zlomil svoje noge, ampak uničil si je svoje po* stenje in svojo srečo. * Kadar piše kritik naj ostrejšo kritiko, takrat velikokrat skriva za njo— samega sebe. Za skledo leče je prodal le eden svoje prvenstvo; za sladko besedo pa že ne* šteto svoje poštenje. Velik rodoljub ni tisti, ki vedno kliče: Domovina, ampak tisti, ki na tihem dela za njo se svojim umom in svojimi ro> kami. Paragraf je mrtev, pa je že neštetim ljudem vzel življenje. • Polž ima roge, pa se ga nihče ne boji, zato ker jih precej skrije, ko se jih do* takneš. Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega f pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. VELIKO SKLADIŠČE KLOBOKOU dežnikov, belih ln pisanih, žepnih robcev, možkiii nogavic itd. , K. cm, M. Corso U. L l!i. šle?. 24! Ilica Flar Luigi da Fcteirina ši. 4,1. spnieiM Mine tm od L 1 daije. Navadne vloge obrestuje po 4*2 01 ■ 2 9 - večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. iiilst m posoda PSCDiUd SE: novi mizarski stroji radi opustitve obra* ta za K 300.000 in sicer: 1 poravnalni stroj 50 cm rezi, 1 skobelnii stroj 60 cm rezi, 1 vrtalni stroj, 1 tračna žaga 80 cm okrožja, 1 krožna žaga in avtomatična brusilnica vse kompletno s transmisijo, jermeni eventuelno z elektromotorjem. Ogleda se na licu mesta. M. GOGALA, Strojnomizarstvo, Bled, Jugoslavija. po najugodn jših pogjjih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan i? vzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. OBBBBI aifc2£E2aBSES2£5 3HSEE3£2aB nazszEL', j — TVRDKA — Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 se priporoča cen], sg. odjemalcem, trgovcem in gostilničarjem za ugoden nakup od 10 L naprej samo v Fotožraficnem zauodu OASOERRE Corso umorio Emamiele ll 39 IMh j lil || .JKTOa Mil! S S. timu Mavrlcija Wackvitza nasledniki Trsi, ul. Terra fiicnca 32. Telefon 23-E3 LISTNICA UREDNIŠTVA Gospod dr. Egon Stare. Vas cenjeni dopis smo žal prepozno prejeli in ga zato nismo mogli danes objaviti. Obelodanili ga bomo v prih. številki Uredništvo. USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Udine št. 49 (prej Belvedere) Priporoča se F. CINK Velika izbira majoličnih in železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega leza vsake velikosti ze- n Porcelan, lončevina, cilindri, raznovrstne ste- _ f® klcnice, kozarci za vino, pivo in žganje, šipe « H raznovrstne svetiljke in drugo kuhinjsko po-' H sodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 H 8 S8E2Z23 LlufeljiinsKBMlflžilrtff Centrala v Ljubljani. ' Podružnice: [e!ia, BoreilR Mu Sare]., Split,M, Mor Plul, Delniška glavnica K 50.009.330. Ressrva JU5.033.9ij3 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3^„jino^in na žiro-račune proti 37, Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 noldeie u veliki Iziierf in po niijnlžjiii cenah u urarnlcl ALBERT rni uia tlnzzin! šteu. 46 (prej ola riuoua) 368 mala hiša in vrtec, zelo ugodno mesto za trgovino ali obrt v Sredinji vasi na Sp. Štajerskem — zaradi industrije velika bodočnost, cerkev in šola v neposredni bližini, za malo posestvo ob morju. Ponudbe pod »Morje« na anončno ekspedk cijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. — Jugoslavija. - iŽi^IC^ai; Zaloga doma&h vin: Mm eipaoca, Istrskega refoJKn in kraškega terana na debelo in za družine. Postrežba bi dom. Cene zmerne. n. Moli ste«. 8. tmm. ll^il^H^BI^HKBail izdale osa MmM dela točna in solidno Mori Mmi se u\i\$ v uliti Sv. MM M 8.20 | BeoM Celje, Dubrovnik, Rotor, Kranj, LjuD-š liana, HarlDor, HstKov!t Spotila, S&rajevo, sprejema ulose m Hranilne Knjižice, žiro m M viose pod n&JMnejšlnii poiojL S Split, talR, Mor, Zngrefr, Trst Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji | Posioune zosze z osami oečjlml kroji y tu-!n inozemstva III !Mf lan