23. številka.
V Trstu, v sredo 19. marca 1890
Tečaj X'

-
Oglasi in oznanila »«> rafun« po 8 no*. iO.
vrsiirti r petitu ; y.a naslove r. debeliA^vr.^^T^^ črkami h« plačuje prostor, kolikor hi ga
ohfleglo navadnih vr*tir. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
«e r»rutin po pogodbi. V*i 'ltipini ho poHiljajo uredništvu v ulini Carintia Mt. *2;>. Vnakn pinmo mora biti trankovano, kor iifCrankovana mi iio npro-jemajo. Kokopiiti ho no v ravnjo.
N ur (K--111 u o, reklamacije in inHerat® pre-film upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije ho pronio pontnine.
„E D I N 0 S T"
i*haja dvakrat na teden. vnako tredo in toboto oh 1. uri popnludn*
„Edinost" stane:
/.a vso leto gl. ti.—; izven Avnt. 9.— gl. za potu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , za četrt lota „ 1.50; „ „ 2.25 „ PoRamione Številke ne dobivajo v pro-dajftlnioah tobaka v Tntn po w nov.,
V Gorici in v Ajdovščini po A nov. Na naroćbe brez priložene naročnine se upravnistvo ne ozira.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V • iirmit Ja ikiiIi
Položaj Trsta.
Nedavno smo priobčili nekaterfr po datke o izvozu in uvozu raznega blaga v Trat in iž njega. Iz teh podatkov se je lehko razvidelo, v kakšnem položaju se nahaja tržaško mesto nasproti Reki, Benetkam in Genovi. Že dlje časa piše se mnogo ob ekonomičnem in trgovinskem položaju našega mesta in nasvetujejo ae razni načini, kako bi se Trstu dalo opo-moči in spraviti to važno trgovinsko mesto zopet v njega prejšnjo veljavo.
Očividno je, da trgovina v Trstu leto za letom bolj propada ter se odvaja na druge poti. Statističnih podatkov tukaj ne bodemo ponatisovali. Trgovina, ki se je nekdaj stekala v naše mesto, prijema druge poti.
N. pr. trgovina z dogami, suhim sadjem, slivami, petrolijem, rižem itd, obrnila se je večinoma na Reko, kjer sedaj lepo procvita. Reka si je pripravila čistilnice petroleja in riža, kakor tudi skladišča dog, s kojimi skoraj izključljivo trguje. Pov-zdigo trgovine na Reki je pa najbolj pospeševala in še dandanes pospešuje ogrska vlada, ki za njo jako skrbi ter jej dovoljuje znatnih letnih podpor. Ogrsko pomorsko brodarsko družtvo „Adrija", čeprav se nikakor ne more meriti s tržaškim nLloydom", vendar učinja zadnjemu znatno konkurenco, a uživa lepo podporo od ogrske vlade. Skrb zadnje podpira pa nekoliko tudi ugodna geografiška lega Reke. Ti okolnosti »ti pomogli zadnjoj na noge in trgovina, koja bi se morala stekati v Trst, obrača se zmiroiu bolj na Reko.
Reka učinja tedaj Trstu vidno konkurenco. Kako bi se pa to dalo odpraviti ali vsaj omejiti ? Bliža se z brzimi koraki za obe ti mesti važna doba, namreč : o d-prava proste luke. Obe mesri se skrbno pripravljati na ta resen čas, ko jim dosedanja predpravica poteće. Ako bi se tedaj nakrat obema tema mestoma od-
PODLISTEK. Predavanje v Pnljskej čitalnici.
(Dalje.)
Preidem torej pred glavnim delom na ta posel. Vse dušno delovanje je navezano na mrežo živcev, ki se skuplja v možganih in hrbtišču ali križu.
Kar se tiče omenjeue mreže, je treba omeniti, da se razkroja v dva poglavita dela, izmed katerih obstoji eden iz živče-vih žilic, drugi pa iz živčevih napuhkov ali celic.
Žilice se v obče razprostirajo po površju života, se združujejo v nitih in kitah in se razcepijo potem v možganih in križnem mozgu. Živčevi napuhki imajo pa svoj sedež večinoma v možganih in hrb-tiščnem mozgu. Možgane in križni mozeg moramo torej smatrati kot središča živčnega delovanja.
Razvun teh živcev imamo pa še eno vrsto živcev, ki so od prejsnih neodvisni in kateri se združujejo v tako zvanem „nervus simpaticus". Ta vrsta živcev dela sama za-se pri prebavljanju, razkrojenju jedi v želodcu itd. Zaradi te neodvisnosti
trgala državina podpora, kojo uživati, brez dvojbe bil bi to za nji hud udarec ; osobito bi pa ta zadel Trat, čigar geografiška lega ni kaj ugodna, industrija pa popol-norna zanemarjena. Obema mestoma bode morala vlada po odpravi proste luke pri-poznati nekatere predpravice, ter jim sploh pomagati, da se v njih trgovina in obrtnost razvije. Pri tem se bode pa morala vesti po pravilu, da se obema pristaniščema morajo dovoliti jednake pravice; država morala bode obema prisoditi enake koristi in enaka olajšanja.
Nedavno je uprav radi tega, ker se Reki glede na inostransko blago in promet dovoljujejo nekatere pravice, kojih Trst nema, tržaška trgovska zbornica odposlala s vladi spomenico, v katerej toži o tej ne-' korektnosti ter ti rja tudi za Trst enačili ' predpravic in olajšanj.
Osobito bi morala vlada gledati na to, da Trst tesnejšo zveže z notranjimi deželami. Reka ima sauia na sebi ugodno zemeljsko lego ter je pri tem zvezana najkrajšim potem s sredino Avstrije in z vz-tokoui; v tem jo pa Trst obkrožen s hribovi in so njega železniške proge nedostatne, da bi mogle vsestranski ugoditi zahtevam trgovine. Reka mu v t«?m oziru lehko učinja konkurenco, kajti izvažanje in uvažanje robe iz nje in vanjo godi so krajšim potem ter je združeno z manjšimi troški. Tudi so propadanja trgovine v Trstu ne malo krivo visoke tarifo južne železnice in avstro-ogrskega Lloyda. Toliko prva, kakor drugi, sta zasebna podjetja, koja v prvej vrsti gledata na svoj 1 večji dobiček in mastne divedende. Skrbeti bi morala vladu, da ta važna podjet ja dobi v svoje roke ter na podlagi njih začne boljšo notranjo gospodarsko politiko. Reče nam lehko kdo, da je vlada deloma že preskrbela Trst s krajšo hrpeljsko železnico. Ta pa jo tuko nedostatna, da nikakor nn more zadoščevati Trstu: pred , vsem, ker je zgrajena, rekli bi, jako ne-
i
j ne občutimo v pravilnem stanju prebav-I Ijanja jedi, pretakanja krvi in družili enaoih ' prikazni, ki se dogajajo v želodcu. Za nas i sti posebne važnosti omenjeni dve sre-I dišči, t. j. možgani in mozeg v križu. Iz | njih gredo torej živci na razne strani života in moremo si jih misliti napete — de-I nimo : med roko, ali drugim delom telesa , in središčem — tako, kakor so napeto strune na glasovirju med prvim in zadnjim koncem bobnišča.
Recimo, da opazujemo en tak živec med tuazincem in srodiščem, in da se u?a-zinec dotakne katero stvari. Precej potem vzpoznamo se zavestjo, kaj se je godilo.
Mi vemo, da smo se z mazincem do- j taknili stvari, duh naš nas je na to opozoril ; hitro se je vzbudila v nas ta zavest. Novejša preiskovanja so pokazala, da znaša hitrost prehoda od dotike do zavesti čez Gl metrov na sekundo.
Kako se je pa vzbudila naša zavest pri tem slučaju? Nekateri pravijo vsled vzbujene električne sile, drugi pa govore, da je ta prikazen naravska, tretji pa pripisujejo stvar O n emu, ki je pač vedel, kako in zakaj jo človeka vstvaril. — Psihologi nam torej natanjčnega ne vedo povedati. — Resnica je, da so vzdraženja
srečno in sploh ni za večji promet, pri tem pa so na njej vvedene iste vozne cene, kakor na južnjej železnici. Nič ni Trstu toliko škodilo, nego nebrižnost državina, da ga dosedaj ni združila z notranjimi deželami po dohrej železnici. Za Trst jo sedaj prva stvar, da se zopet do-teče, kar se jo zamudilo. Po pravici torej pi i poroča omenjena spomenica trgovsko zbornice zvezo istrskih železniških prog z ; Rudolfi t vo železnico in poudarja osobito zgradbo primerne t a v r i s k e železnice. Konkurenca srednjih morskih mest ' ni Trstu toliko nevarna, kakor konkurenca j severnih primorskih tržišč. Trnt mora napram prvim in zadnjim ostati nekako trgovinsko središče srednje Evrope. To pa ! ostane le, če zgradijo železnico čez Ture, koja bi najkrajšim potem vezala Trst s I srednjo Evropo. To nikakor ni nemogoče. ' Ako je Avstrija za koristno spoznala a r 1 b e r š k o ž e 1 e ž n i c o ter v to izdala ogromnega denarja, brez dvojbo bi bilo umestno in deželam avstrijskim v veliko korist, ako zgradi črto preko Tur, koja ne bi bila dražja ter bi osrednjo Avstrijo najkračje vezala z vstokom, od koder se leto za letom več blaga uvaža v Evropo. Ako se čim prejo na to no bodo mislilo, ves vshodnji promet preide polagoma v roke Benetkam in Genovi, čijih zveze z notranjo Evropo so najkrajše, od česar bode Avstriji prihajalo veliko škode.
Takšen jo sedanji ekonomiški položaj Trsta. Prihodnje leto odvzame se prosta luka in Trst postane enak drugim mestom. Vlada satua bode menda čuvala, da so mu pomaga ter mu pripoznala več olajšav v carini in tarifah. Bolje bilo bi gotovo, da nam stalno pomaga z zgoraj nasveto* vano železnico.
Kaj pa počenjajo v očigled bližnjoj kritičkoj bodočnosti p a t r e s p a t r i a e pri tržaškem municipiju ?
Vesele se in plešejo radosti, ako morejo uganjati protiavstrijsko politiko ter
zatirati podvržene jim Slovane. Gmotno blagostanje Trsta jim je toliko mari, ko-
likor lanski sneg
L e v i n.
Občni zbor
tiiožke podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
K temu občnemu zboru došlo je lepo število Članov. Ob določenej uri odpre zborovanje podružnični predsednik, g. prof. Mate M a n d i ć, ter lepimi besedami pozdravi došle člane. Videčem pred sabo — rekel je gospod predsednik — same inteligentne in zavedne rodoljube, zdi so mi odveč, da bi ponatančneje hotel označiti smoter naše družbe sv. Cirila in Metoda. Vzvišeni družbeni nameni so itak znani vsakemu zavednemu Slovencu. Tržaška podružnica je jedna najvažnojših, ne samo po številu svojih članov, ampak ker ima med vsemi narširši delokrog. V svojej upravi ima dvorazredno osnovno šolo in otroški vrt.
Delovanje podružnice razvidno je iz nje „poročila". Storilo se je, kolikor je le bilo mogoče, kajti pomisliti je, da z širjenjem delokroga tudi stroški naraščajo. Do sedaj je podružnica mogla ustrezati danej obljubi, da namreč skrbi za polovico stroškov za otroški vrt; odkar pa se je odprla osnovna šola, in so s tem povišali stroški, jej to ni več mogoče. Pripomogla pa bode kolikor mogoče, Odstopajoči odbor dal je natisniti „poročilo" in imenik, da ja razdeli mej člane in tako vzbudi intenzivneje zanimanje za korist podružnice. Vsak član naj pazno prečita imenik in gleda naj, da pridobi podružnici vsaj jednega novega člana mej svojimi prijatelji, kar so gotovo vsakemu lahko posreči. Takim načinom bi so število Članov brž podvojilo. Odstopajoči odbor ima zavest, da je po svojej moči storil svojo dožnost in tudi bodoči
živcev spremljena od električnega toka; ali pa jo ta tok vzbudil sam kot tak pre-prenašanje občutljenja od prsta do mož-gan, ali pa, da se je vzbudil vsled dotike s prstom ob stvar in le spremljal prevažanja živcev, tega pač ni moči dognati.
Komu bi se dala prednost v prenašanju zvunanjh vtisov do našega duha: ali električnemu toku, ali pa živcem kot takim, nas pač tu kej ne briga. Nam je zadosti, da vemo, da se zvuminji vtisi prenašajo do možganov, da tukaj vzbudijo' našo zavest, b katero v duhu spoznavamo, kaj so zvunaj nas godi in potem vravnamo naš zadržaj nasproti zvunajnemu svetu.
Pripetiti se pa tudi zamore, da človeka duh počne delovati na zvunaj, čeprav ni prišel k temu vzrok od zvunaj. Nagib pri tacih slučajih tiči torej v središčih samih. Taka opazovanja se ponudijo na primer, ako se v možganih kak eksudat napravi, ali pa da so kaka krvna žilica razpoči in se kri mej možgane razlije. Eksudat ali kri pritiskata na možgane in vzbudita po duhu zavest, kakor bi prihajal vzrok vzdraženja živcev od zvunaj.
Vzroka v zvunajnem svetu pa pri ta-cem slučaju ni bilo, kakor sem omenil; duh pa si ga vstvarja po svojej mogočosti.
Človek govori o prikaznih, o katerih ni no I duha ne sluha. O stvari so precej prepričamo, ako opazujemo človeka v mrzličnem stanu.
Iz navedenega se razvidi torej, da se duševno življenjo vzbuja ali vsled vtisov, od zvunaj delujočih na nas, ali pa po j vtisih, ki se vredijo v središčih. Ako so j vtisi trajni, ali pa močni, ali pa da se ponavljajo, zamorejo probuditi v središčih tajne, silne, ali pa ponavljajoče so na-: sledke. Vsakako se nam na to načine prikaže nepravilno delovanje našega duha.
Mi pravimo tedaj, da človek trpi na duhu: da m u j o duh bolan.
Dušnih bolezni imamo gotovo mnogo vrst. Francozki zdravnik Esquirol jih je razdelil v dva glavna dela, in sicer v one, ki nastanejo vsled vtisov, delujočih od zvunaj središč živcev in katere imenuje 1 „iluzije* ; in v take, katero nastanejo po razdruženju, ki so vzbudi samn ob sebi v središčih ; to vrsto bolezni imenuje on „halucinacije11. Mi hočemo pridržati ta dva imena, kakoršna sta, in se obrnemo do | opazovanja teh dveh duševnih bolezni ; in sicer prvič na „iluzije" in ako se nam bode kasneje prilika ponudila, na halucinacije.	(Daljo prib.)
odbor bode moral po tej poti nadaljevati. Zaključujoč svoj nagovor zalivali se gosp. predsednik došlim članom za obilo udeležbo in predstavi zboru vladnega poverjenika, gospoda svetnika V i d i c a, katerega navzoči primerno pozdravijo.
Na to prečita tajnik, g. L. Furlani podružnično poročilo, katero slove :
Dne 7. aprila 1889. izvoljeno načel-ničtvo dobilo je od slavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dovoljenje, storiti potrebne korake, da se začetkom Šolskega leta 1889-90 odpre drugi razred slovenske osnovne šole, katero vzdržuje dražba pri sv. Jakobu v Trstu. V ulici Giuliani v isti hiši, kjer je prvi razred in otroški vrt, dobilo je načelništvo tudi za drugi razred prostor, kateri je bilo potreba v ta namen popolnoma prezidati in popraviti, ter ga preustrojiti v šolsko sobo, kakeršno zahteva šolska postava. Pri tem delu potrebovalo je načelništvo pomoči strokovnjaka inženirja, ki nam je izdelal načrt o pre-zidanju, kateri je bilo treba predložiti stavbinskenm uradu v potrjenje. To nalogo je radovoljno prevzel g. M. V. Živic, ter on tudi vodil in nadzoroval delo, katero je bilo o pravem času dovršeno. Rodoljubnemu gospodu bodi tukaj hvala izrečena na njegovoj požrtvovalnosti in nje-govej naklonjenosti do podružnice, katerej ni še nikdar odtegnil svoje pomoči, kadar jej je bilo treba!
Ko je bilo stanovanje v redil in dovoljeno odpreti drugi razred osnovne šole, imenovalo je slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani gospodičino Josipi no Delkin kot drugo učiteljico na svojem zavodu pri sv. Jakobu. Tako so bile vse priprave še o pravem času končane in naša dvorazrednica se je odprla točno z začetkom tekočega šolskega leta, kakor vse druge državne in mestne šole v Trstu.
Od marca m. 1889 1. poučuje na našej šoli g. Mihael KamnUiČ, katerega je slavno vodstvo imenovalo voditeljem svojega zavoda. Z njegovim imenovanjem bilo je konec homatijam, ki so poprej ovirale razvoj in napredek komaj odprtega učilišča. Prvi razred obiskovalo je 69 otrok. Kljubu temu, da se je v preteklem šolskem letu vsled raznih zaprek, ki so se stavile rodoljubnemu podjetju družbe sv. Cirila in Meto da od vseh stranij na pot, štirikrat menjal učitelj, dosegel je sedanji voditelj venderpo voljen uspeh. O tem se je lahko prepričal vsakdo na izpitu koncem šolskega leta 28. julija 1889. Vsi učenci so dobro odgovarjali na stavljena jim vprašanja in skazali se zrele, prestopiti v drugi razred. K izpitu je prišel tudi član vodstva iz Ljubljane g. Ivan Hribar ter izrekel svoje priznanje g. učitelju na doseženem uspehu. Zadovoljni so bili z uspehom I. razreda slovenske osnovne šole tudi vsi roditelji, naših šolarČkov, ki so se vdeležili javnega izpita ter v srcu blagoslovljali družbo sv. Cirila in Metoda, ki nam je osnovalo slovensko šolo v Trsta! Najpridnejšim 15. učencem prinesel je g. Ivan Hribar molit- • vene bukvice v dar, drugim pa svetih po-( dobic. Istega dne sklenjeno je bilo tudi; šolsko leto na otroškem vrtu z javnim j izpitom, ki nam je zopet dokazal, koliko I lepega in koristnega se nauče nežni otro-čiči pod uzornim vodstvom gospodične Mi-chelli-jeve. O tem zavodu se je letos sam ces. kr. šolski nadzornik izrekel, da je vzoren in da se da meriti z vsakim drugim v Trstu. God sv. Cirila in Metoda dne 5. julija praznovala je naša šola s sveto mašo in malo zabavo v šoli, kjer je slavni odbor ženske podružnice obdaroval otroke s sladčicami.
Začetkom tekočega šolskega leta razširila se je enorazrednica v dvorazrednico. Poučevanje na šoli in v zabavišču vrši se redno in vspeh na družtvenih zavodih kaže se letos še večji, nego je bil lansko leto. Otroški vrt obiskuje letos 52 otrok in sicer 28 dečkov in 24 deklic. Od teh plačuje 16 otrok po 50 novčičev, 19 po 30
novčičev učnine na mesec, 17 otrok nbož-nih roditeljev je učnine prostih. Učiteljica-voditeljica na otroškem vrtu je g.čna Justina Michelli.
V	1. razred osnovne šole vpisalo se je letos 83 otrok in sicer 49 dečkov in ■H deklic; od teh je 1 deček izostal, 3 deklice so pa umrle. V I. razredu poučuje vse predmete učiteljica g.dčna Josipina Delkin, ki uči v drugem razredu tudi ročna dela.
V	II. razred se je vpisalo 61 otrok in sicer 35 dečkov in 2ii deklic. Od vseli vpisanih učencev izostal je l, vsi drugi obiskujejo šolo. Na tem razredu poučuje učitelj-voditelj g. Mihael Kamuščič.
Verstvo poučuje na obeh razredih častiti gospod Bernard Sever, katerega je imenoval prečastiti škofovski ordinarijat tudi verskim nadzornikom zabavišča in osnovne šole družbe sv. Cirila in Metoda.
Prvomestnik gosp. prof. Mate Mandić je ob enm podružnični nadzornik družbenih zavodov.
Vlada nadzoruje naš zavod po c. kr. šolskem nadzorniku g. prof. H. Zavagni.
Ker šolski zakon zahteva, da se vpelje že v drugem razredu poučevanje dražega deželnega jezika, sklenilo je načelništvo, da se ima poučevati na družbenej šoli nemščina kot predmet, da se tako zadosti postavi.
j Septembra meseca poslana je bila na c. kr. deželni šolski svet prošnja, podpisana od očetov naših šolarčkov, da prevzame slavni mestni magistrat, ali pa država šolo družbe sv. Cirila in Metoda v svojo upravo. Ker se pa to, kakor nas skušnja uči, ne zgodi še tako kmalo, morala bode družba še nekoliko let, vzdrževati ta učni zavod ob svojih troških. Da bi v to svrho nabrali potrebnega denarja, priredili sti ženska in možka podružnica s sodelovanjem drugih slovanskih družtev dne 7. julija na vrtu gostilne „Mondo Nuovo" veliko veselico, ki je doneski družbi lepega dobička.
Dovoljeno naj nam bode omeniti na tem mestu božičnice, prekrasnega praznika, kateri je mladini otroškega zabavišča in naše šole pripravila vrla naša posestrima, ženska podružnica dne 23. decembra 1889 i. V to svrho je bilo nabrano toliko darov, da je moglo načelništvo ženske podružnice obdarovati vse otroke z obleko in sladčicami. O tej izrednej slavnosti poročalo bode pa žensko načelništvo samo ; svojim udinjam, mi je le omenjamo zaradi celotnega pregleda delovanja naše šolske družbe v Trstu.	i
Iz navedenega je razvidno, da se delovanje družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu če dalje bolj širi in da leto za letom rastejo troški za družbena učitelišča. Da bi članom naše podružnice tem jasneje pokazali pomen naše šolske družbe za Slovence in še posebno za nas Tržačane, sklenilo je odstopajoče načelništvo, dati vsakemu kratko tiskano poročilo o delovanju te prekoristne družbe v preteklem letu, da se vsakdo prepriča v kako blago in vzvišeno svrho je prinašal svoje doneske. Želelo je tudi s tem pridobiti družbi novih prijateljev in podpornikov. Imenik ! naših članov je še majhen; mnogo mnogo je še v Trstu Slovencev, ki bi lahko žrtvovali vsak po en goldinar na leto za našo j družbo, ako bi je kdo opozoril na njo ter jim razložil nje sveti namen.
S tem poročilom Vam dajemo sredstvo v roko, da storite kaj v to svrho,1 da pridobite vse Vaše prijatelje in znance za našo družbo; siromak in bogataš žr-1 tvujta po svojej moči za sveto našo stvar.1 Samo tako bodemo mogli uspešno delovati ter ustvariti našemu narodu slovenske šole, j katere mu sedaj kratijo naši nasprotniki, naj se že zovejo, kakor jim drago.
Delajmo vsi, žrtvujmo vsi kolikor moremo v ta namen, ker samo to nas reši. Naše geslo bodi:
Pomagaj si sam In Bog ti pomore!
l'orocilo to je zbor jednoglasno odobril.
Blagajnik g. J. O o r u p poroča o denarnem stanju podružnice. Iz blagajni-kovega poročila je razvidno, da je podružnica glede števila udov in nabrane šolnine mimo prejšnih let napredovala, le gtede darov je nekoliko nazadovala. Letni račun za dobo od 1. aprila do 31. marca kaže: Dohodkov je bilo 1.949 gld. 79 kr.; stroškov pa 1.843 gld. 93 kr. Ostane koncem 1. 1889. v blagajni 105 gld. 86 kr.
Proračun za leto 1890. kaže, da bode podružnica potrebovala 2.882 gld. 32 kr. Cf. blagajnik opomni, da je sestavil proračun na temelju podatkov zadnjih dveh let. Gosp. prof. M a n d i ć pa še pripomni, da »e je pri sestavi proračuna računalo | nekoliko pesimistiški, da ne bi bili pozneje | neprijetno iznenadjeni, kar bo prav lahko zgodi, ako je sestavljatelj proračuna v J svojih kalkulacijah presangviničen.
Iiačun in proračun se potem jednoglasno odobrita.
Pregledovalca računov gg. I. K—. in j Kal is ter poročata, da sta našla vse' račune v narlepšem redu, kar zbor zadovoljstvom naznanje vzame.
Ob točki „razni predlogi" vršil se je daljši razgovor. Tajnik Furlani izraža svoje menenje, kako bi so dalo med nižjim stanom nabirati podporne ude z letnim doneskom 10 krajcarjev. Meni namreč, da bi se v „delalskem podpornem družtvuw, napravila v ta namen posebna pušica; odbor tega družtva pa naj bi na družtve-nike vplival, da podprejo podružnico z rečenim, nizko odmerjenim darom, kateri bi pa vsled množice članov naraste! do lepe, zdatne svote. Temu predlogu pridoda se gosp. A. Truden, da naj bi se po vsih lokalih, v katere zahajajo Slovani, napra-1 vile take pušice. Glede javnih lokalov opozori gosp. predsednik, da je treba v| to popred prositi dovoljenja slavne policijske direkcije, čemur pritrdi navzoči gosp.1 vladni poverjenik. Po kratkej opazki člana i d.ra Rybaf& sklene se, prepustiti novemu' odboru, da se obrne do odborov druzihj slovenskih družtev s prošnjo, da pri občnih! zborih dotičnih družtev vplivajo na svoje družtveniki v korist podružnice sv. Cirila in Metoda. GoBp. predsednik prof. Mandić, ki jo zajedno predsednik „delalskega podpornega družtva", obljubi takoj, po svojej moči ua to delati, da se bode ugodilo želji denašnjega podružničnega občnega zbora.
Učitelj-voditelj družtvene osnovne šole, gosp. Mihael Kamuščič, prosi, da bi se določila primerna svota za šolsko knjižnico, katera bi bila zelo potrebna, da se bodo moglo dajati odraslejšim otrokom primernega berila. Zajedio naj bi se naprosilo posamične rodoljube, da podare kako knjigo v ta namen. Predsednik podpira II. del predloga, prvega pa odklanja. Odbor pritrdi menenju gosp. predsednika. Gosp. Truden izjavi takoj, da hoče darovati vtČ knjig; istotako urednika „Naše Slogett in „Edinosti". Zbor se zahvaljuje na teh obljubah glasnimi živio-klici.
Učitelj-voditelj meni, da je vsakako na to gledati, da bode bodoči III. razred osnovno šole skupno v jeanem poslopju s prvimi d verni razredi. Gosp. Mandić predlaga, da se želja ta zabeleži v zapisniku ter da se prihodnjemu odboru prepusti, da v tem pogledu potrebno vkrene. i Po tem razgovoru prišla jo na vrsto volitev novega odbora. Gosp. Truden ! predlaga, da se z aklamacijo prejšni odbor zopet voli. Živahno odobravanje čulo se je po vsej dvorani. Bilje torej zopet izbran ! stari odbor ; samo gosp. K.— je izjavil, da ne more več prevzeti naloge pregle-'dovalca računov. Na njega mesto voljen je bil soglasno gospod Cotič.
S tem je bil završen dnevni red j občnega zbora. V svojem zaključnem j>o-j voru obljublja gosp. predsednik, prof.
Mandić, v svojem in celega odbora imenu, ' da se bodo tudi v bodoče kolikormoči j delovalo v prospeh podružnice. Prosi pa vse člane, da tudi oni "tore svojo dolžnost,
kajti krivično je menenje, da je le odboru dolžnost delovati. Odbor je izvršilen organ družtva, iz česar sledi, da, čim delavnejši in »avednejši so člani družtva, tern prid-nejši jo njega odbor, ker ga v to moralno prisilijo uprav delalni člani.
Zaključnemu temu govoru pritrjevali so zbrani gospodje prav živahno. Tudi mi menimo, da je perspektiva podružnice v bodočnost — z ozirom na soglasje, pri tem občnem zboru dokumentovano, in z ozirom na pokazano živo zanimanje za krasno družtvene namene — nadobudilna. Bog blagoslovi naše delo !	_t_.
Politični pregled.
Notranje dežela.
Proračun za tekoče leto 1890 je sestavljen tako-lo: Dohodkov bodo 547 milijonov 368.704; vkupnih stroškov pa 545,771.700 goldinarjev, ostalo bode tedaj 1,597,004 gld. Poročilo računskega odseka z veseljem omenja, da se v Avstriji bližamo ravnotežju ter povdarja potrebo, da se prevrede neposredni davki ter odobrava dotično vladino predlogo. Kader se bode davčni sistem prenaredil, mislilo se bode tudi na vravnanje vrednote. Ni nam treba omenjati, da tudi na Dunaju ni vso zlato, kar se svetli. —
Z izjavo škofov v šolskej komisije geapodske zbornice se bavijo listi vseh strank. Važnost teh zahtev je tom večja, ker je prepričanje obče, da bodo uplivala na razmere v dosedanjej večini državnega zbora — ali pa celo prouzročila skorejšni propad te večine. Pražka „Politik* se sicer tolaži, da monaentanno vso pri starem ostane — vsaj do jeseni, kajti list ta ne smatra izjave škofov akcijskim programom, ali celo kot ultimatum do vlado. .Politik* namreč piše: Izjava je mnogo razsežnejša, nego je bil Lic chtens to ino v šolski predi og. Ako pa ta-le poslednji pri ugodnejših parlamentarnih odnošajih ni mogel postati zakon in ako pomislimo, da bi se moglo zahteve škofov vresničiti le po ra-dikalnej premembi ustave, moramo se nagniti do nazora da tu nemamo posla z aktuelniin programom, ampak les slovesno deklaracij o n ač e 17 katera so bila cerkvi — tudi v najtežavnejših položajih — vsikdar sveta, o katerih pa vladike ne bodo zahtevali, da ae v tem trenutku in za vsako ceno vresničijo.
Tu jo z drugimi besedami povedano r V zadregi smo, pomagati si ne znamor prizanesite nam — za božjo voljo, prosimo vas — vsaj za trenutek.
„Gazeta Narodo\va* piše, da je sto» pila v očigled izjave škofov v šolskej komisiji zadeva gališke zemljiške odveze v drugo vrsto, kajti za trenutek obrača se vsa pozornost razvitju politiškega položaja. Gališki zastopniki so bili vedno menenja, da organizacija narodnega šolstva spada v delokrog deželnih zborov in radi tega ne bi cerkvi dovolili večjega vpliva do šolstva, kakor ga je do sedaj imela. Program škofov ni moči vzprejeti in Poljaki ne bi mogli vzprejeti stališča, kakor so ga označili škofje. Vzajemnost desnice bi se zrušila, ako bi se klub centruma postavil na to Ltališče; o solidarnosti družili klubov desnice z nemsko-konservativci ne bi bilo govora.
„Odbor avstrijsko-Blova lisko državne stranke" na Dunaju hoče se dejanski vdeležiti predstojećih mestnih volitev dunajskih. Izdal je volilen oklic, s katerim volilcem tretje skupine v Leopoldevem mostu priporoča, da volijo zidarskega mojstra Antona Blaho mestnim zastopnikom.
Opozicijouelni ogrski listi hudo napadajo Tiazo. „Pesti Naplou piše: Mej konstitucijonelnega monarha in njega zvesti narod vrinili so se krivi svetovalci, da se ta dva nikoli nosta mogla prav spora-
zumeti; netili so neprestano nezaupnost krone do madžarskega naroda. Glava teh, po kalnej vodi lovečih politikov bil je mi-nisterski predsednik Tisza". — Sploh mu vsi opozicijonelni listi očitajo, da je slabo informoval krono.
Novo ministerstvo ogrsko predstavilo s« je zbornici poslancev. Novi ministerski predsednik Szapary je izjavil, da vlada stoji na podlagi nagodbe z leta 1867. in bode nje skrb, da vzdrži vse pravice Ogrske, izražene v rečenej nagodbi; gledala bo tudi, da se ohranijo dobri odnošaji s tostransko državno polovico. Glede v nanje politike nastojala bode vlada, 'fla se ista nadaljuje, kakor se je izvrševale od leta 1878. sem, to je, da se vtrdi z Nemčijo in Italijo sklenjena zveza. Ta politika zagotavlja nam mir. Zveza ta ni le v interesu Ogrske, ampak tudi v interesu naših zaveznikov. Glede notranjo politike bode pozornost vlade v prvej vrsti obrnjena financijelnemu vprašanju. Nadaljevala se bode dosedanja liberalna politika. Vlada n e namerava pre-meniti domovinske postave, a se ne bode izognila debati o tej zadevi. Vnanje države.
Predsednik srbske skupštine Nikola P a š i č — kateri se je dlje časa mudil na ruskem dvoru, kjer so mu skazovali mnogo časti — postal bode, kakor soglasno javljajo lit-ti, predsednik srbskemu ministerstvu. To kaže, da se je politika srbskega kraljestva obrnila v popolno rusk» tir. —
B i z m a r k v svojej zadregi išče za-slombe pri katoliškemu centrumu, konferiral je namreč z Windthorstom. Vladni listi sicer dementujejo to vest, toda zatrdilom Bizmarkovim živ krst nič ne verjame. Vlada nemška bode zopet zahtevala žrtev za v o j as ke namene. Vladna predloga zahtevala bode mnogo več, nego so jo mislilo. Za vse to trebalo bode obilo novcev in zato skušajo pridobiti Windt-horsta. Vojnej predlogi samej se državni zbor no bodo posebno upiral, tembolj pa dotičnej davčnej predlogi. Bizmark bi neki rad Windthorsta prepričal, da je najbolje za Nemčijo in tudi za katoliški centrum, ako on — Bizuiark — v dejanskej službi ostane. Vsaj smo že rekli, da se mož identifikuje z državo. Taka oholost mora pač presedati nemškemu narodu, ako ima le iskrico samo-zavesti v svojej krvi.
Novo francozko ministerstvo ja sestavljeno. Predsedoval mu bode Frey-cinet. Ministerstvo se je včeraj predstavilo zbornici.
Italjanska zbornica dovolila je kredit 10.6 milijonov za izredni proračun vojnega ministerstva in 5 milijonov, katere je vojna mornarica več izdala za nakup streliva in oglja.
DOPISI.
Z Iga (Ljubljansko okolice) dne 10. marca t. I. [Izv. dop.] Redka je prikazen, videti v slovenskih novinah dopis, doposlan iz našeh krajev. Žal, da tudi sedaj nemamo česa veselega poročati. Huda beda vlada pri nas — beda v gospodarskih rečeh, beda v duševnem obziru. Žalostna jo resnica, da pri nas nedostaje ljudi, kateri bi ljudstvo blažili. In če si kdo usoja povzdigniti svareči svoj glas, ga pa nekateri — pravi despoti so to — takoj razvpijejo za brezverca. Taka se je godila dopisniku „Slov. Naroda". V nekej protiizjavi so se despotje, oziroma njih poslušniki, takoj oglasili: „presrčno nas veseli, da smo dobili za blagor ljudstva tako vnetega župnika". No, nekako toliko let je minulo, kolikor je prstov na eni roki, odkar nam je naš veleč. gosp. župnik sijajno pokazal, koliko mu je do pravega napredka našega ljudstva. Pogodil se je sicer veleč. gosp. župnik z občinskimi predstojništvi obširne fare, napraviti mežnarijo, v katerej naj bi
bila jedna soba za „bralno družtvo* in kot zavetišče od daleč došlim, popoludansko službo božjo čakajočim. In mislite, da je res dobilo „bralno družtvo" svojo sobo?! „Ne, — zagrmel je gosp. župnik nad pooblaščenim cerkvenim ključarjem — tu sem jaz gospodar*. In res ne služi farna mežnarija, ki je bila zgradjena od žulov vseh faranov, tlake in s primerno ogromnimi stroški, svojim prvotnim namenom. Cerkvena oprava morala se je umakniti, in obljuba da bo tu zborovalo „bralno družtvo*, splavala je po vodi. Tako je rodoljubje našega župnika. Gospoda župnika pokorni sluge pa begajo ljudstvo, da je vse v redu. Da bi svet vse io dobro razumel, trebalo bi poseči v zgodovino te zgradbe. A to za danes ni naš namen. S to zgradbo si je pa gospod župnik vaakako posadil krono zaslug na svojo glavo. Ako bi hoteli vse „žlahtno kamenje" v tej kroni dobro motriti, našli bi, da se mej vsemi najbolj blišči jeden biser: to je brezmejna zaljubljenost v samega sebe.
Ta zaljubljenost in zajedno nagnjenost do despotizma pokazal je gospod župnik ob občinskih volitvah. Delovala so različna sredstva: vpljivanjo po „boljših polovicah" in po spraševanjih, katerim naj bi bil vse drugačen predmet, nego so občinske volitve. Z geslom: „Mcine Macht ist furehtbar" — šel je gospod župnik v boj ; njemu na strani seveda dr. Švedrež. Vzklici: „zmaga je naša" — motili so nočno tihoto. Da, zmaga je bila Vaša, Vi vetrnjaki in klečeplazi! Saj ste tudi pili za to, da je od mize teklo. Kdo bode plačal onih zapitih 40 gld. ? ! Najbrže bodoči župan. „Die Betheiligung an den Ausschuss\vahlen war eine so rege, wio nie zuvor" — poročali ste v „Laibacher Ztg." Prav ste imeli : „Laib. Ztg." je Vaše pravo pribežališče. Gospod župnik bil je toli značajen, daje kar trem možem hkratu obljubil župansko čast. In ti so bili toliko naivni, da so vse to verjeli, ne pomisleč, da župan more biti le jeden. In taki vsiljenci da bi županovali v obširnej Studenskej občini, ko imamo vender toliko odličnih mož-poštenjakov !
Domače vesti.
Za možko podružnico sv. Cirila in
Metoda V Trstu nabralo se je pri „Sokolovoj" zabavi v dvorani hotela „Europa* 14 gld. 45 kr. — V pusici „Delal-akega podpornega družtva" se je nabralo 2 gl. 13 kr.
Koncert „Tržaškega Sokola". Opisujoč letošnjo maskarado našega „Sokola" zabilježili smo radostnim srcem istino, da se „Sokol" naš po neudrudnem delovanju vrlega odbora vzpenja višje in višje in da je družtvo to postalo najsimpatičnejše tržaškemu slovanskemu občinstvu. Tudi nedeljski koncert milega nam telovadnega družtva dokumentoval je po nas označeno, napredujočo tendenco. Prostorna dvorana hotela „Europa" bila je do zadnjega pro-storčeka natlačeno polna, zabava pa toli animirana — pri tem seveda ne računamo Slavj anskega koncertov — kakor že davno ne pri sličnih zabavali. Počastilo je „Sokola" mnogo tržaških oaličnjakov in tudi z dežele došli so rodoljubi. Velezanimiv vspored izvrševali so izborno ; preciznost proizvajanja rastla jo od točke do točke. Vse, kar so nam ponudili vrli „Sokolaši", ugajalo je izredno vsemu občinstvu. Pri pevskih zborih sodelovali so tudi nekateri pevci „delalskega podpornega družtva". Na vsporedu bila sta sicer samo dva zbora — Ipavčev „Mi vstajamo" in Vilharjev „Na Velebitu" — a pridodali so vsled bu rnega odobravanja mnogobrojnega občinstva še krasno IpavČevo „Domovini". Ta skladba je tudi ta večer elektrizovala občinstvo, kakor še vsikdar in povsod do sedaj, kjer se je pevala. Pevci so nam priredili izreden vžitek. na katerem smo
hvaležni njim in vrlemu njih pevovodju. Tudi d ramatiški odsek „Sokola" je pošteno pripomogel, da se je veselica toli izborno zvršila. Naslovno ulogo igral je gosp. Borovščak ov tako dobro, da je na novo srtrdil slavo svojo kot general naših glu-mačev. Tudi vsi drugi igralci bili so povsem na svojem mestu. Naravna posledica temu je bila, da je igra vseskozi dosegla namerovani vspeh: obči smeh. Veliki del programa izvrševal pa je naš tamburaški ebor; in izvrševal ga je tako, da smo radostno vzkliknili: s tem zborom sme se ponašati „Tržaški Sokol" ne le pred našim tržaškim občinstvom, ampak pred vsem slovenskim svetom, kajti prekosil je v tem pogledu vsa druga naša telovadna družtva. Občinstvo divilo se je preciznosti, katero so kazali naši tamburaši v proizvajanju vseh toček. Med proizvajanjem krasnega „potpourija slovenskih narodnih pesmi" nastal pa je tak entuzijazem, da so se! valovi navdušenja le polagoma polegli. Tamburaši so nas tudi iznenadili z improvizacijo, na katerej jim je bilo občinstvo toli hvaležno, da je parkrat izzvalo vrlega vodjo tamburašev. Improvizacijo imenovali bi: odmev Slavjanskega koncertov. Svirali so s o n začn o „E j uh nem" tako dovršeno, da smemo dovršenost to nazvati kot skrajno mejo, katera se da doseči po primitivnem njih instrumentu. Dvorana hotela „Europa" menda še ni doživela toliko in tako burno-radostnih vzklicev, nego ta večer po veselim tem iznenadjenju. — Hvala ti vrli „Sokole" 1 Pokazal si nam tudi ta večer, kako krepko se razvija slovenski živelj v Trstu.
V Barkovljah je pristopilo v tem letu okoli 35 novih udov k družbi sv. Moliora; število udov se jo torej v tem letu skoraj podvojilo. Slava vrlim Barkovljanom !
Cerkev V Kadinu. V zadnjoj seji mestnega zbora je prašal okoličanski poslanec g. Nadlišek župana, zakaj se ni še postavila na dnevni red zadeva o novej cerkvi v Kadinu. Predsednik mu jo obljubil, da pride na vrsto prihodnjič. O potrebi novo hiše božje v okolici smo nedavno že pisali ter omenili zlobnosti „Mattinove", ki je zboru odsvetoval nje zidanje, boječ se, da ista postane „ognjišče slovensko propagande". Mi niiio sploh radovedni, kaj bodo počeli rudeči mestni očetje in — v slučaju, da bi zavrgli idejo zidanja — je li bode z njimi glasoval tudi častiti poslanec V. okraja, ki je nodavno glasoval za prenos ostankov židovskega pesnika v Trst.
Lahonska doslednost. Govoriti o doslednosti in resnicoljubnosti mej tržaškimi Lahi, je isto tako, kakor bi hoteli umivati zamorca. Čembolj se zadnji drgne in strže z vodo ali metlico, tembolj je črn. Uprav tako je z lahonskimi časnikarskimi kavkami. Naše preresnično opisovanje, niti opisovanje druzih, nemški in celo italijanski pisanih Časopisov, malo ali nič ne izda. Tako je n. pr. vrli puljski „Diritto Croato" prav dobro naslikal enostranstvo laško kritike o priliki koncertov Slavjanskega, a robato in neuljudno mu odvrača tržaški „Cittadino* ter hoče svojo blamažo oprati s tem, da „Dirittu" očita, enostranstvo, ker ne omenja nemško družbe „an der Wien !" Sploh pa iščejo tržaški Lahi dlako v jajcu; puljskemu tedniku, kakor tudi vsem primorskim slovenskim listom je naloga učiti narod, ne pa mu predočevati razne gnjusobe, ki se predstavljajo uprav v tržaških glediščih. Slavjavskij in njega družba je pa bila za Trst nekaj povsem novega. Ako bi italijansko ljudstvo v Trstu res nekoliko umelo lepoto glasbe in natančnega petja, moralo bi uporabiti to priliko. Kar pa ni storilo ter s t o m pokazalo, da so mu narodne strasti zamorile v srcu vsak čut do prave lepote.
Naučnemu ministru Gautschu so slovenske šole toliko na srcu, kakor tržaškemu magistratu šole v okolici. Minister i'\ prizadeva šolstvo v Avstriji ponemčiti, rudeči magistrat v Trstu pa okoličanske
polaščiti. Vodja tržaških katoliških šol — krivonosi Luzzatto — in nemški minister bi ni tedaj lehko roki podala kot prava — amiei in aetionibus. Minoli teden so imeli slovenski poslanci v državnem zboru po posebni deputaciji zaupen razgovor z vlado, v kojem so se razpravljale mej družim tudi šolHke zadeve. Ker jo razgovor bil tajen, no verno pravo za pravo, kaj se je ukrepalo. I)a pa ni upati, da bi minister Gautsch postal pravičnejši slovenskim težnjam, lehko povzemamo iz njega odgovora v budgetnem odseku, glede zopetne ustanovitve gimnazije v Kranju. Rekel je, da moramo za letos biti zadovoljni s tem, da se vstanovi druga gimnazija v Ljubljani. Od vspeha zadnje bode odvisna vstanovitev gimnazije v Kranju. Sploh pa moramo obžalovati, da so slovenski državni poslanci tako malo solidarni in vstrajni proti vladi glede opravičenih tirjatev naših. Ako od iste ne morejo doseči niti, da se ohrani toliko potrebna gimnazija v Kranju, kaj si moramo pač mi Slovenci na mejah upati, da nam pridobe, kjer smo obdani od vseli strani od najstrastnejših sovražnikov ?! Zadnji si pač vedo pomagati, a mi ždimo in mirno pobiramo drobno mrvice, ki nam padajo od vladine mize. 250.000 primorskih Italijanov ima pet srednjih šol laških ali polulaških, a 350.000 Sloveno-Hrvatov nemamo nijedne!!! Q u o u s q u e tandem . . .
Cena mesu je tudi v Trstu znatno poskočila; prodaja se sedaj po 64—84 kr. kilogram.
Na Kranjskem so včeraj slavili desetletnico predsedovanja g. barona Winklerja v tej deželi. Sedanji c. kr. deželni predsednik si jo stekel mnogo zaslug za ure-jenje narodnih in gospodarskih razmer v desetletju svojega predsednikovanja.
Slavjanskij V Pulji. Slavjanskij priredil je tudi v Pulji jeden koncert. Gledališče Politeama Ciscutti bilo jo natlačeno polno. Slovani puljski poklonili so ruskemu zboru lavorov venec s trn bojni mi trakovi.
Avstro-ogrski Lloyd. Prometni dohodki to družbo znašali so v mesecu ja-nuvarju 616.243 gld. Parniki družbe prebrodili so pri tem 140.223 milj. V istem mesecu lanskega leta znašali so dogodki 540.005 in parniki so prebrodili 122.716 milj. Dohodki bili so torej za 66.338 gold. večji, nego lani v rečenem mesocu.
Iz Pazina dobili smo nastopno dopisnico : Neznani dopisnik je poročal Ljubljanskemu „Slovencu", da sem za mrtvo-udam umrl. Hvala Bogu, da do zdaj se še ni spolnila žolja mojemu prijatelju (!), nego sem zdrav in živ ter so priporočam vsej prečastitej duhovščini in slavnem občinstvu za vsako v mojo stroko spadajoče delo	Ivan Gosar,
slikar in podohnr.
Iz Konjice v Hercegovini se nam piše: Neki špediter pošilja delalski stan na vse kraje sveta, po nizkej ceni seveda, pa za njegov dobitek. Ali to sem se propričal, da je gola sleparija, kajti tudi jaz podpisani sem bil opeharjen. Omenjeni italijanski „špediter" obljubil nam je v njegovej pisarni, da v Konjici porrebavajo nič manj, nego 5000 delalcev razne vrste, in da on ima nalogo od nekega višjega iženirja, da mu dopošle toliko in toliko ljudi. Meni je ta špediter dal v roke pismo do inženirja, po imenu „Rauch". Ali ko sem gospodu „Rauchu" pismo pokazal, mi ga vrne rekoč: „Den Menschen kenne ich nicht und babe ihm auch nichts gesehrieben to je po nase: jaz tega človeka ne poznam, in tudi nič mu nesern pisal. Moral sem dalje s trebuhom za kruhom. Tedaj prosim vas rodoljubni okoličani, ne dajte se opehariti od takih agentov. Drtigači je seveda, ako vam kako znana oseba kaj piše. Na dajte se varati od takih ljudij, to Vam priporoča in Vas pozdravlja Vaš okoličanski brat	Anton M 1 a č.
Nesreča na železnici. Sprevodnik Josip Prek skočil je blizu Prošeka tako nesrečno
raz železniški voz, da je prišel pod kolesa. Okrajni zdravnik dr. Suš;i dal mu jo prvo zdravniško pomoč, potem ga pa dal prepeljati v bolnico, kjer so revežu prste odrezali.
Slikarsko razstavo odpro v Trstu dne 1. oktobra t. 1. v muzeju Rovoltella. Dotični odsek je že razposlal vabila in načrte.
RAZNE VESTI.
Umrla je v ponedeljek kneginja-90-proga Petra Karadjordjeviča, hči črnogorskega kneza.
Obilica odvetnikov. Na Dunaju imajo sedaj 850 odvetnikov. Tolika množina odvetnikom ne priča o zdravih socijalnih odnašajih.
V Milanu so zaprli 23 anarhistov, pri katerih so našli raznih manifestov preku-cijske vsebine in pretilnih pisem. Nekatere izmed njih so uprav pred kratkim pri nekej obravnavi oprostili. Ščuvali so nedavno zopet brezposelne delalce iz tovarn strojev in zidarje.
Nona. Iz Slavonije javljajo, da je bilo v Cepinu več slučajev te strašne bolezni, kateri so vsi imeli smrten izid. Simptomi so bili isti, kakor pri po Italiji dogodivših se slučajih. Oboleli so zaspali, spali kake tri do štiri dni in — se ne več zbudili.
Književnost.
Matica Slovenska izda za tekoče leto troje knjig namreč: 1. Letopis za leto 1890.. urednik prof. Bartel. 2. Dušeslovje II. del, spisuje dr. Fr. Larnpe; novi udje vdobe namesto nje kako drugo knjigo. 3. Vodnikovi izbrani spisi, sestavil in uredil Fr. Wiesthaler. V tem letu izide v Matičinej zalogi tudi dr, Kosovo „Vzgoje-slovje". V Trstu se novi udje lehko zglase
pri „del. podp. družtvu".
*
* *
Odbor „Matice Hrvatske" nam piše: „Nekako pred šestimi meseci priposlali smo Vam knjige za leto 1888, danes Vam pošljemo knjige za leto 1889, in sicer njih deset. Odbor „Matice" se je trudil, da tudi ta nje književni dar zadovolji družtvene članove v vsakem j pogledu.
„Matica Hrvatska" je s temi knjigami izpolnila jeden del svojih obečanj, sedaj pa zavisi od članov „Matice", da oni izpolnijo drugi del obljub, čo hočejo, da izidejo knjigo za 1890. leto v teku tega leta". — V zmislu te prošnje „Matice Hrvatske" poživljamo one čitatelje našega lista, ki so člani rečenega literarnega zavoda, da redno plačujejo družtvene prinose in pridobivajo „Matici" novih članov. „Matica Hrvatska" zasluži pa tudi vsestranske podpore, kajti ravnokar došle nam knjige pričajo nam vnovič, da rečeni zavod uprav uzorno deluje. Knjige so nas presenetile toliko po izbornej vsebini, kolikor po njih številu in krasnej zvunanjej obliki. Te knjige so :
1.	Kišpatić Mišo : Iz bilinnkoga svieta. Knjiga treća. Sa dvadeset i osam slika (Poučna knjižnica XIV.) 8na. 256 Btr.
2.	R a b a r Ivan : Poviest rimskih carjeva. Drugi dio (Svjetske poviesti knjiga IV.) 8na. IV. 376 str.
3.	M a r e t i ć Tomo : Slaveni u davnini. 8na. VIII. 256 str.
4.	Kumičić Evgenij: Teodora. Pri-po\ iest. (Zabavna knjižnica CXV.—('XVII) 8na. 212 str.
5.	Sen o a August: Sabrane pripo-viesti. Svezak drugi, 8na. 268 str.
6.	V o j n o v i ć Ivo : Psvche. Komedija u tri čina. (Zabavna knjižnica CX VIII do CXIX) 8na. Sa 132 str.
7.	Sundečić Jovan : Izabrane pjesme. Uvodom i bilješkama popratio
Lastnik pni. družtvo ,f^iin08t<4.
Hugo B a d a I i ć. Sa slikom pjesnikovom. 8na. XVIII. 272 str.
8.	Novak Vjenceslav : Podgorske pripovijedke. (Zabavna knjižnica CXX do CXXI). 124 str.
9.	II ara m baš i ć August: Pjesničke pripoviesti. (Zabavna knjižnica CXXII do CXXIII). 8na. 168 str.
10.	T a c i t Kornelije : Manja djela : Razgovor o govornicima : Agrikola i Ger-manija. Preveo, uvod napisao i bilježke dodao Milivoj S r e p e 1. (Prievoda grčkih i latinshih klasika svezak 7.) 8na. XXIV. 120 str.
Prvih devet knjig dobe člani za navadni letni prinos; za deseto je pa potreba 50 novčičev posebej plačati.
Listnica uredništva:
Gosp. I. T. na Razdrtem: Prejeli; prosimo še snmo malo potrpljenja.
Prosimo naše gospode naročnike, ki imajo dati popraviti mlatilnice, naj nam jih dopošljcjo čim prejo, da bodo šn o pravem času gotove. Vsem poljedelcem priporočamo že sedaj našo nove mlatilnice, ki so priznane kot najbolje, kakor tudi naše plavnice ali čistilnice za žito.
Priporočamo se za nujno naročbo na naše škropilnice, zistema Candeo, proti peronospori, kati ni gotovo, ali bodemo mogli sicer vstreči naročilom, došlim nam prekasno ; ker letos je izredno povpraševanje po teh škropilnicah, ki služijo lahko tudi v druge namene, rabijo so po vrfcih za uničevanje gosenic itd.
V zalogi imamo tudi sesalke vsake vrste, kmetijsko in obrtnijske stroje itd. itd,
Schivitz & Comp.i (Živic in dr.)
2—3	v Trstu, ulica Zonta št. 5.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vlog« v bankovcih od 5U no2. (io vttacega zm-tika vsak dan y tednu razno praznikov, in to otl 9—12 ure opolndne. Ob nedeljah pa od 10-12- ure dop. Obresti
na knjižice..........S*'
Plačujt vsak dan od 9—12. ureopoludne. Zn?>«ktt do 10.) trld. precej, zneske preko 100 do 1000 ald m^r* bh odpovedati 3 dni, zneske preko UiOO gld. pu 5 dnij prej Eskomptuje men ji.-e domicilirane na tržaškem trgu po . ...	'Jt° 0 Posojuj® na državne papirje avstro-ogrnke
d-. 1000 gld. po...... . 5°/o
višje zneske od 1000 do 5000 gld v tekočem računu po ..... . 4V4% Večje svote po dogovoru. Daje denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TUST, 15. februvarja 1890	6-24
Prašek za prsi
8—7	(Ne kašlja j).
Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavostl. hripi, nahodu in družim kataraiističnim afekcijam.
Ena skatljica z navodilom stane 30 kr. Dobiva se edino le v lekarni PraKninret1
Palazzo Muiticipale, Trst. Zvunanja naročila izvršujejo sc z obratom poste.

Mirodilnicii
G, B. Angeli
v Trstu Piazza della Le«?na štev. 1, na debelo in d r o "b n o
združena z odliko/ano izdeloval-niCO čopičev (pinzeljnev)
in 7. veliko zalogo liurv in olja InHtnega izdelka Lakov z Angležke, Kriincozke, Nemčije itd itd.
kakor tudi z velik« zalogo
ni i n e r a 1 n i li v o d a
dobljenih neposredno od izvirov in jamčeno Rvežonti, in
roilianskega žvep 1 ja
za žvepljanje trt, pomešanega z modro ga-lieo i n name njenega v zatiranje
peronospore.
Zaloga v lastnej, v Lo;ni pod Ricniaiijili JežeČej hiši,	3 ^
Snovii za obleke.
Peruvien in Poaking za viSjo dnbovenHtvo predpisane anovij za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva,
telovadce, livreje, Sukna za biljarde in igralne mize, loden tudi nepromočljiv za lovske suknje; pralne snovi j, v plaidi za potovanje odgl. 4 itd. Y»e tn se dobi ceneje nego kje dru od in najboljše, trpežne kvalitete.
Jok. Stikarofski v Brnu (Briinn)
Najvseja zaloga Av«tro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gonpode krojače knjige naj-raziiovrstnejšiini in najlepšimi vzorci Pošiljatve h povzetjem čez 10 gld. franoo. Pri mojej stalnoj zalogi v vrcdnonti 200.000 gl. in pri mojej svetovnej kupčiji se razume ob sebi. da mi ostane mnogo odrezkov ; ker pa ne morem razpošiljati uzorcev, vzamem tako naročene odrezke rad nazaj, ali jih zamenjani z drugimi, ali pa vrnem donar. Barvo, dolgost in ceno treba jo napovedati kailar so naroča ti,ke ostanke.
Korespondencija v nemškem, mndjarskem, češkem, polskem, italijanskem in francozkem jeziku.	9 -20 3
J. PSERHOFER's
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" \^IH:iV — Singerstrasse IM . 15 — WIEN,
Kričistilne, nekdaj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po vsej pravici to poslednje ime, kajti obilo je bolezni, pri katerih so pokazale to krogljice svoj izvrstni učinek.
Desetletja sem razširile so se te krogljice na vso strani, zapisujejo jib zdravniki in gotovo jo malo družin, v katerih ne bi bilo male zalogo tega domačega pripomočka.
Jedna skatljica z 15 krogljicaiiti stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 jgld. 5 kr., pri nofrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogi ji« 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr.. 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 4t> kr., 5 zavitkov 5 gld 20 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se no pošilja).
Prosimo, da se i/rečno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. P.serliofer v rdečih pismenih, katerega jo videti na navodilu za porabo.
Balzam za ozebline j. Pserhoferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnine «5 kr. Trpotčev sok, proti kntnru, hripavosti, krčnemu kašlju itd. 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i gid. 20 kr.
Prah |)l*0ti pOteiljll JlOt!;, skatljica 50 kr., poštnino prosto 75 kr. Balzam za iroltaneo. 1 stcklenica 41) kr,, poštnine prosto 65 kr.
/ivlioiwL*Q Mbjoiv/jo (Pružke kapljico) proti pokvnrieneniu želodcu, slabemu pre-/Jl \ lJLllbKd LStnCa bavljenju, stekloničica 22 kr '
Anglež k i čudežni balzam, steklenica 50 kr., mala stckloničica 12 kr„ P ijakerski prašek, proti kašlju itd. I Skatljiea 85 kr., poštnine prosto fiO kr ranokillillska poiliada .F. Pserhoferja, pospešuje rast la«, Skatljica 2 gld.
L TU1 \ erZalll i nlrlstPI' prof. Stemlela, domačo sredstvo proti ranam., ulesom itd., J<	I	' posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr.
Univerzalna Čistilna sol	B«»Hcha, ^vratno domače sredstvo proti
' ■ posledicam slabe prebave, 1 zavitek i gld. Hnzven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge furmacentlČne specijalitete, kl 80 bile po
vsih avstrijskih časopisih oznanjene.	0 — 12
Razpošiljanja po pošti so točno odpravljajo proti gotovem ali povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.	3 — 12
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napnleotiih na
4-dnevni odkaz 2®tn'/i BO-dnevni odkaz 2% „	2 M4»/fl 3-mesečni , 2
90-	-	3% „ B- ,	, 2'/,%
Vrednostnim papirjem, glusečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogli, pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 17. novembra, 21. novembra in 13 decembra.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko, kakor za Zagreb, Arad, liozen. Gradec, Hormanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 5	pri odbitku l0/^, provizije.
Predujmi.
! Na jamčevno listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
i	Uložki v polirano.
Sprejomnjo se v pohrano vrednostni papirji, zlat nli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 17. februvarja 1890.	6-24
Odlikovana
Lekarna Franzoni
v Trstu
popred Xicovicll, nahajajoča se dosedaj v ulici via Nunva št. 18
se je preselila
v ulico via S. Antonio, na oglu nasproti kavarne „Stelin Polare".
Zaloga vsakovrstnih zdravil. — V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Pošilja ti ago dofcrc pravijeuo in poštnine prosto
Teodor Slabanja
si ebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	22—12
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Danca e Canibio - Valute.
h) Accetta rermmenti in Conto covrente, ahbonahdo
PEH BANCONOTE: PEH NAPOLEONI t 3° 0 c. proav di 5 g ni
KV/0„ „ „12 „ 2»/4%c. proav.di 20 g.n S3!, „ a 4 niosi lisso	n „ it .i ^ n
8«jtB a « , „	3V4nB n « Smeši
8aU „ a 8 „ n	j H'/, „ „ „ «6 **
U nuovo tfisso d' interease principiera a decorrore sulle lettero di vernamento in circolaziono dal 1 e 8 Maržo 1890 a «e-conda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 28/4°[o interesne annuo sino a qnalitnque sonima; preleva/ioTii sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Confenna dei versarnonti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ut'ficio la valuta del me-ilesimo giorno.
Asmme pei propvi rorrentisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, liudapest ed altre principali cittk, rilascia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro lafacoltadi domiciliare effetti presso la sua cassa fvanco d'ogni upeaa per essi.
b)	S'mcarica delVacquiato e. della vendita di effetti pubblici, valute e diviae, nonehe doll'incasso di assegni, cambiali o coupons, verao ^s0!,) di prov-vigione.
c)	Accorda a i propri eommittenti la fa-col ta di depositare effetti di qualsia8i specio, e ne cura gratis l'inoasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4^'0|l) e 5°|0 della Banca Conimerciale Vnghe-rese di Pest o le lettere di pegno 4°[0 doli' i. r, priv. lianca Ipoteoaria au-striaca di Vienna.	6—24
Triesto, 24 Febbrajo 1890.
Izdnjatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu