ŠT. 10 — VII. OKT. 1958 CENA 10 DIN Tujec ne bo delal dobička na naš račun O delu naših samoupravnih organov piše Janez Strojan ni .?adnja zasedanja DS in UO Indu-ltlatl so bila nadvse plodna. Oba sa-oupravna organa sta obravnavala r 8to vprašanj. Glavne točke dnevnega . a so bile: problematika naših skla-jzJr’ remont, kreditna politika, politika r °*a> uporaba materialnih stroškov, tikU,tat proizvodnje, kadrovska poli-„t.a ter vprašanje proizvodnje gasil-*** ®evi in drugo. U . ^ažno odločitev je sprejel naš UO jjj* obravnavi izvoza jadrovine. Kljub orebitnemu trenutnemu zastoju v iz-se*k *ega artikla je sprejel sklep, da bopeu v Nemčiji ne zniža cena za Sv .’ bot je to le-ta zahteval. UO je D 0J sklep utemeljil s tem, da hoče ku-ne°. Okoristiti situacijo našega deviz-Sa poslovanja in pa ker pri poslova-u z njim tudi doslej ni bilo vedno Se v redu. kat ^a,laUnje komercialno vprašanje, iz lereea je obravnaval UO, je bila pro-Va’ ”ja in Prodaja gasilskih cevi. Na-Jeni, fla smo doslej prodali vedno p 0 zal°go gasilskih cevi, smo sc znašli trg bistvom, da se je pojavila na kinr konkurenca (Duga Resa) z ena-p0n* izdelki ter je zato povpraševanje se jCveb močno popustilo. Znašli smo Spr t>rei prct* -kočljivim vprašanjem. ya> je bil zatorej sklep, da se po-ga * v Podjetje vse vidne predstavnike treh uVa *n sc z njimi pogovori o pose , P° gasilskih ceveh. Povabilu so raztvi Va** Predstavniki gasilskih zvez Pri t-v rcPublik, referenti za gasilstvo ^ in predstavniki gasilske zveze Pism- '*,emu Posvetovanju so sledila pr ”}a Posameznih forumov, katerih »>- Savniki so bili v Induplati, naj Posa"ldVniki 80 DUi v Induplati, naj Vi, /nožne enote nabavijo gasilske ce-kjj^i ,e-te razpolagajo z dovolj veli-v n ‘inančnimi sredstvi. Gasilske enote 2 mi?.s.i državi razpolagajo s skupaj k0 ,llJardama dinarjev. Ta denar lah-trebn?^'stniki porabijo za nabavo po-dar , Predmetov in rekvizitov, ven-baVj ri tom prevladujejo želje po na-novih motornih brizgaln, po uni- formah in podobnem, tako da se stanje za nas ni izboljšalo. Morali smo najti boljšo rešitev. Poiskali in navezali smo stike z inozemstvom, da bi nam naše gasilske cevi gumirali. Podjetij, ki bi prišla v poštev je več, zato smo poslali v inozemstvo svoje predstavnike, da si na licu mesta ogledajo in dogovorijo o stvari. Tudi plačilni pogoji oziroma stroški so bili pri teh pogovorih vključeni. Ponudbe so bile kaj različne niti so bile najbolj ugodne, toda resna situacija nas sili, da si izberemo ta edini izhod. Ponudbe, ki se gibljejo od 1.82 do 2.72 DM so tu in naša stvar je, da izberemo najugodnejšo. Toliko o delu naših samoupravnih organov, v prihodnji številki pa o novih vprašanjih, ki čakajo rešitve. Predsednik DS tov. Ukmar podaja referat (levo sekretar OOZK INDUPLATI tov. Kern in pred. sin. podr. tov. Drašček - desno VSEBINA: J. Strojan - Tujec ne bo delal dobička na naš račun Urednik — Vaš pozdrav -naša anketa M. Škrinjar - Naše sanitarije Ing. S. Sazonov — Kako naj pravilno peremo, čistimo in . .. J. Strojan - Tokrat predica F. Rebernik — Kako smo delali O. Lipovšek — Proslavili smo 17. september Rezultati VIII. STIPI-ja Bravo Zupan in Strojan »Spela« — Vesela kronika V. Habjan — Personalne spremembe Fotoreportaža - O. Lipovšek Izdaja v 750 izvodih kolektiv tovarne »INDUPLATI«. Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani l/aš ftaadtaa - naša anketa V 5. in 6. številki Konoplana smo pozvali naše Pralce, da pišejo na naslov uredništva Konoplana razglednico s pozdravi iz 'kraja, kjer so na letnem odmoru. Želeli smo s tem sestaviti pregled, kje najraje bivajo naši sodelavci v času rednega dopusta in kam jih najbolj vleče. Stvar je bila zelo enostavna, na žalost pa se je ankete udeležilo samo minimalno število članov našega kolektiva. Skupno se je podpisalo na pozdravne razglednice 68 članov iz Induplati, to je v primeri s številom zaposlenih komaj 6%, kar res ni veliko in upajmo, da bomo imeli prihodnje leto, ko bomo anketo ponovili, več uspeha. Zanimivo je dejstvo, da boste s pregleda te ankete videli, da ste bili morda v takem kraju, kjer je tol istočasno še vaš sodelavec pa tega sploh vedeli niste. Tudi tkk primer je, da so se iz Umaga javili samo nekateri prav kakor z Malle planine, kjer jih je bilo brez dvoma neprimerno več kot bomo tu objavili. O tem, koliko jih je bilo na morju v Umagu in koliko jih je bilo na Mali planini pa naj v prihodnje poroča na primer naša sindikalna podružnica-. Pa poglejmo, kje ste -bili. V Vipavi 1, Novalja 1, Dolenjske Toplice 1, Rijeka 3, Novi Vinodol 4, Ilirska Bistrica 1, Mala planina 8, Žužemberk 3, Umag 3, Kamniška Bistrica 1, Selce 2, Pula 4, Leskovac 3, Bled 6, Zidani most 1, Čakovec 1, Malinska 1, Omi- šalj 3, Adlešiči 1, Piran 3, Murska Sobota 1, Koper 1. Izola 1, Delnice 1, Ptuj 1, Trbovlje 1 in v Nemčiji 2- 19 razglednic je nosilo podpise »z družino«, ostali so bili sami ali pa tega niso navedli. Posamezniki so morda prav na tem dopustu zasnovali vse za bodoče ognjišče. Tem želimo lepo prihodnost. Anketa nam kaže, da je šla pretežna večina na morje (25) in samo 9 pozdravov je prišlo s planine. Ni odveč, če že na tem -mestu zapišem, da je prav če smo se odločili, da si zgradimo v Umagu svoj lastni počitniški dom, na fobij realni bazi seveda, 'kot pred leti v Poreču. Od vseh v anketi sodelujočih jih je bilo v Sloveniji na dopustu 27, na Hrvatskem 10, v Srbiji 3 in dva v inozemstvu. Prihodnje leto pozivamo Še enkrat vse sodelavce in sodelavke brez izjeme, da sodelujejo v naši anketi-Kdor bo ostal doma, ta bo pač doma toda, zanimivo je vedeti tudi to, koliko jih je res ostalo med dopu-stom samo doma. Pri tem apeliram predvsem na naše nameščence, ki so se v letošnji anketi kaj slabo odrezali saj so poslali pozdrave z dopusta samo trije (moški). Vsem 68, ki pa so sodelovali v n-a-ši anketi, se na tem mestu še enkrat prav lepo zahvaljujem za sodelovanje ter jih pozivam, da sodelujejo v anketi tudi prihodnje leto. Urednik Naše sanitarije Piše Majda Škrinja-rjeva Sanitarni prostori so tudi v industrijskih podjetjih namenjeni za vzdrževanje osebne higiene in 'zdravstvu. K sanitarnim prostorom ne prištevamo samo kopalnico, umivalnico, obednico, sobe za žensko higieno, temveč tudi stranišče kot enega glavnih faktorjev. Stranišče mora biti urejeno tako, da ni možna okužba niti pri uporabi niti pri čiščenju. Za industrijska podjetja se zahteva stranišča na izpiranje. Najbolj poželjna bi bila stranišča, ki imajo školjke, katere pa morajo biti take oblike in iz takšnega materiala, da se lahko čistijo in razkužijo. Ker pa v našem podjetju uporabljamo v glavnem počepna stranišča, bom spregovorila nekaj o njih. Počepna stranišča je sicer lahko čistiti-, vendar se jih iz higienskega razloga ne priporoča. Razmeroma majhna odprtina se pogosto zamaši s papirjem, odpadki pogosto zastajajo in poplavijo tudi stojišča, če le ta niso dovolj dvignjena od tal. Kadar potegnemo vodo za izpiranje, Cesto voda in odpadki oplaknejo Zenska gasilska desetina tudi stojišča in kdor stopi na tako umazano stojišče, lahko odnese blato svojega -prednika in se z njim okuži oziroma -raznaša na podplatih kužne kali, S tem Pa ni rečeno, da se v takih straniščih ne da vzdrževati čistoče in reda. Na žalost pa sem ugotovila-, da v našem kolektivu predvsem ženski spot ne gleda na čistočo stranišča, čeprav so bila stranišča popravljena, opremljena- s -toaletnim papirjem, z vedri za odpadke in sličnim-Neprestano -se sprašujem o ženski — a-li ni to član, ki ga življenje imenuje oziroma gleda nanj kot bodočo mater! In -mati, ali ni to žena, ki predstavlja vzor družine, čistočo in potrpljenje? Seveda v množici, kakor je to primer v našem kollektivu, -ni lahko govoriti o krivcu, najdejo se Pa vseeno posebneži, kateri nimajo v sebi -čuta za odg®' vomost do čistoče. Ne čudim se raznim pripombam mož, češ da so.......in podobno. Stanje, v kakršnem so naša stranišča, to potrjuje. Naša obratna stranišča imajo tla navadno postlana s papirjem, odpadki v najrazličnejših barvah še vedno ležijo po policah, namesto da bi se -odmetavali v nalašč za to postavljene posode. Stene stranišč so bile pred kratkim pre' beljene ali vsaj dobro očiščene, takoj nato pa sem opazila, da služijo nekaterim namesto papirja. Tudi preja je še vedno priljubljena in ne daje prednost papirju. Ni prijetno sprijazniti se z mislijo, da vlada prav -pri ženskah takšna malomarnost, ki je v posmeh m upravičeno spotiko mož. Marsikaj bi se dalo na nov0 Urediti za žene — n. pr. ženski kotiček — toda s take malo pažnje je stvar otežkočena. __ j Povedala sem resnico in upam, da bo ženski ko' lektiv z dobro voljo izboljšal položaj tudi tukaj, kje* se skriva nerazumevanje do čistoče. Marsikatera žen naj za -trenutek premisli, ali resnično predstavlja 10 -kar je! Gotovo ni nihče brez napak, vsi pa jih želim® popraviti, prav gotovo -pa vsi tisti, ki želijo predstavljati svoj pravi jaz. Št. 10 kako naj pravilno peremo, Čistimo IN RAVNAMO S TEKSTILNIMI IZDELKI t , Pri _ nas se večkrat pritožujemo glede kvalitete tilnih izdelkov tako z ozirom na njihovo trpežnost, tak r tUdi na obs,tojn<>st barvnega tona. Včasih so e trditve popolnoma upravičene, velikokrat pa smo mu sami -krivi. Vzrok temu leži v nepravilnem vnanju s tekstilnim blagom, ki ga sami peremo, Tak”10’ suSimo’ tikamo, shranjujemo in tudi nosimo, žal °-n' Pr' 'P° nemških predvojnih cenitvah je zna-: a skoda zaradi nepravilnega pranja okoli 400 mili-°v nemških mark, ali 5 nemških mark na osebo. Pravilnemu ravnanju s tekstilnimi izdelki smo o sedaj posvečali premalo pozornosti. V naslednjih Vstavkih bi rad omenil osnovne napake, ki se zgo-n1JO Pri pranju perila, a poleg -tega bom podal nekaj asvetov, kako naj pravilno peremo, čistimo in -nar-b °h ravnamo s tekstilnimi izdelki. Za pranje tekstilnih izdelkov še vedno v glavnem “Porabljamo trdo vodo studenčnico ali vodo iz rek h Potokov. Kakor je znano, vsebuje taka voda raz-Ptjeni apnenec, ki predstavlja kemično soli kalcija in sgnezija in to v obliki bikarbonatov, kloridov in hi tatov. Vse te isodd pri pranju z natrijevim domačim 11 om stva-rjajo v vodi netopna kalcijeva in magneziji^ mila in pralni učinek mila se pokaže šele takrat, ° s° vse te soli vezane na milo. Iz tega sledi, da pri tonju z navadnim pralnim milom v trdi vodi vedno ho a mo gotovo izgubo mila in to tem večjo, čim je °da bolj trda. Tako n. pr. 1 m3 trde vode z 10° trdote Porabi 1,5 kg pralnega mila. Pri tem nastalo lepljiv-o alcijevo in magnezijevo milo se prilepi na blago in Preprečuje nadaljnji učinek pralnega sredstva (v na-sem primeru milla), da odstrani nečistočo. Če pa- ne-či-oča pri pranju -ni bila -dovolj odstranjena, bo pri Osen ju na soncu katalitično delovala na vlakno celu-,0ze, ki se bo pretvorila v manj trdno oksicelulozo, e je blago izdelano iz vlaken rastlinskega izvora, • Pr. bombaža, lanu, umetne svile, ali -pa nastopi raz-r°j beljakovin pri -blagu, izdelanem iz surovin žival- Začeli so kolesarji — na čelu sta mali in veliki skega izvora: volni ali pravi -svili. Poleg tega pri pranju volne in prave svile moramo upoštevati njihovo občutljivost na-pram alka-lijam. Če peremo te izdelke samo z milom, ne smemo pr-a-ti več kot pri 40° C. Najbolje če volno ali svilo peremo s specialnimi sredstvi, 'ki jih tovarne v ta namen izdelujejo. Večkrat za pranje ali kuhanje, predvsem belega -perila -uporabljamo tako imenovano pralno sodo. Soda pa tvori s kalcijevimi in magnezijevimi -solmi v vodi netopne oborine, ki se vse-da-jo na blagu. Pravilno bi bilo, da trdi vodi dodamo sodo in nato vodo segrejemo, da se nam oborjene sol-i izločajo, nato pa pustimo preko n-oči sta-ti in potem vodo previdno odlijemo oziroma precedimo ter sete potem pričnemo s pranjem. V zadnjem času so v inozemstvu začeli izdelovati- specialne kemikalije, ki kemično predstavljajo različne fosfate in katere omogočajo pranje z milom tudi v -trdi vodi, ker vežejo nase vse v vodi nahajajoče -soli. Eden od teh preparatov je poznan na tržišču pod imenom Calgon. Drugi način je pa pranje s sintetičnimi -pralnimi sredstvi, ki so obstojna v trdi vodi. Ta sredstva so na našem tržišču poznana pod splošnim imenom detergentov in jih poznamo -pod tržnimi imeni n. pr.: čet, Veto, Bis itd. V večini primerov ta sredstva pra-v nič ne zaostajajo za navadnim mi-lom, večkrat pa ga tudi po uči-nku -prekašajo. Moji primerjalni poskusi pranja v trdi vodi z detergenti so -pokazali, da- je v naših razmerah to najbolj rentabilen način -pranja. Pripomniti je tudi treba, da se mora vršiti pranje strogo po predpisih, ki jih -tovarne dajejo. Vsako odstopanje, posebno v smislu večje -porabe, bi vodilo do nepotrebnih stroškov. Zmanjšanje v navodilu predpisane količine -pa bo vodilo do zmanjšanja pralnega učinka-. Druga- pomanjkljivost, ki se večkrat opaža pri pranju, je pretirani mehanični učinek: drgnjenje z roko, uporaba različnih krtač itd. Vsako pretirano mehanično delovanje zmanjšuje življenjsko dobo tekstilnih izdelkov. V zadnjem ča-su vse več uporabljajo za pranje pralne stroje. Na splošno je znano, da se pri tem načinu pranja perilo manj poškoduje, toda tudi tukaj je že bilo opaženo, da imajo stroji, ki so različni po konstrukciji, različno stopnjo škodljivega mehaničnega učinka. Zato tudi pri uporabi pralnih strojev bi bilo treba nadzorovati proces pranja in tudi poškodbe, ki bi pri tem na blagu nastajale. (Nadaljevanje sledi) Sodniški zbor pred tekmovanjem Ing. Sazonov Sergej TOKRAT PREDICA Sestala sva se v mojstrovi pisarni in se predstavila — Kokalj Ana : Strojan Janez. Oba sva se nasmehnila v prijetni zadregi. Po kratkem premoru je stekel pogovor. Ana Kokalj ob 20-letnici dela v Induplati 3. oktobra je poteklo 20 let, odkar si je začela pri kapitalistih, seveda v tej tovarni služiti svoj lastni kruh. Bila je še mlada deklica, ko je morala poiskati delti, katerega se je tedaj težko dobilo. »Težko je bilo dobiti delo, toda imela sem srečo,« je povedala tov. Kokaljeva. Na prvem delovnem mestu v predilnici je prišla takoj pod vodstvo češke preddelavke, katera jo je v treh mesecih naučila toliko, da je lahko samostojno vodila stroj in postala »mašinarca«. V mokri predilnici dela vseh 20 let, mi pripoveduje dalje. Tega dela se je naučila in danes ne bi hotela nikamor drugam. Kamor koli bi prišla, bi bila zopet novinka in tega si ne želi. V predilnici pozna vse, stroje in ljudi. Vseh se je navadila in vsi so se navadili njene druščine. Prazno bi bilo njim brez nje in njej brez njih. Po vojni, ko je tekla borba za čim večjo proizvodnost in dosego planov, je postala 2-krat udarnica, enkrat 'je dobila prehodno zastavico, večkrat pa je bila pohvaljena. Danes je članica DS. »V mokri je lepo, samo zvesta spremljevalka vseh mokrih predic revma tudi mene ni prezrla. Želim si samo, da bi v mokri ne bilo tako zelo vroče. Slišala sem, da se da tudi vročina v mokrih predilnicah zmanjšati na znosnejšo temperaturo. To je moja želja in želja vseh mojih sodelavk in sodelavcev.« Še -malo sva pokramljala in se s prisrčnim stiskom roke potem zopet razšla. Želimo ji vse najboljše pri njenem nadaljnjem delu v korist naše socialistične skupnosti. K dvajseti obletnici dela v našem kolektivu pa ji iskreno čestitamo. I Zamjena Po »jotokemika« 3/58 L ogor je prepun ljudi Tko bi jim znao broj? Tek svak se zbunjen čudi Kulturi novoj toj! Namršten logornik stoji 1 strašan stvara plan Drugi po redu nek se izdvoji Svaki če biti postreljan Poguren starina Jovo 0 glogov štab podprt Brzo je na um skovo S mladim če mijenjat smrt »Mladi če — ako se spasi Još borbu vodit moč A moj se život i onako gasi Pa bolje p rije poč/« Groza ga hvata ledna Za smrt se več ljudi broji 1 vidi jevrejka mlada jedna Na kobnom mjestu stoji! Djevojka trgne — dok nije kasno Na njeno mjesto ponosan stao. Krvnički pucanj čuo se glasno Za sreču mladih — starac je pao! Dako Jurjevič Tekmovalci v previjanju preden Pogled v dvorano med slavnostno sejo h meseca v mesu KAKO SMO DELALI V MESECU AVGUSTU 1958 Izpolnitev količinskega plana: predilnica.............................127,4% tkalnica...............................122,3% gasilske cevi .........................48 % Izpolnjevanje norm je bilo sledeče: predilnica 118,5% v normi je delalo 294 delavcev tkalnica 114,3% v normi je delalo 405 delavcev oplemen. 118,7% v normi je delalo 68 delavcev tiskarna 112,00% v normi je delalo 22 delavce Povprečno doseganje norm za celo podjetje ie bilo 116,2% in je v normi delalo 789 delavcev. Konec avgusta je bilo vseh zaposlenih 1105 delaV' cev in 10 vajencev. Zastojev ni bilo in je produkcija potekala zada' voS-j-ivo. »K O N O P L A N« Stran 5 Št. 10 Proslavili smo 17. september V sredo 17. septembra smo na kar najbolj svečan način proslavili obletnico samoupravljanja in isto-asno 35. obletnico obstoja INDUPLATI Jarše. O zgo-ovini podjetja je bilo že dovolj napisanega v knjigi '°v. Marinca »30 let INDUPLATI« in tudi v dnevnem as opis ju, zato bom posvetil naslednji sestarvek poteku kaznovanja. Po sporedu, izdelanem od pripravljalnega odbora, ® je praznovanje pričelo ob pol 9. uri. Predvidena akasnitev je pomaknila pričetek na 9. uro. Člani kolektiva, med njimi skoro vsi člani sedanjega DS ter Prave podjetja so skupaj z gosti zasedli slabo polovico ase dvorane. Predsednik zasedanja tov. Ukmar Janko le skupaj s tovarišema Kernom in Draščkom zavzel 'Pesto za govorniško mizo in podal za uvod referat ddlu organov samoupravljanja od 17. septembra 1950 ®lje. v svojem poročilu je za ilustracijo podatkov °Picnjal tudi delovne uspehe predvojne Induplati in Jih primerjal s sedanjimi, ki v posameznih primerih udi 10-kratno presegajo uspehe pred vojno. Kvaliteta je tudi danes vodilo vse dejavnosti v podjetju. i°v; Ukmar Janko je omenil tudi uspehe pri izvrše-anju nallog v skrbi za človeka in orisal položaj naših plovnih ljudi predvsem v sedanjosti, ko jim organi atnoupravljanja pa tudi uprava podjetja skupaj z šemi organizacijami posveča dovolj pozornosti. Na em delovnem področju smo krepko zaorali in minila ® že leta in desetletja, ko se posamezniki samo še st)ominjajo svojega brezpravnega položaija. , Za referatom predsednika DS tov. Ukmar Jan-l°ta je zbrane člane pozdravil in jim čestitali k jubi-®JU predsednik komune Domžale tov. Habjan Franc, avzoče je pozdravil nadalje sekretar občinskega ko-^'teja ZK tov. Troha Zdravko, nadalje direktor to-®rrie lakov Helios tov. Krašovec in direktor tovarne “hitetnega materiala Vata tov. Pogačnik. Med gosti so bili še drugi vidni predstavniki ljud-Ke oblasti in političnih ter gospodarskih organizacij. '.. Po slavnostni seji DS so se gostje vpisali v tovar-vlskP spominsko knjigo, si ogledali album »Induplati silili« ter si v družbi naših sodelavcev iz Induplati Pedali zabavna tekmovanja na igrišču. Spored na igrišču se je pričel ob 10. uri s šaljivem, .s,prevodom kolesarjev, na čigar čelu sta bila ^jhki in mali. Sledile so vožnje z dvokolesi preko “Prek, kjer so prišli predvsem gledalci do obilne zabave. Ob 10.50 je ženska gasilska desetina iz Induplati vodstvom komandirja gasilske čete Induplati tov. harf na praktično gašenje požara. Vaja je d vse uspela, saj so strumne gasilke brizgnile prvi tg,rek vode na ogenj po 6 minutah odkar je vzplam-,,, °Senj. Gledalci so vajo nagradili z navdušenim “Plavzom. le ^ nadaljevanju je bila hitrostna vožnja z dvoko-si0rn' Tekmovalci so morali prevoziti 3 kroge po kj,Zl našega igrišča. Borbe za najhitrejšo vožnjo so 6 vseskozi lepe in viteške. g0 P° kosilu so se zbrali najmočnejši možje iz po-hskega oddelka in na nasprotni strani iz ostalih pri'C*^°v v Induplati. 15 proti 15 na vsaki strani so j., Ifn za vrv in jo vlekli. Močnejši so bili najprej pre-Zrrf1, vendar so morali podleči taktičnemu ho-ruk. nagali so končno ključavničarji. pr je naj'balj zanimivo tekmovanje dneva — Ovijanje preden. Zamisel je realiziral tov. Borštnar j. arh kateremu gre za to vse priznanje. V tej pa-škf1 Je ^e^m°valo 12 žensk in 10 moških. Med mo-0Utni tekmovalci je primerno, če omenim plasman Go rVOdje tkalnice tov. Jeraja, ki je zasedel za tov. ^ , krnanom iz predilnice drugo mesto in 3. mesto, reSa je zasedel direktor Induplati tov. Marinc. Prepričani smo, da bo odslej na vseh tekmovanjih tudi to tekmovanje, za katerega se je prijavilo največ tekmovalcev. Zaključek prireditev na igrišču je bila nogometna tekma med modrimi (pogonski oddelek) in rdečimi (ostali). Vodilni gol so zabili rdeči, toda kmalu so modri izenačili, potem so zopet vodili rdeči a že sredi drugega polčasa so modri izenačili ter tako postavili rezultat 2:2, kar je igralcem pa tudi publiki najbolj ustrezalo, čeprav so bili rdeči za spoznanje boljši. Na plesišču se je vrtelo vedno več parov Tekmovalci in gledalci pa so se nato napotili pred našo dvorano, kjer je sindikalna podružnica pripravila zabavo s plesom. Prvikrat je igral domači jazz orkester in najprej maloštevilni pari so se vedno v večjem številu vrteli v ritmu polk, valčkov in tanga. Prireditev je vsekakor uspela. Skoda je le, da naših ljudi iz Induplati ni bilo v večjem številu na prireditve. Posebno grajo pa velja omeniti ženskemu spolu, ki se razen ene same (potem se je pridružila še ena) ni odzvala na tekmovanje v kolesarjenju v ženski konkurenci. Otmar ŠPORT IN ŠAH REZULTATI VIII. STIPI-ja (Poročevalec — O. Lipovšek) Ze v prejšnji številki našega glasila smo omenili VIII. STIPI; tokrat si oglejmo tekmovanja sama in dosežene rezultate. Dodajmo k vsaki stvari nekaj komentarja in že imamo reportažo tega tradicionalnega športnega tekmovanja. Omenil sem že, da je bil spored tekmovanj na letošnjem STIPI-ju od pripravljalnega odbora močno skrčen. Tako sta iz sporeda odpadli disciplini, ki sta od tekmovalca zahtevali samo sodelovanje ne pa poseben fizični napor oziroma veščino. Vzpon na neko planino je odpadel zaradi tega, ker je padla pripomba, da mnogi nimajo možnosti sodelovati pri vzponu, mnogi za to nimajo finančnih sredstev, ki so z izletom vedno povezana in tudi pripomba, da je težko združiti družabnost starejših in mlajših, je billa umestna. Sklep — na letošnjem STIPI-ju se disciplina vzpon izpusti. Iz skoraj istih razlogov se je izpustilo tekmovanje v obvezni krožni vožnji z dvokolesom. Nihče pa ni predvidel izpustitev discipline streljanje z vojaško puško za moške tekmovalce niti plavanja. In ven- dar je tudi to dvoje 'letos odpadlo tako, da so se tekmovalci pomerili dejansko samo v atletskih disciplinah im streljanju z zračno puško. Streljanje z vojaško puško je odpadlo zaradi denarja. Vsak naboj stane namreč 41 din in to je le znesek, katerega STIPI odbor ne zmore. Prepričan pa sem, da bi se dalo zvrtati enkrat letno tudi ta denar, saj gre tu poleg lepe discipline za ohranitev tradicionalnega tekmovanja. Prav pa je, da stvari ne pogrevamo, pač pa se pripravimo in obogatimo z izkušnjami. Drugačna je bila zadeva s plavanjem. Plavanje naj bi se izvedlo v bazenu v Domžalah, toda tam so dva dni pred našim tekmovanjem izmenjali vodo tako, da je merila temperatura vode na dan tekmovanja komaj 17° C, kar je bilo spričo hladnega vremena zaradi dežja res premalo. Pravilna se mi zdi zato odločitev sodniškega zbora in vodstva STIPI-j a, da je plavanje črtal iz letošnjega sporeda. Bolje je imeti zdrave tekmovalce v manj disciplinah, kakor prehlajene ali drugače -bolane zaradi vseh disciplin. Tu je posegla v igro višja sila, ki je ne moremo niti planirati niti nanjo vplivati. Tudi ocenjevanje posameznih doseženih mest na STIPI-ju je vprašanje zase. Ni se namreč posrečilo izbrati en način točkovanja na vseh STIPI-jih niti se moremo pohvaliti, da smo na dveh STIPI-jih tozadevno enako postopali. Letos n. pr. je dobil prvopla-sirani 30 točk, drugi 26, tretji 22 in nato vsak naslednji 2 točki manj. Takšna različnost v ocenjevanju onemogoči primerjanje posameznih rezultatov na različnih STIPI-jih. Cas je zatorej, da se odbor, ki to stvar vodi-, predhodno zedini tudi o vprašanju točkovanja za rezultate. 'Zanimivo bi bilo vedeti n. pr. ali se je letošnji zmagovalec za svoj uspeh bolj potrudil kot njegov lanski predhodnik ali celo zmagovalec na prvih STIPI-jih! Iz različnega ocenjevanja je takšna primerjava nemogoča, bila bi pa brezdvomno zelo zanimiva. Letos je bilo čutiti pri sodnikih nekoliko mlačnosti, čeprav jim ne očitam nekorektnosti. Tekmovalec je tekmovalec in mi važno česa je sposoben niti kdo je. Za sodnika je važno samo to, kaj je pokazal, ko je bil na vrsti. Izjemni primer, da sta letos tekmovala dva tekmovalca (mladinka in mladinec) izven tekmovalnega časa, je povsem pravilen, ker jim je odbor odobril tekmovanje, v kolikor se ne vrnejo pravočasno s tečaja, kamor so odšli v interesu skupnosti. Tekmovalci so bili upravičeni do sodelovanja, nepravilno pa je bilo stališče odbora, ki je to izjemo dovolil. Kdor je na mestu je tu, kogar pa ni tega pač ni. To ni nešport-niško obnašanje do tekmovalca, nasprotno to je fair. Za podobne primere bo treba v prihodnje zavzeti bolj določene in ostrejše kriterije. Zaradi prej navedenih momentov je bilo letošnje tekmovanje skrajšano na tri dni. Člani: Tek 100 m: Zupan B. (12), Česnik J. (12,7), Kočar M. (10,2), Ulčar, Plahutnik, Šarc, Matičič, Hauptman, Urbanija, Jeretina, Kramberger. Krogla: Česnik J. (10,41), Zupan (9,52), Plahutnik (8,81), Ulčar, Hauptman, Kočar, Matičič, Šarc, Juhant, Urbanija, Jeretina. Kopje: Česnik (43), Ulčar (37,45), Zupan (35,14), Plahutnik, Šarc, Kočar, Hauptman, Matičič, Jeretina, Juhant, Urbanija. Daljina: Zupan (560), Kočar (547), Plahutnik (545), Česnik, Ulčar, Šarc, Urbanija, Kramberger. Troskok: Zupan (11,68), Plahutnik (11,21), Kočar (11,09), Česnik, Ulčar, Matičič, Šarc, Urbanija. Višina: Zupan (155), Plahutnik (152), Ulčar (150), Kočar, Cesnik, Šarc, Matičič, Hauptman, Jeretina, Kramberger, Urbanija, Juhant. Disk: Česnik (27,63), Ulčar (26,48), Zupan (24,50), Plahutnik, Šarc, Kočar, Urbanija, Matičič, Kramberger. Tek 800 m: Zupan (2.16,2), Česnik (2.18,6), Šarc (2.23,6), Ulčar, Plahutnik, Urbanija, Kramberger. Streljanje z zračno puško 10 m: Plahutnik (69 krogov), Česnik (68), Zupan (61), Jeretina, Matičič, Hauptman, Kočar, Kramberger, Šarc, Ulčar, Urbanija. V skupnem plasmanu so mesta naslednja: Zupan Brane (252 točk), Česnik (226), Plahutnik (203), Ulčar (177), Kočar (152), Šarc (142), Matičič (97), Urbanija (90), Hauptman (73), Kramberger (66), Jeretina (56), Juhant (22). Ženske: Tek 80 m: Zorman I. (12.00), Koncilija in Kovač (obe 12,6). Višina: Zorman in Kovač (obe 120), Koncilija (105). Barle (95). Kopje: Kovač (14.7), Barle (12.46), Zorman (12.27)- Krogla: Koncilija (7.30), Kovač (6.08), Barle (5.90), Zorman. Disk: Koncilija (18,40), Barle, Zorman (obe 16.25), Kovač. Daljina: Zorman (424 cm), Kovač (351), Koncilij3 (333), Barle. Tek 400 m: Zorman (1.13,2), Barle (1.17,4), Koncilija (1.21,6), Kovač. Streljanje 10 m: Koncilija (14 krogov), Zorman (11), Barle (3), Kovač. V skupnem plasmanu je bila prva Zorman Ivanka z 82 točkami pred Koncilija Ano (68), Kovač Tatjano (66) in Barle Pepi (48 točkami). Mladinci: Tek 100 m: Majhenič (13.8), Dermastja in Bore (oba 14.1), Štebal, Kočar, Drolc, Česnik, Divjak, Zupan. Višina: Majhenič (135 cm), Bore (130), Štebal, Dermastja, Drolc (vsi 120), Kočar, Zupan, Divjak, Česnik in Kregar. Met krogle Zmagovalci v štafeti 4 X 100 m Vili. STIPI start na 400 m za ženske St. 10 /.Daljina: Majhenič (480 cm), Dermastja (454), Bore m8)> Stebai, Kočar, Divjak, Drolc, Zupan, Cesnik. (RdC^rog,a: Majhenič (10-38), Kočar (9.17), Dermastja in Drolc°rC’ Zupan, Divjak, Stebai, Cesnik, Kregar Kočar (30.55), Majhenič (29.04), Dermastja Stebai’ CeSnik’ Borc’ Drolc’ ZuPan. Divjak, Andrejka, Or oPisk: Dermastja (28.95), Kočar (27.57), Majhenič wo^J5), Bore, Stebai, Zupan, Kregar, Divjak, Drolc in '-esnik. Tek 400 m: Majhenič (1.0,36), Borc (1,0,39), Der-nastja (1.07,2), Zupan, Divjak, Stebai, Drolc, Kočar lesnik. n. Streljanje na 10 m: Drolc (26 krogov), Cesnik (22), Hrjak (18), Dermastja-, Kočar, Zupan, Stebai, Majhe-nic, Kregar in Borc. s icV sku;Pnem plasmanu je zmagal Majhenič Fric 163 točkami pred- Dermastja Antonom (154), Borc fs,®r (132). Kočar (130), Drolc (97), Stebai (93), Zupan 0, Divjak (86), Česnik (65) in Kregarjem 42 -točk. Mladinke: Tek 80 m: Stebai in Jerovec (obe 12.6), Hušič U3-2), Rus. Višina: Jerovec (120), Steba-1 (100), Rus (95), Hušič. ih Rualj'na: Jerovec (350)’ Stebal (347), Hušič (310) *n Ru°Sla' Jerovec (556 cm>’ Hušič (491), Stebai (447) ItusK°Pje: 'Hušič (14 63)- Stebai (13.38), Jerovec (8.12), RusDiSk: Jerovec <17-05>- Stebai (14.37), Hušič (14.05), (l ■>,Tek 400 m: Hušič (1-17,7), Stebai (1.18,3), Jerovec U'41,0) Rus. , Streljanje na 10 m: Rus (28 krogov), Jerovec (14), Stebal (12), Hušič. V skupnem plasmanu je zmagala Jerovec Nataša .9° točkami pred Stebai Marijo (74 točk), Hušič Ma-1,0 (64 točk) in Rus Vilmo (44 točk). T-udi za -letošnji STIPI lahko trdimo, da je bil ^sni-čno -merilo atletskih sposobnosti posameznikov. ri moških močno -izstopa Zupan Brane, letošnji zma-ip medtem ko si krePko sledijo Cesnik, Ulčar in mladincih je premočno zmagal Majhenič Fric verjetno še nimamo generacije, ki bi fizično že s,Ua sposobna posegati v boj za »rekordi«. Podobna Var je bila pri ženskih tekmovalkah in mladinkah. Brezd-vomno pa ima celotno tekmovanje eno napako in to pomanjkanje množičnosti. Menim, da bi tu lahko mladinska organizacija bolje odigrala, svojo vlogo. V prihodnje bo treba misliti prvenstveno na množičnost in potem šele na rekorde. Da je STIPI zadostil pa naj potrdi še dejstvo, da so bili na letošnjem tekmovanju doseženi nekateri rekordi, ki zavidljivo pričajo o kvaliteti atletov iz Induplati. STIPI rekordi: Moški: 100 m: Šoba Srečko (V. STIPI-1955) — 11.9 sek. 800 m: Zupan B. (VIII. STIPI-1958) — 2.16,2 min. Daljina-: Zupan Brane (VII. STIPI-1957) — 5.73 m Višina: Šoba Srečo (III. STIPI-1953) — 161 cm Troskok: Soba Srečo (V. STIPI-1955) — 12.05 m Krogla-: Berglez Franc (VII. STI'PI-1957) — 10.94 m Kopje: Cesnik Jože (VIII. STIPI-1958) — 43 m Plavanje: 50 m Prsno: Stele Janez (VII. STIPI-1957) — 46.8 sek. Hrbtno: Rainer Janez (III. STIPI-1953) — 49.2 sek. Prosto: Stele Janez (VII. STIPI-1957) — 34.2 sek. Streljanje — vojaška puška: 100 m: Kunc Božo (VII. STIPI-1957) — 41 krogov Ženske: 80 m: Kavčič Magda (VII. STIPI-1957) — 11.7 -sek. 400 m: Stupar Iva (II. STIPI-1952) — 1.13 min. Daljina: Zorman I. (VIII. STIPI-1958) — 424 cm Višina: Tajč Nuša (IV. STIPI-1954) — 122 cm Krogla: Koncilija Ana (VIII. STIPI-1958) — 7.30m Kopje: Kavčič Magda (IV. STIPI-1954) — 22.6 m Disk: Kavčič Magda (VII. STIPI-1957) — 26.91 m Plavanje: 50 m Prsno: Bergant Mira (V. STIPI-1955) — 56 sek. Hrbtno: Kovač Tatjana (VII. STIPI-1957) — 1 min. Prosto: Kovač T. (VII. STIPI-1957) — 54.6 sek. Streljanje — zračna puška: 10 m: Berdnik Olga (VI. STIPI-1956) — 33 krogov Mladinci: 100 m: Kočar Miha (VII. STIPI-1957) — 13.2 m 400 m: Kočar Miha (VII. STIPI-1957) — 1.09 min. Daljina: Kočar Miha (VII. STIPI-1957) — 5.39 m Višina: Ulčar Jože (VII. STIPI-1957) — 143 cm Krogla: Majhenič Fric (VIII. STIPI-1958) — 10.38m Kopje: Ulčar Jože (VII. STIPI-1957) — 35.3-6 m Disk: Kočar Miha (VII. STIPI-1957) — 31.93 m Plavanje: 50 m vEm? ijnisai 1 Mii :-tm >®.! MI. f : 'f tih'« Qvlkpnr v daliino ie zma~ Tudi v teku smo zmagali Lep rezultat na semajoru KRAMBERGAR Ludvik A riSKANl- toda za dokončno zmago je tekmoval v konkurenci ^ Kranj s 590 cm to ni zadostovalo na vseh osmih STIPI jih Prosto: Štefamič Bojan (VII. STIPI-1957) — 42 sek. Hrbtno: Jeretina P. (VII. STIPI-1957) — 52.8 sek. Streljanje — zračna puška: 10 m: Kočar Miha (VI. STIPI-1956) — 39 krogov Mladinke: Tek 80 m: Štebal-Jerovec (VIII. STIPI-1958) 12.6 s. 200 m: Jerovec Nataša (VIII. STIPI-1958) — 35 sek. 400 m: Hušič M. (VIII. STIPI-1958) — 1.17,7 min. Daljina: Jerovec N. (VIII. STIPI-1958) — 3.70 m Višina: Jerovec N. (VIII. STIPI-1958) — 120 cm Krogla: Černivec Fr. (VII. STIPI-1957) — 7.40 m Kopje: Hušič Marija (VIII. STIPI-1958) — 14.63 m Disk: Černivec F. (VII. STIPI-1957) — 22.46 m Plavanje 50 m: Prosto: Jerovec N. (VII. STIPI-1957) — 55.5 sek. Streljanje — zračna puška: 10 im: Rus Vilma (VIII. STIPI-1958) — 28 krogov. BRAVO ZUPAN IN STROJAN V soboto in nedeljo 30. in 31. avgusta smo imeli v Jaršah doslej največjo atletsko prireditev. Naša sindikalna podružnica je v sodelovanju s TVD Partizanom Jarše pripravila in vodila tekmovanje, na katero smo povabili skoro vse sindikalne podružnice slovenskih tekstilnih tovarn. Vabilu so se odzvale samo naslednje podružnice: Tovarna nogavic Polzela (2 tekmovalca), Tiskanina Kranj (6), Bombažna predilnica Tržič (9), Novoteks Novo mesto (4), Svilanit Kamnik (8) in Induplati Jarše (10). Z največjo vnemo smo se lotili potrebnih priprav in trdimo lahko, da nam je to uspelo. Za tekmovalce goste smo pripravili prenočišča v šotorih, v katere smo namestili postelje in zračne blazine, uredili smo tuše s pitno vodo, postavili smo stranišče in kar najskrb-neje pripravili igrišče. Tudi sodniški zbor se je pripravil skupaj z zapisnikarji in v redu vršil svojo nalogo. Zal nam je, da se povabljeni niso odzvali v večjem številu, posebej pa ne razumemo, zakaj niso povabljene sindikalne podružnice poslale svojih tekmovalcev niti niso svojega nastopa odjavili, kot so to napravili Metka Celje in MTT Maribor. Delno opravičuje razlog za to čas tekmovanja, ker so 'bili nekateri kolektivi na skupnih letnih dopustih. Najmanj razumljiva je neudeležba Domžalčanov, kateri bi se tekmovanja lahko udeležili brez vseh finančnih stroškov. Za ostale tekmovalce-goste je stala prijava namreč 560 din na dan, v kar smo vračunali prehrano in pijačo. Gostje, ki so se tekmovanja udeležili, so se pri slovesu zelo 'pohvalno izrazili o organizaciji in poteku tekmovanja', kar nas samo vzpodbuja, da bomo prihodnje leto ponovili to tekmovanje in ga vključili v tradicionalno obliko prireditev jarških tekstilnih delavcev. Upajmo, da bomo že prihodnje leto lahko imenovali to prireditev Tekstiljado, za kar obstojajo možnosti, da se dejavnost porazdeli na Maribor (odbojka, namizni tenis in šah), Kranj (plavanje in skoki v vodo) ter na Jarše (atletika). Treba se je sporazumeti med vsemi sindikalnimi podružnicami ter se na osnovi postavljenega koledarja spoprijeti na vseh področjih športa in športnih iger. K tem tekmovanjem bi lahko še pridružili zimske igre (smučanje), katere bi lahko pripravili ali Mariborčani (Pohorje) ali Kranjčani (Krvavec) pa tudi Tržičani bi prišli v poštev. Kot rečeno, na ta način bi se zbližali in spoznavali drug drugega. Morda bi lahko na koncu atleti in športniki tekstilnih tovarn Slovenije sestavili svojo reprezentanco in nato tekmovali s tekstilci v sosednjih republikah. Vsa zadeva je samo stvar dogovora. Na tekmovanju v Jaršah so se tekmovalci pomerili v tekih na 100 m, 400 m, 1500 m, v metu kopja, krogle in diska ter skoku v višino in daljino in končno v štafeti 4 X 100 m. Skupno je tekmovalo 39 tekmoval- Na 1500 m je prepričljivo zmagal ŠTROS - TISKANINA Kranj cev. Vsak tekmovalec je lahko nastopal v dveh disci' plinah in v štafeti. Ta pogoj je treba pridržati tud« v bodoče ali ga takoj prikrojiti na 3 discipline in Sta^ feta, kar je zopet stvar dogovora in mnenja več Ijud’’ Zaradi številnih prijav za teke na 1000 m in 400 m ie bilo treba vključiti polfinale, isto za štafeto 4 X 100 o3' Tekmovanja in rezultati so potekali takole: Ob 13.15 uri polfinale 100 m: Zupan (Jarše) ll^j Ipavec (Kamnik) 12.0, Sajevic (Kranj) 12.6, Zalete) (Tržič) 12.8. Druga grupa: Čadež (Kamnik) 12.5, Mihel) (Janše) 12.7 in Jesenovec (Kranj) 13.2. Tretja grup3. Balantič (Kamnik) 12.4, Koprivnik (Novo mesto) 12-in Bele (Novo mesto) 13.8. Ob 14.00 uri finale met kopja: Mrak (Kamnici 39.2 m, Pate (Novo mesto) 38.68, Cešnik (Jarše) 37.9°' Ulčar (Jarše) 36.50, Škorjanc (Kamnik) 36.29, B 27 točk, Tržič 9 točk, Novo mesto 3 točke in izela brez točke. Slika iz >>srednjega veka« Po podelitvi diplom za prva tri mesta in izročitivi pokala je bilo tekmovanje zaključeno in so se fantje razšli na vse strani. Tekmovanje je odlično uspelo in želimo pozdraviti današnje goste tudi v prihodnje, toda v še večiem številu. Organizatorjem in funkcionarjem tekmovanja pa izreka sindikalna podružnica Induplati Jarše vse priznanje in pohvalo. Otmar VESELA KRONIKA Zadnjikrat se pa nisem oglasila, sem bila na dopustu, na svojem rednem letnem dopustu. Ja, dosti ni manjkalo, pa bi še danes manjkala s svojo kroniko. Drugi so me šele dokončno pripravili do tega, da napišem v to kroniko vse, kar notri spada, ker tako pravijo moji sodelavci, nekateri ga že od sile lomijo. Strinjam se s tem, kajti če sem bila jaz na rednem dopustu, ni potrebno, da gre nekdo na dopust z izgovorom »so otroci bolani«, v resnici je pa doma hišo zidala. Zdravnica, ki takih primerov ne more preveriti, je odobrila bolniški dopust za nego svojcev. Predlagam zato, da dobijo podobni kandidatje »zidarski dopust« za nego hiše. Tudi z razdeljevanjem plaščev za dvokolesa ni vedno in povsod vse v redu. Dobil ga je tudi tak prosilec, ki še kolesa nima, pa mi je rekel, kar daj mi ga, 'kolo -bom pa kasneje kupil. Tudi planinci iz Domžal imajo svoje muhe. Za Jaršane, tako so sklenili ljubitelji planin, bomo podražili prevoz po tovorni žičnici na Malo planino, in rečeno storjeno, sklep že velja. No ja, zakaj so pa včasih konji tovorili, zato, ker ni bilo žičnic. Mi smo pa tudi to živo prometno sredstvo v tek spravi® ter lahko do nadaljnjega mi zafrkavamo one tam. Tricikli so tudi samo do neke mere trpežni. Ce se kaj pokvari, je samo tisti kriv, ki ga je takrat rabil, onih pa, ki s triciklom opeko za svojo hišo vozijo, pa nikdar nihče ne omenja. Meni se zdi, da je opeka le malce pretežka, da bi jo s triciklom vozil. Letošnja letina je kaj pozitivna stvar. Težko je le za tiste, ki kot sužnji otovorjeni že na vse zgodaj jabolka in hruške v sušilne stroje nosijo. Teh je že toliko postalo, da sem pričela resno razmišljati o tem, če ne bi kazalo uvesti za sušilne stroje tretjo izmeno, pa so mi odsvetovali, ker je dajalo sadje tako prijeten vonj, da bi marsikdo pijan odšel s tretjega šihtai Vseeno pa letina odvaga ta potrebni prekršek in — sem šla na malico. Glej sem rekla, red mora biti, če se večina ne pokorava manjšini, pa obratno. Takrat velja tisto prvo, videla sem namreč, da že hauptmani čakajo pred kioskom za malico pred za to določeno uro. Pa dajmo tako, sem jim rekla in — se pridružila uporabnikom moškega stranišča za delavnice in pripravljalnico. Ključ izgine kot kafra in se vrata zapirajo samo s tri palce dolgim žebljem. Ja, kaj pa počnete, sem jih pobarala, ko sem si od daleč ogledovala situacijo in ugotovila s pomočjo sogledalcev, da se ključi v delavnicah prevečkrat predelajo v druge ključe. To je pa preveč dela, sem pobarala fante in predlagam zato, VSAK MESEC ENA Cfflka Mrdženovič —• »železna blagajna« našega uredništva da se za to stranišče nabavi ključ s polno brado, da pri predelavi ne bo toliko dela. Ključev in podobnih predmetov ne rabiš, če greš na »srednjeveški pohod«, le nor moraš biti na moč, vsaj tako je mislil Lojze 1 minuto preden je prosil, vzemite še mene s seboj. Nu, enaki vkup pasejo, so djali možje iz srednjega veka in tako se je število povečalo za enega... Ko smo se vrnili, smo videli, da so vsi hauptmani izven podjetja, .ostal je le eden, ta pa je naročil svojemu sodelavcu, če me bo tisti iskal, ki pride z opoldanskim vlakom iz Ljubljane, sem na gradilišču. Tako je prav, sem zavriskala, kaj bi v fabriki, če že tako nikogar ni tu. Tečaje naredite za vse, ne samo za delavce, tiste mislim, za novince, ki pridejo v podjetje, da se jim na poljuden način prikaže delo in organizacija podjetja. Pa ta reč ni tako enostavna, ker je težko razdeliti predilce in tkalce ter še ostale. Pa jih po artiklih podelite, je nekdo menil in ni napak predlog. Na osnovi takšne razdelitve bi brez dvoma dobili zelo specializirane ljudi, ki bodo sčasoma nadomestili vrzeli. Ja, toliko je te reči, da sem komaj utegnila verjeti svojim očem. Pred našim praznikom smo v podjetju delili višek plač in glej hudimana, 17. septembra so pa vsi (vsaj v ogromni večini) zakopali denar v njive. Ja Špela, so me prepričevali, saj ne zakopavajo višek plač, pač pa krompir kopljejo. No lepa reč, krompir bi lahko tudi dain prej ali kasneje izkopali in prišli na praznovanje »našega« praznika. Sem si pri priči mislila, bom pa DS predlagala, da izglasuje še en dela prost plačan dan, ki se naj imenuje »praznik krom-pirjevcev«. Bomo videli, če so ti ljudje res tako navdušeni in prišli zadružno kopati krompir, kamor jih bo DS napotil. Organ samoupravljanja ima pravico o nečem odločati, dolžnost je pa dolžnost, četudi v prostem času, zato sem mnenja, da se uvede še dan krompirjevcev ali pa se ukine še praznovanje obletnice samoupravljanja, ker takole praznovanje — vsak na svoji njivi — je kaj malo efektno. Pa še drugič kaj — PERSONALNE IZPREMEMBE Vstopi: L Blatnik Anton, dvor. delavec, vstopil dne 3. IX. 195®’ 2. Prelovšek Ivan, ključav. vajenec dne 1. IX. 19®“’ 3. Špenko Janez, elektro vajenec, dne 1. IX. 1958, 4. Zupan Marjan, ključav. vajenec, dne 1. IX. 195®’ 5. Hiter Aleksandra, «praktikan tka, z dnem 15. IX. 195°’ 6. Žagar Slavko, psiholog, z dnem 1. IX. 1958. Izstopi : 1. Kranjec Tončka, navijalka, z dnem 22. VIII. 195®’ Izstopila na lastno željo. 2. Marinšek Franc, dvor. delavec, z dnem 24. VlH' 1958. Odšel na od složen j e kadrovskega roka. 3. Kralj Franc, gasilec, z dnem 30. VIII. 1958. Odšel v zapor. 4. Klopčič Srečo, predilec, z dnem 30. VIII. 1958,. Iz' stopil na lastno željo. 5. Ogrin Tončka, tkalka, z dnem 30. VIII. 1958. Up°' kojena. 6. Hribar Štefan, dvor. delavec, z dnem 10. IX. 195®’ Ni prestal preizkusne dobe. 7. Pangerc Ana, tkalka, z dnem 16. IX. 1958. Izstopil8 na lastno željo. Porod i 1 i so se: 1. Fartek Regina, iz predpredilnice, poročena P e če’ 2. Grčar Draga iz tkalnice, poročena Šinigoj. 3. Stopar Cilka iz pripravljalnice, poročena H o m a r- 4. Juhant Marinka iz tkalnice, poročena Š k r 1 e p. 5. Ručiga j Pepca iz skladišča, poročena F r i š k o v e c- PRATIKA Po njivah je vinotoka že pusto in prazno, v vinogradih je pa šele druga pomlad, bele muhe že letajo in vse je kazno, da pametno delo rodilo obilen je sad. Zdaj pa le glej: Če polž dobro zaliže, bo huda zima in če je ozimek dolg, bo leto slabo, če se pa blizu debla list obleta, dobro letino obeta! in pretehtaj če so viže te stare modrosti še kaj za rab°- SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI« 15,—16. okt. 1958 18.—19. okt. 1958 25.-26. okt. 1958 29.—30. okt. 1958 1. nov. 1958 2. nov. 1958 5.— 6. nov. 1958 8. nov. 1958 9. nov. 1958 12,—13. nov. 1958 »Na robu pločnika«, ameriški . »Overiand Pacifik«, ameriški barva1 »Helena in možje«, francoski . »Pustolovščina v Burmi«, amerišk »Nana«, francoski barvni »Ni prostora za divje živali«, ameriški barvni . . »Vzhodno zapadna stran«, amerisk barvni »Nepozabna pesem«, ameriški . »Pokorno javljam« (II. del »Švejk8*" češki barvni ., »Dalmatinska svatba«, j ugaslo vansk Predstave so: v sredo ob 20. uri v četrtek ob 19. uri v soboto ob 20. uri v nedeljo ob 16. in 18. uri Vaša Špela