št. 9/2022, letnik XXVIII ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 9, letnik XXVlII, 2022 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednik: mag. Matevž Hribernik Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Urška Brodar; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Dragica Šuc, MSc; mag. Ana Vidrih. Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič Ljubljana, december 2022 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2022, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 7 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................9 Gospodarska gibanja v Sloveniji ........................................................................................................... 11 Trg dela .......................................................................................................................................................... 17 Cene ................................................................................................................................................................ 19 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 20 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 21 Javne finance ............................................................................................................................................... 22 Statistična priloga ...................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 13. decembra 2022. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Aktualno Aktualno 3 Negotovost v mednarodnem okolju konec leta ostaja velika, razpoložljivi kazalniki razpoloženja kažejo na krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju v zadnjem četrtletju letos. Na veliko negotovost še naprej vplivajo razmere na energetskih trgih, med pomembnimi tveganji pa sta tudi dolgotrajnejša povišana inflacija ter obseg in vpliv zaostrovanja denarne politike. Kazalniki razpoloženja (ESI, PMI, ifo) za evrsko območje in naše glavne trgovinske partnerice so se novembra, ob izboljšanju razmer v dobavnih verigah in znižanju cen energentov, sicer večinoma nekoliko povečali. Še vedno pa ostajajo na zelo nizkih ravneh in kažejo na upad aktivnosti v evrskem območju v zadnjem četrtletju letos. Novembra so bile v primerjavi s predhodnimi meseci nižje tudi cene večine energetskih surovin, a ostajajo visoke. Rast gospodarske aktivnosti se ob prehodu v zadnje četrtletje letos umirja v večini dejavnosti; poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. Rast v izvoznem delu gospodarstva se umirja, realni izvoz blaga v države EU je oktobra tekoče upadel, zmanjšal oziroma ostal na doseženih ravneh pa je tudi obseg večine predelovalnih dejavnosti, razen visokotehnološko zahtevnih. Nekoliko manjše kot v preteklih mesecih je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, po predhodnih podatkih SURS se je realno zmanjšal prihodek v večini trgovinskih panog. Septembra sta se nekoliko zmanjšala tudi realni prihodek v večini dejavnosti tržnih storitev in vrednost opravljenih gradbenih del. Slabšanje razpoloženja v gospodarstvu se je novembra prekinilo, s povišanjem kazalnikov zaupanja v vseh segmentih. Ob tem vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom, kar je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Po predhodnih podatkih je bila od avgusta do začetka decembra poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU, poraba elektrike pa je bila novembra medletno nižja za 6 %. K nižji porabi so, poleg ugodnih vremenskih razmer oktobra, prispevali tudi ukrepi za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na visoke cene zemeljskega plina in elektrike z znižanjem njihove proizvodnje in posledično porabe. Brezposelnost se ob nadaljnjem povečevanju števila zaposlenih še zmanjšuje; nadaljuje se realno upadanje povprečne bruto plače. Ob rekordno visoki zaposlenosti je bila medletna rast števila delovno aktivnih septembra 2,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Rast je ostala visoka predvsem v gradbeništvu, ki izstopa po deležu tujih delavcev in velikem pomanjkanju delovne sile. Nadaljeval se je upad števila registriranih brezposelnih, zaradi velikega povpraševanja po delovni sili in pomanjkanja delovne sile upada tudi število dolgotrajno brezposelnih. Povprečna bruto plača je bila ob visoki inflaciji tudi septembra medletno realno nižja, upad je bil večji v javnem sektorju zaradi vpliva visoke lanske osnove, povezane z izplačili dodatkov zaradi epidemije covida-19. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je tudi novembra vztrajala na visoki ravni. V zadnjih treh mesecih je bila inflacija okoli 10-odstotna in nekoliko nižja kot v poletnih mesecih. Inflacija je široko osnovana, k njej pa je novembra največ prispevala rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje za 19 %. Visok je ostal tudi prispevek rasti cen energentov, predvsem cen trdih goriv in naftnih derivatov. Po skoraj dveh letih neprekinjene rasti so se cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev oktobra znižale, a je medletna rast ostala razmeroma visoka. Javnofinančni primanjkljaj je v prvih desetih mesecih znašal 375 mio EUR in bil znatno nižji kot v enakem obdobju lani. Na zmanjšanje primanjkljaja konsolidirane bilance javnega financiranja je vplivala visoka rast prihodkov in znatno znižanje rasti odhodkov. Rast prihodkov, ki jo letos poganja predvsem rast davčnih prihodkov (davek od dohodka pravnih oseb in DDV) in prejetih sredstev iz EU, se sicer upočasnjuje zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti ter znižanja davčnih obremenitev energentov in plač. Rast odhodkov je letos zaradi nižjih izplačil za ukrepe za blažitev posledic epidemije (sredstev za plače, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij) nižja kot lani. V zadnjih dveh mesecih leta sicer pričakujemo povečanje primanjkljaja državnega proračuna, zlasti zaradi krepitve rasti odhodkov za investicije, izplačil ukrepov za blažitev posledic draginje ter dviga plač v javnem sektorju. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. Ob nadaljnjem upadanju števila brezposelnih zaposlenost še narašča 160 880 140 860 120 840 100 820 80 800 60 780 40 760 20 740 0 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvih desetih mesecih znatno nižji kot v enakem obdobju lani Inflacija je novembra ostala visoka in široko osnovana Goriva in energija Ostalo 2.000 -4 -375,5 -4 -3.000 -4.000 -2914,6 -3542,2 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. I-X 2022 -2 -1954,1 I-X 2021 -2 -2.000 2021 0 2020 2 0 2019 2 -1.000 2018 4 2017 4 0 2016 6 2015 8 6 Primarni saldo 1.000 2014 8 Javnofinančni saldo 2013 10 Saldo, v mio EUR 10 Medletna rast, v % 12 jan. 19 mar. 19 maj. 19 jul. 19 sep. 19 nov. 19 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 12 Vir: SURS, preračuni UMAR. 180 900 jan. 06 jan. 07 jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 nov. 22 jan. 22 nov. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 920 Vir: SURS, preračuni UMAR. Hrana Storitve SKUPAJ Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano Pričakovano zaposlovanje Pričakovana proizvodnja Pričakovan izvoz jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 Razpoloženje v pred. dej. Proizvodnja Izvozna naročila 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 -40 -50 -60 -70 jan. 12 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina Kljub novembrskemu izboljšanju ostaja razpoloženje v izvozno usmerjenem delu gospodarstva relativno nizko Prispevek k medletni rasti, v o.t. jan. 22 okt. 22 Vir: EK. jan. 21 jan. 19 mar. 19 maj. 19 jul. 19 sep. 19 nov. 19 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 -20 jan. 20 0 -10 jan. 19 10 jan. 18 20 jan. 13 30 2012 Ravnotežje 40 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 jan. 12 50 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina 60 jan. 17 70 jan. 16 Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek Industrija Potrošniki Gradbeništvo jan. 15 Negotovost Storitve Prodaja na drobno Umirjanje rasti gospodarske aktivnosti v večini dejavnosti ob prehodu v zadnje četrtletje letos jan. 14 Negotovost v evrskem območju, merjena s kazalnikom gospodarske negotovosti (EUI), tudi ob koncu leta ostaja velika 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 9 Mednarodno okolje nov. 22 jan. 22 jan. 21 Predelovalne dejavnosti jan. 20 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI za evrsko območje Slika 1: Sestavljeni PMI za evrsko območje Vir: S&P Global. Opomba: vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast, pod 50 pa na njegovo krčenje. Kazalniki razpoloženja za evrsko območje so se novembra izboljšali, še vedno pa za zadnje četrtletje nakazujejo krčenje gospodarske aktivnosti. Medčetrtletna rast BDP se je ob visoki inflaciji, zaostrenih pogojih financiranja in nizkem zaupanju v tretjem četrtletju precej upočasnila, v zadnjem četrtletju pa glede na razpoložljive kazalnike pričakujemo upad aktivnosti. Kazalniki zaupanja (ESI, PMI) za evrsko območje so se sicer novembra, ob izboljšanju razmer v dobavnih verigah in na energetskih trgih, nekoliko povečali, a ostajajo na zelo nizkih ravneh. Vrednost sestavljenega kazalnika PMI je tako novembra že peti mesec zapored ostala pod vrednostjo 501, kar je najdlje po letu 2013. Pri gospodarski klimi (ESI) je bilo v primerjavi z mesecem prej zaupanje večje med potrošniki, pri storitvah in v predelovalnih dejavnostih. Medletno pa je zaupanje ostalo precej manjše v vseh dejavnostih in med potrošniki. Novembra se je v primerjavi z mesecem prej izboljšalo razpoloženje tudi v nemškem gospodarstvu, kjer je Ifo kazalnik zaznal več optimizma glede poslovanja v prihodnjih mesecih. 1 Vrednost PMI nad 50 nakazuje na rast gospodarske aktivnosti, pod 50 pa na njeno krčenje. Slika 2: OECD napovedi gospodarske rasti 2022 2023 2024 5,0 4,5 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 Vir: Napoved OECD, november 2022. Francija Italija Nemčija Evrsko območje Kitajska ZDA 0,0 -0,5 Svet Realna rast BDP, v % 4,0 OECD v letu 2023 pričakuje znatno upočasnitev svetovne gospodarske rasti. Ob povečani negotovosti, visokih cenah, slabljenju kupne moči gospodinjstev in strožjih pogojih financiranja naj bi se rast svetovnega gospodarstva naslednje leto upočasnila s 3,1 % na 2,2 %, leta 2024 pa zmerno okrevala na 2,7 %. Poganjala jo bodo hitrorastoča azijska gospodarstva, rast v ZDA in evrskem območju pa bo skromna. Inflacija v državah članicah OECD se bo ob zaostrovanju denarne politike, upočasnitvi rasti povpraševanja, nekoliko nižjih cenah energentov ter normalizaciji transportnih stroškov in dobavnih rokov postopoma znižala, z letošnjih 9,4 % na 6,6 % v 2023 in 5,4 % v 2024. Napovedi gospodarske rasti so povezane z veliko negotovostjo, največje tveganje je morebitno pomanjkanje energentov, pomembni tveganji pa sta tudi dolgotrajnejša visoka inflacija ter negotov obseg in vpliv zaostrovanja denarne politike. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Slika 3: Cene surovin, november 2022 Energenti Hrana 180 Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 0 nov. 22 22 20 Vir: Svetovna banka. Povprečne cene energetskih surovin na mednarodnih trgih so novembra upadle, a ostajajo visoke. Evrske cene zemeljskega plina (na nizozemski TTF borzi) na evropskem trgu so se ob polnih evropskih skladiščih v primerjavi z oktobrom znižale za 12 %, vendar ostajajo visoke (medletno višje za 44,5 %). Po oktobrski prekinitvi padanja cen nafte zaradi dogovora OPEC+ o zmanjšanju črpanja, se je ob ohlajanju svetovnega gospodarstva novembra dolarska cena nafte Brent zopet znižala, za 2,1 % na 91,4 USD za sod, medletno je bila višja za 12,8 %. Mesečni upad evrske cene nafte je bil ob šibkejšem dolarju nekoliko večji, 5,6-odstoten, medletno pa je bila nafta v evrih dražja za 26,4 %. Po podatkih Svetovne banke se je povprečna dolarska cena neenergetskih surovin novembra v primerjavi z mesecem prej ob podražitvi kovin in lesa nekoliko zvišala (0,7 %). Medletno so bile dolarske cene neenergetskih surovin v povprečju nižje (za 2,1 %), čeprav še vedno opazno višje kot pred epidemijo. Na mednarodnih surovinskih trgih so bile višje kot pred letom cene hrane, cenejše pa so bile industrijske surovine, gnojila ter kovine in minerali. Tabela 1: Cene nafte Brent, menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2021 X 22 XI 22 XI 22/X 22 XI 22/XI 21 I-XI 22/I-XI 21 Brent USD, na sod 70,69 93,33 91,42 -2,1 12,8 45,8 Brent EUR, na sod 59,70 95,00 89,73 -5,6 26,4 69,8 Zemeljski plin (TTF)2, EUR/MWh 47,20 135,48 119,30 -11,9 44,5 225,1 1,184 0,983 1,020 3,8 -10,6 -11,4 3-mesečni EURIBOR, v % USD/EUR -0,549 1,428 1,825 39,8 239,3 73,1 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 112,13 113,48 114,18 0,7 -2,1 11,9 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 11 Gospodarska gibanja v Sloveniji jan. 22 okt. 22 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 jan. 13 Izvoz blaga Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji, september-oktober, 2022 Rast gospodarske aktivnosti se ob prehodu v zadnje četrtletje letos umirja v večini dejavnosti; poslabševanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. Rast v izvoznem delu gospodarstva se umirja, realni izvoz blaga v države EU je oktobra tekoče upadel, zmanjšal oziroma ostal na doseženih ravneh pa je tudi obseg večine predelovalnih dejavnosti, razen visokotehnološko zahtevnih. Nekoliko manjše kot v preteklih mesecih je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, po predhodnih podatkih SURS se je realno zmanjšal prihodek v večini trgovinskih panog. Septembra sta se nekoliko zmanjšala tudi realni prihodek v večini dejavnosti tržnih storitev in vrednost opravljenih gradbenih del. Slabšanje razpoloženja v gospodarstvu se je novembra prekinilo, s povišanjem kazalnikov zaupanja v vseh segmentih. Ob tem vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja precej nižja kot pred letom, kar je povezano predvsem z medletno nižjim zaupanjem v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Po predhodnih podatkih je bila od avgusta do začetka decembra poraba zemeljskega plina v Sloveniji glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU, poraba elektrike pa je bila novembra medletno nižja za 6 %. K nižji porabi so, poleg ugodnih vremenskih razmer oktobra, prispevali tudi ukrepi za znižanje porabe plina ter prilagoditve industrije na visoke cene zemeljskega plina in elektrike z znižanjem njihove proizvodnje in posledično porabe. 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 Avstrija Italija Francija Nemčija Hrvaška Slovenija mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21 jan. 22 feb. 22 mar. 22 apr. 22 maj. 22 jun. 22 jul. 22 avg. 22 sep. 22 okt. 22 nov. 22 Medletna sprememba, v % Slika 5: Poraba elektrike, november 2022 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. Poraba elektrike je bila novembra medletno nižja za 6 %. Po naši oceni sta bili nižji tako industrijska kot gospodinjska poraba. Zlasti energetsko intenzivna industrija je zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala energetsko učinkovitost. Nižja gospodinjska poraba od lanske pa je bila zelo verjetno posledica manjšega obsega dela od doma. V primerjavi z lanskim novembrom je bila poraba nižja tudi v naših glavnih trgovinskih partnericah (v Avstriji in na Hrvaškem –3 %, v Nemčiji –6 %, v Franciji in Italiji pa –8 %). 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, november 2022 Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja Medletna sprememba, v % 30 20 10 0 -10 -20 jan 20 feb 20 mar 20 apr 20 maj 20 jun 20 jul 20 avg 20 sep 20 okt 20 nov 20 dec 20 jan 21 feb 21 mar 21 apr 21 maj 21 jun 21 jul 21 avg 21 sep 21 okt 21 nov 21 dec 21 jan 22 feb 22 mar 22 apr 22 maj 22 jun 22 jul 22 avg 22 sep 22 okt 22 nov 22 -30 Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. Novembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju, kot že nekaj predhodnih mesecev, medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Najbolj se je znižala industrijska poraba (za 8 %), po naši oceni zaradi nižje porabe nekaterih energetsko intenzivnih podjetij, ki so pod vplivom visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi preoblikovala proizvodne procese in uvedla sodobnejše tehnologije za večjo energetsko učinkovitost. Medletno nižja je bila novembra tudi gospodinjska poraba (za 4,2 %), najverjetneje zaradi varčnejše rabe energije in manjšega obsega dela od doma. Bistveno manj pa se je znižala poraba malih poslovnih odjemalcev2, ki je bila novembra za 0,9 % nižja kot pred letom. 2 V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 -10 avgust -20 november 21.11.22 7.11.22 24.10.22 10.10.22 26.9.22 12.9.22 29.8.22 Vir: Plinovodi d.o.o., preračun UMAR. Opomba: Končni podatki do 30. 9. -10 -20 oktober 15.8.22 -30 0 september -30 Razlika glede na primerljivo preteklo petletno povprečje, v % Dnevna poraba zemeljskega plina v Sloveniji Povprečna primerljiva poraba plina v prejšnjih petih letih 14-dnevne drseče sredine dnevnih znižanj porabe (d. os) Povprečno mesečno znižanje porabe (d. os) 50 1.8.22 Poraba zemeljskega plina, v GWh Slika 7: Poraba zemeljskega plina, november 2022 Poraba zemeljskega plina je bila novembra za malo več kot 10 % nižja od primerljive povprečne v prejšnjih petih letih3, potem ko je bila oktobra ob toplem vremenu nižja za več kot 20 %. Na znižanje vplivajo različni ukrepi držav EU za varčno rabo, del industrije4 pa se je na visoke cene plina odzval z zmanjšanjem proizvodnje in posledično manjšo porabo. Potem ko je v drugi polovici oktobra k nižji porabi dodatno prispevalo toplejše vreme, so bolj običajne novembrske temperature razliko do primerljive porabe plina v prejšnjih letih zmanjšale. Države EU so pred zimo sicer uspele skoraj v celoti napolniti skladišča plina in s tem presegle cilj vsaj 80-odstotne napolnjenosti5. Poraba plina v Sloveniji je bila po predhodnih podatkih od 1. avgusta do 1. decembra 2022 glede na primerljivo povprečje prejšnjih petih let nižja za 15 %, kar je v okviru priporočil EU. 3 4 5 Skladno z Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu naj bi od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023 vse države EU znižale porabo plina glede na povprečno porabo v enakem obdobju prejšnjih petih let za 15 %. Po podatkih SURS so v letu 2021 v Sloveniji največ plina, 62 %, neposredno porabili v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, 15 % v gospodinjstvih, ostalo pa zlasti za proizvodnjo toplote in elektrike. Po informacijah družbe Plinovodi je 12. novembra 2022 napolnjenost skladišč plina v EU že presegla 95,5 %, nato pa se je začela nekoliko zmanjševati in je 26. novembra znašala 93,9 %. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 13 Slika 8: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, november 2022 50 Medletna sprememba, v % 40 30 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 20 feb. 20 mar. 20 apr. 20 maj. 20 jun. 20 jul. 20 avg. 20 sep. 20 okt. 20 nov. 20 dec. 20 jan. 21 feb. 21 mar. 21 apr. 21 maj. 21 jun. 21 jul. 21 avg. 21 sep. 21 okt. 21 nov. 21 dec. 21 jan. 22 feb. 22 mar. 22 apr. 22 maj. 22 jun. 22 jul. 22 avg. 22 sep. 22 okt. 22 nov. 22 -40 Vrednost davčno potrjenih računov je bila novembra, ob visoki rasti cen, medletno nominalno višja za 15 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 21 %. Medletna rast je bila najvišja po juniju 2022. Okrepljena rast je bila predvsem posledica nižje lanske osnove, saj so se lani novembra ukrepi za zamejitev širjenja covida-19 dodatno zaostrili6. Tako se je (glede na rast v oktobru) podvojila medletna nominalna rast prodaje v gostinstvu (na 26 %, pri strežbi jedi in pijač je znašala 35 %, pri prodaji v nastanitvenih obratih pa 7 %). Visoka je bila tudi nominalna rast v športnih, kulturnih, razvedrilnih in osebnih storitvah (23 %). Višja kot v predhodnem mesecu je bila tudi rast v trgovini (15 %), najvišjo rast so dosegli v trgovini na debelo. 6 Vir: FURS, preračuni UMAR. Po septembrski razširitvi pogoja PCT na uporabnike večine storitev je bil novembra omejen še odpiralni čas gostinskih obratov, obratovanje diskotek in gostinskih lokalov, ki nudijo glasbo, ni bilo dovoljeno, omejeno je bilo zbiranje ljudi, pogoj PCT je bilo treba izkazati z veljavnim osebnim dokumentom itd. Slika 9: Blagovna menjava – realno, oktober 2022 Izvoz v države EU Realni izvoz blaga v države EU se je oktobra še drugi mesec zapored zmanjšal, uvoz pa niha okoli doseženih ravni. Ob veliki negotovosti v naših glavnih trgovinskih partnericah so v zadnjih mesecih zabeležena precejšnja mesečna nihanja izvoza in zlasti uvoza blaga, ki pa kažejo na tekoče umirjanje rasti blagovne menjave (desez.). V prvih desetih mesecih je bil izvoz v države EU medletno višji za 6,4 %, uvoz pa za 2,7 %. Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je novembra nekoliko izboljšalo, vendar ostaja precej slabše kot ob začetku letošnjega leta. Uvoz iz držav EU 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 jan. 22 okt. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina 190 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2021 X 22/IX 22 X 22/X 21 I-X 22/I-X 21 Izvoz blaga, realno1 14,3 -15,73 5,2 16,2 - v EU 14,1 -1,83 -0,5 6,3 Uvoz blaga, realno 16,1 3 -1,3 2,5 12,6 - iz EU 12,0 6,93 1,3 2,7 Industrijska proizvodnja, realno 10,2 -0,33 0,1 3,2 - v predelovalnih dejavnostih 11,8 0,43 4,7 5,8 2021 IX 22/VIII 22 IX 22/IX 21 I-IX 22/I-IX 21 Izvoz storitev, nominalno2 19,2 8,93 32,0 34,9 Uvoz storitev, nominalno 19,0 5,83 16,44 26,14 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno -0,5 -0,53 26,1 25,7 Trgovina – realni prihodek 11,6 -0,33 13,54 13,54 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 12,8 -1,03 4,94 14,44 1 v% 2 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 jan. 22 sep. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 Uvoz storitev jan. 15 jan. 14 jan. 13 Izvoz storitev 950 900 850 800 750 700 650 600 550 500 450 400 350 300 250 jan. 12 V mio EUR, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 10: Storitvena menjava – nominalno, september 2022 Storitvena menjava se je tudi v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečala (desez.). Ugodna četrtletna gibanja so se nadaljevala v večini glavnih skupin storitev, k rasti pa je največ prispevala menjava transportnih storitev (tako izvoz kot uvoz). Med pomembnejšimi storitvami sta bili nekoliko nižji kot v četrtletju prej menjava IKT storitev in menjava gradbenih storitev, ki pa zaostajajo tudi za enakim obdobjem lani. Skupna storitvena menjava že več četrtletij opazno presega ravni izpred začetka epidemije, od junija letos pa primerljive predkrizne ravni presegajo tudi storitve, ki so jih zajezitveni ukrepi najmočneje prizadeli (s turizmom povezane storitve ter osebne, kulturne in rekreacijske storitve). Vir: BS, preračuni UMAR. Slika 11: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, oktober 2022 Visoko teh.zahtevne Sr.nizko teh.zahtevne 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 22 okt. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Pred.dejavnosti Sr.visoko teh.zahtevne Nizko teh.zahtevne V predelovalnih dejavnostih se je v začetku zadnjega četrtletja proizvodnja nekoliko povečala, predvsem v visoko tehnoloških dejavnostih. V preostalih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti pa je bila proizvodnja nižja ali podobna kot mesec prej. V prvih desetih mesecih se je njihova proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala le za nekaj več kot 2 % (v visoko tehnološko zahtevnih za več kot 20 %). K temu največ prispevajo medletno manjša proizvodnja motornih vozil (ob motnjah v dobavnih verigah, manjšem povpraševanju) in nekaterih energetsko intenzivnejših panog (papirna industrija, proizvodnja kovin in izdelkov iz gume) ter manjša aktivnost v dejavnosti popravila in montaža strojev in naprav. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 12: Aktivnost v gradbeništvu, september 2022 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 100 90 80 70 60 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 40 sep. 22 50 jan. 12 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 110 Po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del je bila septembra gradbena aktivnost medletno znatno višja. Po močni okrepitvi v začetku leta je vrednost del v nadaljevanju leta ostala na visoki ravni in bila septembra za 26,1 % višja kot pred letom. V primerjavi s preteklimi leti izstopa gradnja stavb, aktivnost je bila visoka tudi v gradnji inženirskih objektov, v specializiranih gradbenih delih (inštalacijska dela, zaključna gradbena dela) pa nižja. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je septembra znašal 18 %, kar je sicer nekaj manj kot v predhodnih mesecih. Podatki DDV kažejo na znatno nižjo aktivnost v gradbeništvu. Po teh je bila v prvih devetih mesecih aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 6 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 20 o. t. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 15 Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 220 200 180 160 140 120 100 jan.22 okt. 22 jan.21 jan.20 jan.19 jan.18 jan.17 jan.16 jan.15 jan.14 jan.13 80 jan.12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 13: Prihodek v trgovini, september–oktober 2022 Po predhodnih podatkih se je prihodek v večini trgovskih panog oktobra realno zmanjšal. Po stagnaciji v tretjem četrtletju se je zmanjšal v trgovini na drobno z neživili in z živili, pijačami ter tobačnimi izdelki. Skupni prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil manjši tudi medletno (za 3,1 %). Manjši kot pred letom je po predhodnih podatkih SURS ostal tudi v trgovini z motornimi vozili, kjer se je prihodek oktobra zmanjšal po precejšnji rasti v tretjem četrtletju. Število prodanih novih osebnih avtomobilov, ki doslej še ni preseglo primerljive ravni pred epidemijo, se je oktobra še zmanjšalo in bilo za skoraj petino manjše kot pred letom. V tretjem četrtletju se je (glede na drugo) zmanjšal tudi prihodek v trgovini na debelo, kjer se je nadalje umirila tudi medletna rast. Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 14: Prihodek v tržnih storitvah, september 2022 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) 180 160 140 120 100 80 60 40 20 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Z nepremičninami. jan. 22 sep. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 jan. 12 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina 200 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) Realni prihodek se je v tretjem četrtletju zmanjšal v večini dejavnosti tržnih storitev. Po rasti v prvi polovici leta se je skupni prihodek tržnih storitev tekoče zmanjšal za 0,6 %, medletno je bil večji za 5,1 %. Prihodek se je po predhodni visoki rasti tekoče najbolj zmanjšal v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih, kar je bilo predvsem posledica upada v telekomunikacijskih storitvah. Ponovno se je zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, predvsem zaradi krčenja v storitvah, ki jih podjetja pogosto dajejo v izvajanje zunanjim izvajalcem, prav tako tudi v prometu in skladiščenju, tokrat zlasti zaradi večjega zmanjšanja v kopenskem prometu in poštni dejavnosti. Zaradi ponovnega upada prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah, je bilo rahlo zmanjšanje vnovič zabeleženo še v strokovno-tehničnih dejavnostih. Gostinski prihodek pa se je ob nadaljnji rasti števila prenočitev v tretjem četrtletju še povečal. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Slika 15: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, september–oktober 2022 160 140 120 100 80 60 40 Q1 22 Q4 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 0 Q1 11 20 Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Realni prihodek v gostinstvu Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Vir: SURS, preračuni UMAR. Podatek za Q4 2022 je vrednost za oktober. Na začetku četrtega četrtletja je bilo trošenje gospodinjstev, predvsem v trgovini, nekoliko nižje kot v preteklih mesecih. Oktobra se je po predhodnih podatkih SURS zmanjšala potrošnja za neživila, kjer se v zadnjih mesecih zmanjšujejo nakupi trajnih dobrin. Nadalje so se zmanjšali nakupi novih osebnih avtomobilov, ki močno zaostajajo za lansko prodajo (za četrtino) in za prodajo pred izbruhom epidemije (za 40 %). Manjša je bila tudi prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki imajo v celotnih izdatkih gospodinjstev okoli 20-odstotni delež7. Po junijskem izteku roka za unovčitev bonov se je v naslednjih mesecih zmanjševalo tudi število prenočitev domačih turistov in s tem tudi potrošnja za turistične storitve doma8, medletno večja pa je bila potrošnja za turistične storitve v tujini9. 7 8 9 V skupnih izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo na ozemlju Slovenije so bili izdatki za hrano, pijače in tobačne izdelke v letu 2019 enaki 18,8 %, v letu 2020 20,7 %, v letu 2021 pa 19 %. Skupaj pa je bil gostinski prihodek zaradi večjega trošenja tujih turistov (število njihovih prenočitev je bilo medletno večje za 61 %) v tretjem četrtletju medletno realno večji za 13,1 %. Prenočitve domačih turistov so bile tudi oktobra medletno manjše (za 55 %), prenočitve tujih turistov pa večje (za 62 %). Na medletne rasti prihodka sicer vpliva tudi nižja osnova iz lanskega leta, saj se je sredi lanskega septembra pogoj PCT razširil na uporabnike večine storitev. V tretjem četrtletju je bil uvoz zasebnih potovanj nominalno višji za 4 %, pri čemer so bile prenočitve slovenskih turistov na Hrvaškem medletno višje za 8 %. Slika 16: Gospodarska klima, november 2022 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: SURS, preračuni UMAR. nov. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -50 jan. 13 -40 jan. 12 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Slabšanje gospodarske klime se je novembra prekinilo. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje povišalo v večini dejavnosti, višje je bilo tudi zaupanje med potrošniki. Ocenjujemo, da je to povezano tudi z zmanjšanjem negotovosti glede dobav energentov to zimo in pripravo ukrepov za blažitev energetske draginje. Medletno višje je zaupanje v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, precej nižje pa ostaja v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Pri predelovalnih dejavnostih to povezujemo z aktualnimi razmerami v mednarodnem okolju (visoke cene surovin in energentov, negotovost glede gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah), pri potrošnikih pa z zmanjševanjem kupne moči zaradi visokih cen. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 17 Trg dela Slika 17: Število delovno aktivnih oseb, september 2022 Vsi delovno aktivni (leva os) Delovno aktivni tujci (desna os) 0 Ob rekordno visokem številu delovno aktivnih je bila medletna rast septembra 2,2-odstotna, kar je nekoliko manj kot prejšnje mesece. Visoka je ostala v gradbeništvu, ki je dejavnost z velikim pomanjkanjem delovne sile. K skupni rasti delovno aktivnih vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov – njihov medletni prispevek je bil septembra že 76 %. Posledično narašča tudi delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi, v zadnjem letu se je povečal za 1,4 o. t. na 13,7 %. Po deležu tujcev izstopajo gradbeništvo (47 %), promet in skladiščenje (32 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (26 %). V povprečju prvih devetih mesecev je bilo število delovno aktivnih medletno višje za 2,7 %. jan. 22 sep. 22 740 jan. 21 20 jan. 20 40 760 jan. 19 60 780 jan. 18 80 800 jan. 17 820 jan. 16 100 jan. 15 120 840 jan. 14 140 860 jan. 13 160 880 Število delovno aktivnih, v 1.000 180 900 jan. 12 Število delovno aktivnih, v 1.000 920 Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb, november 2022 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil novembra po sezonsko prilagojenih podatkih nekoliko večji kot prejšnje štiri mesece (–1,6 %). Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 52.541 oseb, kar je za 0,8 % manj kot konec oktobra. Medletno je bilo število brezposelnih za 19,6 % nižje. Zaradi velikega povpraševanja po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, od maja lani upada tudi število dolgotrajno brezposelnih – novembra jih je bilo medletno skoraj za tretjino manj. Upada tudi število brezposelnih, starejših od 50 let, ki so pogosto tudi dolgotrajno brezposelni – novembra jih je bilo za petino manj kot pred letom. Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 jan. 22 nov. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 jan. 12 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 Vir: ZRSZ. Slika 19: Število delovno aktivnih in stopnja brezposelnosti, Q3 2022 Število delovno aktivnih Stopnja brezposelnosti (desna os) -6 Vir: SURS, preračuni UMAR. Q1 22 Q3 22 -6 Q1 21 -3 Q1 20 -3 Q1 19 0 Q1 18 0 Q1 17 3 Q1 16 3 Q1 15 6 Q1 14 6 Q1 13 9 Desezonirana stopnja, v % 12 9 Q1 12 Medletna rast, v % 12 Po anketnih podatkih se je brezposelnost v tretjem četrtletju medletno še znižala, medtem ko je število delovno aktivnih ostalo na podobni ravni. Po originalnih podatkih je bilo brezposelnih 42 tisoč oseb, kar je 10,6 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti je bila medletno nižja za 0,5 o. t. – bila je 4-odstotna. Upad brezposelnih je po naši oceni zlasti posledica prehoda v neaktivnost, kar je običajno ob umirjanju gospodarske aktivnosti. Število delovno aktivnih je v tretjem četrtletju ob visoki doseženi ravni ostalo podobno kot pred letom. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Slika 20: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, september 2022 Zasebni sektor Javni sektor Skupaj Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % 20 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 22 sep. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -20 jan. 12 -16 Ob visoki inflaciji je bila septembra povprečna bruto plača medletno realno nižja za 3,5 %; v javnem sektorju je bilo znižanje večje kot v zasebnem. V zasebnem sektorju je bil realni medletni upad (2,9 %) nekoliko manjši kot prejšnje mesece, najmanjši je bil v prometu in skladiščenju ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je pomanjkanje delovne sile veliko. V javnem sektorju pa je bil medletni upad (4,5 %) realno opazno manjši kot v prejšnjih mesecih, kar je povezano z medletnim učinkom prenehanja izplačevanja večine epidemičnih dodatkov julija lani. Upad je bil najmanjši v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer so se decembra 2021 zaradi reševanja kadrovskih težav plače zvišale. Nominalno je bila bruto plača septembra medletno višja za 6,1 %, od tega v javnem sektorju za 5 % in v zasebnem za 6,8 %. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2021 IX 22/VIII 22 IX 22/IX 21 I-IX 22/I-IX 21 Delovno aktivni2 1,3 0,11 2,1 2,6 Povprečna nominalna bruto plača 6,1 0,81 6,1 1,5 zasebni sektor 6,1 1 0,5 6,8 6,0 javni sektor 6,5 0,61 5,0 -5,3 v tem sektor država 7,0 -0,61 2,7 -8,0 v tem javne družbe 4,7 2,21 11,9 3,5 2021 IX 21 VIII 22 IX 22 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 7,6 7,2 5,7 5,7 v% 2021 XI 22/X 22 XI 22/XI 21 I-XI 22/I-XI 21 Registrirani brezposelni -12,6 -0,8 -19,6 -24,1 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 19 Cene nov. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 Evrsko območje jan. 15 jan. 13 jan. 14 Slovenija 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 jan. 12 Medletna inflacija, v % Slika 21: Cene življenjskih potrebščin, november 2022 Vir: SURS, Eurostat. Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila v zadnjih treh mesecih razmeroma stabilna okoli 10 % in nekoliko nižja kot v poletnih mesecih. Novembra se je nadalje okrepila rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile medletno višje že za 19 % in so največ prispevale k skupni inflaciji (3,1 o. t.). Po podobni stopnji so naraščale tudi cene energentov, njihov prispevek k inflaciji pa je bil 2,3 o. t. Še naprej se krepi rast cen trdih goriv, ki so bile medletno višje že za skoraj 130 %, ob tekoči rasti pa se je okrepila tudi medletna rast cen naftnih derivatov (s 15 % oktobra na približno 19 %). Cene toplotne energije so bile ob mesečni pocenitvi medletno nižje za približno 8,5 %. Umirjanje gospodarske aktivnosti, težave v dobavnih verigah in stroškovni pritiski na surovinskih trgih vplivajo tudi na postopno upočasnjevanje rasti cen trajnega blaga, ki je bila 8,4-odstotna. Rast cen poltrajnega blaga (3,6 %) pa še naprej ostaja razmeroma nižja. Medletna rast cen storitev se je novembra ohranila nekoliko pod 6 %. K inflaciji največ prispevajo za več kot desetino višje cene gostinskih storitev, najvišjo rast (64,2 %) pa so beležili letalski prevozi. Slika 22: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, oktober 2022 Domači trg Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so oktobra na mesečni ravni, po skoraj dveh letih neprekinjene rasti, ostale nespremenjene, medletna rast ostaja visoka (20,6 %), a se je v zadnjem mesecu nekoliko znižala. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti je k temu prispevalo predvsem postopno upočasnjevanje medletne rasti cen proizvodov v skupini surovin (20,9 %) in investicij (10 %). Rasti cen energentov (96,4 %) in proizvodov za široko porabo (13,5 %) pa so bile še nekoliko višje. Na domačih trgih se medletna rast cen od maja letos giblje okrog 25 %, nekoliko izraziteje pa se je rast cen v tem obdobju umirila na tujih trgih, kjer je bila oktobra medletno16-odsotna. Tuji trg 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 jan. 22 okt. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 90 Vir: SURS. Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 21-XI 22/XII 20-XI 21 XI 22/X 22 XI 22/XI 21 4,9 8,4 0,9 10,0 8,7 4,0 11,3 0,9 19,4 11,9 XII 21/XII 20 Skupaj Hrana Goriva in energija I-XI 22/I-XI 21 19,1 23,5 2,9 19,1 23,9 Storitve 1,5 4,5 0,2 5,9 4,8 Ostalo1 4,4 6,1 0,9 7,1 6,2 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 5,5 0,5 6,5 5,7 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 3,6 7,8 0,8 9,0 8,2 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Finančni trgi Slika 23: Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem, september 2022 Potrošniški Podjetja in NFI Stanovanjski Skupaj 30 Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 22 okt. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 -40 Vir: BS. Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je oktobra upočasnila na 10,7 % (z 12 % septembra). Nadalje se je umirilo kreditiranje podjetij in NFI, a je bila medletna rast kreditov s 15,1 % še vedno razmeroma visoka. Prirast kreditov gospodinjstvom se ohranja nekoliko nad 8 %. Postopoma se umirja rast stanovanjskih posojil, ki je bila medletno višja za 11 %. V zadnjih mesecih pa se je nekoliko okrepilo novo zadolževanje v obliki potrošniških posojil, kar povezujemo tudi z delnim sproščanjem pogojev zadolževanja v začetku druge polovice leta. Potrošniška posojila so tako medletno prvič zrasla po maju 2020, a je bila rast minimalna (0,1-odstotna). Po tem, ko se je medletna rast vlog domačih nebančnih sektorjev v prvi polovici leta upočasnjevala, se je v zadnjih mesecih ponovno nekoliko okrepila in oktobra znašala 7,8 %. Zvišuje se predvsem rast vlog nefinančnih družb, ki po naši oceni oblikujejo likvidnostne rezerve ob umirjanju gospodarske aktivnosti in opustitvi ležarin za sredstva na računih pri poslovnih bankah. Vloge nefinančnih družb so tako bile oktobra na medletni ravni višje že za 12,0 %. Rast vlog gospodinjstev pa se ohranja nekoliko nad 5 %. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev se giblje nekoliko nad 1 %. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 31. X 21 31. XII 21 31. X 22 31. X 22/30. IX 22 31. X 22/31. X 21 Krediti skupaj 23.865,7 23.989,4 26.427,3 1,1 10,7 11.004,7 10.944,6 12.663,2 1,8 15,1 1.411,6 1.488,4 1.376,9 0,3 -2,5 11.449,5 11.556,4 12.387,2 0,4 8,2 Potrošniški 2.609,7 2.590,7 2.612,2 0,1 0,1 Stanovanjski 7.361,6 7.479,0 8.174,6 0,3 11,0 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom Ostalo 1.478,2 1.486,7 1.600,3 1,8 8,3 24.203,4 24.469,9 25.564,4 -0,2 5,6 Čez noč 20.844,9 21.230,8 22.777,9 -0,4 9,3 Vezane 3.358,6 3.239,1 2.786,5 1,4 -17,0 Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj 488,9 725,3 799,5 -2,1 63,5 8.418,5 9.030,5 9.429,9 2,5 12,0 Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 21 Plačilna bilanca Slika 23: Tekoči račun plačilne bilance, september 2022 Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun Po primanjkljaju v prvi polovici leta je bil tekoči račun plačilne bilance v tretjem četrtletju ponovno v presežku, pogoji menjave pa so se poslabšali že sedmo četrtletje zapored. Presežek je znašal 304,7 mio EUR in je bil v primerjavi z enakim četrtletjem lani precej nižji (559,5 mio EUR). K temu je največ prispevala blagovna menjava, saj je bila ob poslabšanih pogojih menjave realna rast uvoza blaga hitrejša od izvoza. Pogoji menjave so se v tretjem četrtletju medletno poslabšali za 1,9 %, kar je manj kot v predhodnih četrtletjih, in so k spremembi nominalnega blagovnega salda (za 443 mio EUR) prispevali približno petino. Storitveni presežek pa je bil višji kot pred letom, zlasti v menjavi potovanj in transportnih storitev. Neto odlivi primarnih in sekundarnih dohodkov so bili višji kot pred letom. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil v tretjem četrtletju medletno višji zaradi večjih izplačil dohodka od lastniškega kapitala neposrednih naložb in več plačanih carin v proračun EU zaradi uvoza električnih vozil za trg EU (preko Luke Koper), primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa zaradi višjih transferjev zasebnega sektorja v tujino. V prvih devetih mesecih letos je bil tekoči račun približno v ravnovesju (primanjkljaj 4 mio EUR). Storitvena menjava Sekundarni dohodki 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 jan. 22 sep. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -4000 jan. 12 12-mesečne kumulative, v mio EUR 5000 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-IX 2022, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-IX 2021 Tekoči račun 42.134,9 42.139,3 -4,4 1.887,2 Blago 31.764,0 33.377,3 -1.613,3 1.042,5 Storitve 8.089,5 5.332,2 2.757,4 1.766,5 Primarni dohodki 1.377,9 2.113,0 -735,0 -559,7 -362,1 903,4 1.316,8 -413,4 Kapitalski račun Sekundarni dohodki 3.008,3 3.270,8 -262,5 68,6 Finančni račun 6.340,5 5.668,7 -671,7 1.681,6 Neposredne naložbe 1.913,6 911,5 -1.002,0 -924,1 Naložbe v vrednostne papirje 1.696,6 759,9 -936,7 1.499,1 Ostale naložbe 2.737,1 3.995,8 1.258,7 388,6 Statistična napaka 0,0 -404,8 -404,8 -274,3 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Javne finance Slika 25: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki, oktober 2022 Konsolidirani JF prihodki Konsolidirani JF odhodki 70 60 Medletna rast, v % 50 40 30 20 10 0 -10 -20 okt. 22 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 -30 Vir: MF, preračuni UMAR. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja10 je v prvih desetih mesecih leta 2022 znašal 375,5 mio EUR, kar je znatno nižje kot v enakem obdobju leta 2021 (1,9 mrd EUR). Prihodki so se v prvih desetih mesecih leta medletno zvišali za 10,6 %. To je nekoliko manjša medletna rast kot v desetih mesecih lani (13,8 %), kar je posledica umirjanja gospodarske aktivnosti, znižanja nekaterih davčnih obremenitev (DDV in trošarine na energente, dohodnina) in izpada enkratnih lanskih prilivov pri prodaji koncesij ter manjšega priliva iz naslova dobičkov in dividend podjetij v državni lasti. Nasprotno so se okrepila prejeta sredstva iz EU. Odhodki so se v prvih desetih mesecih leta medletno zvišali za 1,4 %, kar je bistveno manj kot lani (9,7 %) zaradi znižanja odhodkov za plače javnih uslužbencev, transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter subvencij v povezavi z blažitvijo posledic epidemije covida-19 (skupaj so se ti odhodki znižali z 2,4 mrd na 0,7 mrd). Med odhodki pa so se medletno okrepili izdatki za blago in storitve11, investicije in plačila v proračun EU. V zadnjih dveh mesecih leta pričakujemo povečanje primanjkljaja državnega proračuna zlasti zaradi nadaljnje krepitve rasti odhodkov, kot posledice višjih investicij, izplačil ukrepov za blažitev posledic draginje ter dviga plač v javnem sektorju. Kljub temu, ob upoštevanju dosedanje realizacije, kaže, da bo primanjkljaj državnega proračuna in konsolidirane bilance javnega financiranja za leto 2022 nižji od predvidenega v rebalansu proračuna (2 mrd EUR). 10 11 Konsolidirana bilanca javnega financiranja po denarnem toku. Med odhodki so se povečali tudi odhodki za rezerve, kar je povezano s prilivi iz Sklada za okrevanje in odpornost, ki so v okviru rezerve izločena v poseben proračunski sklad. Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU, oktober 2022 Skupaj prejeta sredstva (januar–oktober 2021) Pričakovana povračila v proračun 2022 Skupaj prejeta sredstva (januar–oktober 2022) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 Vir: MF. 100 200 300 V mio EUR 400 500 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih 2022 pozitiven (162,5 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 751,9 mio EUR (63,2 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2022), vplačala pa 589,4 mio EUR (82,5 % načrtovanih vplačil). Priliv prihodkov iz EU se je v zadnjih mesecih okrepil, največji del prihodkov so letos predstavljala sredstva iz strukturnih skladov (43,7 % vseh povračil v državni proračun) ter sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (30,1 %), občutno nižja pa so bila sredstva iz Kohezijskega sklada (8,7 %). Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je bil v državni proračun vplačan drugi del predplačila za izvajanje NOO. Po podatkih SVRK je Slovenija do konca novembra 2022 počrpala (izplačila upravičencem) 73 % razpoložljivih sredstev iz finančne perspektive 2014–2020 (vključno s programom React-EU ). Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 23 Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-X 2021 I-X 2022 I-X 2021 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % 17.397,4 13,8 19.245,2 10,6 SKUPAJ ODHODKI Davčni prihodki 8.892,3 16,9 10.086,3 Dohodnina 2.307,0 16,2 2.356,3 946,9 50,1 1.346,1 42,2 Kategorija SKUPAJ PRIHODKI 1 Davek od dohod. pravnih oseb Davki na nepremičnine Kategorija I-X 2022 Mio EUR Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % 19.351,4 9,7 19.620,7 1,4 13,4 2 Plače in drugi stroški dela 4.826,9 17,2 4.495,4 2,1 Izdatki za blago in storitve 2.532,9 9,4 2.758,3 8,9 652,8 -6,5 582,6 -10,7 168,0 211,3 8,5 226,3 7,1 Davek na dodano vrednost 3.427,8 17,0 3.977,1 16,0 Trošarine 1.213,9 7,7 1.223,0 Plačila obresti Rezerve -6,9 166,7 -9,1 446,8 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 7.747,4 12,7 7.692,5 -0,7 0,8 Ostali tekoči transferi 1.689,5 -18,9 1.480,1 -12,4 1.241,6 29,9 1.575,7 26,9 493,6 18,7 589,4 19,4 Prispevki za soc. varnost 6.516,8 8,9 6.931,8 6,4 Izdatki za investicije Nedavčni prihodki 1.129,0 18,3 1.142,8 1,2 Plačila v proračun EU Prejeta sredstva iz EU 609,3 7,9 755,5 24,0 JAVNOFINANČNI SALDO -1.954,1 -375,5 Ostalo 250,0 47,1 328,8 31,5 PRIMARNI SALDO -1.304,6 160,9 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 27 2024 Jesenska napoved 2022 3,2 4,8 4,5 3,5 -4,3 8,2 5,0 1,4 2,6 BDP v mio EUR (tekoče cene) 40.443 43.011 45.876 48.533 47.021 52.208 57.921 61.951 65.311 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 19.589 20.820 22.142 23.233 22.361 24.770 27.432 29.275 30.792 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 23.600 25.100 26.400 27.700 26.500 29.100 84 86 87 88 89 90 11,2 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,5 5,3 Stopnja brezposelnosti, anketna 8,0 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,2 4,1 3,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,3 1,8 1,3 1,0 -3,7 6,8 1,9 0,7 2,0 -0,1 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,9 6,0 2,9 0,5 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 9,8 3,9 2,2 6,2 11,1 6,2 4,5 -8,6 14,5 5,0 2,5 4,7 Izvoz proizvodov 5,7 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 1,4 1,3 3,7 Izvoz storitev 8,0 11,2 7,7 4,6 -20,0 19,3 20,2 7,2 8,6 6,3 10,7 7,1 4,7 -9,6 17,6 6,5 2,2 3,8 Uvoz proizvodov 6,6 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 5,0 1,6 3,5 Uvoz storitev 4,7 10,5 5,4 3,0 -15,0 19,5 15,0 6,1 5,9 1.932 2.674 2.731 2.884 3.552 1.985 -312 -324 64 4,8 6,2 6,0 5,9 7,6 3,8 -0,5 -0,5 0,1 44.325 43.231 42.139 44.277 47.792 50.477 109,6 100,5 91,9 91,2 101,6 96,7 1,107 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,058 1,022 1,022 4,4 1,9 3,5 5,3 -6,9 9,5 5,4 0,3 1,9 54,0 52,5 52,0 52,4 50,1 51,1 53,9 53,5 53,2 2,4 0,4 2,9 1,8 4,1 5,8 1,4 1,7 1,9 19,0 18,5 18,2 18,3 20,6 20,6 19,1 19,5 19,4 -3,6 10,2 10,2 5,1 -7,9 13,7 6,5 2,5 2,0 17,4 18,3 19,3 19,6 18,9 20,3 22,3 22,1 21,8 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 Stopnja brezposelnosti, registrirana Inflacija2, povprečje leta Inflacija2, konec leta MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2022). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3 Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F-O.B.); z izračunom realnih stopenj rasti je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih. 28 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2019 2020 2021 2022 2020 2021 2020 2021 3,1 -5,2 10,2 -2,9 1,4 3,3 25,5 6,2 7,9 5,9 2,7 1,5 -1,4 2,1 4,0 -2,5 -3,4 -2,1 -6,6 8,5 7,6 0,1 -2,7 -30,7 10,8 27,2 5,5 23,5 -4,6 26,3 4,5 -14,7 3,5 -5,0 11,8 -2,7 1,6 4,3 28,8 8,1 8,4 6,9 5,8 4,3 -1,4 2,1 4,7 -1,5 -0,8 -9,1 -5,3 -6,8 -2,1 -8,1 -5,3 -9,3 0,8 -6,7 -30,5 -31,0 -1,2 -1,0 -3,9 -12,6 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 10 11 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektriko, plinom, paro GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 3,4 -0,7 -0,5 2,7 6,1 -0,5 11,5 1,1 -11,0 21,8 25,2 29,1 0,3 17,3 -0,8 -1,6 -0,1 -0,6 14,4 2,8 23,9 34,8 36,0 17,5 -16,1 34,6 53,8 61,1 14,7 41,1 18,6 9,5 4,4 2,7 5,9 4,8 9,6 6,1 14,3 8,0 -2,4 15,7 9,6 2,9 0,0 26,7 -1,0 3,0 2,2 -11,0 12,8 -6,7 -9,2 -3,5 22,5 13,8 18,7 19,9 19,3 5,1 -10,5 -8,0 -9,0 -15,8 Promet in skladiščenje 3,2 -8,0 14,3 -6,7 1,7 5,7 28,4 12,5 12,5 11,7 11,9 6,8 -6,6 4,0 8,8 -8,9 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,0 -0,2 7,6 2,4 0,6 2,1 11,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,2 3,7 0,3 -1,5 -4,4 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 5,8 -3,0 10,6 -0,2 -0,5 8,1 23,1 3,4 9,1 9,2 10,7 9,8 -4,3 0,4 1,9 -0,3 -5,9 -24,1 13,1 -23,2 -21,7 -7,9 14,5 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,5 -25,5 -17,5 -21,9 -16,1 2,5 -7,4 11,6 -2,7 -7,6 3,5 18,2 5,3 19,7 14,3 12,7 13,1 -6,6 -9,2 -7,0 -12,5 Trgovina na drobno 3,4 -8,9 18,9 -6,3 -12,0 3,6 17,5 13,8 40,5 26,9 26,0 26,1 -10,5 -15,2 -10,4 -14,1 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 3,8 -13,9 8,1 3,8 -16,6 8,9 24,7 -8,2 9,3 -8,4 -7,2 -3,2 -7,8 -19,7 -23,2 -19,2 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 1,3 -3,6 7,5 -2,1 -0,7 1,4 16,3 4,0 8,9 13,9 10,1 7,7 -3,2 -0,5 1,8 -8,4 0,5 -41,7 22,2 -13,5 -72,8 -86,3 118,6 14,9 283,2 679,7 180,0 4,2 -49,4 -87,9 -91,1 -91,9 -2,5 32,8 10,4 172,1 -42,8 -82,4 126,7 78,8 -50,3 24,6 -81,1 -86,1 -86,9 1,7 -70,5 42,9 -65,7 -88,4 -89,0 103,3 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 -82,4 -92,0 -93,9 -94,7 7,6 -37,1 20,8 -12,9 -62,5 -60,0 19,5 153,2 208,2 103,3 19,4 -43,8 -70,6 -74,8 -71,8 143,4 148,3 119,9 134,7 154,1 192,6 151,6 185,1 221,1 56,1 47,7 44,4 38,0 Stavbe Gradbeni inženirski objekti TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve Tuji gostje, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 49,2 -15,0 263,8 690,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 553,7 535,5 601,4 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 6,0 -11,8 2,5 -8,7 -9,1 -3,7 4,0 5,8 3,7 4,4 2,2 -2,3 -5,3 -12,9 -9,2 -6,7 0 -9 7 -3 1 6 10 10 7 8 1 -3 3 -1 1 5 v gradbeništvu 11 -5 18 -3 -1 8 18 20 24 26 22 16 0 -4 0 3 v storitvenih dejavnostih 21 -10 9 -10 -10 -3 8 14 15 15 19 17 -3 -17 -11 -6 v trgovini na drobno 19 1 5 11 -6 -17 16 13 7 16 26 20 2 -11 -8 -22 -10 -26 -22 -24 -31 -24 -20 -20 0 -26 -31 -39 -29 -33 -30 -29 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 2022 2 3 4 5 6 12 1 -2,4 14,5 34,9 25,9 17,5 3,8 9,8 5,6 0,7 8,3 15,9 14,9 0,0 3,7 0,1 3,7 4,3 1,0 4,2 -0,3 4,8 7,4 -20,7 -3,4 15,9 -19,1 -30,0 -41,0 -6,5 -0,7 58,5 46,1 24,0 18,5 26,2 4,1 -7,2 -5,4 39,2 42,4 -2,2 16,2 39,5 29,3 19,7 5,6 11,9 7,7 1,2 9,4 16,0 12,1 3,2 5,9 3,3 6,6 7,2 3,3 7,8 2,4 -6,2 -5,0 -2,2 -5,9 -7,8 -12,8 -5,4 -9,7 -3,1 -2,5 7,7 34,7 -34,6 -20,8 -36,0 -28,1 -27,0 -22,5 -35,7 -34,4 -7,3 6,4 10,6 5,4 18,7 -0,4 0,4 3,2 -8,9 -13,7 -9,7 15,2 32,2 18,6 15,0 30,2 29,8 29,9 31,8 26,1 52,4 49,3 40,5 27,2 41,0 27,6 3,2 20,6 -14,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 57,7 55,3 48,4 37,0 95,9 58,7 -8,6 22,3 3,1 5,1 35,1 9,7 -3,5 16,8 3,4 -8,6 0,7 24,0 18,8 8,0 11,2 21,0 -1,1 8,5 11,4 -7,8 -7,1 13,5 28,3 22,8 17,8 10,9 16,6 14,0 17,2 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 21,4 20,5 16,5 4,2 6,7 4,6 0,9 25,3 40,3 26,9 20,3 10,7 15,9 11,4 12,2 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 10,5 14,0 11,2 3,7 10,6 6,3 5,4 5,6 11,5 13,6 9,9 3,6 11,5 5,2 8,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 14,0 10,9 21,5 6,9 12,0 8,9 1,4 22,5 32,3 24,7 14,6 -2,8 2,1 10,7 7,3 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 8,5 14,2 9,5 8,0 15,4 6,9 -14,8 9,1 15,2 14,5 13,8 22,4 21,8 26,8 27,3 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 20,5 20,7 10,1 -4,3 -4,5 1,1 -3,9 27,7 33,3 15,5 9,3 -0,8 8,9 8,4 11,6 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 12,4 15,1 10,6 9,8 17,2 12,7 -1,0 28,2 23,2 15,6 14,5 8,4 14,4 19,1 32,8 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 28,3 26,5 23,4 21,9 32,4 24,3 75,0 113,5 16,5 -4,3 -18,3 -2,0 -1,8 -7,3 17,3 22,6 1,0 -6,1 -16,1 -9,4 -3,1 -9,3 -5,7 -2,2 -1,6 14,9 15,0 11,2 -0,4 8,2 4,6 3,7 13,7 9,5 21,4 13,4 9,0 8,6 13,7 8,0 4,9 10,3 8,0 -89,4 -58,2 787,2 706,9 66,6 10,0 18,7 15,4 118,7 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -14,5 -87,7 -54,3 6626,2 762,7 71,1 -11,9 -14,6 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,2 -90,9 -61,6 262,1 611,2 57,6 55,7 87,6 117,2 215,8 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 1172,0 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 62,4 -66,2 -21,6 171,4 49,5 25,7 18,2 21,0 19,3 81,1 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 183,6 107,7 67,5 24,3 19,3 14,5 -10,0 -3,5 23,6 7 29 8 9 10 -19,7 11 2 3 4 5 6 88,1 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 466,0 122,4 7 8 9 10 11 37,2 44,8 42,6 46,7 45,5 56,2 44,6 53,3 72,7 59,8 60,1 48,3 46,2 57,1 57,8 64,0 63,3 81,0 62,3 77,8 -3,5 -0,8 -0,9 5,3 7,5 5,9 6,4 5,1 3,2 3,0 5,0 5,5 6,5 1,3 3,9 2,5 0,3 -1,3 -0,5 -5,1 -5,3 -1,8 4 10 8 11 10 11 11 8 4 6 10 9 10 4 3 1 -1 -1 -1 -8 -9 -5 8 14 16 19 20 18 19 24 24 21 27 27 26 26 22 25 18 16 17 14 19 23 -2 -1 -1 9 15 12 14 16 17 16 13 15 16 14 19 19 18 16 20 15 14 19 -17 -11 6 17 26 14 19 7 0 5 15 17 15 16 28 27 22 24 20 15 13 16 -21 -23 -25 -18 -17 -18 -20 -21 -25 -27 -24 -24 -21 -33 -28 -31 -34 -39 -39 -40 -38 -37 30 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2022 2020 2021 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 968,4 973,9 974,6 971,2 975,5 973,6 972,5 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 973,9 978,5 973,3 973,9 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 894,2 888,9 900,3 884,1 890,5 886,2 897,3 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 889,8 891,2 881,8 885,8 V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 24,9 26,4 2021 2021 2019 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 2020 2020 Trg dela 25,7 Q3 26,4 Q4 26,3 Q1 25,7 Q2 25,8 Q3 25,7 Q4 25,6 Q1 24,9 Q2 24,9 Q3 24,9 11 26,2 12 26,2 1 2 25,6 25,6 291,7 288,5 294,1 286,0 288,9 288,4 293,1 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 288,4 290,9 286,1 288,3 207,9 202,8 205,6 200,1 202,5 202,8 205,4 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 202,3 204,1 201,7 202,7 63,9 64,9 67,8 577,6 574,0 580,4 49,0 49,3 49,6 65,1 65,6 65,1 67,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 571,7 575,3 572,1 578,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 49,4 49,6 49,3 49,7 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 65,3 64,0 65,1 575,1 574,1 570,1 571,9 49,5 66,1 49,6 49,1 49,3 137,8 141,5 146,1 141,0 143,8 144,4 146,0 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 144,0 143,9 143,4 144,5 ZAPOSLENI (C)1 801,9 794,6 804,4 790,0 795,6 791,6 801,9 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 794,8 796,2 787,4 791,2 V podjetjih in organizacijah 749,2 744,8 756,2 739,9 746,7 744,6 753,7 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 745,9 748,3 740,8 744,3 Pri fizičnih osebah 52,7 49,8 48,2 50,1 48,9 46,9 48,2 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 49,0 47,9 46,6 46,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 92,3 94,3 95,8 94,1 94,9 94,7 95,5 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 94,9 95,0 94,4 94,7 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 74,2 85,0 74,3 87,1 85,0 87,4 75,2 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 84,1 87,3 91,5 88,1 Ženske 37,5 42,6 37,9 44,1 43,0 44,1 38,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 43,0 43,8 45,7 44,2 Mladi (15 do 29 let) 14,1 17,2 14,2 17,1 18,0 17,7 14,1 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 17,7 18,3 18,9 17,8 Starejši od 50 let 29,7 31,0 28,2 31,3 30,3 31,6 28,7 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 30,1 30,9 32,6 31,7 Osnovnošolska izobrazba ali manj 23,4 26,4 23,5 26,6 26,1 27,5 23,7 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 25,6 27,3 28,9 27,8 Brezposelni več kot 1 leto 38,1 38,0 40,5 38,1 38,9 41,5 41,9 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 38,7 39,4 41,3 41,3 Prejemniki nadomestil in pomoči 19,3 25,9 18,9 25,6 24,0 25,1 17,6 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 23,5 25,2 28,0 25,4 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 8,7 7,6 9,0 8,7 9,0 7,7 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 8,6 8,9 9,4 9,0 Moški 6,9 8,0 6,9 8,1 7,9 8,2 6,9 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 7,8 8,1 8,7 8,3 Ženske 8,5 9,6 8,5 10,0 9,7 9,9 8,7 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 9,7 9,9 10,3 10,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -0,3 1,0 -1,8 -1,9 1,2 -1,5 -3,8 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 0,5 3,1 4,2 -3,4 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,8 0,6 0,6 1,5 0,5 0,3 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 0,7 0,5 0,5 0,4 Izgubili delo 5,4 7,4 4,5 6,0 6,4 6,0 3,3 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 6,6 7,2 9,9 4,3 Brezposelni dobili delo 4,7 5,4 5,0 6,5 4,6 6,4 5,7 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 4,6 2,9 4,6 6,7 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 1,8 2,0 2,0 2,2 1,8 1,8 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 2,3 1,7 1,7 1,6 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 33,1 37,6 41,8 37,7 38,1 38,8 40,7 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 38,2 38,4 38,4 38,8 3,4 3,9 4,3 3,9 3,9 4,0 4,2 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 3,9 3,9 3,9 4,0 Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 31 2022 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 973,7 972,6 972,1 972,8 972,6 971,4 972,6 978,5 978,8 982,7 977,3 977,4 975,9 976,4 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 10 11 891,1 893,3 897,0 901,7 901,9 902,1 906,4 911,8 913,4 916,8 909,5 912,6 915,4 918,3 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 25,8 25,8 25,9 25,8 25,8 25,8 25,7 25,7 25,6 25,5 24,9 24,9 24,8 24,8 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 290,8 291,8 292,7 294,8 295,3 294,9 296,1 298,5 298,5 301,7 298,3 300,3 301,6 303,0 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 203,9 204,8 205,1 206,2 205,8 205,6 206,3 207,9 207,9 209,5 208,3 209,2 209,8 210,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 66,3 66,3 66,9 67,7 68,7 68,5 69,0 69,6 69,8 71,3 69,3 70,4 71,0 71,8 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 574,5 575,7 578,4 581,1 580,9 581,4 584,6 587,7 589,3 589,5 586,3 587,4 589,0 590,5 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 49,4 49,6 49,7 49,6 49,6 49,7 49,7 49,9 49,8 49,7 49,3 49,4 49,5 49,5 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 145,4 145,7 146,1 146,2 144,9 144,7 146,8 147,9 148,6 148,8 148,4 148,9 149,3 149,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 796,1 798,3 801,5 805,8 805,9 805,9 810,0 815,0 816,4 819,7 813,1 816,0 818,4 821,1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 748,8 750,6 753,4 757,1 757,0 756,9 761,0 766,0 767,6 771,4 765,9 768,5 770,6 773,0 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 47,3 47,6 48,2 48,8 49,0 49,0 49,0 49,0 48,8 48,3 47,2 47,5 47,8 48,2 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 94,9 95,1 95,4 95,8 96,0 96,2 96,5 96,9 97,0 97,0 96,4 96,6 96,9 97,2 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 82,6 79,3 75,1 71,1 70,7 69,3 66,1 66,7 65,4 66,0 67,8 64,8 60,5 58,1 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 42,3 40,8 38,5 36,4 36,5 35,9 33,8 34,1 33,4 33,0 33,5 32,3 30,5 29,4 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 16,4 15,3 14,1 12,9 12,4 12,1 11,5 13,1 12,7 12,7 12,7 11,9 11,0 10,5 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 30,4 29,6 28,7 27,7 27,7 27,2 26,3 25,9 25,3 25,4 26,3 25,3 24,0 23,1 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 25,9 24,9 23,7 22,4 22,0 21,6 21,1 21,0 20,7 21,5 22,3 21,1 19,3 18,4 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 41,9 42,3 41,9 41,4 40,8 40,3 39,6 39,3 38,3 37,2 37,0 35,7 33,9 32,4 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 22,0 18,9 17,4 16,4 17,1 16,6 16,4 15,9 15,9 17,2 19,6 17,5 16,2 14,7 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 8,5 8,5 7,7 7,3 7,3 7,1 6,8 6,8 6,7 6,7 6,9 6,6 6,2 5,9 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 7,6 7,3 6,9 6,5 6,4 6,3 6,1 6,1 6,0 6,1 6,4 6,1 5,6 5,4 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 9,5 9,2 8,7 8,2 8,3 8,1 7,7 7,7 7,5 7,4 7,6 7,3 6,9 6,6 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 -5,4 -3,4 -4,1 -4,1 -0,4 -1,4 -3,2 0,5 -1,3 0,6 1,9 -3,1 -4,2 -2,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,5 0,3 0,3 0,3 0,2 0,3 0,7 2,6 0,7 0,4 0,4 0,3 0,4 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 4,0 3,5 3,3 3,1 5,1 3,4 3,8 4,1 4,2 5,4 8,0 3,5 3,7 3,6 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 8,0 5,6 5,9 5,7 4,1 3,3 5,7 4,1 3,8 2,9 4,6 5,0 5,8 4,4 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,0 1,6 1,9 1,9 1,8 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5 2,2 2,1 2,8 2,1 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 39,1 40,0 40,8 41,4 42,0 42,6 43,6 44,2 45,0 45,7 46,1 46,4 47,6 48,3 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 4,0 4,1 4,2 4,3 4,3 4,4 4,5 4,5 4,6 4,6 4,7 4,7 4,9 4,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 32 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 v EUR 2021 Q3 22 sep. 22 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 medletna rast v % SKUPAJ 1.970 1.999 1.987 4,3 5,8 6,1 4,8 6,7 10,6 5,7 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.852 1.939 1.936 3,6 3,8 5,8 3,9 3,2 6,1 3,9 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.335 2.190 2.146 6,5 10,5 6,8 6,3 16,0 20,9 10,3 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 Industrija (B-E) 1.918 2.024 2.022 3,4 3,4 5,7 3,1 2,7 4,2 5,3 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 Trad. tržne stor. (GHI) 1.679 1.759 1.758 3,4 2,8 6,1 3,8 1,9 6,8 3,4 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.092 2.164 2.153 5,1 5,0 5,7 5,1 4,3 7,3 3,3 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.546 1.699 1.741 3,0 4,6 3,8 3,5 2,4 1,8 0,9 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 B Rudarstvo 2.415 2.569 2.569 0,3 5,1 2,3 2,8 3,7 -3,2 -2,9 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 C Predelovalne dejavnosti 1.882 1.984 1.971 3,5 3,2 6,2 3,0 2,7 4,6 6,1 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.776 2.987 3.261 4,3 4,0 1,5 3,2 1,5 -0,7 0,6 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.814 1.900 1.895 2,7 4,2 4,3 3,6 3,0 4,1 2,9 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 F Gradbeništvo 1.488 1.591 1.602 2,2 5,5 7,1 5,2 5,7 8,9 3,6 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.767 1.830 1.835 3,9 4,2 5,4 4,8 3,9 5,9 3,0 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 H Promet in skladiščenje 1.643 1.768 1.756 1,6 -0,1 5,0 1,0 -2,4 2,7 2,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 I Gostinstvo 1.330 1.471 1.461 4,8 -3,8 12,7 2,2 -9,5 4,9 12,2 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.597 2.719 2.756 5,7 4,5 4,7 4,1 3,6 4,5 3,4 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.790 2.782 2.733 4,6 2,5 5,0 2,3 0,8 5,7 2,9 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 L Poslovanje z nepremičninami 1.737 1.803 1.804 5,2 4,2 3,7 4,5 1,3 4,0 0,1 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.176 2.252 2.221 4,6 4,0 6,3 4,0 3,5 7,2 4,0 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.333 1.432 1.428 5,1 4,7 5,9 3,9 4,1 5,2 3,0 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.514 2.408 2.397 8,9 7,4 6,9 3,6 9,0 16,0 10,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 P Izobraževanje 2.125 1.997 1.962 6,1 6,2 8,9 8,3 6,5 10,1 16,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.433 2.243 2.168 5,1 17,7 4,8 6,6 31,4 36,2 5,7 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.945 1.961 1.936 4,3 0,0 9,4 4,5 -1,1 7,5 11,7 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 S Druge dejavnosti 1.541 1.608 1.607 4,7 4,5 3,4 3,7 3,0 8,9 -1,9 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 1 2 3 4 5 6 33 2022 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 9,4 8,1 14,3 3,0 6,1 7,7 7,1 4,8 4,1 3,6 2,8 2,1 -2,7 -1,0 -0,1 0,4 -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 3,2 3,6 11,8 2,1 2,4 7,1 6,1 5,9 5,7 5,4 8,0 7,0 3,1 3,8 5,1 5,7 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 24,3 18,9 19,4 5,5 15,9 9,1 9,8 2,4 0,2 -0,9 -10,1 -9,0 -14,4 -11,3 -11,8 -11,0 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 1,6 2,0 9,3 3,0 4,0 8,5 7,0 6,4 6,1 3,8 7,6 8,9 2,6 4,6 5,9 5,2 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 2,4 4,0 14,2 1,6 1,6 6,5 4,9 5,9 5,3 7,5 9,2 6,4 4,4 3,5 5,7 7,2 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 5,2 4,6 12,1 2,5 1,6 5,6 6,2 4,9 5,3 5,5 7,6 6,3 3,2 3,2 3,8 5,5 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 -1,5 2,4 4,6 -0,5 -2,1 5,3 5,7 5,9 3,1 5,5 9,9 6,6 5,9 6,4 8,4 8,8 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 -2,3 -7,3 0,2 -6,8 -4,4 2,8 7,5 3,9 7,0 0,2 -2,3 30,1 -5,3 2,1 4,4 -0,4 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 1,8 2,1 10,1 3,3 4,8 10,1 7,5 6,8 6,6 4,1 7,7 9,5 2,9 4,9 6,5 5,6 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 -2,3 0,0 0,3 8,7 1,9 -8,0 2,4 3,3 1,2 1,5 7,1 1,7 -0,1 2,5 -1,9 -1,2 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 1,7 3,3 7,5 2,2 0,6 5,8 5,1 4,7 3,9 3,5 8,8 3,6 4,2 3,2 4,9 7,9 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 4,7 6,7 15,5 1,3 1,0 8,4 6,9 8,0 7,6 7,0 11,0 5,7 5,8 6,7 7,7 5,7 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 2,4 3,6 11,7 2,3 1,0 5,6 4,2 5,8 5,5 6,3 7,2 7,4 4,5 3,6 6,3 8,6 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 -0,4 1,1 7,7 1,0 1,8 4,9 5,0 5,3 3,4 6,0 15,7 6,5 7,1 5,5 8,4 7,5 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 -4,9 -2,9 27,8 2,7 14,0 16,8 10,3 8,8 9,8 22,2 21,6 15,9 11,8 13,8 11,7 15,1 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 0,5 4,9 7,9 2,7 1,7 5,6 5,2 6,2 5,3 3,1 6,1 6,8 7,2 4,0 3,5 4,8 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 4,0 0,7 11,2 3,0 5,7 0,1 5,1 2,2 5,3 5,0 10,5 5,1 1,0 1,2 6,1 11,9 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 1,7 3,7 6,7 0,6 -1,6 1,1 4,3 2,9 3,7 4,0 8,1 6,7 3,0 3,4 5,4 5,8 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 4,6 5,1 12,2 4,5 1,1 6,3 6,3 6,2 5,6 6,0 7,3 8,7 4,9 2,8 4,2 3,5 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,3 1,2 8,4 0,7 0,6 7,6 8,3 4,8 6,8 7,6 9,6 7,3 2,4 7,8 7,2 7,8 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 17,2 15,5 15,3 10,6 14,8 5,3 3,1 3,1 2,7 0,1 -2,7 -1,3 -13,2 -9,9 -5,9 -9,0 -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 13,4 6,2 10,7 7,8 25,4 15,0 21,2 4,8 -1,3 3,7 2,9 -2,2 -7,6 -3,2 -6,3 -5,9 -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 41,9 35,5 31,3 1,8 8,7 6,6 3,9 -0,5 0,0 -6,1 -24,2 -18,8 -20,6 -18,9 -20,4 -16,8 -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 5,0 0,9 17,9 8,8 7,8 17,7 10,0 7,3 4,7 11,2 14,6 5,7 1,4 6,9 0,8 4,8 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 5,9 6,8 14,2 -5,1 -5,0 4,0 4,1 3,0 3,7 5,8 3,1 -0,8 -1,7 0,5 4,5 6,0 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 34 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2020 Q3 11 2021 12 1 2 CPI, medletna rast v % 1,8 -1,1 4,9 0,0 -0,7 -0,5 1,9 2,2 4,2 6,0 8,5 10,7 -0,9 -1,1 -0,7 -1,0 Hrana in brezalkoholne pijače 3,3 1,0 3,9 3,6 2,0 -0,3 -1,3 -1,0 1,8 5,9 10,8 13,8 1,7 1,0 0,1 -0,2 Alkoholne pijače in tobak 1,9 3,2 2,4 0,3 3,5 3,5 3,6 4,1 1,8 2,8 5,0 6,4 3,6 3,2 3,8 3,4 Obleka in obutev 0,5 -5,4 5,9 -4,1 -4,5 -4,2 1,2 1,8 3,3 4,4 2,0 2,9 -6,1 -5,4 0,9 -4,8 Stanovanje 2,7 -0,6 8,6 0,7 -0,3 1,7 8,5 3,6 7,9 8,4 13,5 22,0 -0,1 -0,6 -1,6 -1,1 Stanovanjska oprema 0,4 -0,4 5,7 0,2 -0,2 -0,1 1,7 2,5 4,7 8,0 10,7 12,2 -0,8 -0,4 -0,3 0,2 Zdravje 1,4 4,9 -0,5 1,0 3,8 1,1 2,5 2,7 0,6 4,2 3,0 3,7 5,0 4,9 2,1 0,6 Prevoz 0,1 -5,9 12,5 -6,6 -6,7 -2,6 5,3 9,0 13,0 13,0 16,3 16,9 -7,4 -5,9 -4,5 -2,6 -0,4 0,6 -3,6 1,0 0,9 0,3 0,2 -0,7 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 0,6 0,6 1,0 0,5 Rekreacija in kultura 0,6 -3,9 3,4 0,3 -1,7 -3,0 -2,9 -2,2 1,2 4,0 5,9 5,3 -1,1 -3,9 -2,9 -3,9 Izobraževanje 5,6 0,7 0,5 2,2 0,6 0,7 0,8 1,1 0,6 0,4 0,3 0,5 0,5 0,7 0,7 0,8 Gostinske in nastanitvene storitve 3,2 0,6 6,1 1,0 0,7 0,6 1,3 4,0 5,8 7,1 9,0 9,1 0,6 0,6 0,8 0,6 Raznovrstno blago in storitve 4,4 0,7 -2,1 2,9 0,9 0,5 -0,3 -0,1 -0,4 0,9 2,6 4,1 0,3 0,7 0,8 0,1 HICP 2,0 -1,2 5,1 -0,6 -0,9 -0,6 2,0 2,3 4,5 6,3 9,0 11,3 -1,1 -1,2 -0,9 -1,1 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 1,6 -0,1 3,1 0,6 0,2 -0,2 0,6 1,5 2,5 4,3 5,6 6,3 0,0 -0,1 0,6 -0,4 Komunikacije CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 0,6 -0,2 10,6 -0,3 -0,1 1,2 3,6 7,5 9,9 15,6 21,7 21,1 0,0 -0,2 0,5 1,0 2,1 1,0 10,6 0,3 0,9 1,9 4,2 8,0 10,1 17,2 24,8 25,2 1,0 1,0 1,3 1,7 -0,9 -1,4 10,6 -0,8 -1,1 0,4 2,9 6,9 9,7 13,9 18,5 17,0 -1,0 -1,4 -0,4 0,4 Na evrskem območju -0,7 -1,2 11,6 -0,4 -0,8 1,3 3,8 7,0 10,5 15,1 20,5 19,3 -0,6 -1,2 0,4 1,4 Izven evrskega območja -1,2 -1,8 8,5 -1,8 -1,9 -1,5 1,1 6,7 8,0 11,4 14,6 12,6 -1,8 -1,8 -2,0 -1,8 -1,4 -2,6 25,9 -3,5 -3,4 1,3 8,6 14,9 24,5 27,5 29,5 24,9 -3,6 -2,6 -0,8 0,6 Domači trg Tuji trg Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -0,4 0,8 0,0 1,2 1,3 1,2 0,4 -0,6 -1,0 -1,4 -1,4 -1,4 1,2 1,5 1,6 1,5 Realni (deflator HICP) -0,3 -0,4 -0,7 -0,1 0,0 -0,5 0,2 -1,3 -1,1 -1,0 -0,5 0,2 -0,3 0,0 -0,2 -0,5 Realni (deflator ULC) 0,7 3,7 0,1 0,9 6,4 4,2 0,1 2,7 -6,5 -8,2 -7,3 1,120 1,141 1,184 1,169 1,193 1,206 1,206 1,179 1,144 1,123 1,065 1,007 1,184 1,217 1,217 1,210 USD za EUR Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 3 4 5 6 7 35 2022 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0,1 2,1 2,1 1,4 2,0 2,1 2,4 3,0 4,6 4,9 5,8 6,9 5,4 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 10 9,9 11 10,0 -0,7 -0,4 -2,5 -0,9 -1,1 -1,4 -0,4 0,3 1,1 3,9 4,6 6,3 6,9 9,2 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 17,2 19,0 3,3 3,6 3,4 3,9 4,1 4,2 4,0 0,7 2,2 2,4 2,4 3,0 3,1 4,6 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 7,0 5,5 -8,8 -0,1 2,0 1,7 4,3 1,8 -0,7 -1,2 5,3 5,9 2,1 5,6 5,5 1,4 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 7,7 11,2 11,8 2,5 3,1 3,2 4,4 6,7 8,3 8,6 10,7 13,2 1,3 6,2 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 -0,1 1,9 2,0 1,3 2,1 3,2 2,3 3,4 5,0 5,7 7,6 8,0 8,5 9,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12,0 0,5 1,7 2,7 3,2 2,5 2,9 2,7 3,0 -0,6 -0,5 4,1 4,1 4,4 3,2 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 -0,8 4,8 5,6 5,5 8,2 9,2 9,6 11,7 14,7 12,5 12,5 12,5 14,1 15,1 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 -0,5 -2,0 1,2 1,4 -0,4 -0,4 -1,3 -3,5 -3,5 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 -2,7 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 -2,3 -2,5 -3,3 -2,8 -2,7 -2,3 -1,6 -0,9 1,2 3,4 4,1 5,4 2,4 6,2 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 0,7 0,8 0,8 0,9 1,0 1,0 1,2 0,7 0,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 0,5 0,6 0,9 2,5 3,1 3,7 5,2 5,2 6,2 6,1 6,8 7,1 7,3 7,9 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 0,6 -0,2 -0,4 -0,3 -0,3 -0,1 0,0 0,3 0,7 -2,1 0,7 1,1 0,8 2,3 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 0,1 2,2 2,2 1,7 2,0 2,1 2,7 3,5 4,9 5,1 6,0 7,0 6,0 7,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 -0,8 0,4 0,7 0,8 1,3 1,6 1,5 1,5 2,9 3,1 3,8 4,7 4,5 5,4 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 2,0 2,4 3,5 4,8 6,2 7,7 8,6 9,2 9,9 10,6 12,3 16,5 17,9 20,4 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 2,6 3,0 4,6 5,1 6,9 8,2 9,0 9,5 10,1 10,6 12,8 18,4 20,3 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 1,3 1,8 2,4 4,6 5,4 7,1 8,2 8,8 9,7 10,6 11,7 14,5 15,4 17,3 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 16 2,2 2,7 2,9 5,7 5,6 7,2 8,3 9,5 10,4 11,6 12,5 16,1 16,7 18,8 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 -0,6 -0,3 1,4 2,2 5,0 7,0 8,1 7,5 8,1 8,5 10,0 11,4 12,9 14,5 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 4,0 7,0 8,6 10,3 12,8 14,1 17,8 22,5 25,0 25,9 26,4 26,7 29,3 29,2 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 0,6 0,6 0,5 -0,1 -0,3 -0,7 -0,8 -0,9 -0,9 -1 -1,5 -1,2 -1,4 -1,7 -1,4 -1,0 -1,5 -1,5 -1,3 -0,7 -0,1 -0,8 0,8 0,5 -0,6 -0,8 -1,6 -1,3 -1,4 -0,7 -1,1 -0,6 0,0 -2,3 -1,7 -0,8 1,0 1,0 0,5 -0,8 -1,0 -0,7 1,190 1,198 1,215 1,205 1,182 1,177 1,177 1,160 1,141 1,130 1,131 1,134 1,102 1,082 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 36 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2020 Q3 9 10 11 12 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 2.884 3.552 1.985 825 972 944 384 560 98 -180 -129 305 416 511 280 Blago 1.298 2.333 882 692 520 641 339 63 -160 -521 -712 -380 264 273 183 182 64 Izvoz 31.999 29.622 35.255 7.360 7.991 8.268 8.815 8.473 9.699 10.027 10.942 10.794 2.662 2.820 2.776 2.395 Uvoz 30.701 27.289 34.373 9.860 10.548 11.655 11.174 6.668 7.471 7.627 8.476 8.410 2.398 2.547 2.594 2.330 Storitve 2.907 2.057 2.455 580 528 463 570 733 688 624 948 1.185 217 249 131 148 Izvoz 8.659 6.956 8.447 1.838 1.864 1.594 1.896 2.505 2.452 2.124 2.742 3.224 589 642 541 681 Uvoz 5.751 4.899 5.992 1.259 1.336 1.131 1.325 1.772 1.764 1.500 1.794 2.038 372 393 410 533 Primarni dohodki -821 -386 -863 -358 15 17 -428 -149 -303 -148 -222 -365 -31 8 8 -1 Prejemki 1.749 1.653 1.960 353 481 475 513 428 544 495 486 397 110 129 157 196 Izdatki 2.569 2.039 2.823 712 466 458 941 577 847 643 708 762 141 121 148 197 -500 -452 -489 -88 -91 -177 -97 -88 -127 -135 -143 -135 -34 -19 -42 -29 934 994 1.124 219 309 241 325 272 287 283 314 307 73 100 102 108 Sekundarni dohodki Prejemki 1.434 1.447 1.614 307 400 418 422 360 414 418 457 442 107 119 144 137 Kapitalski račun Izdatki -222 -258 54 -33 -131 91 -67 45 -14 -70 -113 -80 -15 -16 -3 -112 Finančni račun 2.068 2.984 2.254 601 894 1.131 371 179 572 -501 -262 91 332 443 435 16 -762 262 -398 -202 504 -18 -735 -171 526 -368 -288 -346 65 44 15 446 Imetja 1.157 708 1.397 -64 566 342 155 349 551 464 316 132 234 182 80 303 Obveznosti 1.919 446 1.795 139 62 360 890 520 25 832 604 478 170 138 65 -142 1.704 -1.298 640 Neposredne naložbe Naložbe v vrednost. papirje 734 -1.826 3.203 1.315 740 -170 1.630 39 -163 53 30 5 27 2 10 -21 Ostale naložbe 2.221 4.329 -1.406 -543 -440 1.305 Imetja Finančni derivativi 644 -283 543 -416 516 39 -63 -45 -22 1 4 10 13 -542 -374 -1.795 1.150 -611 719 -286 801 -121 -1.120 537 -1.049 -1.306 3.276 4.832 2.932 -690 205 3.192 253 Ostali lastniški kapital 27 4 10 0 0 0 2 Gotovina in vloge 2.811 4.757 1.422 -790 122 2.345 438 342 351 57 165 13 1 22 -1 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital 1.735 924 1.337 -172 1.177 335 8 10 2 0 0 1 0 -1 11 358 -1.292 905 419 1.377 -302 856 213 -947 155 -8 -21 226 -25 186 35 45 70 47 49 -2 5 1 12 3 0 8 0 0 -1 -1 -1 -460 0 29 -225 875 67 -142 666 205 100 -96 919 373 13 97 228 90 -43 -47 254 -23 62 21 42 88 102 -74 -64 -88 -11 23 -14 54 1.055 502 4.339 -146 645 1.887 795 911 746 584 1.534 618 114 375 456 -186 2 2 4 -38 0 3 2 -42 1 1 -1 -1 1 0 0 1 1.009 800 2.359 116 263 788 909 371 290 526 237 543 5 149 109 5 -149 -410 -17 -325 131 758 -371 -401 -1 -436 784 124 -138 47 230 -146 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 27 55 21 6 -9 30 27 8 -44 22 -34 0 2 -3 -3 -3 Komercialni krediti in predujmi 62 -137 1.123 20 293 202 268 63 590 438 434 -105 178 185 132 -24 104 190 215 36 -35 107 4 194 -90 36 115 56 67 -2 -13 -20 0 0 675 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 37 166 824 26 62 13 7 707 97 77 37 23 10 11 15 36 -594 -310 214 -192 53 96 55 -425 488 -251 -20 -134 -70 -51 158 -54 Gotovina in vloge Posojila Ostale obveznosti Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja Neto napake in izpustitve IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.067 900 991 917 999 978 1.172 1.085 1.244 1.179 336 336 329 325 Blaga za vmesno porabo 17.045 15.446 19.633 3.841 3.552 3.797 4.148 4.544 4.848 4.841 5.400 6.096 6.686 6.717 1.381 1.491 1.454 1.202 Blaga za široko porabo 12.661 13.928 15.744 999 3.430 3.539 3.987 3.987 3.856 3.913 4.202 6.250 6.252 1.247 1.339 1.201 4.885 964 1.258 1.073 1.221 1.172 1.419 1.377 1.460 1.437 340 378 464 416 Blaga za vmesno porabo 18.508 16.434 24.076 3.963 4.658 4.732 5.702 6.303 7.338 7.913 9.085 8.967 1.407 1.510 1.770 1.378 Blaga za široko porabo 11.183 11.670 12.588 2.871 3.210 2.905 3.209 3.020 3.454 3.729 4.387 4.126 934 1.095 1.082 1.033 Uvoz investicijskega blaga 4.391 4.008 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 1 2 3 4 5 360 224 360 336 259 163 219 184 2.426 2.649 3.192 2.167 2.486 135 140 461 37 2022 6 7 8 9 138 -90 51 104 2.901 2.884 2.974 2.717 188 176 507 626 326 367 38 9 186 148 10 11 12 1 2 3 131 177 252 199 86 -49 26 58 107 -208 32 -251 3.030 2.875 2.505 3.093 3.253 3.358 2.833 2.926 2.789 2.554 149 246 185 259 3.067 3.195 289 252 603 573 719 813 831 861 438 427 425 474 -30 -1 -52 -376 628 572 -114 -14 152 136 164 178 171 143 167 165 230 546 133 248 -71 -89 -16 -23 -10 -65 73 77 92 101 118 144 166 108 -25 9 107 124 5 336 730 65 449 4 5 6 7 8 9 144 -209 -114 -52 -39 -38 -76 -30 -3 -268 -250 -262 -294 -157 -231 -247 98 3.089 3.051 3.161 3.815 3.404 3.693 3.846 3.547 3.275 3.971 3.326 3.339 3.054 3.429 4.065 3.666 3.987 4.002 3.778 3.522 3.874 228 209 183 188 253 324 306 319 345 371 470 790 780 882 629 679 816 876 876 990 1.046 1.041 1.137 572 537 553 674 446 491 563 552 570 672 702 670 667 -20 -70 -95 -138 8 -77 -79 -69 -21 -131 -117 -108 -140 163 131 138 177 229 225 131 139 144 195 147 127 123 147 178 151 208 272 368 217 208 218 213 216 279 245 231 286 -25 -20 -43 -42 -57 -28 -44 -52 -38 -45 -30 -68 -72 -46 -18 106 92 97 83 96 80 110 97 91 95 99 100 115 100 88 120 128 171 117 117 126 138 138 138 141 143 133 144 130 183 172 134 137 -40 -32 19 10 16 33 10 -57 -20 23 -73 -9 -38 -66 -38 13 -55 109 -187 -349 303 225 618 50 -96 277 -329 -449 -208 205 -259 151 -291 231 -83 410 -95 22 56 -269 -68 -399 -80 -3 -88 525 142 -141 -88 -129 -150 -30 -230 -28 -6 -258 -28 207 164 175 208 -228 27 76 246 602 147 -198 97 179 188 180 63 72 256 -183 59 67 185 108 443 276 171 107 79 334 77 5 -57 185 308 339 210 293 101 261 75 142 -1.133 484 479 920 621 90 -667 543 162 876 97 68 431 256 85 304 -248 202 -237 5 -2 -2 5 3 2 -5 -8 -8 12 13 14 -14 -17 -31 -17 -17 -11 -14 -3 -5 1.543 235 -473 -219 -434 111 397 -933 162 -803 -225 -766 2.113 -257 -705 -422 340 -529 422 -237 534 1.777 1.387 28 -23 -91 367 403 -132 265 -341 48 -757 1.811 -68 -8 214 210 499 -180 364 1.153 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 8 10 0 0 1 0 1 0 0 0 1.464 1.066 -186 -38 -96 145 381 -51 27 -694 -121 -477 1.642 -184 -553 -175 129 465 -280 588 1.069 37 14 103 -45 -63 100 -39 -23 41 59 67 100 -87 -4 66 98 47 42 -43 47 31 2 2 2 0 0 0 4 4 4 1 1 1 0 0 0 3 3 3 0 0 0 187 266 213 45 91 69 -7 -81 187 273 88 -457 326 203 390 296 28 49 98 -246 161 87 39 -105 13 -23 52 64 19 5 20 14 68 -80 -83 89 -8 3 -60 45 -24 -108 234 1.152 501 195 343 256 7 801 103 463 274 9 -302 189 697 636 -130 1.029 -602 601 619 1 0 0 0 0 -42 0 0 0 2 1 -2 0 -1 1 0 0 -1 0 0 0 315 180 294 369 285 255 93 7 271 180 149 -39 107 91 328 30 -38 244 59 263 221 -2 794 -34 -166 -106 -99 -9 84 -477 -10 82 -73 -112 -289 -35 334 -24 474 -420 381 163 10 10 10 9 9 9 3 3 3 -15 -15 -15 7 7 7 -11 -11 -11 0 0 0 -132 130 203 3 154 111 -137 -54 254 343 0 246 -269 371 335 212 -106 328 -247 -45 187 42 38 27 -19 0 23 57 86 52 -38 56 -109 -35 10 61 72 49 -6 6 2 48 0 0 0 0 0 0 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 732 -1.797 16 -8 5 12 -13 9 6 704 -3 8 24 65 64 6 6 4 27 6 -3 4 22 1 497 -402 108 11 -65 -499 116 -42 386 -67 169 154 -142 -262 -147 282 -155 265 -274 -125 261 297 359 329 334 336 331 285 363 359 397 416 313 347 425 372 411 461 385 347 448 1.382 1.445 1.717 1.600 1.585 1.662 1.671 1.413 1.758 1.836 1.916 1.648 1.864 1.903 2.328 2.084 2.253 2.349 2.241 1.999 2.477 1.255 1.278 1.454 1.337 1.303 1.347 1.446 1.061 1.349 1.375 1.388 1.150 1.313 1.321 1.567 1.680 2.082 2.488 2.059 1.811 2.382 304 347 421 392 413 416 372 386 414 434 484 502 381 506 491 420 498 542 481 459 497 1.346 1.513 1.874 1.748 1.971 1.983 2.151 1.855 2.297 2.424 2.314 2.601 2.512 2.342 3.060 2.803 3.437 2.844 2.872 2.888 3.207 901 906 1.098 1.153 1.029 1.028 944 1.021 1.055 1.153 1.170 1.130 965 1.348 1.417 1.508 1.369 1.510 1.375 1.423 1.327 38 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2019 2020 2020 2021 6 7 8 2021 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 7.719 11.805 14.460 9.007 9.766 10.011 10.438 11.012 11.421 11.805 11.771 11.863 12.264 12.359 Centralna država (S.1311) 4.696 4.520 3.538 4.884 4.962 4.872 4.705 4.701 4.640 4.520 4.339 4.549 4.656 4.441 602 639 693 602 601 608 602 598 607 639 638 643 638 634 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.981 10.997 11.556 10.828 10.884 10.926 10.970 11.025 11.007 10.997 10.937 10.940 11.028 11.045 Nefinančne družbe (s.11) 9.589 9.363 9.828 9.711 9.668 9.593 9.557 9.552 9.548 9.364 9.505 9.521 9.629 9.512 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.661 1.640 1.602 1.656 1.667 1.666 1.656 1.653 1.642 1.640 1.633 1.647 1.619 1.624 Denarni sektor (S.121, 122) 5.230 7.969 10.607 7.206 7.389 7.390 7.096 7.266 7.729 7.969 8.595 8.104 8.568 8.634 27.913 30.341 34.136 29.354 29.514 29.494 29.625 29.858 30.299 30.342 30.993 30.524 31.151 31.131 391 345 284 388 374 368 354 352 343 345 337 330 324 316 4.382 4.361 3.302 5.062 5.204 5.116 4.528 4.499 4.447 4.361 4.235 4.468 4.577 4.359 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 31.109 34.567 38.152 33.068 33.267 33.345 33.420 33.639 34.003 34.567 34.947 35.161 35.665 35.566 Čez noč 21.278 25.218 29.146 23.539 23.712 23.862 23.904 24.092 24.573 25.218 25.641 25.916 26.521 26.586 Vezane vloge – kratkoročne 3.478 3.381 2.707 3.376 3.405 3.333 3.356 3.387 3.352 3.381 3.334 3.280 3.214 3.079 Vezane vloge – dolgoročne 5.723 5.348 5.849 5.593 5.566 5.535 5.520 5.482 5.435 5.348 5.323 5.309 5.309 5.272 Kratkoročne vloge na odpoklic 630 620 450 560 584 615 640 678 643 620 649 656 621 629 Vloge v tuji valuti skupaj 634 723 828 718 691 699 728 706 711 723 721 740 786 776 Čez noč 577 675 790 652 627 638 672 655 662 675 671 696 739 731 Vezane vloge – kratkoročne 26 25 27 40 39 37 32 28 26 25 28 24 26 25 Vezane vloge – dolgoročne 31 23 11 26 25 24 24 23 23 23 22 20 21 20 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. Kratkoročne vloge na odpoklic OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 Vezane vloge do 1 leta 0,17 0,15 0,12 0,18 0,17 0,17 0,14 0,15 0,15 0,13 0,11 0,14 0,12 0,12 1,72 2,28 2,19 2,05 2,06 2,00 2,05 2,00 1,86 1,89 1,79 1,74 1,13 1,28 1,50 1,11 1,00 1,16 1,38 0,32 1,82 1,56 0,78 2,03 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,66 2,21 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,68 1,23 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 3-mesečni -0,356 -0,425 -0,425 -0,376 -0,441 -0,480 -0,491 -0,509 -0,521 -0,538 -0,547 -0,541 -0,539 -0,538 6-mesečni -0,302 -0,364 -0,364 -0,223 -0,346 -0,433 -0,463 -0,494 -0,509 -0,519 -0,529 -0,521 -0,516 -0,516 3-mesečni -0,737 -0,708 -0,760 -0,659 -0,692 -0,710 -0,751 -0,769 -0,771 -0,788 -0,765 -0,755 -0,753 -0,747 6-mesečni -0,684 -0,659 -0,715 -0,594 -0,647 -0,658 -0,707 -0,727 -0,729 -0,738 -0,725 -0,711 -0,707 -0,706 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR LIBOR za CHF Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 39 2022 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 12.710 13.268 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 13.025 12457 .. 4.564 4.610 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 3.318 3.114 .. 632 621 619 628 627 627 636 693 706 698 693 691 689 692 691 695 695 .. 11.118 11.137 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 12.252 12.333 .. 9.554 9.497 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 11.131 11.098 .. 1.617 1.706 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.772 1.820 1.828 1.852 .. 8.669 10.009 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 8.832 9.227 .. 31.260 32.655 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 34.239 34.682 .. 310 310 307 314 298 295 293 284 281 273 303 320 298 295 310 302 292 .. 4.499 4.531 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.463 3.511 3.401 3.226 .. 35.770 37.094 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 38.152 37.999 38.015 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 38.130 38.293 .. 26.857 27.352 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 30.790 30.951 .. 3.025 2.949 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 2.707 2.619 2.596 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 2.693 2.790 .. 5.266 6.240 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 4.366 4.263 .. 622 553 510 519 493 547 519 450 477 468 411 340 332 282 271 281 289 .. 810 789 812 817 804 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 1.133 1.161 .. 766 747 771 776 771 803 803 790 799 817 847 883 894 953 964 1.005 1.041 .. 26 25 25 26 19 19 24 27 24 24 109 115 134 132 131 120 113 .. 18 17 16 15 14 13 12 11 11 10 9 9 8 8 8 8 7 .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,14 0,12 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,04 0,11 0,14 1,70 1,66 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 2,52 2,64 2,96 0,78 0,80 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 1,08 1,46 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 2,74 3,03 … 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 -0,540 -0,543 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 -0,513 -0,515 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 -0,747 -0,752 -0,756 -0,769 -0,756 -0,766 -0,779 -0,778 - - - - - - - - - - -0,703 -0,709 -0,715 -0,723 -0,720 -0,714 -0,721 -0,726 - - - - - - - - - - 40 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2019 2020 2021 2020 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 2020 Q3 12 2021 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 19.232,3 18.528,6 21.382,6 4.892,9 4.892,0 4.803,9 5.574,1 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.647,3 1.640,4 1.674,5 1.484,6 Tekoči prihodki 18.293,3 17.578,7 20.124,0 4.634,5 4.617,4 4.525,9 5.334,6 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.397,5 1.500,4 1.613,4 1.422,4 17.179,1 16.460,4 18.785,7 4.343,3 4.379,8 4.241,4 4.902,8 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 1.416,7 1.491,5 1.326,7 Davčni prihodki Davki na dohodek in dobiček 3.614,0 3.261,8 3.981,3 832,8 342,2 304,8 317,1 Prispevki za socialno varnost 7.021,3 7.289,9 7.928,1 1.954,5 1.912,5 1.915,2 1.998,0 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 697,4 628,1 643,0 764,7 925,2 941,8 1.205,5 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,2 21,6 23,9 5,6 6,1 5,0 5,9 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 2,1 1,6 1,6 Davki na premoženje 296,4 287,3 316,9 111,3 96,4 33,5 84,8 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 18,5 9,9 8,7 6.126,7 5.493,3 6.359,2 1.565,1 1.482,7 1.268,6 1.566,9 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 376,1 504,1 350,8 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 98,6 102,4 177,4 25,3 28,7 28,1 34,6 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 9,1 7,6 9,0 Drugi davki -1,1 4,1 -1,1 -83,4 -71,7 49,2 7,2 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 -28,7 35,4 -3,5 1.114,2 1.118,2 1.338,4 291,3 237,6 284,5 431,7 308,4 313,7 325,5 368,8 367,8 83,6 121,9 95,7 Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 136,4 146,9 228,3 31,3 64,3 36,4 54,9 56,0 81,1 64,1 66,3 63,5 31,6 4,1 14,4 Prejete donacije 13,8 17,5 21,9 6,9 1,1 6,7 2,0 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 0,7 1,0 5,6 Transferni prihodki 58,3 54,8 57,3 30,6 2,3 1,7 2,1 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 0,9 0,9 0,5 730,5 730,7 951,2 189,6 206,9 233,3 180,5 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 106,8 55,2 41,8 18.968,8 22.070,6 24.299,8 5.250,2 6.092,2 6.102,6 5.932,1 5.580,0 6.685,1 5.929,0 5.967,1 5.817,5 2.587,8 2.067,3 1.724,0 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 8.228,3 9.127,8 10.393,6 2.201,0 2.493,2 2.659,0 2.495,4 2.362,5 2.876,7 2.676,4 2.327,8 2.403,2 1.066,5 789,4 719,6 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.470,5 4.965,3 5.765,3 1.242,2 1.221,7 1.484,0 1.623,4 1.330,1 1.327,7 1.292,0 1.393,4 1.300,2 440,5 501,9 432,0 Izdatki za blago in storitve 2.728,0 3.020,7 3.336,6 739,0 933,4 724,9 767,0 794,0 1.050,7 841,6 803,8 835,4 455,4 195,8 235,9 Plačila obresti 791,5 778,0 732,2 187,0 95,0 386,9 45,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 13,4 82,5 24,8 Sredstva, izločena v rezerve 238,4 363,8 559,5 32,8 243,2 63,1 59,5 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 157,2 9,2 27,0 8.704,2 10.867,7 11.318,7 2.632,9 2.706,9 3.018,3 2.984,0 2.605,1 2.711,3 2.800,6 2.973,2 2.623,8 1.040,2 1.156,8 837,8 Tekoči transferi Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 467,9 1.449,3 867,3 94,8 132,3 171,9 67,4 7.323,9 8.250,8 9.167,7 2.061,9 2.032,5 2.494,4 2.374,0 2.158,6 2.140,7 2.292,8 2.447,8 2.223,7 699,4 972,6 674,8 827,7 1.083,2 1.131,0 305,5 264,2 296,4 302,3 111,5 157,1 188,0 195,8 248,9 376,7 197,6 276,6 298,3 358,4 277,8 276,7 284,6 204,3 3,1 88,6 152,7 16,6 33,4 29,9 31,0 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 4,2 9,3 7,0 1.252,9 1.230,6 1.544,7 263,2 561,9 194,3 278,0 402,4 670,0 226,0 432,5 477,9 322,9 47,3 62,7 84,7 84,4 Investicijski transferi 273,6 318,5 413,9 68,0 178,0 33,4 55,7 86,2 238,6 43,7 60,9 132,6 112,6 4,8 11,4 Plačila sredstev v proračun EU 509,7 526,0 628,9 85,1 152,2 197,5 119,1 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 45,7 69,1 92,5 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 263,5 -3.542,1 -2.917,2 -357,3 -1.200,1 -1.298,6 -358,0 -428,7 -831,9 -315,1 112,6 -170,2 -947,4 -392,8 -239,4 Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 2021 3 4 5 6 7 41 2022 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1.644,8 1.894,8 1.880,1 1.799,2 1.647,4 1.725,0 1.779,0 1.868,0 1.891,9 2.093,4 2.035,8 1.782,5 1.795,5 2.043,8 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.897,4 1.942,1 1.903,0 1.490,2 1.802,4 1.799,2 1.733,0 1.571,4 1.669,8 1.633,1 1.803,4 1.697,6 1.888,3 1.822,8 1.685,9 1.629,8 1.949,4 1.894,0 1.980,7 1.750,2 1.806,3 1.841,1 1.800,3 1.423,2 1.739,7 1.550,9 1.612,3 1.470,3 1.570,2 1.525,3 1.699,0 1.615,6 1.761,0 1.737,9 1.518,8 1.556,2 1.850,3 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 320,0 411,8 414,8 378,9 141,7 334,6 309,2 331,7 327,6 389,2 332,6 348,2 368,9 406,6 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 644,1 664,9 665,6 667,5 661,3 658,9 643,9 639,5 651,3 760,1 680,4 677,2 691,2 704,3 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 1,7 2,0 1,9 2,1 2,3 1,8 1,9 2,1 2,2 2,7 2,2 1,9 1,9 2,2 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 14,9 19,5 27,3 38,1 35,7 34,1 32,4 43,5 33,2 19,7 12,4 8,5 11,5 20,5 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 413,7 622,4 447,4 497,0 643,4 517,1 531,7 661,1 576,3 594,1 623,0 483,3 467,7 638,3 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 11,5 11,6 10,5 12,5 11,4 10,1 15,2 29,1 15,5 33,3 27,0 14,0 26,2 27,0 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 17,3 7,5 -16,5 16,2 -25,5 13,5 -8,9 -8,0 9,6 -38,2 60,3 -14,4 -11,3 51,5 -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 66,9 62,7 248,3 120,8 101,1 99,6 107,7 104,4 82,0 127,3 84,8 167,1 73,6 99,2 102,6 167,0 116,7 118,1 133,1 80,2 17,8 16,4 15,3 23,2 23,4 13,4 19,2 27,5 26,8 26,8 18,5 23,6 21,9 23,0 22,0 21,2 22,5 21,7 19,2 26,7 0,2 0,5 0,4 1,0 0,4 0,4 9,5 0,4 2,0 0,6 0,9 11,1 0,2 0,4 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,4 0,0 0,2 1,9 31,1 20,0 0,3 0,7 0,4 0,9 0,1 0,1 0,2 0,5 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 136,3 75,5 65,0 40,0 21,1 21,4 116,9 36,0 165,1 176,8 193,5 61,8 143,4 70,5 46,1 21,1 34,8 39,2 69,7 75,1 2.311,2 1.772,8 1.969,8 2.189,5 1.901,1 1.885,3 1.793,6 1.736,7 2.139,4 2.809,0 1.906,4 1.793,0 2.229,5 1.873,6 1.923,7 2.169,8 1.952,4 1.933,3 1.931,8 1.909,2 1.150,0 708,1 858,8 928,4 794,6 832,5 735,5 662,4 943,8 1.270,5 803,2 739,1 1.134,1 704,4 749,1 874,4 813,2 806,6 783,4 796,0 550,1 423,6 554,4 645,4 448,8 487,7 393,6 402,7 474,0 451,0 424,2 427,0 440,8 414,5 432,4 546,5 447,4 436,7 416,1 429,5 293,3 230,4 282,3 254,3 267,0 267,5 259,5 233,5 285,7 531,5 226,4 262,0 353,2 243,3 272,3 288,2 282,8 287,2 265,3 278,1 279,7 36,3 3,9 5,3 63,1 68,4 73,1 15,8 66,3 13,2 17,8 23,6 294,8 8,4 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 26,9 17,9 18,2 23,4 15,7 8,9 9,3 10,4 117,8 274,9 134,8 26,5 45,4 38,2 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 1.023,7 914,2 958,0 1.111,8 929,2 836,7 839,3 829,5 906,8 975,0 972,3 885,1 943,2 982,2 917,2 1.073,7 902,6 854,9 866,3 856,2 57,2 84,7 116,0 101,6 43,3 46,9 21,3 12,3 64,7 80,1 115,9 29,7 42,4 69,9 107,7 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 846,9 734,0 731,5 908,5 779,9 672,7 706,1 720,4 701,7 718,6 772,6 749,8 770,4 767,1 743,4 937,3 774,0 731,2 718,4 727,8 105,9 77,2 105,1 94,3 95,9 100,9 101,5 88,0 120,9 149,5 74,7 92,5 110,7 132,1 46,8 97,8 86,1 100,3 98,3 92,6 13,6 18,2 5,4 7,4 10,2 16,1 10,4 8,7 19,5 26,9 9,1 13,1 19,7 13,2 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 84,4 86,1 91,3 100,6 128,9 138,1 135,4 159,1 175,4 335,5 52,2 77,2 96,7 105,6 177,7 149,2 147,8 170,1 160,0 164,5 17,3 24,1 14,5 17,1 19,4 32,7 34,1 32,5 49,0 157,1 12,1 17,1 14,6 23,7 16,8 20,5 35,2 30,4 66,9 38,0 35,9 40,4 47,2 31,4 29,1 45,3 49,4 53,2 64,4 70,9 66,6 74,7 40,9 57,7 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 -666,4 122,0 -89,7 -390,3 -253,7 -160,3 -14,6 131,2 -247,5 -715,6 129,4 -10,5 -434,0 170,2 87,5 -145,2 -144,6 -35,9 10,3 -6,2 42 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 9/2022 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES – Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, BDP – bruto domači proizvod, BND – bruto nacionalni dohodek, BS – Banka Slovenije, DARS – Družba za avtoceste v RS, DDV – davek na dodano vrednost, EBA – European Banking Authority, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, referenčna obrestna mera za dane kratkoročne medbančne depozite v evrih, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Finančna uprava RS, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IKT – informacijskokomunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, MF – Ministrstvo za finance, NEER – nominal effective exchange rate, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, OECD – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OPEC+ − Organizacija držav izvoznic nafte, PCT – preboleli, cepljeni, testirani, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT-EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, RS – Republika Slovenija, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, SVRK – Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, TTF – Title Transfer Facility, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, VFO – večletni finančni okvir, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 9/2022, let. XXVIII