KOROŠKA POJE v nedeljo, 3. marca 1991, ob 14.30 v DOMU GLASBE v Celovcu naš tednik LETO XLIII. Številka 8 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 22. februarja 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Posebna izdaja NT za občino HODIŠE Kertstak/Mšt Mt tim epm Sprti naTtednik Tokratno številko Našega tednika so prejela vsa gospodinjstva v občini Hodiše. V njej je pogovor z glavnim kandidatom EL Hodiše Robertom Sitterjem. Enotna lista v Hodišah zahteva mdr. dvojezično skupino v otroškem vrtcu in takojšnjo nastavitev zdravnika. Kdor sedaj potrebuje zdravniško pomoč, se mora peljati v Celovec. Morebiti bo postala fotomontaža NT kdaj resničnost?!? Die Gemeinde versclienM jäMicii S 220.000; Od pravnega svetovanja do zastopanja interesov slovenske narodne skupnosti: Bino za narodno skupnost ie velikega pomena za koroške Slovence Dr. Grilc: „KSOQ je glavni nositelj samostojne politike“ Jugoslavije ni več Slovenski parlament sprejel resolucijo o razdružitvi Ljubljana, 20. febr. 1991 Na popoldanskem zasedanju slovenskega parlamenta so poslanci z enim vzdrža-aiai in enim glasom proti sprejeli resolucijo o razdružitvi s Socialistično federativ-n° republiko Jugoslavijo. Z ljudskim glasovanjem na plebiscitu lanskega decembra so državljani Republike Slovenije odločili, da bo dežela na sončni strani Alp postala samostojna in suverena evropska država. To se je danes Potrdilo tudi v parlamentu. Po besedilu resolucije naj bi Jugoslavija razpadla na več samostojnih in suverenih držav, ki si bodo vsaka po svoji volji Prizadevale za nadaljnje poti v prihodnost — bodisi, da se bodo združevale, ali da bodo samostojne. V vsakem primeru, za Slovenijo JUGOSLAVIJE ni več. Tadej Bratok Prejšnji četrtek je bil pogovor med Klubom slovenskih študentk in študentov na Dunaju (delegacijo je vodil predsednik Peter Krištof) in NSKS (zastopali so ga dr. Matevž Grilc, mag. Marjan Pipp in mag. Janko Kulmesch) ter ZSO (dipl. inž. Feliks Wieser, dr. Marjan Sturm). Beseda je tekla predvsem o vprašanju zastopstva koroških Slovencev oz. KOKS-u ter slovenski zbornici. Nadaljnja težišča pogovora so mdr. bile občinske volitve ter s tem povezano vprašanje samostojnega nastopanja koroških Slovencev. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je ponovno potrdil podporo Narodnega sveta samostojnim listam ter v tej zvezi poudaril: „V bodoče bo treba v precej večji meri upoštevati pomen samostojnih občinskih frakcij, torej Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Klub mora dejansko postati glavni nositelj samostojnega gibanja na deželni ravni oz. Koroške enotne liste.“ „Le tako bo možno uresničiti čimbolj učinkovito ter celovito samostojno politično gibanje, ki je za slovensko narodno skupnost neprecenljivega pomena,“ tako dr. Grilc. Biro za narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade upravlja vse naloge, ki so bile prej v pristojnosti Kulturnega oddelka. Na predavanju v občini Sele je vodja Biroja dr. Pavel Apovnik predstavil novi urad, ki ga vodi od novembra 1990. Slovensko govoreči Korošci naj se Biroja poslužujejo v večji meri, saj npr. v vseh vprašanjih uprave zelo konkretno lahko pomaga s pravnimi nasveti, zatrjuje dr. Apovnik, ki je odgovoren tudi za vrsto zelo pomembnih področij, ki se tičejo slovenske narodne skupnosti tako na deželni kot tudi na zvezni ravni. Več o Biroju na straneh 2/3 Ljudsko štetje 1991 15. maja bodo po vsej Avstriji izvedli ljudsko štetje. Že lani se je s tem vprašanjem ukvarjal Narodni svet in se zaradi vprašanja po občevalnem jeziku povezal s Statističnim centralnim uradom na Dunaju. Rezultat je bil vsekakor pozitiven. Poleg nemških vprašalnih pol bodo na razpolago tudi slovenska navodila (v pomoč pri izpolnjevanju); to gesto Statistični centralni urad vidi kot korak k narodnim skupinam. Statistični centralni urad bo tokrat spraševal po občevalnem jeziku večinskega prebivalstva (nemščina) in po vseh jezikih avstrijskih manjšin. Kategorij kot „windisch“ in podobno ni več. Narodni svet je na svoji zadnji seji sprejel posebno stališče do ljudskega štetja (stran 3). Politika Prodor Slovenske diplomacije v Evropo • Peterle v deželah Beneluks • Šinkovec v Litvi • Landsbergis pride v Ljubljano Po šestdnevnem obisku v deželah Beneluksa so člani vladne delegacije Slovenije — predsednik Lojze Peterle, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in finančni minister dr. Marko Kranjec — povedali številne zanimive podrobnosti s svojega državniškega potovanja. Pogovori so potekali na treh različnih ravneh: na vladni, saj so našo delegacijo sprejeli predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburga ter številni ministri. Na drugi ravni so bili pogovori s predsednikom Evropskega parlamenta Baronom. In tretja, najbolj konkrenta raven — pogovori s predstavniki regij in strank. Širši evropski javnosti tudi ni ušlo, da so Slovenski krščanski demokrati prav v času beneluškega obiska postali polnopravni člani Evropskega združenja krščanskih demokratov. Po besedah Lojzeta Peterleta je bilo v vseh pogovorih izraženo veliko razumevanje za slovenske politične namene ter izražena pripravljenost za pomoč. Nihče Slovencem ni oporekal, da zavarujejo svoje gospodarstvo. Prav tako nihče ni bil proti republikam kot subjektom mednarodnega dogovarjanja. Ne glede na zadržanost posameznih predstavnikov Evropske skupnosti so pogovori na drugih ravneh vzbudili prepričanje, da je obisk slovenske vladne delegacije vsekakor prispeval k spreminjanju stališč predstavnikov Evropske skupnosti do političnih razmer v Jugoslaviji. Dr. Dimitrij Rupel je podčrtal, da je obisk v polni meri potrdil orientacijo slovenske zunanje politike, ki je vsekakor evropska. Za finančnega ministra Marka Kranjca je bil pomemben predvsem za vzpostavitev sodelovanja na gospodarskem in finančnem področju. Napeljal pa je tudi nekaj čisto konkretnih projektov sodelovanja med luksemburškim in slovenskim jeklarstvom in železarstvom. Podpisali naj bi nove pogodbe, kjer bi utegnilo priti do prevzemanja slovenskih obveznic. Zlasti luksemburška podpora s premieram Santerjem na čelu bi utegnila Sloveniji odškrniti vrata v Evropsko skupnost. Toliko prej, kjer je Luksemburg trenutno predsedujoča članica dvanajsterice in kot taka lahko delno vpliva na oblikovanje dnevnih redov ministrskih in vrhunskih sestankov. Nekako v istem času, ko je vladna delegacija predstavljala Slovenijo v deželah Beneluksa, se je parlamentarna zunanjepolitična skupina pod vodstvom Matjaža Šinkovca, mudila na obisku v Litvi. V Vilniusu jih je sprejel predsednik Vytautas Landsbergis in izrazil veliko ter živo zanimanje za vzpostavitev širokega kroga sodelovanja med obema republikama. Vodja delegacije Matjaž Šinkovec je na slovesnem zasedanju Litovskega parlamenta ob dnevu neodvisnosti v litovščini sporočil, da je skupščina Republike Slovenije dvakrat podprla prizadevanje litovskega naroda po obnovi državne neodvisnosti. Čisto konkretni pogovori med obema delegacijama so se nanašali na denarno plat osamosvajanja Slovenije. Litovska vlada bo v Ljubljano poslala izvedence za mo-netarno-finančna vprašanja, glavno mesto Republike Slovenije pa bo Landsbergis obiskal osebno. Prav enako zanimanje za sodelovanje s Slovenijo sta izrazila tudi predsednika Latvije in Estonije. In sploh so interesi ter problemi Litve in Slovenije na moč podobni. Litva se trudi za vstop v Svet Evrope, prvo veliko moralno mednarodno priznanje pa je prišlo iz Islandije. Tamkajšnja vlada je kot prva tuja država obnovila diplomatske stike z Litvo in jo priznala za samostojno državo. Med tujimi delegacijami, ki so se udeležile slovesnosti ob litovskem dnevu neodvisnosti, je še posebej izstopala skupina poslancev Evropskega parlamenta. Vodil jo je predstavnik Baskije Carlos Garaikoex, ki je v imenu vseh straBburških poslancev in v imenu svojih baskovskih sobojevnikov za avtonomijo, izrazil polno moralno podporo Litvi. V pogovoru z Matjažem Šinkovcem je pokazal pripravljenost za navezavo stikov s Slovenskim parlamentom. Tadej Bratok STRAN Dr. Pavel Apovnik vodi Biro za narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vläde. Od lanskega novembra dalje opravlja s pomočjo treh sodelavcev poleg do-slejšnjih še vrsto novih pomembnih nalog. 22. februarja 1991 NASLOV BIROJA ZA NARODNO SKUPNOST Arnulfplatz 1 3. nadstropje telefon: 536/2861; 28 62; 28 63; 28 64 nost svetuje v vsen zadevah uprave, torej deželne, okrajne in občinske. Ob primeru občine Sele se je zelo nazorno pokazalo, kako konkretno lahko Biro pomaga slovensko govorečim deželanom. Selanom je dr. Apovnik npr. pomagal pri realizaciji gradnje nove ljudske šole (ki je bila zelo ogrožena), pri ustanovitvi za Sele zelo pomembne Vodne zadruge (ki so jo Selani na sestanku imenovali kot „zgodovinsko gradnjo“), pri raznih ukrepih za uveljavljanje dvojezičnosti (krajevni napisi, dvojezični občinski žig itd.) in še pri številnih drugih občinskih zadevah, ki bi jih Selani brez pravne pomoči in svetovanja verjetno ne mogli izpeljati. Biro za narodno skuptst je velikega pomena w za koroške Slovence Pretekli teden je dr. Pavel Apovnik na povabilo KPD Sele predstavil selskim občanom Biro za narodno skupnost pri Uradu Koroške deželne vlade. Selani so se v preteklosti pogosto posluževali pomoči in nasveta dr. Pavla Apovnika in njegovega Oddelka za kulturo in pravno svetovanje. Od leta 1990 dalje vodi dr. Apovnik novo ustanovljeni Biro za narodno skupnost (Volksgruppenbüro), ki je prevzel vse doslejšnje naloge oddelka za kulturo; nove dodatne naloge pa so zelo obširne in obsegajo širok spekter kompetenc. Že v spomenici koroških Slovencev iz leta 1955 je bila zapisana zahteva po uvedbi oddelkov za področja uprave, ki zadevajo kulturno in gospodarsko življenje koroških Slovencev. V tem sklopu so zahtevali tudi poseben Referat za izobraževanje odraslih pri deželni vladi in pri Uradu zveznega kanclerja Referat za narodnostna vprašanja. (Na Dunaju zdaj vodi ta referat dr. Heinz Tychi.) Na Koroškem je bil leta 1974 (pod tedanjim deželnim glavarjem Hansom Simo) ustanovljen Biro za svetovanje in pospeševanje kulture slovenske narodne skupnosti, ki je deloval v sklopu Oddelka za kulturo. Novi deželni glavar Leopold Wagner pa je sistiral službeno navodilo za ta Biro in s tem znatno omejil možnosti njegovega delovanja. Leta 1983 je bil nato v sklopu Oddelka za kulturo dr. Pavel Apovnik imenovan za vodjo Oddelka za kulturo in pravno svetovanje slovenske narodne skupnosti, od 21. novembra 1990 pa vodi Biro za narodno skupnost (Volksgruppenbüro), ki je organizacijsko gledano pododdelek direkcije Urada koroške deželne vlade. Kakšne so naloge Biroja za narodne skupnosti? 1. Dosedanje naloge v sklopu Oddelka za kulturo in pravno svetovanje v sklopu direkcije Koroške deželne vlade (od aprila 1990 „Landesbürgerservice“): • pospeševanje kulture • pravno svetovanje • prevajanje (pravnih in upravnih tekstov za vse oddel- ke deželne vlade, okrajnega glavarstva in občin). Prav ta zadnja naloga je posebnega pomena, saj pomaga uveljavljati na uradih dvojezičnost. 2. Nove in dodatne naloge: • izdelava predlogov za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti • izdelava predlogov za izboljšanje odnosov med obema narodnima skupinama v deželi • izdelava stališč k osnutkom zakonov in uredb, ki zadevajo slovensko narodno skupnost • vključevanje v pogovore med koroško Deželno vlado in zveznimi organi v zadevah slovenske narodne skupnosti • kontakt med deželno upravo in sosvetom za slovensko narodno skupnost • dokumentacija časopisnih poročil o vprašanju narodnih skupin • vodenje strokovne knjižnice • pripravljanje kongresov o vprašanju narodnih skupin • poročanje o seminarjih, kongresih in podobnih prireditvah. Dr. Pavlu Apovniku pri opravljanju teh nalog stojita ob strani mag. Peter Karpf, pristojen predvsem za dokumentacijo in vodenje strokovne knjižnice, in dr. Marija Trampusch, kj se bo osredotočila na področje pravnega svetovanja. V Biroju je nameščena tudi tajnica. Kar se tiče pravnega svetovanja, Biro za narodno skup- Temu primerno so se Selani tudi zahvalili dr. Apovniku za doslejšnjo pomoč in izkoristili priložnost za nekaj pravnih nasvetov v zvezi s perečimi občinskimi in osebnimi vprašanji. Naloge Biroja za narodno skupnost pa seveda daleč presegajo pravno svetovanje. Kakor je iz zgoraj navedenega delokroga razvidno, opravlja Biro za narodno skupnost izredno pomembno nalogo; temu primerno se bo potrebno Urada tudi posluževati. Poleg doslejšnjih nalog, ki so obsegale predvsem kulturo in pravno svetovanje je dobil Biro poverjeno tudi pomembno politično nalogo, saj pri zveznih in deželnih organih zastopa interese slovenske narodne skupnosti. Biro za narodno skupnost pa se bo v veliki meri tudi trudil za izboljšanje sodelovanja med obema narodnima skupinama. Tako se bo mdr. zavzemal za gostovanja zborov in ansamblov, za razstave likovne umetnosti, za literarna branja, za razstave knjig s predstavitvijo založb (povezano s stiki z javnimi knjižnicami), za razstave etnografskega gradiva; Biro si bo prizadeval tudi za vnašanje razprav o vprašanju narodnih skupin v izobraževanje odraslih ter za diskusije na znanstveni ravni. Že letos pa bo Biro organiziral „Manjšinski kongres koroške deželne vlade“, ki bo vključil tudi slovensko narodno skupnost. Silvo Kumer Politika Izjava Narodnega sveta ob ljudskem štetju 1991 Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji seji 18.2.1991 obravnavalo tudi vprašanje rednega ljudskega štetja 1991 in sprejelo naslednjo izjavo: 1. Ljudsko štetje je z zakonom predpisan splošni popis avstrijskega prebivalstva. Pri tem so po zakonu o ljudskih štetjih dovoljena vprašanja po imenu in priimku, spolu, datumu in kraju rojstva, družinskem stanu, številu otrok, veroizpovedi, občevalnem jeziku, državljanstvu, šolski in poklicni izobrazbi, poklicu, zaposlitvi, bivališču in stalnem prebivališču. 2. Osebe, ki so po zakonu dolžne dati podatke, morajo odgovoriti na vprašanja po najboljši vednosti in vesti. 3. Podatki, zbrani v sklopu ljudskega štetja, se smejo uporabiti samo v statistične namene. Uporaba podatkov ljudskega štetja v davčne namene ni dovoljena. 4. Za izvedbo popisa si občina lahko pomaga s števnimi organi (komisarji), ki razdelijo popisne obrazce (formularje) v gospodinjstvih ter jih izpolnjene zopet zberejo in izročijo občini. Pri tem pa imajo komisarji pravico, da preverijo, ali so obrazci izpolnjeni popolno. Novela zakona o ljudskih štetjih, sprejeta februarja 1990, določa, da mora občina (komisar) prepustiti osebi, ki je dolžna dati podatke, odločitev ali izroči izpolnjene obrazce neposredno na občinskem uradu ali komisarju. V prvem prinperu izda občina ustrezno potrdilo, ki gaje treba izročiti komisarju v dokaz, da so bili izpolnjeni popisni obrazci oddani neposredno na občini. S to novo določbo zakona o ljudskih štetjih je dana možnost, da izpolnite popisne obrazce v miru doma, po Vaši želji tudi ob pomoči domačih krajevnih zaupnikov in jih oddate neposredno na občini. 5. Avstrijski centralni urad za statistiko je na našo zahtevo dal prevesti vse popisne obrazce in pojasnila v slovenščino. Po zakonu o narodnih skupnostih je treba izpolniti nemške obrazce, slovensko besedilo obrazcev in pojasnil pa naj olajša izpolnitev. 6. Rubrika številka 7 osebnega popisnega lista (Personenblatt) je bila na našo zahtevo oblikovana tako, da so predvidena okenca ne samo za nemški občevalni jezik, temveč tudi za jezike avstrijskih narodnih skupnosti. Slovenščino kot občevalni jezik bomo torej zapisali tako, da bomo v rubriki 7 prekrižali okence „slovensko“. Iz pojasnil k osebnemu popisnemu listu razberemo, da je občevalni jezik tisti jezik, ki ga običajno govorite v zasebni sferi (v družini, s sorodniki, prijatelji itd.). Narodni svet koroških Slovencev poudarja, da popis občevalnega jezika v sklopu rednega ljudskega štetja ni nikakršno ugotavljanje manjšine! Vsekakor pa mora biti interes slovenske narodne skupnosti, da se ob ljudskem štetju izkaže ter dokaže prisotnost in pomen slovenskega jezika v gospodarskem, kulturnem in družbenem življenju. Zato Narodni svet koroških Slovencev poziva vse slovensko govoreče sodeželane, da ob ljudskem štetju 1991 navedejo tudi slovenščino kot občevalni jezik. Občinska politika KSOO proti povečanemu težkemu železniškemu tovornemu prometu skozi Rož Pri Zeleni alternativni listi (ZAU v Velikovcu kandidira na tretjem mestu mag. Zalka Kuch-ling, prejšnja predsednica Mlade KEL. Na prvem mestu kandidira občinski odbornik Fritz Zirgoi, na 2. mestu pa tiskovni predstavnik Zelene alternativne liste na Koroškem Hubert Budai. Na četrtem mestu kandidira študent arhitekture Paul Bitzan. V svojem volilnem programu ima ZAL Velikovec navedeno zahtevo po dvojezični skupini v otroškem vrtcu; zahtevajo tudi, da bi bili v Velikovcu vsaj dve prireditvi letno v obeh deželnih jezikih. Kandidatna lista ZAL Velikovec: 1. Fritz Zirgoi 2. Hubert Budai 3. mag. Zalka Kuchling 4. Paul Bitzan „Načrti zveznega ministra Rudolfa Streicherja, da bi težki železniški tovorni promet preusmerili skozi Rož in tako bistveno razbremenili progi ob Vrbskem in Osojskem jezeru, so nov dokaz, da nameravajo nekateri za vsako ceno uničiti Rož," je izjavil tajnik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Jože Wakounig. Ker sedanja rožanska železniška proga nikakor ne ustreza zahtevam povečanega tovornega prometa (spodnji sloj, mostovi), bi morali potegniti popolnoma novo progo. Rož je že skrajno obremenjen z verigo dravskih elektrarn, z naftovodom in s plinovodom ter karavanško avtocesto. Če dodamo še načrte o hitri cesti oziroma avtocesti čez Gure in skozi Rož, si lahko mislimo, kaj vse še čaka to naselitveno območje koroških Slovencev. KSOO predlaga, naj Avstrijske železnice zgradijo progo Šentvid ob Glini—Beljak in jo pripravijo za težki tovorni promet, s čimer bi krepko razbremenile tudi celovški prostor. ZAL Velikovec: mag. Zalka Kuchling na 3. mestu Z leve: Fritz Zirgoi, mag. Zalka Kuchling, Paul Bitzan in Hubert Budai Vabilo na OBČNI ZBOR podjunskega krožka za strojno in drugo sosedsko pomoč, ki bo v četrtek, 28. 2. 1991, ob 20. uri v gostilni RUTAR LIDO v Dobrli vasi. Dnevni red: 1. Pozdrav 2. Poročilo: a) predsednika; b) poslovodje; c) tajnika; d) blagajnika; e) nadzorne- ga odbora 3. Razrešnica 4. Sklepanje o ceniku za leto 1991 5. Predavanje referenta socialne zavarovalnice za kmete, o poklicnih boleznih (gospod inž. Hubert. 6. Razno Na občni zbor so poleg vseh članov prav prisrčno vabljeni še vsi, katere zanima delovanje našega krožka! Prosimo za točno in polnoštevilno udeležbo. Predsednik I. r. Poslovodja Franc Valeško Franc Wutte Kmečki komentar PIŠE DR. HANS MADRITSCH Misli ob aktualni temi o uredbi zavarovanja območja talnih voda Voda ni dobrina, ki bi je bilo v obilju. Vsako sekundo je na Koroškem steče skozi vodne pipe 3 m3. Razlika med porabo in rezervami, ki so na voljo, postaja vedno večja. Velik del naše pitne vode izvira iz talne vode. Po teh rezervah posegamo v vedno večji meri, istočasno pa jih onesnažujemo z nitrati, s klorovodikovimi karbonati, s kemičnimi sredstvi za zaščito rastlin in z drugimi civilizacijskimi odpadki. Med onesnaževalce sodijo nenazadnje tudi kmetje. Vendar niso namerni zastrupljevalci vodnjakov. Agrarni sistem jih sili, da se specializirajo in zvišajo donos na površinsko enoto. Istočasno morajo varčevati s stroški in z delom, če hočejo preživeti. Tako vedno v večji meri uporabljajo gnojila in kemikalije. Jame za gnoj in gnojevko ali gnojnico postajajo premajhne in tehnično zastarele. Tako pride tudi do enostranskega zaporedja posamezne poljščine in do nepokritih polj pozimi. Agrarni sistem te vrste ne povzroča samo presežkov in trajnega umiranja kmečkega stanu, temveč tudi onesnaževanje tal, zraka in vode. Na Koroškem se gospodarstvo in prebivalstvo vedno bolj osredotoča v centralno območje. Kotlinske pokrajine so intenzivna agrarna področja, istočasno pa so tudi pomembni rezervoarji pitne vode. Jasno je, da si želijo gospodarsko in politično močna mestna aglome-racijska območja, ki rastejo, zagotoviti te življenjsko pomembne rezervoarje. Poslužujejo se instrumenta uredbe za varovanje območja talnih voda, ki temelji na noveli k zveznemu vodnemu pravu in naj zagotovi varstvo talne vode. Novi osnutek uredbe predvideva za kmete deloma občutljive proizvodne omejitve. Novi spor nastane zato, ker je potrebno na poljedelsko intenzivno obdelanih področjih računati z izgubami zaradi te uredbe. Z ozirom na EGS in GATT gotovo tehtnol Poleg tega mora kmetijstvo paziti, da se njen ugled v javnosti ne poslabša. Interesno zastopstvo kmetov je primorano k „jajčjemu plesu“. Na eni strani mora poskušati zagovarjati kratkoročne in gospodarske interese kmetov z ozirom na kmečkozborske volitve. Zaradi tega ne omenja vloge kmetijstva kot sopovzročitelja npr. z opozorilom, da so pri nas mejne vrednosti višje kot drugje, ali pa celo z opozorilom, da nitratni problem še ni tako pereč kot na Upniškem polju (Leibnitzer Feld). Slika zdravega kmečkega okolja pa je tudi za porabnika neverodostojna. Naj čakamo, da pride tudi pri nas do takega stanja kot na Upniškem polju? Kako more politično najslabši socialni partner enostavno odrediti področja rezervoarjev in podeželske kraje izkoriščati brezplačno in v breme kmetov? Jasno bi moralo biti, da prepovedi nič ne pomagajo. Velik kontrolni aparat bi bil potreben! Nesmiselno je domnevati, da gre kmet najprej po dovoljenje, preden zapelje na polje več gnojila, kot je domenjeno. Zato se raje poslužimo spodbud namesto prepovedi. Jasno je potrebno priznati ekološki gospodarski način, namesto segati po skriti diskriminaciji. Jasen koncept ekološkega poljedelstva kot ponudba za pogajanje za pravične cene bi bil prvi potrebni korak, ki bi vodil od slabotnega socialnega k močnemu življenjskemu partnerstvu v dobrobit okolja. Prestavitev ekološkega mišljenja v strokovnih šolah in pri svetovanju bi lahko že zdavnaj uvedli. Ravno na agrarno intenzivno obdelanih področjih bi bilo potrebno spodbujati poudarjeno naravno krajino s povezanimi biotopi. Cilj intenzivnega svetovanja in zanimive ponudbe bi moralo zopet biti poljedelstvo z dragocenimi zaporedji v pridelovanju. Končno je potrebno poudarjeno pojasniti javnosti, da imajo kmetje iste interese kot porabniki, da imajo iste poglede na zagotavljanje življenjske kvalitete, ki jih pogojuje ekološko kmetijstvo, in na cene teh storitev. Seveda je vse to samo površna kozmetika toliko časa, dokler agrarna politika poljedelstva ne osvobodi prisile stalne gospodarske rasti. Tako bi bilo možno preprečiti, da kmetom predložijo uredbe, o katerih sicer lahko podajo izvedensko mnenje, konec koncev pa jih morajo vzeti na znanje. Varovanje voda se začne pri varstvu kmetov! Občinska politika AQ Kot mizar m dobro poznam skrbi in probleme zitrajskih občanov. Že nekaj let sem predsednik obratnega sveta pri firmi IPH v Miklavčevem in zato dobro poznam tudi problematiko delovnih mest. V občinski politiki imam dolgoletne izkušnje. Če ■ bom izvoljen za župana, bom prispeval polovico občinske denarne odškodnine, ki bi mi pripadala, za socialne in kulturne name-ne v občini. mali kmet PROSIM VAS ZA VAŠE ZAUPANJE 10. MARCA 1991! KANDIDATKE IN KANDIDATI ENOTNE LISTE ŽITARA VAS 1- PETEK TOMEJ mizar/mali kmet, Zagorje 2. HREN ANDREAS KARL delavec/mali kmet, Goriče 3. KRASNIK MARIA THERESIA gospodinja, Mlince 4. dipl. trg. HABERNIK JOŽA poslovodja, Rikarja vas 5. STERN PAUL podjetnik, Stara vas 6. WAK0UNIG SONJA nastavljenka, Mlince 7. MICHEUZ ROSWITA študentka, Žitara vas 8. SMOLNIK JOHAN kmet, Stara vas 9- dr. EINSPIELER-URBAN Brigitte zdravnica, Goriče 10. SADNIKAR PAULA gospodinja, Rikarja vas 11- korpitsch peter nastavljenec, Kršna vas .12. GREGORN PETER PAUL nastavljenec, Dule 13. URCH JOSEF kmet, Plaznica 14. HOBEL JOSEF jun. pol ir, Pogrče 15. dr. GRILC_ROLAND odvetnik, Žitara vas Osemintrideset občank in občanov kandidira na ENOTNI LISTI (EL) ŽITARA VAS. Prihajajo iz skoraj vseh vasi žitrajske občine, zastopane so vse starostne skupine, predvsem tudi mladina. Pokrivajo vse poklice in sloje, med njimi so kmetje, delavci, nastavijenci, obrtniki, juristi, poslovodje, uradniki ter univerzitetna asistentka. Iz lastnih izkušenj vedo, kje so resnični problemi, ki jih je treba rešiti stvarno ter v korist vseh občanov. Tako bomo volili Enotno listo (EL) Žitara vas... 3 M EL Einheitsliste Sittersdorf Enotna lista Žitara vas 16. WUTEJ MAXIMILIAN mizar, Pogrče 17. PESJAK BRIGITE nastavljenka, Malčape 18. FRANTAR RUDOLF nastavljenec, Mlinče 19. OŠINA MARIA gospodinja, Goriče 20. mag. dr. WAKOUNIG MARIAN uradnik, Mlinče 21. SCHUMER JOHANN žandar, Mlinče 22. MARKETZ FRIDA poslovodkinja, Kršna vas 23. RUPIC VALENTIN delavec, Pogrče 24. PETEK HELENE nastavljenka, Zagorje 25. ŠKOF ANDREAS nastavljenec, Rikarja vas 26. HOBEL FRANC delavec, Pogrče 27. mag. dr. WAKOUNIG MARIA univerzitetna asistentka, Mlinče 28. ROZMAN FRANC nastavljenec, Žitara vas 29. LIPUŠ JOSEF ' kmet, Plaznica 30. WUTTE JOHAN šofer, Zagorje 31. KOBER ANA nastavljenka, Proboj 32. URBAN ANA gospodinja, Goriče 33. KAMPUSCH JOSEF zidar, Goriče 34. BREŽJAK IRENE vzgojiteljica, Plaznica 35. OŠINA MARIAN kuhar/natakar, Zgornje Vinare 36. LUSCHNIG ROBERT nastavljenec, Polena 37. PETEK VERONIKA slaščičarka, Polena 38. PANDEL JANEZ šofer, Proboj PROGRAM ENOTNE LISTE ŽITARA VAS Enotna lista Žitara vas je tudi v pretekli periodi sodelovala s konkretnimi predlogi, ki so se izkazali kot koristni in pravilni za domačo občino. Prav tako izdaja kot edina frakcija že nad 12 let — po štirikrat na leto — ZITRAJSKI LIST / SITTERSDORF ZEITUNG. Tako skrbi za redno in obširno informiranje o dogajanju v občinski sobi oz. celotni občini. Za naslednjo periodo je nad 50 občanov na skupni delovni seji izdelalo Program. EL Žitara vaš zahteva: • Po zaprtju tovarne OBIR na Rebrci je preko 70 naših občanov izgubilo svoje delovno mesto. SPÖ in OVP v svojih volilnih programih tega dejstva sploh ne omenjata več. Slej ko prej je v občini premalo delovnih mest. Občina mora za to bolj skrbeti. • Vladajoča koalicija SPÖ/ÖVP v občini sploh ni ničesar storila, da bi po zaprtju tovarne Obir od deželne vlade zahtevala denar, s katerim bi bilo mogoče izboljšati gospodarsko strukturo v občini. Občina Železna Kapla je v ta namen dobila že nekaj 10 milijonov. Naši odgovorni politiki v SPÖ in ÖVP pa so spali . . . • Življenje v občini mora postati kvalitetno boljše. Zato je treba pod- pirati projekte, ki bodo v tem smislu koristili vsem občanom. • Nekatere občinske ceste so še vedno v slabem stanju. Primeri: Rikarja vas — Pogrče, most čez Belo v Mlinčah, ceste v Kršni vasi, Žitari vasi in Stari vasi. • Podpiramo izgradnjo kolesarske poti od Klopinjskega jezera do Železne Kaple. Ta pot naj bi vodila skozi vse turistične kraje v občini, kot npr. tudi mimo Ženeškega jezera. Podpiramo podpisnike akcije za izgradnjo peš poti od Malčap do Mlinč in Rikarje vasi. • Izgradnja infrastrukture ob Že-neškem jezeru naj se izvede v okviru, ki je ekološko še možen. • Podpirajo naj se mala podjetja, ki naj prejmejo proporcionalno enake podpore kot velika podjetja. • Občina naj se še posebej zavzema za sožitje med obema narodoma. Zato naj v prihodnje še bolj podpira skupne prireditve, kot so predavanja, koncerti in podobno. ... in zato bomo podprli našega kandidata za župana Rož — Podjuna — Zilja ysiiKL ... jn besedi Dobri dnevi za sekanje lesa, drvine in gradbenega lesa Tudi v gozdarstvu je potrebno upoštevati nekaj pomembnih načel. Vedeti moramo, kdaj so najbolj ugodni dnevi za sekanje lesa, drvi-ne in gradbenega lesa ter kdaj se ne krči ali ne cepi, da les ne postane črviv. V času, ko sije prva četrtina lune, je najbolj ugodno sekati drvi-no, vendar šele od junija naprej. Če sekamo prve štiri dni meseca maja, les ne gnije in tudi ne postane črviv. Sekan les v zadnjih dveh praznikih v marcu je najbolj uporaben za omare, ker se tega lesa ne lotijo črvi ali molji. Dober znak za sekanje lesa v prvem krajcu lune, v znaku ribe, je, da se les ne krči. Kadar sekamo les zadnja dva dni decembra in prve dni januarja, ta les ne gnije in čim starejši je, tem trši postaja. Surov les lahko predelujemo, če ga sekamo v času, kadar je luna najmanjša, ker se potem ne krči. Kadar sekamo les na dan Pavlovega spreobrnjenja (25. jan.), na Valentinov dan (7. jan.) ali na dan Egidija (1. sept.), prične gniti do sodnega dneva. 31. januarja, 1. in 2. februarja sekan les se najbolj krči! Pri lesu, katerega sekamo zadnje tri dni v februarju, pri zadnjem krajcu lune, gnije celo korenina. Zaradi tega pravijo stari ljudje, da je treba plevel iztrgati tri dni pred 21. junijem dopoldne, potem ne zraste več. Dobri dnevi za sekanje lesa, da se ne krči in ne gnije, so še 25. marec, 29. junij in 31. december. Lesa, ki ga sekamo zadnje dni v decembru, 1. januarja in prvi petek v marcu, ne moremo cepiti. Les, sekan 1. marca, ne gori. Čestitamo Mici Gabriel, po domače Strdeno-va mama, iz Leš pri Šentjakobu obhaja 56. rojstni dan. Ob tem življenjskem prazniku prav prisrčne čestitke ter še mnogo zdravih in srečnih let. 47. rojstni dan in god je praznoval Foltej Trinkaus. Domači mu iz srca želijo vse najboljše ter še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let! Dvojni praznik je praznoval Adolf Leskovec. Za osebna praznika mu želimo vse najboljše v krogu najljubših! V Reki pri Kotmari vasi je pred kratkim obhajala 50. rojstni dan Ani Tscherteu. Ob tem jubileju ji želijo pevke in pevci cerkvenega zbora vse najboljše in da bi še naprej ostala zvesta zboru! Marija Jenko v Šentjanžu obhaja 80. rojstni dan. Slavljenki želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih dni v krogu vseh njenih domačih! V Vidri vasi je praznovala rojstni dan Pepca Boinig. Za minuli osebni praznik ji želimo vse najboljše in da bi se ji izpolnile vse skrite želje! V Lepeni pri Železni Kapli slavi 50. zakonski jubilej Matilda Kukež. Slavljenki želijo domači vse najboljše ter še vrsto zdravih in zadovoljnih dni! Danes obhaja 69-letnico Kristl Lajčaher p.d. Marinjak v Kotmari vasi. Iskreno čestitamo. Naslednji teden bo obhajal 68-let-nico Joža Kaiser iz Šentkandolfa pri Kotmari vasi. Iskreno čestitamo! 28. febr. bo obhajal 82-letnico Jožef Wakounig, Kovačev oče iz Mlinč v Podjuni. Zvestemu bralcu Našega tednika čestitamo in kličemo še na mnoga leta. Šenllipš: Slovo od Urške Hainša Ko je šentlipški zvon naznanil nenadno smrt Urške, ki je umrla v daljni Švici, so jo po dolgih tridesetih letih pripeljali domov, v njen rojstni kraj, kjer smo jo v nedeljo, 17. februarja, pospremili k zadnjemu^ počitku. Dekan Srienc iz Šmihela so s svojimi izvrstnimi besedami omenili, da je srce rajne še vedno bilo za domovino in dom, ki ga je v sreči doživela v svojih otroških letih v verni Fištrovi družini v Kršni vasi, ter nas z besedami opozorili na večno resnico „Preljubo doma, le kdor ga ima“. V tem lepem sončnem dnevu smo ji cerkveni pevci zapeli pesem žalostinko: Ljuba vigred se rodi, zdaj pa zapustila si kraj vesele vigredi. Sestram, bratu in drugim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Naj ji bo domača, tako zaželena zemlja lahka! K. M. Bilčovs: Poslovili smo se od Terezije Scheltender Po daljši, težki bolezni je minulo nedeljo, 17. februarja 1991, v 85. letu starosti za vedno zatisnila oči Terezija Schellander iz Bilčovsa. Dolgoletna ljudskošolska ravnateljica je vse svoje življenje in delovanje posvetila mladini je bila prav zato med Bilčovščani izredno priljubljena. 4. marca 1906 se je rodila na Moščenici. Leta 1927 je v Celovcu zaključila šolanje za ljudskošolsko učiteljico. Sprva je Terezija Schellander poučevala štiri mesece v Kotmari vasi, nato pa je dobila kot učiteljica službo v domači občini. Tako je do leta 1942 poučevala v Bilčovsu, nakar so jo nacisti pregnali iz ljubljene domače občine, ker se je odločno zavzemala za preganjani slovenski narod. Njene podpore pa so bili v medvojnem času deležni tudi partizani, ki so se skrivali po domačih gozdovih. Ker pa je tudi v javnosti vedno spet izrazila svoj protest nad nacistično politiko ter krivičnim izseljevanjem slovenskih družin in je obiskala Miklavževo družino v taborišču v Nürn-bergu, je bila iz domačega kraja pregnana tudi ona. Terezija Schellander, ki je imela tudi velike zasluge za izobrazbo bilčovške mladine, je bila vedno zelo skromnega značaja in ni rada govorila o svojih zaslugah. Vedno spet pa se je „gospa direktor“ — tako so jo klicali v Bilčovsu — rada spominjala na leta, ko je poučevala v Bilčovsu otroke. Vedno pa je tudi rade volje podpirala otroke iz socialno šibkih družin in marsikatere- mu omogočila dobro šolsko izobrazbo. V letih zasluženega pokoja je na vasi iskala možnost za pogovore; obiskovala je tudi kulturne prireditve, občinske seje in je bila pravzaprav prisotna povsod, kjer se je kaj dogajalo. Predvsem glede narodnostne politike nikdar ni skrivala svojega mnenja in so jo domačini zaradi njene odkritosrčnosti izredno spoštovali. V torek, 19. februarja, smo pospremili Terezijo Schellander k zadnjemu počitku na bilčovško pokopališče. Pogrebne obrede je vodil domači župnik dekan Poldej Kassl, besede zahvale pa je ob odprtem grobu spregovorila v imenu bilčovškega učiteljskega zbora županja Štefi Quantschnig. Žalujočim sorodnikom, ki so rajni v zadnjih mesecih in letih z izredno ljubeznivo oskrbo lajšali trpljenje, izrekamo naše iskreno sožalje. Rajno Terezijo Schellander bomo ohranili v častnem spominu. Rož — Podjuna — Zilja OUE!- .. "fr besedj. Srečanje čebelarjev v Domu v Tinjah Tudi letos se je v Tinjah vsakoletnega izobraževalnega dne za čebelarje udeležilo lepo število čebelarjev. Kot predavatelja so pritegnili dr. Jurija Senegačnika, profesorja na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in obenem vestnega čebelarja že iz otroških let. Glavna tema je tudi letos bila varoa, zajedalec in skoraj bi rekel smrtni sovražnik naših čebel, ki je uničil čebelje družine že na celih območjih. Pa tudi o drugih čebeljih boleznih je tekla beseda, tako npr. o poapnenosti zalege in hudi gnilobi, ki se velikokrat pojavi tudi zaradi oslabelosti po napadu varoe. Tako smo zbrano sledili predavanju o tem zajedalcu, predvsem vzrokom, zakaj je našim čebelam nevaren; še posebej pa smo prisluhnili navodilom, kako naj proti njej postopamo. Vse nas je presenetilo, ko smo izvedeli, da imajo v Sloveniji z novim zdravilom FUL-MINATOM varoo tako rekoč pod kontrolo. Seveda je potrebno vestno ravnanje z zdravili in s čebeljimi družinami. Vsi čebelarji morajo sodelovati pri zatiranju, ker se čebele preveč pomešajo in drugače ni mogoče doseči dobrega uspeha. Novo je bilo za nas, da moramo začeti z zdravljenjem že takoj spomladi, konec marca ali v začetku aprila, ko še ni dosti zalege, in to kake tri tedne, in potem na jesen okoli šest tednov. Vmes je potrebno čebele za kontrolo dimiti z AMITRA-ZOM, prav tako seveda tudi vse roje. Pri nas pa ravno tako lahko uporabimo že običajni in priporočan APISTAN, ki ga dobimo pri naših čebelarskih društvih. Slišali smo tudi, kako zdravimo poapneno zalego, ki se v zvezi z od varoe opikanimi čebelami pojavlja tudi pri nas. Popoldne je bilo namenjeno pogovoru o zdravilnosti čebeljih pridelkov in njihovi kvaliteti. Tako smo dobili točen pregled sestavin našega medu, točno hranilno vrednost in kakšne krepilne in zdravilne snovi med vsebuje. Zvedeli smo, zakaj je temni gozdni med veliko bolj okusen in upoštevan. Seveda smo imeli čebelarji še marsikatera vprašanja, na katera je dr. Senegačnik rade volje odgovoril. Tako smo se razšli v prepričanju, da se splača zatirati varoo in da bo letošnja trda zima prinesla našim čebelam dobro letino. fr. Slovenski tolar oh 1. zasedanju Svetovnega slovenskeaa kongresa - V gibanje Svetovnega slovenskega kongresa so se vključili tudi koroški Slovenci s Koroškim odborom, kateremu predseduje mag. Lojze Dolinar. Prvo zasedanje Svetovnega slov. kongresa je tudi povod za izdajo slovenskega tolarja, enako tudi plebiscit v Sloveniji (23. december 1990). V okviru kulturnega in ustvarjalnega smisla bi rad Svetovni slov. kongres povezal slovensko narodno telo; tako tudi tiste njegove dragocene dele, ki jih je sreča ali nesreča razsejala po svetu. Prvo zasedanje Svetovnega slov. kongresa bo tudi za koroške Slovence nadaljnji pomemben korak v novo slovenstvo. Kulturno mišljenje o sporazumevanju bo korak v novo kvaliteto sožitja med Slovenci v matični domovini, zamejstvu in zdomstvu. Slovenski tolar naj bo trajen, dragocen in pomenljiv spomin. Slovenski tolar je kovan v zlatu in srebru. Notranji medaljon ima premer 23 mm, je iz zlata 986/000 in je težak 5 gramov; zunanji obroč ima premer 30 mm in je iz srebra 925/000; celotna površina je obdelana in kovana v visokem reliefu pred poliranim ozadjem. Emisija je strogo omejena. Tolar je naprodaj v ekskluzivnem etuiju s certifikatom. Kdor se zanima za Slovenski tolar (spredaj je videti Plečnikovo zamisel slovenskega parlamenta iz leta 1947, zadaj pa simbol slovenstva — goro Triglav), ga lahko naroči pri EUROTRADE, Miklošičeva 38, YU-61000 Ljubljana/ Slovenija. Slovenski tolar stane 3500 šilingov. EUROTRADE naproša naročnike, da naročilo potrdijo z vplačilom pri Gewerbe und Handelsbank v Celovcu (štev. konta: 10010594, v korist Unicom Ges. m. b. H. Celovec). Namesto nakazila lahko priložite tudi ček. 'Naročilu pripišite tudi točen naslov, na katerega bodo s priporočeno pošto poslali naročene tolarje. Prijeten večer z domačimi planinci Pretekli petek je Slovensko planinsko društvo iz Celovca vabilo k Miklavžu v Bilčovsu na večer z domačimi planinci. Po pozdravu predsednika Hanzija Lesjaka je predaval Jožko Igerc o vzponu na najvišji vrh Evrope, na Mont Blanc. Posebna pozornost je veljala zaslužnim članom SPD Celovec, ki so v zadnjih letih delovali v prid društva, bodisi, da so skrbeli za poživitev in ustanovitev SPD Celovec ali da so pomagali pri gradnji koče nad Anhovo pečjo; pozornosti in zahvale so bili deležni tudi zvesti dežurniki. Iz rok predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja, ki je v svojem govoru podčrtal pomembnost zamejskih planinskih društev, so prejeli srebrna priznanja: Stanko Schellander, Franc Rehsmann, Lojzka in Franček Černut ter Franci Kropivnik; bronasta priznanja pa: Joži Rasinger, Ludvik Lesjak-Temp, Karl Sekol, Blaž Gasser, Ferdi Kulnik in Tone Valentinič. Tudi Ljubu Urbajsu, ki je že pred leti prejel zlato priznanje, je veljala posebna pozornost in zahvala. Tudi Slovensko planinsko društvo iz Celovca se zahvaljuje in čestita nagrajencem za njihov trud in požrtvovalno delo v prid slovenskemu planinstvu. V imenu nagrajencev se je zahvalil Franček Černut, ki je med drugim dejal, da mu je delo za planinsko društvo srčna zadeva in obogatitev življenja. Marjan Čertov je nato s čudovitimi slikami pokazal, da se koroški Slovenci tudi himalajskih vrhov ne bojijo. S planinskimi pozdravi Slovensko planinsko društvo Zabojnik za stiropor v Borovljah Referent za varstvo okolja, deželni svetnik Herbert Schiller, bo v petek, 22. 2., ob 11. uri, v Borovljah predal namenu zabojnik za stiropor. Namestili ga bodo v mestnem strojnem parku. Sporočamo žalostno vest, da nas je v ponedeljek, 18. februarja 1991, v 57. letu starosti nenadoma zapustil naš priljubljeni sodelavec Ivan Brumen Dragi pokojnik je bil zvest dolgoletni sodelavec Zveze slovenskih zadrug v Celovcu; bil je priznan in priljubljen tako pri vodstvu kot pri drugih sodelavcih naše ustanove. Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu. Celovec, dne 18. februarja 1991 ZVEZA Odborniki in SLOVENSKIH ZADRUG poslovodje, V CELOVCU Obratni svet Razno STRAN q petek, _____ O 22. februarja 1991 Občinska politika PISMA BRALCEV Aktiv — dynamisch — verantwortungsbewußt je geslo propagandnega lista, s katerim skuša bilčovška SPA nagovoriti volilce za občinske volitve. Kot vemo, v Bilčovsu del članov narodne skupnosti kandidira za socialistično stranko. Tako bi si človek mislil, da mora imeti slovenščina, če že ne enakopraven, saj primeren status. Toda kdor pozna bilčovške razmere, tega gotovo ne bo pričakoval. Če člani slovenske narodne skupnosti znotraj stranke sprejmejo enoje-zičnost, se pravi samo nemščino, je to „njihova zadeva“. S propagandnim listom stranke, naslovljenim na vsako gospodinjstvo, pa so nagovorili vsakega občana. V omenjenem listu, v katerem se kandidati zavzemajo za enakopravnost narodnih skupin, ni niti besedice v slovenščini. Tega ne sprejmem. S tem hočem reči: Ne odvežem članov narodne skupnosti, da slovenščino uporabljajo tudi javno. S tem, da ne povedo svojega mnenja tudi v slovenščini, izgubijo po mojem mnenju verodostojnost, da se bodo zavzemali za enakopravnost slovenskega jezika. Izpovedi so samo farsa!!! Bistvena načela enakopravnosti narodnih skupin socialdemokratskega programa niso upoštevana! Kako naj zaupam kandidatom SPA še v drugih zadevah, če me kot člana narodne skupnosti ne jemljejo resno? Upam, da bodo volile! v tej zadevi ravnali bolj odgovorno, ali vsaj začeli razpravo v svojih vrstah. Mihi Mischkulnig, Branča vas Pomotoma objavljeno V pretekli številki (NT štev. 7., 15. febr. 1991) smo med pismi bralcev objavili tudi pismo, ki ga je napisala dr. Herta Lausegger kot predsednica proponentnega komiteja Združenja staršev na Dvojezični zvezni trgovski akademiji. Pismo je bilo naslovljeno na razne firme in ustanove in ni bilo namenjeno objavi. Uredništvo Pojasnilo! Zelo rad sledim pozivu Tomaža Ogrisa in pojasnim javno izrečeno kritiko na račun destruktivnega postopanja namestnika deželnega glavarja Ambrozyja v zvezi z obravnavanjem manjšinskih vprašanj in Krščanska kulturna zveza bo ponovno organizirala ogled znamenite gledališke predstave FAUST J. W. Goethe v soboto, 9. marca 1991, ob 18. uri, v Slov. narodnem gledališču v Mariboru Avtobus se bo odpeljal iz Celovca ob 14.30 in se bo ustavil v Dobrli vasi (15.10), Šmihelu (15.25), Pliberku (15.35) in Labotu (15.55). nalog, ki naj bi jih tozadevno opravljal urad za narodno skupnost pri deželni vladi. 1. Novi biro za narodno skupnost pri deželni vladi, katerega vodi dr. Paul Apovnik, je bil ustanovljen novembra lanskega leta. Biro za narodno skupnost je bil z dekretom poverjen, da, poleg drugih nalog, zavzema „stališča k osnutkom zakonov in uredb, ki tangirajo narodno skupnost". Priprave za zakon o otroških vrtcih, za zakon o ureditvi glasbenih šol in za zakon o pospeševanju kulture spadajo v politično pristojnost g. Ambrozyja. Dejstvo je, da Ambro-zy biroja za narodno skupnosti pri pripravi teh zakonov ni upošteval in ga tudi ne upošteva v razgovorih med Koroško in Slovenijo za program kulturne izmenjave. 2. Na pobudo Slovenske glasbene šole je narodnostni sosvet pri uradu zveznega kanclerja soglasno!! sklenil priporočilo koroški deželni vladi (naslovljeno na pristojnega referenta Ambrozyja), da naj dežela Koroška plača prispevek Slovenski glasbeni šoli, ki odgovarja prispevku za deželno glasbeno šolo, na osnovi števila vpisanih otrok. Ambrozy tega priporočila v vladnem osnutku ni upošteval. 3. Naloge in kompetence biroja za narodno skupnost so omejene na administrativno (vladno) raven. Biro ni poklican za svetovanje deželnemu zboru, temveč deželni vladi. Brez dvoma se zakon o deželnem proračunu najbolj neposredno dotika interesov slovenske narodne skupnosti. Zakon o deželnem proračunu sprejema deželni zbor na osnovi vladnega predloga, za vladni predlog pa odgovarja finančni referent Max Rauscher. V pripravo vladnega predloga dr. Apovnik ni bil vključen, v predlogu samem po mojih informacijah tudi ni bilo posebne postavke za potrebe biroja za narodno skupnost. Deželni zbor je končno le odobril biroju dva milijona šilingov. 4. Dr. Paul Apovnik vodi naloge kulturnega oddelka za potrebe slovenske kulture na Koroškem v perzo-nalni uniji tudi v bodoče. Prepričan sem, da bo to nalogo — kot doslej — vestno opravljal. 5. Da bi deželna vlada v vseh zadevah, ki tangirajo slovensko narodno skupnost, dejansko upoštevala predloge biroja in s tem posredno tudi slovenske organizacije, sem po sklepu predsedstva NSKS pismeno „ostro protestiral" proti postopanju g. Ambrozyja. ■ Upam, da bodo gospodje Haider, Zernatto in Ambrozy ustregli naši' zahtevi po takojšnjem razgovoru. 6. Vaši želji po razgovoru z NSKS-om bom rad ustregel. Zelo pa bi želel, da se pogovora udeleži tudi predsednik koroške SPÖ, Ambrozy, in nas seznani z „ novimi signali v socialni demokraciji". Narodna skupnost je doslej od njega prejemala samo en signal: NJET, NJET, NJETi! Koga čudi, če potem odmeva: EL, EL, ELI! Marjan Pipp Izkoristiti je treba godno lego Celovca Enotna lista kandidira prvič tudi v koroškem glavnem mestu, v Celovcu, ki je tudi za slovensko narodno skupnost vedno večjega pomena tako na kulturnem in političnem kot tudi na gospodarskem področju. S priseljevanjem s podeželja je postal v zadnjih desetletjih tudi slovenski živelj številčno bolj močan. Samostojno zastopstvo v občinskem svetu bi bilo seveda velikega pomena, predvsem za uveljavitev pravic slovenske narodne skupnosti. Glavni kandidat mag. Marijan Pipp in dr. Janko Zerzer sta pretekli teden na tiskovni konferenci v Celovcu predstavila program EL Celovec, ki je v ospredje svojih prizadevanj postavila izboljšanje odnosov med Koroško in Slovenijo na vseh področjih. • Ustanovitev menedžerske šole v Celovcu „Izkoristiti je treba ugodno geografsko lego,“ je zahteval mag. Marijan Pipp. Možnosti za sodelovanje s sosednjimi občinami so vedno večje, zlasti v času demokratizacije Slovenije in Hrvaške. Nove demokracije so na tem, da izgradijo svobodno tržno gospodarstvo. Zato je mag. Pipp zahteval ustanovitev akademije za menedžerje v sklopu Alpe-Jadran. • Več kulturne izmenjave Na stičišču treh kultur je samoumevno, da se tudi tu kultura srečuje in izmenjuje. Dr. Janko Zerzer se je predvsem zavzel za izmenjavo na gledališkem področju. Možnosti je veliko, npr. lahko bi imeli kulturni tehten po vzorcu „Dunajskega kulturnega tedna“ s kvalitetno ponudbo glasbe, gledališča in likovne umetnosti. Truditi se je treba za kulturno izmenjavo v obliki gostovanj med kulturnimi centri Ljubljana, Trst, Bozen in Celovec, kjer bi lahko zgradili tudi slovenski kulturni center. • Proti zanemarjanju privatnih šol Privatne šole, sem sodi tudi Mohorjeva ljudska šola, nudijo po zaslugi prizadevnih učiteljev višji nivo izobrazbe. S celodnevno oskrbo pa razbremenijo tudi starše, ki so v poklicnem življenju. Zato se EL zavzema, da vse stroške prevzame mesto. • Hitra železnica slovensko vlado in z uradi izkori- Celovec—Ljubljana stiti tudi za zaprtje jedrske elek- V današnjem času, ko so ce- trarne Krško, ki neposredno ste in mejni prehodi prenapolnje- ogroža tudi Koroško, ni s kupci iz Slovenije, bi bilo S tem v zvezi je mag. Marijan nujno potrebno uvesti vlak, ki bi Pipp zahteval tudi s koroške dnevno direktno vozil v Ljubljano strani več iniciativ in predlogov, in nazaj, in to v najkrajšem času. kako bi Slovenija’dejansko lahko Tako bi bilo možno doseči Ljub- zaprla elektrarno. Na vsak način Ijano že v uri in pol. bo potrebna gospodarska po- moč, podobno kot jo želi Avstri-Za zaprtje JE Krško ja nuc)jtj češki in Slovaški re- z gospodarsko pomočjo publiki, za Slovenijo EL Celovec hoče svoje stike s Z velikim elanom je šla v volitve samostojna Enotna lista v Galiciji. Drugi mandat so pri zadnjih volitvah le tesno zgrešili, tokrat bi ga lahko dosegli. „Z dvema mandatarjema bi lahko še znatno bolj učinkovito zastopali naše volilce v občinskem svetu,“ je prepričan glavni kandidat Jože Urank, ki je verjetno najbolj izkušen občinski odbornik v Galiciji sploh. Občino čaka v naslednjih letih vrsta zelo pomembnih nalog, ki jih bo potrebno rešiti. Tako je v ospredju gradnja občinskih stanovanj, da bodo lahko ostali mladi v občini in ne bodo iskali dela in stanovanj v centrih. Prav zaradi tega zahteva EL od občine več iniciative Pri iskanju novih delovnih mest v občini. „Podjetjem je potrebno nuditi ugodne pogoje, potem se bodo tudi naselila pri nas,“ poudarja glavni kandidat EL, ki ima za seboj zelo agilen „team“. V delovnem Programu se EL posveča predvsem tudi kulturnemu pospeševanju ter zagotovitvi obstoja kmetom. Po mnenju Jožeta Uranka občina tudi znatno premalo stori za starejše občane. Tu je treba sestaviti celovit socialni program, ki bo v prid vsem starejšim občanom. Kandidatna lista EL Galicija: 1- Jože Urank 2. Jože Luschnig 3. Franc Wuttej 4. Justina Hribernik 5. Johann Wolte 6. Martin Hobel 7. Peter Olip 8. Josef Perne 9. Franc Urank 10. Mirko Ogris Tudi na Djekšah drugi mandat mogoč Na Djekšah tudi pri teh volitvah vodi Enotno listo mag. Filip Warasch. Na drugem mestu kandidira Johan Karner, ki ima vsekakor dobre možnosti, da pride v občinski odbor, saj je Enotna lista pri občinskih volitvah leta 1985 le tesno zgrešila drugi mandat. Kandidatna lista EL Djekše: 1. mag. Filip Warasch 2. Johann Karner 3. Franc Kassl ml. 4. Anton Warasch 5. Stefan Lobnig 6. Matjaž Verhounig 7. Franc Kassl st. 8. Gregor Oschepp Ivana Bizjaka (desno) je pozdravil tudi župnik v Selah Mirko Rakovnik. V ozadju podžupan Nanti Olip. EL Sele povabila na obisk župana Tržiča in Škofje Loke Sosed spozna soseda in prijatelja Na povabilo Enotne liste (EL) Sele je prišlo do srečanja z županoma sosednjih občin, s Petrom Havlino (Škofja Loka) in Petrom Smukom (Tržič). Srečanja se je udeležil tudi predsednik Zbora občin Ivan Bizjak; s strani Narodnega sveta koroških Slovencev se je tega srečanja udeležil mag. Marjan Pipp; prisoten pa je bil tudi Karel Smolle, predstavnik Republike Slovenije na Dunaju. Selški župan Engelbert Wass-ner je prav prisrčno pozdravil politične zastopnike iz sosednjih občin. Podžupan Nanti Olip je nato gostom predstavil pomen srečanja. Geslo „gradimo mostove prijateljstva“ je bilo prav nalašč za to srečanje, saj selska občina „meji 12 kilometrov na Slovenijo“ (občinski tajnik Nanti Pristovnik). Srečanje je bilo zanimivo tudi zaradi tega, ker je delegacija iz Slovenije dobila vpogled v delovanje selske občine. V Sloveniji namreč preverjajo možnosti nove ureditve občin. Podžupan Nanti Olip je gostom ponudil tudi srečanje v poletnih mesecih. Tedaj bi namreč „lahko videli dejanske kulturnike naših krajev. To so naši kmetje, ki še ročno obdelujejo selsko pokrajino in s tem ohranjajo živo kulturo“. Izsledki tega srečanja so otipljivi. Z občino Tržič in Škofjo Loko so se Selani dogovorili o obširnem delovnem programu v letu 1991. Ta program obsega izmenjavo na šolskem, kulturnem in športnem področju. Župana Havlina in Smuk pa si moreta tudi predstavljati, da bi bili eni in drugi gostje občinskih in delovnih sej v sosednjih občinah. Predsednik Zbora občin Ivan Bizjak je dejal, da je njegov prvi pogovorni sogovornik v vseh vprašanjih, ki zadevajo koroške Slovence, Klub občinskih odbornikov ter krajevne Enotne liste in Volilne skupnosti. To izjavo je utemeljil s pozitivnimi izkušnjami, ki jih je pridobil v sodelovanju s Klubom slovenskih občinskih odbornikov. vg Delegacija iz Slovenije in gostitelji so se spomnili tudi trinajstih selskih žrtev. Kultura STRAN 10 petek, 22. februarja 1991 STRAN -< petek, I 22. februarja 1991 Kultura kulturni stenogram Slovenski pianist Igor Dekleva odlikovan Mednarodni biografski inštitut iz Združenih držav Amerike vsako leto na področju kulture izbira osebnost leta. Letos so za osebnost leta 1990 izbrali mednarodno znanega in priznanega slovenskega pianista Igorja Deklevo. V utemeljitvi za podelitev je zapisano, da ima Igor Dekleva neprecenljive zasluge za družbeno skupnost. Igor Dekleva je bil imenovan tudi za ambasadorja kulture z nalogo, da s svojim umetniškim delom pripomore k izboljšanju medčloveških odnosov. Koroška Delavska zbornica predstavlja mlade umetnike Tokrat v pasaži Delavske zbornice v Celovcu razstavlja umetnik Peter Messner. Razstavo v pasaži Delavske zbornice, Bahnhofplatz 3, si lahko ogledate vsak dan od 12. do 17. ure (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih). Z Galerijo mladih umetnikov ponuja Delavska zbornica mladim likovnim ustvarjalcem možnost, da navežejo stike z javnostjo. Tizianova slika v Spittalu Ob 800-letnici Spittala bo na posebni razstavi z naslovom „Sledovi. evropske zgodovine“ (od maja do oktobra 1991) razstavljen tudi portret Antonia Porcie, ki ga je naslikal •svetovno znani umetnik Tizian, v času med 1533 in 1540. Tizianova umetnina v velikosti 115 cm x 93 cm (olje na platnu) je v posesti italijanske družine Brera iz Milana. Tizian je dosegel svoj umetniški vrh kot portretist. Njegovo umetniško delo je bilo zelo cenjeno. Tizianov portret Antonia Porcie je sicer v teku časa izgubil na barvni intenzivnosti, a toliko bolj pridobil na vrednosti. Sanje o govorečem cvetu Lutkarji iz Šmihela bodo v nedeljo, 24. februarja, ob 11. uri v farni dvorani spregovorili o sanjah govorečega cveta. Kaj vse je Milan Dekleva v igri z naslovom „Sanje o govorečem cvetu" skril v izpoved lutk, bodo predstavili v besedi, igri in gibu Veronika Kušej, Krista in Marko Kušej, Pepo Trap, Majda, Veronika in Silva Krivograd, Marko Grilc, Niko Krištof, Štet Merkač, Saša Kump in Gabriel Lipuš. 4J — koncerti Po zelo zanimivih koncertih na Gradiščanskem, Predarlskem, v Beljaku in v Obervellachu bo skupina 4J ponovno gostovala na domačih tleh. Povsod je bila skupina prijazno sprejeta; čudili so se nad kvaliteto in glasbeno širino. Naslednji nastopi skugine 4J bodo v Celovcu, Borovljah, Žitari vasi in mogoče tudi v Hodišah in Žvabeku. Nastopi: Borovlje, 23. februarja, pri Cingelcu; Celovec, 28. februarja, v Mladinskem domu; Žitara vas, 2. marca, v ljudski šoli. V petek in soboto, 1. in 2. marca 1991, v MODESTOVEM DOMU Srečanje mladinskih gledaliških skupin Mineva 15 let, odkar je Krščanska kulturna zveza začela zbirati in vabiti gledališke in lutkovne skupine na seminarje v Izolo, v Ankaran, Koper, na Rebrco, v Fieso . . . KKZ se veseli uspeha teh seminarjev, saj je iz njih nastalo mnogo predstav, ki so jih mladi Slovenci pripravili za mlado in mlado mislečo publiko. Na teh seminarjih se je sklenilo veliko poznanstev, 'prijateljstev. Mladi ljubitelji gledališča in lutkarstva na Koroškem so spoznavali tudi zveste spremljevalce in svetovalce iz Slovenije. Lani septembra se je takega seminarja v Fiesi udeležilo sedem skupin iz Koroške. Skupine iz Velikovca, Šmihela, Dobrie vasi, Kotmare vasi, Sel, Celovca in z Radiš so pripravljale in pripravile svoje predstave, ki smo jih na domačih odrih večinoma že videli. Začetek srečanja mladinskih gledaliških skupin je v petek, 1. marca 1991, ob 19.30 v Modestovem domu. V soboto se spored začne ob 7.45. Po predstavah iger bo ob 13.30 pogovor o gledališki dejavnosti na Koroškem. Galerija Avsenik v Begunjah vabi na razstavo Moč lepega in žlahtnega Galerija Avsenik v Begunjah vabi v petek, 22. feb., ob 17. uri, ob dnevu žena, na odprtje razstave „Moč lepega in žlahtnega“. Na tej razstavi bodo sodelovali nekateri najvidnejši ustvarjalci. Oblikovalci sami bodo v soboto in nedeljo od 13. do 16. ure prodajali svoje izdelke (uporabno zlato, galanterija) v galeriji sami. Otvoritveni program bo izvedla plesno-umetniška skupina FORMA EXTRA, pod vodstvom Alenke Dolenc-Križaj. Koroška poje v znamenju spomina na Czigana in Gallusa Režiser Franci Končan že deset let s Selani Mešani pevski zbor „Vaganti“ iz Prage JMa gledališke predstave Ne spregledati, kaj se je pralcih spremenilo! ' Vvv-r ; Režiser Franci Končan prihaja na Koroško že trinajst let. Od tega že 10 let pripravlja z igralci v Selah predstave, ki so zbudile pozornost po vsem Koroškem. Igralci v Selah so s svojim režiserjem Francijem Končanom prehodili lep del gledališke poti. Gledališke predstave in delo Francija Končana govorijo zase, skoraj vse pa govori o koraku naprej v gledališkem ustvarjanju koroških Slovencev. Da so koraki naprej v gledališkem področju zelo redki, dokazuje naslednje: sredi odra v farni dvorani v Selah je še pred nedavnim stala soflerska omarica. Franci Končan: „Deset let sem jih prosil, da bi to omarico odstranili. Eden od velikih uspehov je bil, da so jo letos odstranili.“ Ta prispodoba ima za dejavnost na gledališkem področju simbolično vrednost. Franci Končan ve, da na gledališkem področju en dan ne pomeni nič. „Ko čisto obupaš, se stvari šele obrnejo,“ je pripomnil. Končan O gledališki dejav- ga ne more ustvarjati en sam človek. nosti in igralcih v Selah ~ T°je naibrž “sodf gledališča ki je ------------a----------------VJ----- živo m spodbuja ljudi v prijateljske Teater je čudno živ organizem, ki skupine. V Selah sem podedoval gledališko tradicijo Ivana Matka. V trenutku, ko sem prišel v Sele, so se igralci lotili drugačnega dela. Že jaz kot oseba sem drugače učinkoval kot Matko. To konfrontacijo dveh svetov smo razumno in prijateljsko rešili; nekaj po zaslugi njih in nekaj po zaslugi mojih kompromisov, ki sem jih moral narediti. Moja osebna ambicija v Selah ni bila narediti velike predstave, da bi vsi ostrmeli. Moja želja je vedno bila posredovati igralcem ljubezen do gledališča, da začutijo, da se znajo na odru izražati in se v pozitivnem smislu spreminjajo kot ljudje. Če sem v teh desetih letih v Selah komu od igralcev, ki so se z menoj srečavali, položil v njegovo srce veselje do teatra, je zame namen dosežen. V Selah se je sedaj izoblikovala skupina mladih igralcev, ki s svojim delom dokazujejo, da imajo gledališče radi in bi lahko posegli tudi po zahtevnejših tekstih. Vsaka skupina Pa je odgovorna tudi okolju, v katerem živi. Včasih se ustrašim, da ne bi naredil prevelikega koraka med giedalci in gledališko skupino, ki ima glede repertoarja zelo visoke uprizoritvene cilje. Tako gledalci kot igralci morajo iskati soglasje, saj eden brez drugega niso gledališče. Poustvarjalcih na naših odrih Ustvarjalci na slovenskih koroških odrih so zelo dragoceni ljudje. So anonimni, o njih ne pišemo, ne govorimo. V vsakem kraju, kjer se kaj dogaja, za vsem tem delom stojijo posamezniki. Ni jih veliko — a ti so stebri in gonilna sila gledaliških in kulturnih prireditev. P' poklicnem gledališču koroških Slovencev________________ Ambicije po poklicnem gledališču Se pojavljajo v različnih obdobjih. Najprej je potrebno ustanoviti zelo Letošnji osrednji koncert Koroška poje bo v znamenju 400-letnice smrti Jakoba Petelina Gallusa in 20-letnice smrti dr. Franceta Czigana. „Krščanska kulturna zveza želi s svojim letošnjim koncertom, ki bo v nedeljo, 3. marca 1991, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu, prispevati svoj delež k vseslovenskemu jubileju Jakoba Petelina Gallusa, ki ga Slovenci obhajajo v Sloveniji, na Primorskem in na Koroškem," je dejal tajnik KKZ Nužej Tolmajer. Zato bodo v prvem delu koncerta nastopali zbori iz Primorske, Slovenije in Koroške. Kdo drug bi ob takem jubileju Koroško lahko bolje zastopal, kot je to Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus“, ki sam nosi ime tega velikega skla- kalna skupina AVB iz Ljubljane, mešani pevski zbor iz Štandraža pri Gorici in mešani pevski zbor „Vaganti" iz Prage. Ta zbor (slika) je posredoval diplomat dr. Zdravko Inzko. „Vaganti“ svoje pesmi podkrepijo tudi z gibom in recitalom. V drugem delu bo izvedena kantata za sologlasove in mešani zbor s spremljavo trobil USTOLIČENJE KARANTANSKEGA KNEZA. Besedilo sta napisala Zdravko Novak in Lovro Kašelj, glasbo pa je napisal France Czi-gan, katerega 20-letnice smrti se spominjamo letos. Za izvedbo te kantate odgovarja MePZ „Jakob Petelin-Gallus“ iz Celovca ob sodelovanju bivših članov. Kot solisti nastopajo Janez Kampuš (bariton), Janko Zerzer (bariton), datelja. Nastopili bodo tudi mla- Mario Podrečnik (tenor) in Janko dinski mešani zbor Zvezne gim- Tolmajer (kronist). Dirigent je nazije za Slovence v Celovcu, vo- prof. Jože Ropitz. močno bazo ljubiteljev gledališča, ki bo stala za tem profesionalnim gledališčem moralno in materialno. V kolikor pa situacijo poznam, se mi zdi poklicno gledališče koroških Slovencev zaenkrat neizvedljivo. Do kraja utopično pa ni, da bi profesionalizirali tehnične stvari okoli gledališča. Nujno potreben bi bil skupen fundus scenskih rekvizitov, svetilne opreme. Teh stvari je sedaj toliko raztresenih po Koroškem, da bi moral nekdo skrbeti zanje v skupnem prostoru. Tako bi se ta oprema lahko skupno uporabljala. 0 mislih, ki so povezane s koroškimi Slovenci_______________ Sam sem tako močno vpet v delo na Koroškem, da ne bi mogel povedati kaj drugega kot to, kar bi izpovedal koroški Slovenec. Sedaj že pravim „mi Korošci“, ne pa „vi na Koroškem“. Sprašujem se tudi, kaj „moramo spremeniti“ in ne, kaj bi „morali spremeniti“. Vesel sem vseh dobrih predstav, ki jih vidim. Veliko moč vidim v mladih skupinah, ki se pojavljajo sedaj. To je upanje, da ne bo ostalo na nivoju folklore, da se bodo stvari začele premikati v smeri, ki so nove in današnje. 0 igralcih in odrskih______________ predstavah na naših odrih Marsikdo, ki pogleda gledališke predstave, pravi, da v njih ni nič. Ta je nekaj spregledal. Vidi samo predstavo, ne vidi pa, kaj se je pred predstavo v igralcih v procesu pripravljanja predstave dogajalo. Tako je premiera predstave drugotnega pomena. Tega bi se morali zavedati tudi vsi tisti, ki usmerjajo gledališko dejavnost na Koro-^em' Vincenc Gotthardt Kdor nič ne ve, vse razume! Povprečen bralec je bolj pameten, kot to povprečen pisatelj misli! Emancipacija ženske: moja hči je postala izgubljeni sin! (Žarko Petan) Žarko Petan: Aforizmi Žarko Petan, rojen leta 1929 v Ljubljani, je pisatelj in režiser v Ljubljanskem mestnem gledališču. Napisal je več gledaliških in radijskih iger in romanov. Znan pa ni le po igrah in romanih, temveč tudi po aforizmih, ki jih piše z ostrim peresom. Petan ni znan le v slovenskem literarnem svetu, ampak se je v zadnjih desetih letih uveljavil tudi v nemškem prostoru. Leta 1981 je izšla pri Styriji zbirka aforizmov z naslovom „Himmel in Quadraten“. Medtem je izdala Styria še marsikateri njegov naslov, nekatere je morala ponatisniti. Pred nekaj tedni pa je ponovno pri Styriji izšla nova zbirka aforizmov z naslovom „Viele Herren^ von Gestern waren heute noch Genossen“. V tej knjigi se satirik Žarko Petan spominja političnih dogodkov, ki so v preteklih mesecih spremenili svet. Žarko Petan: Viele Herren von Gestern waren heute noch Genossen. Aforizmi. Založba Styria 1990. Ljubiti naravo je pravilna pot vedno boljšega dojemanja umetnosti. Slikarji dojamejo naravo, jo ljubijo in nas učijo gledati. Vincent van Gogh Van Gogh: Slikanje ima nekaj neskončnega Njegovo življenje je bilo vseskozi zaznamovano z neuspehi. Kot prodajalec umetnin se ni mogel uveljaviti. Teološki študij mu je bil prenaporen. Kot pridigar je doživel polom. Prvo sliko je prodal štiri mesece pred svojo smrtjo. To je bilo življenje danes svetovno znanega umetnika, slikarja Vincenta van Gogha. Mnogo bolj slavno se bere van Goghov posmrtni življenjepis. Njegove slike dosegajo cene, ki jih pred njim niso dosegle nobene slike. Dragocenost van Goghovih slik je v tem, da vedno znova odkrivajo še neodkrito likovno sporočilo. Velika dragocenost pa so tudi njegova pisma, ki jih je pisal bratu, ki ga je vse življenje podpiral. Te Vincentove misli o umetnosti, slikarstvu in medčloveških odnosih so dragocen umetniški in tudi človeški dokument, ki je v literaturi enkraten. Vincent van Gogh: Im Malen liegt Unendliches. Založba Langen Müller 1990. Radio/TV/Prireditve PETEK, 22. febr. Zvočno pismo. SOBOTA, 23. febr. „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 24. febr. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Božo Hartmann). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 25. febr. Priprave na revijo „Koroška poje“. TOREK, 26. febr. Partnerski magazin. SREDA, 27. febr. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Sodobna slovenska literatura na Koroškem v znanstvenem pretresu - 3. ČETRTEK, 28. febr. Rož — Podjuna — Zilja NA TELEVIZIJI „DOBER DAN, KOROŠKA“ 24. febr. 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru: vzgoja strokovnega naraščaja za poklicno življenje v prostoru Alpe-Jadran Kljub pretežnemu delu slovenskega prebivalstva so Sele z eno izjemo brez dvojezičnih krajevnih napisov Janko Messner 70 — portret Postni prt v Vovbrah pri Velikovcu iz leta 1504 Ženski hokej na ledu Video-clip: trobila T A T E D E N V R A D I U DOBRLA VAS KONCERT Čas: v soboto, 23. 2., ob 19.30 Kraj: v kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopajo: MePZ SRD „Srce", Otroški zbor SPD „Srce“, Igralska skupina SRD „Srce“ (recital) Prireditelj: SRD „Srce" v Dobrli vasi SREČANJE MLADINSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN, v petek, 1. marca 1991, in soboto, 2. marca 1991, v Modestovem domu v Celovcu, Dr.-Joško-Tischler-Park 1. ŽELEZNA KAPLA „IGRA APOSTOLOV“ Max Mell — Lovro Kašelj Čas: v nedeljo, 24. 2., ob 11. uri Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Prireditelj: SPD „Zarja" v Železni Kapli 4JJTITE ŠMIHEL VIgOrJIltn KUtCI; KR'smln KRHKO tJEKNEl; PCfO TVHP; MR3BR, vckonIkr m Silvu rülvOOÜRS; MUKKO OKt; K.KO KRtiroF; iTFF nretrnc; SRtn Kun?,- CRlR'e*. iSpv\ Čas: v nedeljo, 24. 2. '91, ob 11. uri Kraj: V FARNI DVORANI VJŠMIHELU SPORED: v petek, 1. marca: ob 19.30 Alenka Goljevšček: HIŠA Mladinska gledališka skupina PD „Lipa” iz Velikovca. Režija: Branka Be-zeljak-Glazer v soboto, 2. marca: ob 7.45 Milan Dekleva: SANJE O GOVOREČEM CVETU Lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Štet Merkač ob 8.20 Milan Pavlik/Jože Pengov: GOSPOD PETELIN Lutkovna skupina Mohorjeve ljudske šole. Režija: Tine Varl ob 8.45 T. Egner: RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME Mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci" iz Kotmare vasi. Režija: Jože Vozny ob 10. uri William Shakespeare — Alenka Bole-Vrabec: SEN RADIŠKE NOČI Mladinska gledališka skupina SPD Radiše. Režija: Alenka Bole-Vrabec ob 11. uri Marcel Achard: HOČETE IGRATI Z MANO? Mladinska gledališka skupina KPD „Planina" Sele. Režija: Franci Končan ob 13.30 Pogovor o predstavah. Pogovor o gledališki dejavnosti na Koroškem. Uvodne misli k pogovoru: Maja Haderlap, Štet Merkač, Poldej Zunder, Peter Sticker TINJE Sirarski tečaj Čas: od četrtka, 21. 2., do petka, 22. 2., od 9. do 17. ure Kraj: Dom v Tinjah Voditelj: Sirarski mojster Walter Münster Prispevek: 290,—, kosilo in prenočitev (če potrebna) se posebej obračunata. Število udeležencev je omejeno na 12 oseb. Prijave sprejema KIS, tel. 04 63 / 38 24 38. DSG SELE prireja 24. 2. 1991: 2. Otroški cup, začetek ob 14. uri 2. 3. 1991: 3. Otroški cup, začetek ob 15. uri Startne številke bodo delili pol ure pred startom VPISOVANJE v DVOJEZIČNO VIŠJO IN SREDNJO ŠOLO ZA GOSPODARSKE POKLICE zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu je od 11. do 28. februarja 1991. Izobraževalne možnosti: l-letna Gospodinjska šola, 5-letna Višja šola za gospodarske poklice Pogoji za sprejem: zaključena 8. šolska stopnja in osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za sprejem v Višjo šolo zagospodarske poklice pa še uspešno opravljen sprejemni izpit, ki bo na šoli 3. julija 1991. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti, ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na razpolago v šolski pisarni ali pa pri poklicnem svetovalcu na šoli. Izpolnjene formularje oddajte najkasneje do 28. februarja 1991. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis. Financiranje: Vsi učenci so deležni istih državnih podpor kot na vseh tovrstnih drugih šolah. Zaželene podrobnejše informacije Vam vsak čas posreduje vodstvo šole. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob v Rožu, tel. 0 42 53 / 343 Vodstvo šole 22. 2., 2. del: ZVOČNO PISMO IZ SLOVENIJE Da sveta ni konec pred domačim pragom, gotovo tudi ne na grebenih Karavank, to je vsakomur jasno. V slovenskem oddelku koroškega radia je pogled k sosedom že tradicionalna stvar. To velja za obzornike v sredah, še posebej pa enkrat na mesec za polu mo oddajo pod geslom „Zvočno pismo iz Slovenije". Oddajo, ki je panorama važnih in zanimivih dogodkov iz političnega, kulturnega in družbenega življenja, pripravljajo novinarji slovenske radiotelevizije v Ljubljani. V zamenjavo pa dobijo Zvočno pismo iz Koroške, ki ga pripravijo sodelavci slovenskega oddelka koroškega radia. 25.2., 2. del: Priprave na revijo „Koroška poje“ V osrednjem delu ponedeljkovega slovenskega radijskega sporeda iz Celovca bo reportaža o pripravah MePZ „Gallus“ v Celovcu, ki bo ob 20-letnici smrti Franceta Czigana izvedel kantato o ustoličevanju koroških vojvod. Poziv najmlajšim poslušalcem radia: Od ponedeljka do petka lahko vsak dan v slovenskem sporedu koroškega radia prisluhnete ob 18.50 zgodbici za lahko noč. SODALITAS Dom v Tinjah Telefon: (04239)2642 9121 Tinje V soboto, 23. februarja, od 9. do 17. ure Tečaj: Masaža, nem. Voditeljica: ingeborg Siegert, Dunaj v nedeljo, 24. februarja, od 9. do 19. Slikanje na svilo za napredujoče, nem. Voditeljica: Mathilde Sabitzer, Celovec v nedeljo, 24. febr., od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za župnijske svete: „VI STE MOJE PRIČE“, nem. Spremljata: Jože Kopeinig in Rupert Gasser od ponedeljka, 25. februarja, od 18. ure do četrtka, 28. februarja, do 13. ure Duhovne vaje za ŽRV: Molitev nas druži z Bogom in ljudmi Voditelj: p. prov. Tarzicij Kolenko OFM v ponedeljek, 25. februarja, ob 19.30 Liki naše zgodovine: MATIJA MAJAR ZILJSKI Predavatelj: prof. Štefan Pinter v torek, 26. februarja, od 14. do 18. ure Tečaj za spretne roke: Moja osebna velikonočna sveča, nem. Vodita: s. Assumpta in s. Maria Luise, Vernberk GALERIJA TINJE: RAZSTAVA DEL MARKA RUPNIKA (olje) (Razstava je odprta do 26. febr.) v torek, 26. februarja, ob 19.30 ODPRTJE RAZSTAVE DEL BOŽNA KUZMANA (olje) (Razstava je odprta do 20. marca.) SENTPRIMOZ NASTOP VOKALNE SKUPINE VAGANTI IZ PRAGE (ČSFR) Čas: v soboto, 2. marca 1991, ob 18. uri Kraj: v farni cerkvi v Šentpri-možu Pri sv. maši bo skupina izvajala Palestrinovo mašo MISSA AETERNA CHRISTI MUNERA in velikonočne liturgične pesmi ter skladbe Jakobusa Gallusa. Po maši pa bo koncert duhovnih spevov češkega skladatelja Jana Campanusa Vodhanskyega Na ta izredni koncert vas prav prisrčno vabimo! Prireditelji: Župnijski svet Šent-primož, SPD „Danica“ in Krščanska kulturna zveza NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera. Vincenc Gotthardt. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Oglasi/Prireditve Jezikovne počitnice v Novem mestu od 14. julija do 3. avgusta 1991 za otroke od 10. do 16. leta Slovenščina v Sloveniji „Jezikovne počitnice“, ki za tritedensko bivanje v Novem mestu stanejo šil. 3800,— (in potni stroški), nudijo: tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok popolna vključitev v vestno izbrano družino z otroki iste starosti ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi Brezhibna organizacija, vzorna angažiranost in visoka strokovnost učiteljev, gostoljubnost: in človeška toplina novomeških otrok in staršev so omogočili ne le izvrstno počutje koroških otrok, temveč tudi njihovo dobro jezikovno napredovanje. Zato smo tudi letos pripravili tritedenski tečaj za mladince, ki si želijo pridobiti temeljito znanje in boljše obvladanje slovenščine. Tako bomo dosegli jezikovno izobrazbo, kakršna je danes, v času medregionalnega sodelovanja in naraščanja slovenskih in mešanih podjetij, v vsakem oziru koristna. Hočete omogočiti svojemu otroku bolj temeljito znanje slovenskega jezika? v Oe ste ga prijavili v ljudski šoli k dvojezičnemu pouku, morda sedaj čutite potrebo, da otrok izpopolni svoje jezikovno znanje. Oe hočete otroka vpisati v slovensko ali dvojezično višjo šolo, bo boljše obvladanje jezika dobro izhodišče za nadaljnje učenje. Morda ste tudi vi mnenja, da je zbliževanje v prostoru Alpe-Ja-dran možno le, če čim bolje poznamo jezik in kulturo najbližjih sosedov. Najboljši način učenja kakega jezika, izpopolnjevanje znanja in navad izražanja, je vselej ta, da se ga skušamo naučiti v okolju, kjer se ta jezik govori. Lahko vam zagotovimo, da je kombinacija jezikovnega pouka in vključitev v družino najbolj obetajoči način za učenje jezika. V sodelovanju s prvovrstnimi strokovnjaki smo na osnovi dolgoletnih izkušenj v zahodnem svetu izdelali koncept za slovenske jezikovne počitnice, ki naj bi zagotovile optimalni uspeh. Posebej še opozarjamo, da je tečaj namenjen otrokom z osnovnim znanjem slovenščine in da so prijave začetnikov nesmiselne. Ker sprejmemo v posamezne skupine kvečjemu osem učencev, je število udeležencev omejeno; zato bomo prijave upoštevali po vrstnem redu. Oe se zanimate za „Jezikovne počitnice“, se obrnite na Krščansko kulturno zvezo in zahtevajte podrobnejše informacije. Naš naslov: Viktringer Ring 26 9020 Celovec telefon (0463) 51 62 43 Lanskoletni udeleženci med svojimi gostitelji ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU — PROF.-JANEŽIČ-PLATZ 1 OBJAVA Zvezna gimnazija in zvezna realnagimnazijaza Slovence vCelovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1991/92 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 11. 2. do 28. 2. 1991, ravnateljstvu Zvezne gimnazije in zvezne realne gimnazije za Slovence vCelovcu. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00. Ob prijavi za sprejem je potrebno ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz o avstrijskem državljanstvu. 2. Sprejemne izpite bo potrebno opravljati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih, in sicer jz slovenščine, nemščine in matematike. Odločilno bo letno spričevalo. Čas sprejemnih izpitov: sreda, 3. julij 1991. 3. Konec maja 1991 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 4. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. 5. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je vtem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Za sprejem v gimnazijo se lahko prijavite osebno v šolski pisarni ali pa se pismeno obrnete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt. dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj DVOJEZIČNA ZVEZNA TRGOVSKA AKADEMIJA VSAK POTREBUJE TRGOVSKO IZOBRAZBO! Naša šola nudi: Učencem posredujemo kot druge trpovske akademije solidno — GOSPODARSKO in - SPLOSNO IZOBRAZBO. Poleg učnega načrta za trgovske akademije naša šofa nudi: — učna jezika sta SLOVENŠČINA in NEMŠČINA — tuja jezika: ITALIJANŠČINA in ANGLEŠČINA — gojimo stike s šolami in podjetji v prostoru ALPE-JADRAN — interkulturno učenje — znanje jezika omogoča razumevanje gospodarstva Absolventi naj že v šoli spoznajo, kako važno je znanje jezika za osvojitev zaupanja inozemskega poslovnega partnerja. Posredujemo znanje jezikov prostora Alpe-Jadran, ki jih koroško gospodarstvo nujno potrebuje. Po 5 letih izobrazbe naša šola nudi: — maturo — pravico do študija —- obratne usposobljenosti Poklicne možnosti: Poklice v boljših pozicijah v gospodarstvu in administraciji: — management — zavarovalnice — banke . . . • podjetja za reklamo • javna služba • turizem • industrija Sprejemni pogoji: 1. Uspešni zaključek 4. razreda glavne šole ali gimnazije; 2. Uspešen zaključek sprejemnega izpita; 3. Dosežena starost 14 let do 31. dec. v prvem letniku; 4. Šolarji morajo znati vsaj koroški slovenski dialekt. PRIJAVE: od 9. februarja naprej Prijavne formularje dobite v ravnateljstvu Dvojezične zvezne trgovske akademije, 9020 Celovec, Prof.-Janežič-Trg 1. Sprejemni izpit bo 4. julija 1991. TEDEN KNJIGE v knjigarni DRAVE NAŠA KNJIGA Paulitschgasse 5—7, 9020 Celovec od 4. 3. do 9. 3. 1991 Na izbiro so slovenske in nemške knjige (moderni antikvariat) po izredno ugodnih cenah. CELOVEC RAZSTAVA SVILENIH RUT ANICE LUTNIK Čas: od torka, 5. 3., do sobote, 16. 3. Kraj: Mohorjeva knjigarna Odprtje: v ponedeljek, 4. 3., ob 18. uri SELE PREDAVANJE ZDRAVNIKA — UREJANJE ROJSTEV (dr. Franc Wutti) Čas: petek, 22. 2., ob 19.30 KrajJarnidomvSelah. — Predavatelj opozarja, naj vabimo na to predavanje tudi moške, ker urejanje rojstev ni le zadeva žensk. Šport Kratke športne vesti • Športno društvo Pliberk vabi na smučarsko tekmo (v disciplini superveleslalom), ki bo v nedeljo, 24. februarja, na LIBIČU pri Pliberku. Start bo ob 13.30 • Občina Globasnica vabi na SMUČARSKI TEK, ki bo v soboto, 23. februarja, pri gostišču Juenna pri Globasnici. Start bo ob 10. uri t Mladinci SAK v finalu Ekipa trenerja Jovičeviča se je v nedeljo uvrstila na zaključni turnir mladine (pod 16 let), ki ga prireja Koroška nogometna zveza. Mladinci v dveh predtekmovanjih niso izgubili nobene tekme, kar je zelo presenetljivo, kajti v ekipi so manjkali nekateri standardni igralci. Zdaj se mladi nogometaši že zelo veselijo finalnega turnirja, ki bo 3. marca v Št. Vidu. • Hokej na ledu: prvi turnir v Globasnici Prvič je Globaški časopis priredil občinski turnir, na katerem je sodelovalo pet moštev. Zmagala je ekipa iz Strpne vasi, pred moštvom Štekl-Čepiče. Po tekmovanju so vse ekipe pri Šoštarju prejele nagrade, ki jih je podelil glavni urednik Globaškega časopisa Bernard Sadovnik. Ker je bil turnir zelo uspešen, se bo drugo leto seveda ponovil. 1. Strpna vas 2. Štekl-Čepiče 3. Erichova ekipa 4. Šoštar 5. LAK-Pampersboys Najboljši strelci: 1. Ewald Pajančič 2. Janko Smrečnik 3. Dietmar Ramusch SAK nenadoma odpotoval v Novigrad Spet zmaga proti drugoligašu Tudi drugo pripravljalno tekmo proti drugoligašu iz Wolfsberga je SAK presenetljivo visoko dobil; proti Spittalu pa so že zelo utrujeni igralci podlegli s 4:2. V soboto bo SAK odigral prijateljsko tekmo proti domačinom v Kopru. Ker so na Koroškem trenutno pogoji za nogometne tekme zelo slabi, je SAK konec tedna kratko malo za dva dni odpotoval v sončni Novigrad. Razen Kreutza, Blajsa in Prescherna so se vsi igralci udeležili dvodnevnih priprav, ki so se izkazale kot zelo rodoviten del pripravljalnega načrta. Zato se bo ekipa tudi ta konec tedna podala v Novigrad, kjer se bo osredotočila na zelo težko tekmo proti NK Koper. SAK - WAC 3:0 (1:0) goli: A. Blažej, M. Sadjak, G. Stanisavljevič Tekma proti WAC, ki so jo odigrali v Novigradu, je bila povsem zadovoljiva. Izrazito dobro razpoložen je bil Marijan Sadjak, ki je v stilu Arthurja Hanserja preigraval nasprotne igralce. Vrhu tega je Marijanu uspel tudi lep zadetek, s katerim je svojo dobro formo še dodatno dokazal. Sploh pa je bila tokrat napadalna igra SAK zelo rodovitna, saj je ekipi uspelo zadeti nasprotna vrata kar trikrat. Obramba, v kateri je manjkal kapetan Miha Kreutz, je kot po navadi zanesljivo branila nasprotnikove napade. Spittal - SAK 4:2 (1:1) goli za SAK: H. Lippusch, A. Blažej Na tej tekmi sta igralce SAK zapustili moč in koncentracija. SAK je sicer dvakrat vodil, vendar je proti koncu tekme telesno opešal, kar je po napornem programu opravičljivo. Če bi branilci SAK delali manj napak, bi se dokončni izid verjetno glasil drugače. Lahko bi celo rekli, da so si dva zadetka dali sami. AKTUALNI INTERVJU Nenadoma se je branilec Lojze Sadjak odločil, da bo kar cel teden ostal v Novigradu. Skupaj z Dalanovi-čem, ki trenira Leitgeba in Prescherna, misli izrabiti dobre razmere ob morju. Z njim smo se kratko pogovarjali. NT: Nenadoma si se odločil, da boš samostojno nadaljeval trening v Novigradu. Kaj praviš o tej odločitvi? L. Sadjak: Videl sem, da mi tukaj pravzaprav nič ne manjka. Zato sem šefa zaprosil za tedenski dopust, in mi ga je tudi odobril. Vrhu tega pa nisem sam; tu so še Dalanovič, Leitgeb, Stanisavlje- Lojze Sadjak ostal v Novigradu vic in od torka naprej tudi Adi Pre-schern. NT: Veliko nogometašev sovraži priprave, ti pa si si prostovoljno naložil teden mučnega dela. Ali ti ugaja ob morju? L. Sadjak: Mislim, da se moram na drugi del prvenstva letos dobro pripraviti. Seveda pa mi priprave ob morju zelo ugajajo, saj so pogoji znatno boljši kot doma. Vrhu tega se tukaj zelo zbrano ukvarjam z nogometom, kar doma ni mogoče. NT: Kaj letos od tebe in od celotnega moštva lahko pričakujemo, oz. kdo bo vaš največji nasprotnik v koroški ligi? L. Sadjak: Prepričan sem, da bom letos telesno zelo dobro pripravljen, kar bodo gotovo tudi drugi nogometaši SAK. Zato sem prepričan, da bo naša igra letos bolj atraktivna, na vsak način pa hitrejša. Ker pa sta se naša največja nasprotnika Trg in Pliberk precej ojačila, bo drugi del prvenstva gotovo zelo napet. Favorit in s tem prvi kandidat za naslov koroškega pravaka pa je brez dvoma Trg. NT: Hvala za pogovor! Tokrat le zadnje mesto, vendar obljuba za bodočnost — mladi Pampersboys Šport „Naš tednik bo v naslednjih letih moja vez s Koroško!“ Kdor pozna poklicne nogo- metaše, ve, da imajo le malo prostega časa. Kljub temu je prišel Milan iz Innsbrucka in se uradno poslovil od svojih nekdanjih soigralcev SAK. Milan je dve leti treniral in igral za SAK, tako da se je le težko poslovil od nogometašev. Milan je dejal: „Mislim, da mora vsak razumet* moj odhod na Tirolsko, kajti to je Trenutno se Milan zelo intenzivno pripravlja na prvenstvo, ki se začne 9. marca. Happlov trening je znan kot izredno naporen, vendar je Milan prepričan, da bo za prvo ligo telesno popolnoma zrel. Na vprašanje, kdaj bo po njegovem mnenju na prvenstveni tekmi prvič branil za FC Tirol, je dejal: „To ve samo trener Happel. Na vsak kar domačega. Da bi bil tudi v bodoče še povezan z domovino, je dejal: „Prosim, pošljite mi Naš tednik, da bom seznanjen z vsemi domačimi dogajanji, predvsem z onimi iz športnega življenja.“ Precej zmučen, vendar zadovoljen se je Milan poslovil od svojih nekdanjih soigralcev in dodal, da bo ob vsaki priložnosti prišel na tekme Milan Draže se je poslovil ort SAK edinstvena priložnost, katere je deležen le redko kateri nogometaš. Zato sem se tudi takoj odločil za FC Tiral, čeprav bo pot do standardnega vratarja še zelo naporna.“ način bo na začetku branil Kassier, ki ima že nekaj več izkušenj kot jaz.“ Milan je prejel od kluba blizu Innsbrucka tudi stanovanje, tako da se počuti že Slovenskega atletskega kluba. Seveda pa vsem navijačem in igralcem želi uspešno tekmovanje v koroški ligi ter čimprejšnji povzdig v drugo zvezno ligo. Društveno prvenstvo Št. Janž—91 tekmovalcev Na dobro pripravljeni veleslalomski progi na Rutah je športno društvo Št. Janž izvedlo domače prvenstvo. Sodelovalo je 91 tekmovalcev, ki so jih razdelili v starostne skupine. Najboljši dneva, Jozej Partl, hkrati tudi okrajni prvak obratov, je spet dokazal svoj izrazit smučarski talent. Premagal ni le prejšnjega prvaka Tomaža Mo-schitza, temveč za 4 desetinke sekunde tudi Danijela Užnika. Pri ženskah pa je najhitreje zvozila progo šolarka Dunja Jamnik, ki sodi na Koroškem v svojem letniku med najboljše. REZULTATI POSAMEZNIH STAROSTNIH SKUPIN: fantje: bambini: 1. Markus Meschnik; otroci I: 1. Johannes Warasch; otroci li: 1. Matija Schellander; 2. Gerald Gabriel; 3. Manuel Kruschitz; šolarji I: 1. Dominik Kropivnik; šolarji II: 1. Danijel Užnik; 2. Markus Vouk; 3. Martin Gabriel; mladina: 1. Tomi Partl; 2. Peter Mo-schitz; 3. Harald Kruschitz; splošna skupina: 1. Joži Partl (najboljši dneva); 2. Tomaž Moschitz; 3. Peter Blüml; senjori II: 1. Lojzej Gabriel; 2. Erich Užnik; 3. Toni Oraže; senjori I: 1. Theo Steiner; 2. Gusti Zablatnik; 3. Johann Sablatnik; dekleta: bambini: 1. Isabell Sablatnik; otroci I: 1. Carina Lausegger; otroci II: 1. Brigitta Esel; 2. Andrea kruschitz; 3. Angela Wieser; šolarke I: 1. Tatjana Zablatnik; 2. Karin Kruschitz; 3. Eva Moschitz; šolarke II: 1. Dunja Jamnik (najboljša dneva); 2. Silvana Oraže; 3. Marion Maloveršnik; mladina: 1. Patricia Meschnig; 2. An- Tekmovanj se bo udeležilo približno 700 športnikov iz šestih dežel (Jugoslavija, Italija, Švica, Nemčija, Madžarska in Avstrija), ki so po regijah včlanjene v delovno skupnost Alpe-Jadran. Tekmovali bodo športniki do 17. leta v treh disciplinah: v alpskem smučanju (Bad Kleinkirchheim), v nordijskih disciplinah (Trg) in v hokeju na ledu (Celovec, Beljak). Na skakalni tekmi v Trgu bo tekmoval tudi član športnega društva Zahomc Thomas Ku-glitsch. Da so tekme na zelo visoki ravni, kaže dejstvo, da je pred leti tekmoval na tovrstnem tekmovanju tudi letošnji svetovni prvak Heinz Kuttin. Organizatorji iger so optimistični, kajti smučišča so zelo dobro pripravljena, prav tako tudi skakalnica v Trgu. Vendar v ospredju iger niso samo točke, drea Gabriel; 3. Elisabeth Moschitz; splošna skupina: 1. Dominike Žnidar; 2. Martina Feichter; 3. Claudia Lausegger. daljave in hitrost, temveč predvsem neomejeno sožitje in spoznavanje športnikov in njihovih spremljevalcev sodelujočih narodov. Tudi smučarji na snežnih deskah na smučarskem tednu Slovenska športna zveza je letos zopet vabila na smučarski teden. Med se-mestralnimi počitnicami se je smučarskega tedna v Schladmingu udeležilo 45 navdušenih smučarjev. Koroški smučarji so se smučali v Schladmingu/Planei in v Hauser/Kaiblingu. Na smučišču so odrasle delili na dve skupini, ki stajih vodila prof. Anton Malle in Danilo Prušnik; otroško skupino pa je vodila Anica Wiegele; skupino „artistov“ na snežnih deskah (snow-board) je vodil Richard Kunčič. Tovarna Elan je dala na razpolago snežne deske, ki so se jih koroški smučarji tudi rade volje poslužili. Delovna skupnost Alpe-Jadran: Zimske igre letos na Koroškem V sredo so predstavniki organizacijskega komiteja letošnjih mladinskih zimskih iger Alpe-Jadran predstavili program tekmovanj, kise bodo od 25. do 27. februarja odvijala na srednjem Koroškem. Koroški predstavniki delovne skupnosti Alpe-Jadran so izvedbo iger kratko malo prevzeli od Salzburške, ki je nenadoma odpovedala. Zimska podoba narave v občini Hodiše OBIRSKO „DIČI, DIČI, DIČA“ Nastopata: Polde Bibič in Gabriel Lipuš v nedeljo, 24. 2. 1991, ob 16. uri, pri Kovaču na Obirskem Prireditelja: SPD Valentin Polanšek in SPZ ŠT. PRIMOŽ „DIČI, DIČI, DAČA“ Nastopata: Polde Bibič in Gabriel Lipuš v ponedeljek, 25. 2. 1991, ob 15. uri v kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: SPD Danica in SPZ CELOVEC 4J KONCERT in KABARET nov program v četrtek, 28. 2. 1991, ob 19.30 v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee Prireditelja: Mladinski dom in SPZ Tudi Hodiše pokriva snežna odeja. Ker občina ni pravočasno pospešila razvoja zimskega turizma, je pozimi marsikatera hiša prazna. Tudi gostišča so zaklenjena. Da bi občina Hodiše v zimskih mesecih ne bila mrtev kraj, želi Enotna lista Hodiše sprožiti v občinskem svetu marsikatero pobudo za poživitev hodiške občine v zimskem času. V Hodišah mnogi živijo od turizma! Kljub temu pa se Hodišam mir prilega. Križi ob cesti, stisnjeni med snežene robove, dajejo Hodišam tisto prikupno podobo, ki so je domačini že desetletja vajeni. Na sliki vidite križ Cznamenje), ki je le nekaj korakov oddaljen od farne cerkve v Hodišah. TING HERMAN GERM ali pretežno smešno Slišal sem, da je tvoj oče odložil delo. Kako mu gre kot mlademu penzionistu? Veš, da še ni popolnoma jasno. Mislim, da se šele uči. Ali veš, kaj so rožnati časi? Na žalost ne — nisem jih še užival. No, potem si vendarle kupi pralni stroj in boš videl, kako hitro lahko postane vse rožnato! Hokejska igra leta v Hodišah Preteklo soboto so odigrali v stadionu Reichen-hauser pri Fikeju ob Rjavškem jezeru hokejsko tekmo, ki je v občini še niso videli. Hodiška dekleta so nastopila proti ekipi z Beljaka „Gipsy Girls“ in že po treh minutah vodile z 1:0. Potem pa so prepustile igro gostinjam iz Beljaka, ki so ob koncu zmagale 1:8. „Toda nič ne de", trener Günther Scherling je bil kljub temu zadovoljen in je prepričan, da bo šlo z moštvom navzgor. Borbenost je bila v redu, tako da je sodnik Christian Tusch imel kar polne roke dela. Tekmo si lahko ogledate to nedeljo v oddaji „Dober dan Koroška“, ob 13.00 v 2. sporedu. FEISTRITZ OB ŠMIHEL Sicer je nalepek izšel v pustnem času, toda očitno si Pliberčani dvojezičnost v novi občini Šmihel predstavljajo na poseben način. Novo sosednjo občino imenujejo Feistritz ob Šmihel (zakaj ne Bistrica ob St. Michael?) in mislijo, da bi se tako znebili dvojezičnih javnih napisov, ki pa jih v Šmihelu že zdavnaj imajo. Mogoče bi pa na ta način vsaj v Pliberku lahl