n
Naslov — Aiitlree«:
“NOVA DOBA” 6111 St. Cliiir Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Kandolph 38U9)
ii
fLJJ
(NEW ERA)
M'
Pomlad je čas dela v naravi; naj bo t.idi ČA« dela in rasti za našo J. S. K. Jedaoto!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
tiered A* Second Claas M*tter April 15th, 1926, at The Poat Office at Cleveland. O, Under The Act of March 3rd, 1870. — Acceptance for-mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 1925.
No. 23.
SV. 23.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 8TH, 1927. — SREDA, 8. JUNIJA, 1927
VOLUME III.
LETNIK III.
napredek amerike v
AVIJATIKI
^va nadaljna Američana sta Poletela v Evropo v času, j40 se kapitan Charles Lind-n^rgh vrača na križarki 7 entphis domov. s ,J letalom Columbia sta se v
°t° 4_ junija 0(j pgtj uri ju.
z/t V ^6W ^or^u vzdignila v ‘tin (JVa nadaljna Američana, J** Clarence Chamberlin in I 68 Devine, za polet v JL’0po- P°let je bil uspešen in ■]am,neZ80tl' Preletela sta At-™Ca ! ’ lla^° Preko južnega kon-j;i nfc'l>je in angleškega kana-lio/6 proti Berlinu. Zaradi ra,Jokanja gasolina sta molj,. Prvič pristati pri mestu od p3’ nekako sto -milj zapadno Pril i-61 *’na> V zraku sta bila
letel-* *n° ^ Ur	1:>0* *n s^a pre“
Ljj ,.a v enem	samem poletu
* * 4'00() milj. Na nemškem krat 1U.	*J‘*a	Prisiljena dva-
‘is ei'oi i Pristati in drugič se je pri " I’alu anU P°^orn'l propeler. Moleta! čakati na popravilo Beri'1’ ^redno sta se podala v Hinderburg, predsed-;javi|!lurri^e republike, je brzo-sVn- Predsedniku Coolidgeu ; Je častitke
ilL ,4ca
ni,;
pp)
*>
aPitan Charles Lindbergh,
je
Nt„
Ski kr 'Wiu.
...... l)rvi v enem samem poletu
E?- Atlantik, ,
se na amen-
ti fi’JZai'ki Memphis vrača pro-
jy,, . —• Predsednik Coolidge 1 Je
0l!i|da] Za vrnitev v domovino ^ razpolago vojno ladjo *,s bi junak zraka je po-„J° sprejel. Pripeljal se bo
0-i^‘ivo, m jsicei. na-vavnos^.
v,1o mesto Washington, v
PODZEMSKE JAME
'Oto 11	■	• •	! •	X I
junija, kjer ga čaka
^h:Vabila
E ^
[*0j	*	Ajci	gel	naivci
zip ' •"tl> kakoršnega še ni bil [\r?a del e?
f%3, r,	----
Dovsk-T dge Je za to priliko
ežen kakšen Američan.
Jl>idbe
Washington tudi
U^hovo rnater. Kot-prvi
,ednjj te dežele hoče pred-
pivi oficijelno
je p,.aV*^ črnega mladeniča, ki
l)one, .i* V enem samem poletu
A(i.,'.?./'Vezdnato zastavo preko £ntlka.
Je Oh.-'6 Lindbergh zvedel, da fon j‘ltll^erlin dosegel Nemčijo, ' Poslal brzojavno častit-
Yl
le voz;11^- ^emPhis, na kateri ošije ^^dbergh v domovino,
Map,.,). m°rnariški department iib'l^Ugelg * VeHki zrakoplov Los ek; p®’ daleč na morje.
H
ap,.
poti
stan,
daleč na morje. Po ac mu bodo prileteli v mnogih letalih njego-
°yski tovariši. Znana institucija bo
'■in'f’r^figlel81’11 lzl’očila takozvano V 19 lei^V° medaljo, katere so »/ • sam * ' od Ugtanovitve, dobi-
%ie,
v - , namreč brata ri' P^nco’ nGlen H. Curtiss in i Sam . stav Eiffel.
^ave ^;Baker, governer dr-^lin(lbeiJSS0Uri’ J’e imenoval »fipvnj m...a. Polkovnikom v dr-in '‘Cl: P()Prej je bil kapi-eljnik miličnega le-•^1 Spg1 °ddelka.
v°jemu pr‘Pravlja domovina v p, 'nernu sokolu, ki je
ilce f' Premet nepretr&anem P°le iS« ki --i S’rni Atlantik, vse 3 more dati dem0‘ inO',Pa d(!L,Pa bo^ata i" navdu-VflnU. a Svojemu odličnemu
lit ,10^
ftas bo obiskal.
'v0met ,•
' Ki\Vcke, j,.-’ ^enovan Pons-Win-‘9 otokih špPf't,e na kl'atek obisk .“ibližii f	nam	bo	letos
- tui ‘ junija. Od zem-
oD‘;Liri «hiS-rat oddaijen “samo”
ASvi 5e mi,j’ in ga bo žr'°v5'hf i * S Prostinii očmi na l pi. dlleni nebu okoli pol-
oiK’ Jje bo
Menda ga ni Slovenca, ki ne bi bil slišal o sloveči Postojnski jami, in mnogi smo jo tudi videli in se čudili njeni krasoti. Škoda, da je ta biser Slovenije v posesti Italijanov. Malokateri pa ve, da ima tudi naša nova domovina Amerika veliko število podzemskih jam, ki se lahko merijo z najlepšimi in največjimi na svetu.
Eno teh jam omenja v svojih spisih sloveči ameriški humorist Mark Twain. Njegov Huckleberry Finn in Tom Sawyer sta nedvomno znana tudi marsikateremu Slovencu. Podzemska jama, -katero Mark Twain opisuje, se nahaja poldrugo miljo od njegovega domovinskega mesteca Hannibala v Missouri-ju. Mark Twain, z večjo družbo svojih mladinskih tovarišev se je nekoč zgubil v tisti jami in jih je reševalna družba našla šele po 36 urah.
V Virginiji se nahaja velika podzemska jama, imenovana Endless Cavern, ki je bila odkrita pred eno generacijo. Našli so jo dečki, ki so z enim psom zasledovali zajca. Zajec se jim je skril v podzemsko luknjo in po daljšem iskanju sc iečki našli, da odprtina vodi v veliko podzemsko votlino. \ Virginiji se nahaja tudi podzemska jama Luray Cavern, k’ je bila istotako slučajno od krita in katera velja za eno najlepših v tej deželi.
V državi Kentucky je podzemska votlina, imenovana Ma mul h Cavein, ki ima milje dol-2fe podzemske hodnike in dvorane, katerih ne bi napolnili lesettisoč ljudi. V reki, ki po-ceka skozi omenjeno votlino se najde več vrst slepih rib.
Država Indiana ima veliko število podzemeljskih jam; za najlepši in najznamenitejši veljate Wyandot Cave in Little Wyandot.
V Schoharie county v državi New York se nahaja znamenita Hawes jama, ki je baje prav tako krasna kot Luray jama v Virginiji.
V državi New Mexico, v Gua-laloupe gorovju je čudovita Carlsbad jama, ki se smatra za naj večjo v Ameriki in morda sploh na svetu. Našli so jo slučajno lovci na srne pred kakšnimi dvajsetimi leti. Vsak večer so videli lovci velike jate netopirjev, ki so priletavali iz neke skalne votline in ko so začeli preiskavati, našli so velikansko podzemeljsko votlino. Natančnejše preiskana je bila dotična votlina šele pred nekaj leti. Geolog Willis T. Lee, ki jo je preiskal, sodi, da je to naj večja znana podzemska votlina na svetu. Ena dvorana je 349 čevljev visoka in pol milje dolga. Washingtonski kapitol bi lahko postavili v tisto “dvorano,” pa bi se kar izgubil. Jama ima neštevilno malih in večjih “dvoran,” dolgih hodnikov, krasne kapnike in votlinsko živalstvo nenavadnih vrst.
Mnogo znamenitih podzemskih jam ima tudi Canada, Mehika in Centralna Amerika. Nekatere teh so svetovno znane.
Drzni možje vseh narodov so radi preiskovali neznane podzemeljske votline, ker v raziskovanju nečesa neznanega je vedno nekaj romantičnega. To zanimanje za podzemske votline je človeku nedvomno tudi nekoliko prirojeno, ker naši davni predniki so neštetokrat iskali zaščite pred slabim vremenom, kakor tudi pred divjimi zverinami in sovražniki last-
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. Jos. V. Grahek, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote)
Plučnica (dalje).
VESTI IZ CLEVELANDA
Posamezniki, ki so živeli brezbrižno, razuzdano, ki so se preveč vdajali alkoholu, ki so prenaporno delali, ki so se pre več vdajali skrbem in katerih želodčna in splošna telesna moč je pod normalo, morajo biti zelo previdni, ker plučnica jim je ^elo nevarna. Alkoholiki, posebno če so rejeni in preteški, imajo sicer nekaj prilike za ozdravljenje, toda levče pokličejo zdravnika pravočasno in se ravnajo po njegovih nasvetih ;n navodilih. Taki ljudje naj se posebno v spremenljivem vremenu ne izpostavljajo preveč, niti mrazu, niti mokroti. Debeli alkoholiki naj se poslužujejo mrzlih kopelji v vremenu, ki rado prinaša plučnico. Nikdar ne omalovažujte navadnih prehladov. Izogibajte se patentiranih medicin. Vprašajte za nasvet vašega družinskega zdravnika, on naj vam predpiše kaj rabite, in dobite zdravila za vaje stanje in bolezen. Ne sku-iajte pripraviti bolezen, da bi se bojevala proti medicinam, ker to je slaba navada, ki more prinesti izgubo vam. Ce dobite prehlad, malo glavobola in vročnice, lezite v posteljo in ne vstajajte. Potem pokličite zdravnika in storite kot vam bo on naročil.
Nikdar ne mislite, ako lažete zdravnika, da bo ča laž škodovala njemu; v takem slučaju ste vi bedak in boste zato kaznovani. Kaj. je tri ali štiri dni zamude v svrho, da se iznebite prehlada? Ali ni boljše porabiti par dolarjev takrat, kakor pa da vas deset dni pozneje položi bolezen v posteljo za več tednov, ali morda za življenje? Rabite svojo glavo včasi, če Imate glavobol, vročnico, bolečine v prsih, kašelj. Storite kot omenjeno.
Slaba navada je, če imamo domove preveč zakurjene kadarkoli, in boljša navada je, če je v hiši 75 stopinj gorkote, kadar je zunaj zero. Mnogo boljše pa je, če morete držati v vaši hiši 68 do 70 stopinj gorkote vse leto. Seveda je to nemogoče poleti, ker v tem času mi ne preskrbujemo gorkote. V tem času je v hiši ista temperatura kot zunaj, razen če delate v ledenici. Pozimi znaša včasi hišna gorkota nad 80 stopinj. Morda pridete v tako hišo na obisk samo za par minut in zato ne odložite svojih ogrinjal, galoš in morda površnikov ali teških kožuhov. V takem slučaju se zelo lahko presejete in potem prehladite.
Koliko ljudi dela.
Neki statistik je izračunal, da v Združenih državah dela vsaka tretja oseba. Ostali so otroci, ženske, bolniki in osla beli ljudje in mal procent lenih bogatašev. Med zelo bogatimi ljudmi je mnogo takih, ki delajo, kljub svojemu bogastvu.
Koncert jugoslovanskega opernega pevca Mate Culica, ki bi se bil imel vršiti v Slovenskem Delavskem f Domu v Col-limvoodu v nedeljo 5. junija, je preložen na nedoločen čas. Vzrok temu je, ker je naš umetnik nenadoma nekaj obolel. Rojaki, ki so vstopnice že kupili, naj jih obdifže, ker se bo koncert skoro gotovo vršil v bližnji bodočnosti! Ako se koncert ne bi mogel švršiti, bo pripravljalni odbor denar za vstopnice povrnil.
. 'X'
Nagloma je pretečeni teden umrl 30-letni John Kmet, v Clevelandu rojen Slovenec. Zapušča stariše, tri, brate in dve sestri. — Dne 5| juni ja je po petmesečnem bolehanju umrla Rose Theresa Suss, tudi \ Clevelandu rojena Slovenka Zapušča očeta, brata in sestro. -><“
Državni senator George II. Bender iz Clevelinda, ki je v zadnjem zasedanju ohijske legislature vodil hud boj proti vaškim županom | in mirovnim sodnikom, kateri! so v Cleve-andu stikali za l|ršilci prohibi-njske postave in ‘si polnili žepe < izsiljenimi globami, je te dni izjavil, da ima peticija za glasovanje o Marshallovi postavi že nad 22 tisoč podpisov. Marshallova postava, ki jo je sprejela legislatura, ima namen po Irugem potu vrniti vaškim županom in mirovnim sodnikom iober del tega, k‘>r jim je vzela odločba najvišjega sodišča. Če peticija dobi 83 tisoč podpisov, mora priti Marshallova postava na splošno glasovanje v jeseni. Senator Bender pravi, da bo lahko dobiti potrebno število podpisov.
VRTNARSKINASVETl
PREBIVALSTVO OTOKA GUADALUPE
IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA
nega plemena v podzemeljskih jamah. V mnogih znanih podzemskih jamah so raziskovalci naših časov našli orožja in orodja naših davnih prednikov, kakor tudi kosti različnih davno izumrlih ali pa še živečih vrst živali. Predmeti najdeni v podzemskih jamah kažejo znanstvenikom, kako so ljudje živeli v davnih časih, o katerih nam pisana zgodovina ne more ničesar povedati.
Ako nismo posadili na prosto sadik različne vrtne zelenjave že v maju, ne odlašajmo več. Sem spada zelje, ohrovt, koleraba, paradižniki, pesa, glavnata salata itd. Pri sajenju prirežimo koreninice vsaj za eno tretjino, deloma zato, da se bolj razkosati j o, deloma zato, da se pri sajenju ne privijajo navzgor. Saditi je najbolje v sveže prekopano gredo in sicer zvečer ko solnce zaide. Ko je greda posajena, se dobro zalije. Pred sajenjem zemljo močiti ni dobro, ker se potem dela blato. Kar velja glede pre-sajevanja zelenjave, velja v splošnem ^udi glede presajanja cvetlic.
Ne pozabimo posaditi prave vrste nizki fižol, katerega zeleno stročje daje zelo priljubljeno prikuho. Fižol se more saditi večkrat, da imamo zeleno stročje vso sezono. Tudi grah je možno večkrat saditi z uspehom in isto velja za sa-lato, dokler ni prehuda vročine. Ako hočemo imeti okusno in mehko nadzemsko kolerabo jo tudi sejmo in sadimo večkrat. Zdaj je tudi zadnji čas za sajenje kumar in slad ke koruze.
Na vrtnicah zatirajmo uši in gosenice in vsaki dan sproti potrgajmo ocvetke. Ocvetki na rožnem grmu niso nič kaj lepega, poleg tega pa jemljejo rastlini moč brez potrebe. Sploh velja za vse cvetlice pravilo, da se potrgajo ocvetki, kakor hitro se cvetje osuje, ako ne računamo na pridelovanje semena. Ako pridno trgamo cvetje ali vsaj ocvetke, bo-(Dalje na 3. strani)
Med vsemi svojimi vrstniki v Pacifiku ima otok Guadalupe nedvomno najbolj nenavadno prebivalstvo. To prebivalstvo obstaja iz 50,000 podivjanih koz, približno istega števila podivjanih maček in okoli 450 morskih slonov (sea elephants). Morski sloni spadajo k plemenu tulnjev ali morskih psov in so dobili svoje nenavadno ime radi svoje velikosti in radi rilca, ki spominja na slonovega. Na pe-ščeninah skalnatega otoka Guadalupe je zadnja postojanka teh velikih dvoživk. Svojeeasno so se na pacifični obali solnčile velike črede teh morskih živali, posebno v nižji Californiji; njih "fronta” se je raztezala tisoč mil j na dolgo, vse od San Francisca pa daleč doli na jug. Kei morski sloni niso boječi, so j,ib lovci pridno pobijali radi olja En sam dorasel morski slon, da nad 200 galon finega olja.
Iztrebljevanje teh čudnih živali je bilo tako sistematično. Ja so jih pred petdesetimi leti smatrali že skoro za izumrle. ,Le nekaj se jih je še obdržalo \ .zavetju skalnatega mehiškega otoka Guadalupe, ki se nahaja približno 250 milj južno od ameriško-mehiške meje, oziroma od mesta San Diego,. Cali-fornija.
Te zadnje morske velikane je še vendar pravočasno vzela pod svoje varstvo mehiška vlada. Morske slone je prepovedano loviti ali pobijati in v njihovem zavetišču na peščeninah otoka Guadalupe jih je tudi vznemirjati prepovedano. Ameriška vlada v tem oziru podpira vlado sestrske republike. Odkar morski sloni uživajo protekcijo, se njih število zadovoljivo množi. Leta 1912 so našteli 150 morskih slonov v njihovem zavetišču, leta 1926 pa že okoli 450. Iz tega še da sklepati, da te čudne morske živali, ki niso nikomur napoti in nikomur ne varne, ne bodo izginile.
Morski sloni so precej podobni tulnjem ali morskim psom. le da so mnogo večji. Dorasle živali moškega spola so do 22 čevljev dolge in tehtajo po več ton; krave so nekaj manjše in lažje. Dorasli moški sloni imajo nad gobcem širok, mesnat rilec, ki je včasi do poldrugi čevelj dolg, in katerega morejo poljubno vihati. Samice nimajo rilcev. Neokretno valjasto telo je pokrito z rumeno-rujavo dlako. Na prednjih, plavutam podobnih nogah imajo po pet močnih krempljev. Uhljev morski sloni nimajo; oči so velike in svetle kot pri živalih, ki vidijo tudi ponoči. Na obeh straneh gobca rastejo sedem do osem palcev dolgi brki. Parijo se morski sloni začetkom marca in takrat se samci večkrat lju-to bojujejo med seboj; samice nosijo eno leto. Novorojeni mladiči so zelo zavaljeni ir vsled tega leni in neokretni; ko so leto stari, postanejo živahni, igrajo se In cvilijo.
Otok Guadalupe je dolg z.l milj in okoli 140 milj oddaljen od obrežja spodnje Californije; dviga se nad 4,500 čevljev nad morsko gladino. Večje ladje se mu ne morejo približati in celo s čolnom je težavno priti do suhega. Pod visokimi, strmimi skalami in zavarovan ob straneh z drugimi, se nahaja na enem kraju ozek zaliv, ki se v notranjščino razširi v kakšnih 350 jardov dolgo in 30 jardov široko peščenino, ki je za-(Dalje 'na 3. strani)
V nedeljo zjutraj 17. maja imeli so v Beogradu močan potres, kakršnega ni bilo že dvajset let. Prvi sunek je bil malo pred četrto uro zjutraj; sunki so se ponavljali do osme ure. Vsega skupaj so našteli 30 sunkov. Med prebivalstvom je zavladala velika panika, vse je bežalo na prosto, toda človeških žrtev ni bilo in tudi materijal-na škoda je primeroma majhna. Največ je trpela okolica Mila-novca, in sicer na vznožju Vuj-na proti Gruži in Kragujevcu. V Dolnji Vrbavi je nekemu Seljaku ubilo dva sina in eno hčerko, v Belem polju pa ženo, sinčka in malo hčerko seljaka Miliča; tudi mož je nevarno poškodovan. V Konjuši je do tal porušenih 10 hiš, skoro vse ostale pa so poškodovane. Tudi tam je bilo nekaj človeških žrtev.
VSAKTO SVOJE
V Jareninskem dolu pri Mariboru je v noči 17. maja maskiran ropar vdrl v hišo gostilničarja Ferdinanda Nedelko in mu povzročil s sekiro take rane, da je mož umrl na potu v bolnišnico, ne da bi se bil zavedel. Tudi njegova žena je bila močno ranjena, vendar bo okrevala. Trem otrokom se ni nič zgodilo. Dva sta spala v sosedni sobi in nista do jutra nič vedela o zločinu. Sedemletna hčerka, ki je spala s sta-riši, je mogla le površno opisati zločinca, ki je bil po obrazu namazan s sajami. Ropar je odnesel okoli 2,000 dinarjev gotovine.
V bosenskih Jurjevcih živi nenavaden človek, ki še utegne napraviti karijero. Ta človek je žive ribe in rake; ne čisti jih in ne pere, marveč jih požira take kakršne so. Ime mu je Joco Miroslavljevič, star je 28 let ter pravi, da je vse živo: perutnino, kozliče in tiče in vse, kar mu pride pod roko. V res nici dober želodec.
Zadnji mraz je napravil po Slovenskih goricah neizmerno škodo po njivah. Koruza in fižol in deloma tudi trta v nižjih legah je pomrznila. Koruzo in fižol so začeli ljudje zopet takoj posejati, kjer je zmrznila, vinogradi pa so seveda izgubljeni. Ker jablane sploh niso cvetele, nimajo kmeti pričakovati v' nobenem oziru dobre letine.
Beograjska policija je nabavila večje število Fordovih avtomobilov, motociklov in bici-klov, s katerimi križari po Beogradu.
Brezposelna delavka Olga Abram iz Dolenjega Leskovca pri Blanci, stanujoča v Zagrebu, je v obupu izpila večjo količino lizola. Pri zaslišanju je izjavila, da je vsled nezaposlenosti prišla v obupen položaj in si je vsled tega hotela končati življenje. Zdravniki upajo, da ji ohranijo življenje.
Urm-1 je dne 21. maja v Rogatcu na Štajerskem g. Janko Šanda v starosti 56 let. Pokojnik je bil slovenski pisatelj in še pred mesecem dni je izdal prvi snopič svojega epa v 10 spevih; “Kralj Samo.”
Minister za socijalno politiko je dr. Ivana Jelaviča imenoval za izseljeniškega komisarja v Kanadi.
Rožni junij je tu na južni obali Erie jezera nedvomno najlepši mesec leta. Sama sladkost in krasota ga je. Zelenje parkov, gozdov in poljan je tako sveže, bujno in duhteče, da nam omamlja oči in srca. Prve vrtnice so plaho pogledale v svet in sramežljivo zarudele. Poleg njih so se izzivalno zasmejale razkošne potonke v pestrih, širokih klobukih, kot bogate dame boljših krogov. Tuintam vzdigujejo iz sočne trave perunike svoje rumene in višnjeve baklje kot bi označale prostor, kjer so zakopani zakladi. Jutra so duhteča kot zrele jagode, večeri sladki kot oči slovenskih deklet, dnevi opojni kot ohij-ska vina. Lepote rožnega junija so tako vsestranske in prekipevajoče, da jih ne morejo primerno označiti niti najboljši slikarji in pesniki, toliko manj jaz.
*
Neprimerno lepši in mikav-nejši pa mora biti rožni junij na severni obali Erie jezera, v Canadi, kajti listi poročajo, da je šlo njegove krasote gledat takoj prvi dan sto tisoč oseb. In dan za dnem drve v Canade nadaljni tisoči.
Nekateri hočejo vedeti, da je junij v Canadi tako lep in rožnat zato, ker je bila tam s prvim dnem meseca zopet postavno dovoljena prodaja piva, vina in rakije. Mogoče je kakšnih 99% resnice na tem.
*
Neki statistik je izračunal,
da nas naša vlada (zvezna, državne in lokalne skupaj) stane okroglih 11 milijard dolarjev letno. Leta 1913 smo plačali za naše vladanje nekaj manj kot tri milijareje dolarjev. Potem pa še naj trdi kdo, da nas prohibicija ni obogatile, ker si zamoremo privoščiti tako luk-surijozno vlado!
*
V Philadelphiji so roparji odnesli iz mestne blagajne sedem tisoč dolarjev. Pri tem so najhujše oškodovani tamkajšni politiki, in sicer natančno za sedem tisoč dolarjev.
*
Predsednik Coolidge je zelo molčeč mož in nikomur še ni povedal, če misli kandidirati za tretji termin ali ne. Njegovi prijatelji so mu zadnje čase pričeli pošiljati različne širokouste zverine v dar. Dobil je že nekaj levov, tigrov, krokodilov in končno še mladega hipopotama, ki ima izmed vseh zverin največja usta. Meni ni prav j.as-no, da-li hočejo prijatelji s temi nenavadnimi darili pripraviti Coolidgea, da bi odprl usta in povedal, kaj misli o tretjem terminu, ali ga hočejo prestrašiti, da ne bi kandidiral v tretje. .
*
Sodnik Jewell trdi, da se Clevelandčani ne znamo več zabavati. Kaj moremo mi zato, če naši butlegarji prodajajo slabo blago! Na piknik v mo kro Canado pa ne more vsak.
*
O neki filmski zvezdi v Holly-woodu se pripoveduje, da je imela že toliko mož, da se ne more spominjati več njih pra vih imen. Nekatere važnejše označa z zgodovinskimi imeni, kot Richard Levosrčni, Friderik Rudečebradec, Ivan Grozni itd., druge manj važne pa samo s številkami.
*
Profesorji današnjih časov ’ so še prav tako razmišljeni, kot (Dalje na 2. strani)
“JVo'Va Doha99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliike Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
’Naročnina za člane $0.72 letno; za nečlane $1.50, »a inozemstvo $2.00
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
Volume III.
NO. 23
NAŠA ZASTAVA
Prihodnji torek, to je 14. junija bomo obhajali god naše zvezdnate zastave. Dne 14. junija 1777 sprejel je namreč ameriški kongres resolucijo, s katero so se določile Zvezde in Proge (Stars and Stripes) za oficijelno zastavo naše republike. Mlada dežela, katero je takrat tvorilo šele trinajst prvotnih držav, ni bila tedaj še niti leto dni stara, in je bojevala hude boje za svojo neodvisnost. Ameriška neodvisnost je bila, kot znano, proklamirana 4. julija 1776, toda Anglija ni bila pri volji kar na lepem izpustiti iz rok raz-cvitajočo se deželo, ki je nudila tolike prilike za izkoriščanje. Resnično svobodo si je morala mlada republika šele priboriti s krvjo svojih najboljših sinov. Vojna je trajala več let in večkrat je bilo videti, kot da bo lepo zvezdnato zastavo požrl nenasitni angleški lev. Toda revolucionarni očetje naše republike se niso podali in so končno dokazali svetu, da je volja naroda najvišja postava, da more vsaka vlada obstajati le po volji vladanih. Zmagovita rdeče-belo-modra zvezdnata zastava je zaplapolala v solncu svobode in plapola že poldrugo stoletje, lepa ponosna in nikdar premagana. V tem času se je njena moč raztegnila do pacifične-ga obrežja, daleč gori na hladni sever in globoko doli v pol-tropične južne kraje. Število belih zvezd na modrem polju znaša zdaj 48, ker toliko držav tvori danes našo Unijo; le prog je ostalo 13, kar je simbol trinajsterih prvotnih držav.
Zastava je simbol naroda, oziroma države, katero predstavlja, in ako izkažemo spoštovanje naši zvezdnati zastavi, izkažemo spoštovanje naši ljudovladi, ali z drugimi besedami, ljudstvu Zedinjenih držav. Mi, ki smo se rodili onkraj morja, izbrali smo si to deželo za svojo novo domovino prostovoljno, prisegli smo zvestobo zvezdnati zastavi iz lastne volje. Zvezdnata zastava nam ni bila vsiljena, ampak zatekli smo se v njeno varstvo prostovoljno; iz tega vzroka smo ji dolžni še posebno spoštovanje. Naša dolžnost je tudi, da po svojih močeh pomagamo, da ostane ta dežela dom svobode, pravice in enakosti in- vseh tistih idealov, za katere so se borili ustanovitelji te republike in katere reprezentira zvezdnata zastava.
Nobena dežela na svetu nima take uprave, ki bi zadovoljila vse njene prebivalce in to velja tudi za našo republiko. Povsod so še možne izboljšave in napredek človeštva jih bo vedno zahteval. V ljudovladi izhaja vša oblast od ljudstva, in čim inteligentnejši in čim boljši bo narod v splošnem, tem boljša bo vlada dežele.
Kljub raznim omejitvam, katere se nam zde odveč in nad katerimi se včasi hudujemo, imamo pod zvezdnato zastavo še vedno preccj široko svobodo v primeri s prebivalstvom mnogih evropskih dežel. Poglejmo na svobodo časopisja, svobodo zborovanja, prostost potovanja iz države v državo in svobodo kritiziranja najvišjih uradnikov. Pomislimo, da tu nimamo tistih ostro začrtanih mej med različnimi poklici in stanovi. Nihče ni preziran in zapostavljali radi tega, če je samo priprost ročni delavec in nobeno pošteno delo se ne smatra za manj vredno od druzega. Nam priseljencem nihče ne brani rabiti naš materni jezik. Imamo časopise v našem jeziku, imamo podporne organizacije, pevska in telovadna društva, čitalnice, politične klube, šole narodne domove itd. Povsod lahko medsebojno rabimo naš materni jezik, in pravi Američani nas radi tega ne prezirajo, ampak nam mnogokrat gredo še na roke. Pa pomislimo, kako nas je na primer zapostavljala nekdanja Avstrija, samo zaradi tega, ker smo bili Slovenci. In pomislimo nadalje kaj počno Italijani z našimi ljudmi v Julijski Krajini. Razpuščajo jim gospodarska, pevska, bralna in druga prosvetna društva, požigajo lijih domove, izgnali so slovenščino iz šol in cerkev, nasilnim potom hočejo poitalijančiti njih slovenska imena, otrokom v šoli in izven šole prepovedujejo slovensko govoriti, slovensko časopisje so že skoro uničili, slovenska pesem je prepovedana in stariši ne smejo dati svojim otrokom imena, ki jih žele. In taka nasilja uganjajo oblasti nad Slovenci v krajih, ki so njihova last že dolga stoletja. Če pomislimo na vse to, potem pa na svobod-ščine, ki jih mi naseljenci uživamo v tej deželi, bomo s spoštovanjem in ljubeznijo vzdignili klobuk pred zvezdnato zastavo.
Ameriška zastava jamči svobodo in zaščito vsem, ki bi-vajo v njenem območju, pa naj pripadajo tej ali oni verski ali politični skupini, ali pa nobeni, dokler spoštujejo postavo dežele. In ogromna večina ameriškega ljudstva smatra Versko in politično prepričanje • vsakega posameznika za privatno zadevo dotičnega.
lo lepo lastnost Američanov, namreč nevmešavanje v privatne zadeve posameznikov, je osvojila tudi naša J. S. K. Jednota in jo vpisala v svoja pravila. Bratje in sestre, kadar agitirate za nove člane, ne pozabite povdarjati, da je J. S. K. J. popolnoma nestrankarska podporna organizacija!'
PTIČJA SEJA
(A. J. Terbovec)
Soparno nedeljsko popoldne začetkom junija. Mala gozdna jasa, obdana krog in krog z gostim grmovjem in drevjem. V ozadju in na dveh straneh se v mali oddaljenosti vzdiguje visoko skalovje, deloma obrašče-no z mahom, skalno praprotjo, sladkimi koreninicami in pritlikavim grmovjem. Na sprednjo stran je dolinica odprta proti potoku, ki žubori malo nižje med jelšami, vrbjem, zlaticami in potočnicami.
Na brezovem štoru sredi jase zdeha dolgonosi sobrat Žolna, predsednik društva Frrr, št. 13 Krilate Ptičje Jednote. Poleg njega se dolgočasi društveni tajnik, sobrat Srakoper. Predsednik Žolna pogleda na solnce, pomežikne in zarentači: “To je točnost naših članov! Ob dveh je napovedana seja, zdaj je pa že skoro tri ura, pa še ni nobenega od nikoder. Treba bo nekaj ukreniti v tem oziru !”	j
“Kaj hočeva ukreniti, ko sva sama?” odvrne tajnik nevoljno.
V tem se začuje pritajeno ščebetanje in prhutanje perutnic in v zbornico prifrlijo še trije sobratje in ena sosestra.
“Da bi le še eden odkod pri šel, pa bo kvorum in lahko pričnemo s sejo,” pravi predsednik. “Ti, sobrat Lišček, poglej doli k potoku, če se kateri članov koplje. Pa da mi nazaj prideš !”
Lišček odfrči in se kmalu vrne, zarudel do ušes. Takoj za njim prifrči sosestra Penica^ kar v kopalni obleki, in neženi-rano sede na zadnjo vejico. Vsi navzoči se navidezno zgražajo, v resnici hud pa ni nobeden.
“Zdaj pa kar hitro odpri sejo,” pozove tajnik predsednika Žolno, “dokler imamo kvorum, da se zopet kdo ne izmaže!” Predsednik Žolna potrka s kljunom trikrat na brezov štor in pravi: “S tem otvarjam kolikor toliko redno mesečno sejo društva Frrr, št. 13 K. P. Jednote, ter vas poživljam, da bodite mirni, pazljivi in stvarni, kakor se za brate in sestre spodobi !”
“Sobrat Srakoper, čitaj ime na društvenih odbornikov!” Tajnik čita:	“Predsednik
Žolna, podpredsednik Vrabec, tajnik Srakoper, blagajnik Strnad, zapisnikar Lišček, nadzorniki :	Medoses-Kolibri, sestra
Penica in sestra Grlica.”
Predsednik konštatira, da so navzoči vsi odborniki, razen podpredsednika Vrabca, ki se pa v istem hipu javi ves zasop-ljcn in pove, da se je nekoliko zakasnil, ker je imel važen argument, z enim svojih tovarišev.
“Si se že zopet pretepal, nesnaga,” se zgraža predsednik. “Zapomni si, da ne dobiš podpore, če boš poškodovan v pretepu.”
“E, nič se nisem pretepal,” se opravičuje Vrabec, “samo malo očeljustil in okavsal sem bratranca Zijalo, ki meče oči na mojo Počepelo. Njega menda smem, ker mi ni brat!” “Citanje zapisnika zadnje seje!” ukaže predsednik.
Zapisnikar Lišček vstane in izjavi, da nima zapisnika, ker se zadnji mesec seja ni vršila, zaradi premajhne udeležbe; ker ni bilo seje, tudi zapisnika ni.
Predsednik vzame poročilo zapisnikarja z obžalovanjem na znanje in pripomni, da je silno žalostno, ker se od 60 članov udeleži seje’samo osem.
“Kaj boš nas zmerjal,” se vi ozadju oglasi sosestra Penica, “Ali nismo mi vsi tukaj, kar nas je? Zmerjaj tiste, ki jih ni, ne pa nas, ki smo svojo bratsko in sestrsko dolžnost iz polnili in prišli na sejo!”
“Pripomba sosestre Penice po parlamentarnem redu ne spada na sejo,” izjavi brat predsednik, “in po parlamentarnem redu tudi ne morem ozmerjati tistih, katerih ni tu.”
Nato vpraša predsednik tajnika, kaj ima on poročati seji.
“Pravzaprav nič,” odvrne sobrat Srakoper; “bolnika nimamo nobenega, ker zdaj je preveč lep čas za bolehati; dopisa ni nobenega, ker je vsled vročine vsak prelen za pisati; novega člana tudi ni nobenega, ker imajo vsi naši organizatorji ‘spring fever.’ Samo sobrat Kalin me je obvestil, da se ne počuti prav dobro, pa ne mara simulirati in izkoriščati blagajne; upa, da bo pomagala pre-memba ozračja, zato je vzel potni list za v Canado.”
“Ne počuti se dobro — my eye!” zagodrnja predsednik. “V Canadi so odpravili prohibicijo, pa je šel mrha popivat!”
Na vrsto pridejo predlogi v korist društvu.
Sobrat Strnad predlaga, da bi se vsakemu članu dovolilo spremeniti ime. On sam bi rad spremenil svoje ime v Song-sparrow, ker je to bolj anglosaško. Tajnik pojasnuje, da se tega nikomur ne more zabrani-ti, toda vsakega bo stalo enega kebra in zadeva bo povzročila mnogo dela in pisanja. Sobrat predsednik meni, da priimek posamezne osebe sam na sebi ne pomeni mnogo. Tudi kapitan Lindbergh, ki je tič vseh tičev, nima anglosaškega imena, pa ga slavi vsa Amerika kot naj večjega junaka, ker je pač fant za to.
Po teh pojasnilih sobrat Str nad umakne svoj predlog.
Sobrat Palček, ki je tekom seje neopaženo prismukal med grmovjem, in se predsedniku niti j^ivil ni ob prihodu, povprašuje, če bi moglo društvo kaj ukreniti, da se prepreči dohod predavateljev, katere kličejo nekatere skupine iz daljnih pokrajin, da bi nas izobraževali, To da je žaljivo za našo narodno čast, ker bo svet mislil, kakšni cepci sm,’\ da nimamo v svojih domačih krogih niti ene izobražene osebe.
Predsednik Žolna pojasnuje. da ni nobenega vzroka zgražati se nad tem, če prihajajo tuji predavatelji v našo soseščino. Kdor hoče, jih lahko posluša, drugi se pa lahko izognejo. Komur je tuja učenost več vredna od domače, naj se jo nasrka. Kdor se ne zadovolji z domačo latinico, se lahko uči cirilice, egiptovskega klinopisa ali kitajskih čačk. Živimo vendar v prosti republiki Združenih zelenih gozdov, in je vsakemu na prosto voljo dano, kje si hoče iskati dušno in telesno hrano. Koncem koilcev pa to ne spada na dnevni red društvene seje, zato se nadaljna debata o tem zaključi.
Sobrat Medoses se je bil med tiho izmuzal in poželjivo srkal sladki nektar iz čaše, ki mu jo je gostoljubno ponudila cvetoča volčja dreta.
Predsednik Žolna ga pokliče k redu in ga ozmerja s pijancem.
Medoses nič ne reče, samo pomežikne Grlici, se oblizne in sede na svojo mesto.
Grlici se zdi to tako zabavno, da se glasno zasmeje:	“Hihi-
hihi!”
“Mir tam zadaj!” zarohni predsednik.
“Fuj, to je demokracija svobodne republike!” se zgraža Penica.
“Ti pa kar molči, Penica,” se razjezi predsednik, “ti, ki prihajaš na seje v kopalni obleki!”
“To jaz smatram za demokracijo,” ga zavrne Penica; “če vam ni všeč, kaj me pa zijate!”
Vsa zbornica prasne v glasen smeh, samo predsednik jezno tolče s kljunom po brezovem štoru. Ko zopet nastane mir, vzdigne krempeljček zapisnikar Lišček in stavi sledeči predlog:
“Predlagam, da se številka našega društva spremeni, ker moja soproga Liska neče pristopiti k društvu s številko 13, katero smatra za nesrečno. Jaz
IZ URADA GL. TAJNIKA
RAZPIS IZREDNEGA ASES-
MENTA ZA MESEC MAJ IN JUNIJ, 1927
V razredu za $2.00 in v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore je zopet nastal primanjkljaj. Člani, ki so zavarovani v omenjenih dveh razredih so prejeli veliko več podpore nego so vplačali v bolniški in odškodninski sklad, zato nam ne preostaja druzega, kakor razpisati izredni asesment, da se pokrije nastali primankljaj.
Člani, ki so zavarovani v razredu za $2.00 dnevne bolniške podpore, plačajo po $1.00 izrednega aseSmenta v mesecu maju in toliko v juniju. Člani, ki so zavarovani v razredu za $3.00 dnevne bolniške podpore pa plačajo po $2.00 izrednega ases-menta v mesecu maju in toliko v juniju.
Člani, ki so zavarovani za $1.00 dnevne bolniške podpore, ne plačajo izrednega asesmen-ta. V razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore se nahaja po pravilih predpisana rezerva, zato je ta razred izvzet od izrednega asesmenta. Od izrednega asesmenta so dalje izvzeti neenakopravni člani in članice. Glasom sklepa glavnega odbora so izvzeti tudi vsi novi člani od izrednega asesmenta za prvih 60 dni po pristopu. Novi člani, ki bodo pristopili v maju in juniju, ne plačajo izrednega asesmenta. Dalje so od izrednega asesmenta izvzeti člani za mesec maj, kateri so bili sprejeti v jednoto v mesecu marcu. Taki člani plačajo prvi izredni asesment v mesecu juniju. Člani pa, ki so pristopili v mesecu aprilu, ne plačajo izrednega asesmenta niti v maju, niti v juniju.
Z bratskim pozdravom, Joseph Pishler, glav. tajnik.
 o------------
Vrednost pesmi.
Znano pesem “Silver Treads Among The Gold,” katera je pred dobl-im desetletjem v kratkem času osvojila srca skoro vseh Američanov, je njen avtor prodal za tri dolarje.
nisem praznoveren, toda za ženske veste kakšne so. Ko smo društvo ustanovili, imeli smo 40 članov in dobili smo številko trinajst. Zdaj imamo 60 članov, zato lahko zvišamo številko društva na trinajst in pol.”
Grlica podpira Liščkov predlog, ki je bil po daljši debati z večino glasov sprejet.
Tajnik Srakoper nato predlaga, da bi se mesečne seje čez poletje suspendirale, in naj bi se mesto istih vršili pikniki. Vsako prvo nedeljo poletnih mesecev naj bi se vršil društveni piknik v Slavuljevi loki, kjer je mnogo hladne sence in še hladnejše vode za kopanje. Člani naj prinesejo seboj asesment, tajnik bo prinesel pa knjigo.
Predlog tajnika Srakoper j a je bil brez debate sprejet, z velikim odobravanjem in ploskanjem perutnic.
Nato odredi predsednik, naj tajnik čita iniciativni predlog za spremembo 1001. točke ustave in pravil.
Tajnik razvije dolgo polo papirja in prične čitati. Predlog je bil dolg in argumenti za spremembo so bili še daljši, poleg tega pa tako globoki in učeni, da je predsednik Žolna zadremal. Ko je tajnik končal, se je predsednik zbudil. Ko pa je iznad svojih očal pogledal po zbornici, videl je, da sta ostala sama s tajnikom; vsi drugi zborovalci so se bili med čita-njem tiho izmuzali.
Predsednik Žolna torej vstane, udari s kljunom in pravi:
“Ker je dnevni red izčrpan, zaključujem redno mesečno sejo društva Frrr, št. 13% K. P. Jednote, vas zahvaljujem za točnost in mnogoštevilno udeležbo, in vas poživljam, da se prihodnje seje v septembru v prav tako lepem številu udeležite! Tek! Tek! Tek!”  o---------------------
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katol. Jednota
Inkorpurirana 1. 1901
GLAVNI UIIAD V ELY, MINN.
h
at:
ih,
'Se
|Z;
N
Po
Gl*vnl odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler §t., Pittsbugrh, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain. O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.	,
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Ewfs Duluth, Minnesota.	L
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bsnl se Bldg., 000 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: MOHOR MLADICH, 1334 W. 18th St., Chicago, 111.
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn 2 porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd„ Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:	Ba
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	| £
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošil)atv,h,
nniiliatn no rr 1 a im rr o foir»Jl/-o	»» ..J	  *•»?	_
naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pre(l sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnih1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oplaši, naročnina nečlanov in iipf#i membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St Clair Av*" Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovana®
at,
« . ° *....~.....—	—	j—piijjviuto vaciu j U&U31UVO«*- |
za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ZK^1 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P.( p obrnite na gl. taj'nika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani «*' ' članicami
IZ URADA GL. TAJNIKA
Z dneni 30. junija se zaključijo knjige jednote, za prvo polovico leta 1927. Da bo mogoče račune pravočasno zaključiti ter jih predložili nadzornemu odboru v pregled, se apelira na članstvo, da vsak točno plača asesment pri svojem društvu. Pravila določajo:	“V mesecu
juniju, ko se zaključujejo računi, so društva podvržena kazni v znesku $5, ako ne pošljejo asesmenta na glavni urad ob določenem času.”
Asesment mora torej biti odposlan tako, da ga gJavni tajnik prejme do zadnjega dneva v mesecu. Društvom je mogoče ugoditi zahtevam pravil, samo če so člani točni s plačevanjem asesmentov. Res je, da je nekaterim članom težko plačati asesment, kadar so v stiskah. Mnogo pa je tudi takih, ki vedno čakajo na opomin društvenega tajnika. Kdor je v stiskah in da ne more pravočasno plačati svojega asesmenta, naj se obrne na društvo s prošnjo, da bi zanj založili asesment za do-tični mesec. Skoro Sleherno društvo bo ugodilo taki prošnji, ako ima količkaj denarja v svoji blagajni. Neumestno je pričakovati, da bi krajevni tajniki sami iz svojega žepa zalagali člane za asesment. To ni mogoče in to ni njihova dolžnost. Kdor ne piača asesmenta ob pravem času ali če ne naredi prošnje kakor že omenjeno, se avtomatično suspendira samega sebe in krivde ne sme v takem slučaju pripisovati društvenemu tajniku. Pri organizaciji mora biti red, brez istega je pravilno poslovanje nemogoče.
Večkrat se je že pripetilo, da je vsled kakega dolgotrajnega štrajka bilo prizadetih večina članov posameznih društev. V takem slučaju je umestno narediti prošnjo na glavni urad, da se podaljša rok za plačilo asesmenta. V nujnih slučajih je glavni odbor odobril prizadetim društvom izredno pomoč iz sklada onemoglih.
Radi sedanjega štrajka v pre-mogarski industriji, je brez-dvomno prizadetih veliko število naših članov. Eno društvo je že razmotrivalo na svoji seji v prid prizadetih društev. Umestno bi bilo, da bi vsa društva, ki so prizadela v tem štrajku, se priglasila na glavni urad ter sporočila, koliko članov je vsled štrajka prizadetih. Na bodoči polletni seji glavnega iz-vrševalnega in nadzornega odbora bi potem bilo mogoče skleniti na podlagi predloženih podatkov, kakšna akcija naj se podvzame.
Premogarski mogotci skušajo na vsak način uničiti delav-
ni
ske unije, zato 'bo treba ^
ga boja od strani organih )
ga delavstva. Tudi neorgwj g
rano delavstvo bo moralo Pj^,.
skočiti na pomoč svojini
rišem. Pomniti moramo, ^
sedanji boj premogarjev 'L,.
naš boj.	j	-j'
Kjer je delavstvo organ'2'! ...
no. niso “bossi” tako ošab"' ^
surovi, ker vedo, da so org$L.
fiOr)
rani delavci pripravljeni S®L
staviti v bran za vsakeg8t 11
sameznega tovariša. Kjer
delavstvo ni organizirano, j '
dajo nepopisno žalostne ra*!..
re. Plačo jim utrgajo, kad*®. (
jim vzljubi in za vsako H'jBa
kost je delavec vržen na '
Take razmere vladajo JP**; '
Jeznem okrožju v MinneSoV"
incMa povsM, Kjer d'ela'C4,'1"
ni organizirano. Če ni
organiziran, nima nobene | 1
tekcije. Podoben je voja^k
nima orožja.	L	',!):
fVlt;
JOSEPH PlSHb^J^a glavni t^T^i
 o 	F0«
I)
obj
bj
L
JU*
®inu
r,
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s 1. strani
so bili njih kolegi prejšn^
Dr. William S. Gear, pM nik Hillsdale kolegija v f iganu, je bil nedavno poV&' k neki šolski slavnosti \, mont, Ohio, pa se je m<^ peljal v Fremont, Indian*1,
*	I (N
Predzadnjo nedeljo so M. je landski fašisti in antifaš'*1 v Sq “Mali Italiji” reševali svoj‘ U' v gumente z opeko, katero tali skozi okna cerkve s'"' «, i1; ka. Za Američane velja jliti vilo “Say it with flowei'®J p]H( fašiste pa “Say it with
*	(	Ijetj
Te	vrstice	pišem	se^ Se
parobku	v	parku,	rib mal^, l2tle
borečem potoku. Za l!lf;Clll duhti cveteči bezeg, na tf® * deteljici se blišči jutranJ^r^ g sa, v grmovju pevajo *(1'j navdušene himne rožnetf1,] ni ju. Ni čuda, če me tako razpoloženje kot je ’'J5 8e ra objemalo pesnika žuPaJr%| takrat, ko je zapisal zna” F Vg gajivko:	P*
iboj
/h
“Dobro jutro, zlato L Dober dan, ti beli dan! J *• Zbogom ti devojka moj3’
I IM,	>
daleč pot je prek poljan•	'	\
Očka, mati povprašuje: “Kje pa si tak dolgo bib
%:
“Kje? Tak dolgo sem	|	^
da aem še klobuk zapil!	1
.Očka, mati, le verujte,	^
dobro sem vas nalagal!	ijti/
Saj le z most-J od radonu
vodo sem klobuk zag"3 A. J'5
y
ic.
-o-
DOPISI.
Pn-, , Canonsburg, Pa.
i 'vljam člane društva I Sloga, št. 149 JSKJ, Polnoštevilno udeleže 0 nje redne mesečne seje, e 0 vršila 12. junija, ker
}za
rešiti več važnih točk.
Fa dotični seji bomo izvoli-Frebni odbor za priredi-L rn0Sti razvitja zastave, 1	0 vršila 4. julija. Vsake-
L° fnano- da bo s to slav-L ° ov°lj dela za vse, torej L rr‘^raH delati vsi, brez iz-i • Gladom sklepa zadnje ’Se vsaki javi na se-V ,hoče delati, in ob kate
Pu Dl —
ntogel prevzeti delo.
^ J°do pa imenovani, pa j, ° navzoči na seji ali ne.
bili' V °^Vestil0 tistim, ki ni-L lldVzoči na zadnji seji.
tem
član
mestu tudi opozar-
l>oh't r na®ega društva, da
■d-Slan- * s_pridobivan.iem noti
rfle
°v. Kateri imate druži-fbite, cja vpišete vse, 2n,. 'S°T Pfi društvu in na-aH ■'	Jednoti.	Na-
il«! at'e'r 6 Va®e znance
e \G’ 5a vstopijo v naše »vih ° ^ mnoS« dobrih, |. i'n značajnih rojakov, niH	P°stali‘ člani naše
^,aci!e’	poznali
tla	^ec*note, če bi jih
isto opozoril. Nekateri Se mkjer
tri
tflf *)a Pri enem društvu
zavarovani, ne-
, moramo vsi porabiti
tljPesec
Lj|acij0> da bomo imeli za
ijih vVSaj ^ novih članov jih if6 imam°) • Kolikor a n v°> toliko bolj častno otiif"? naselbino. Ti novo
INho C-ani bodo na 4‘
! « n* ZaP1-iseženi po glav-Vodniku JSKJ, so-
yUdeležnnUiZbašniku’ ki se
avo Javnosti razvitja Ji ^ ’ na||e ^aše
ci
na g'av
Lahko smo ponosni, JHvtj ''ernu hitro rastočemu g • odbor določil kar
• na Uradnika, kot slav-%	Morda se
j'l flnjjj. ^deleži tudi sobrat
Cj če ir,’u^a'i Pisal je, da pri-
Li,!- • Vn razmere dopuš-k’ ., vese i u„	.
0onio 1 oomo in ponosni,
?iiviti vmo«H med nami po-
gostov iz oddalje-
Vg' i>0Vabili smo jih i
moramo,
m da bo
post K
a. in Ur najboljše aranži-
-nk-v Vse
' lsčej0
drage goste, ki na 4. julija, pa b° na tisoče, bomo
ii) 'aj Jih
i!ali ikav
g 'k na jboljiše posfcre-
Pa. Omenjeno društvo nas vabi na slavnost razvitja društvene zastave, na praznik Neodvisnosti, to je 4. julija. Društvo sv. Štefana, št. 26 J. S. K. Jednote je sklenilo, da se slavnosti udeleži korporativno, z društveno zastavo. Dolžnost nas veže, da se udeležimo omenjene slavnosti v velikem številu, ker društvo Bratska Sloga je eno najagilnejših v naši Jed-noti. Dokaz je v tem, da je še društvo mlado, pa ima že nad 150 članov. Čas odhoda za v Canonsburg se določi na seji 19. junija.
Poročati mi je tudi eno žalostno vest, namreč, da smo dne 30. maja izgubili iz naše srede sobrata Gregorja Šalamuneca, ki je bolehal nad dva meseca. Podlegel je srčni bolezni. K društvu je pristopil 24. julija, 1909. Družina pokojnika je ob vsaki društveni prireditvi poslala darove za društvo sv. Štefana, torej je društvo v pokojniku izgubilo dobrega člana in dobrotnika društva. V imenu društva sv. Štefana,, št. 26, J. S. K. Jednote izrekam globoko sožalje družini Šalamunec. Vsi člani društva pa bomo pokojnega sobrata obdržali v lepem spominu.
Joseph Pogačar,
tajnik društva št. 26 JSKJ.
Rock Springs, Wyo.
Zopet imam poročati žalostno novico iz naše naselbine, namreč, da je smrtno ponesrečil mnogim znani rojak John Remc. Delal je v premo-gorovu na Sweetwater, Wyo., kjer mu je pred nekaj tedni zlomilo hrbtenico. Danes, 30. maja, je bil pokopan ob obili udeležbi, ki je značila, da je bil pokojnik priljubljen. Pred osmimi meseci je z vso svojo družino drugič prišel v Ameriko iz Mošenj pri Brezjah. Rojen je bil pred 43 leti. Zapušča ženo, pet nedoraslih otrok in enega brata. Sožalje družini!
Louis Taucher.
Maw.')la,tskim pozdravom
i nik ;ržagar-
k#! i. Bratska Sloga, v I	št.	149	JSKJ.
yl
13'
Pittsburgh, Pa.
redni
Sv- Stefana, št. 26 J. sklenilo, da prire-
jo ,Ni 15. maja je Pinote fana’
c’J m
°j\!i' v J" julija zabavni ^fCosti °y?nskem Domu na ; ' nam,. *stopnina J° Jako
i3'.
£ai L°n<;ov za ženske ;e). ^l,di vsi člani in vstop
>tf'
‘Jen
v dvorano jc
i - b0 femu Slovanu. Ser-(jr„ beli newyorčan
Ringo, Kans.
(Članstvu društva Sunflower, št. 152 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni seji 15. maja sklenjeno, da se razpiše naklada za pokritje društvenih stroškov, člani in članice, ki so zavarovani za smrtnino in bolniško podporo, plačajo v juniju 25 centov društvene naklade; oni, ki so zavarovani le za smrtnino, plačajo le po 10 centov društvene naklade v juniju. Toliko vsem članom in članicam društva Sunflower, št. 152 JSKJ v prijazno obvestilo. —Pozdrav!
Mary Bernick, tajnica.
striji, zato jih vlada od času drstenja ščiti. — Pozdrav!
Matija Pogorelc.
New Duluth, Minn.
Primoran sem, da se zopet oglasim, ker se časi spreminjajo povsod in tudi pri našem društvu Sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ. Ne vem, kako bi se vsem ugodilo. Le enkrat na mesec je seja in te se ne udeleži od 8 do 15 članov, da vča-si še seje ne moremo začeti. Slabo je to, ker nas je čez 100 članov v obeh oddelkih. Eni bi radi, da bi se seja vršila v petek, drugi v torek, tretji v nedeljo, k seji pa le nobenega ni.
Dragi bratje in sestre, po slovensko vas prosim, po hrvat-sko pa molim, da se gotovo udeležite prihodnje seje, za katero je čas Spremenjen iz tretjega petka na DRUGO NEDELJO v mesecu; začetek točno ob desetih dopoldne Prosim, da pridete vsi, da se reši kar spada na sejo. Večkrat pridejo kakšne prošnje za pomoč ali druge zadeve in ker je premalo članov navzočih, se stvar odloži, in druga seja je prav takšna kot prejšna. Tako se stvari odlagajo brez konca. V prihodnje se bo z vsemi postopalo po društvenih pravilih.
Apeliram na sobrate, da nagovorijo svoje prijatelje za pristop v našo vzorno podporno organizacijo in vpišejo tudi svoje otroke v mladinski oddelek, ako jih še nimajo vpisanih. Mnogo je še zdravih in čvrstih rojakov, ki še ne spadajo k nobeni podporni organizaciji. ’Treba 'je malo pogle dati v bodočnost in se preskrbeti za dneve starosti in oslabelosti. Požurimo se torej, dokler je čas, da se ne bomo kesali ko bo prepozno.
Z delom gre tu bolj po slabem. Mladi in čvrsti ljudje sicer še dobijo delo, starih pa ne marajo.
Z bratskim pozdravom Anton Chernich, tajnik dr. št. 128 JSKJ.
S. K. Jednote, kakor tudi ostalim rojakom, ki sa se odzvali moji prošnji in mi po možnosti finančno pomagali, 70-letnemu onemoglemu človeku. Darovala so sledeča društva J. S. K. Jednote: št. 155: $10.00; — št. 148:	$1.50;	— št. 149:
$2.00; — ši 13: $1.50; —št' 169: $2.00; —št. 35:	$2.00;
št. 160: $2.00; — št. 9: $3.00; št. 58: $2.00; — št. 43: $1.85; št. 36: $2.50; — št. 20: $2.50; št. 147: $3.00;— št. 158: $2; št. 75: $2.00; — št. 76: $1.00; št. 78: $5.00; —št. 70: $2.00; št. 28: $2.00;—št. 124: $1.00; št. 145: $2.00;—št. 138: $2.50 št. 119: $1.75; —št. 167: $2; št. 130:	$2.00;	— št. 162:
$3.20; —št. 37: $5.00; — št. 144: $2.00; —št. 40: $5.00; št. 77: $5.00; —št. 140: $3; št. 32: $2.00; —št. 81: $2.00; št. 136 :# $2.00; —št. 82: $0.50, št. 2: $*2.00; —št. 141: $3.00; št. 85: $2.00;—št. 146: Frank Martinčič $1.00, po 50 centov pa: Karol Zakrajšek, John Armiš, Rudolf Bečaj, Joseph Zidar, Frank Poje; — Joseph Polanšek (nečlan) 50 centov. Skupaj dozdaj prejel $101.80.
Vsem darovalcem izrekam kar najlepšo zahvalo za naklonjeno pomoč! Z bratskim pozdravom
John Drečnik,
R. 2, Box 99, Grideport, O.
lirCFn b0't^.mehke pijače.
dober prigrizek,
tr»f| br,
iij‘!
If Sot*0' Svirala bo iz-t° ro1 a 2a Ples.
Nih a 1 in sobrati vseh J tu bovt ultui'nih organi-3 I't?a se eni-° Z0Pet prili-#'T^bneJ^ V Pisateljskem a”0[f vsakr, 'i .Uogu razveselite, iVa Sv. S na prireditvah se i e*ana- Društve-tr°'i gosto J^ ^’udil, da bo
"• S ?ar naib°>i0 P«-
Uri * extek zabave ob 0(]tCei’ V s°koto 2. v dvorano bo sko-
tta
il?
j :
os1',
rt/
Vh
kka,lska
tv.
avni vV-ata; Vstopnice
'WhaitaiC pri
»s ';iniku- Člani in čl*
ali pa pri dru-
v^k'n U''ej° vst°Pnic, seji	Hcial tajniku na
«eji ii-
No	maia se je tudi
f.l
j' |
y\
^ b Vabiirv i u lUQ1 L^tska o,bratskega dru-
Judriote ’ št' 149 J-
Slo
v Canonsburgu,
S pota.
Danes ko to pišem, se nahajam v gorati Coloradi. Ko sem od januarja meseca naprej potoval iz Californije v Oregon, Washington in Idaho, je bilo skoraj vedno deževno vreme. Nalivi so razorali zemljo in iz malih potokov so se marsikje napravila mala jezera. Tu v Coloradu pa sem našel zdaj začetkom junija suhe in solnčne dneve, kot so bili v decembru preteklega leta. Po gorah je padlo le malo snega, tako da vsahujejo studenci in v bližini Walsenburga se je posušilo malo jezero, da je poginilo mnogo rib in na posušeni pustinji. V Oregonu, odkoder sem nedavno poročal o ribolovu, se ribam ni treba bati suše. Po reki Willamette priplavajo včasi od morja velike ribe, ki tehtajo do 30 funtov. Take se ribičem že izplača loviti. V začetku maja prihajajo v sladke vode iz morja znane ribe “salmon”, ki v sladkovodnih rekah odložijo svoja jačeca, dasi prežive odrasle ribe večino življenja v morju. Ogromne množine sal-monov so važne v ribji indu-
Reading, Pa.
Članstvo društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleži redne mesečne seje, ki se bo vršila 11. junija. Na dotični seji moramo nekaj ukreniti glede prireditve veselice ali piknika. Zdaj je čas, da se glede tega pogovorimo in odločimo. Naša mladina , vedno povprašuje, kdaj priredimo veselico ali piknik. S primerno zabavno prireditvijo utegnemo nekoliko finančno pomoči društvu, deležni bomo nekoliko zaslužene zabave in ustregli bomo naši mladini. V mladini je naša bodočnost in moramo gledati, da jo pridobimo zase. Zato pridite na sejo vsi člani in članice, da se o tej zadevi pogovorimo in ukrenemo kaj, kar bo res v korist društvu in Jedno-ti.
Poživljam vas dalje, da privedete na sejo kaj novih kandidatov ali kandidatinj, da se bomo lahko šteli med tista društva, ki napredujejo.
Dalje poživljam vse člane našega društva, da pravočasno plačujejo svoje asesmente, to je najkasneje do 25. v mesecu. Gledati moramo, da posebno ta mesec pravočasno pošljemo asesment na glavni urad, da bo mogel glavni tajnik konci junija zaključiti polletne račune. Društvo, fki ne pošlje asesmenta pravočasno, plača globo $5.00, poleg tega pa še svota ne more biti pravočasno izkazana v našem uradnem glasilu. Prosim, vpo-števajte vse to! — Z bratskim pozdravom Anton Jaklič,
tajnik dr. št. 61 JSKJ.
Bridgeport, O.
Zahvala. — Tem potom se najlepše zahvaljujem društvom in posameznim članom J.
Barberton, O.
Društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ je na svoji zadnji seji sklenilo, da bo društvena naklada za mesec junij taka kot običajno. Vsi enakopravni člani (ice) plačajo po en (1) dolar, člani (ice), ki so zavarovani samo za smrtnino, pa plačajo petdeset (50) centov v društveno blagajno. Toliko v naznanje vsem 'tistim stopetdesetim članom, ki se niso udeležili zadnje seje.
Prav gotovo bodo padale batine po vseh tistih, ki so bili na zadnji seji, kakor hitro bodo člani prečitali te vrstice, posebno če omenim še naš piknik. Prosim pa vas vse, da se nikar ne hudujte zavoljo naklade. Sam vem kako teško gre dolar iz žepa, ali druzega nam ni kazalo. Na profit od piknika se ne moremo zanašati, ako bo pa res kaj uspeha, tako da si naša blagajna malo opomore, boste pa lahko naklado odklonili decembra meseca. Za gotovo vam pa povem, da če vas bo toliko na seje hodilo, da bo tudi decembra naklada. Akoravno bo šel dolar tudi iz mojega žepa, bom sam to priporočal. Tistih par članov, ki pa na sejo pridejo, se pa že pregovori na eno stran ali drugo.
Tem potom tudi opominjam vse tiste člane, ki dolgujejo društvu že več kot dva meseca, da svoj dolg poravnajo pred prihodnjo sejo. Naša blagajna je na zelo slabem finančnem stališču, zatorej naj posledice vsak sam sebi pripiše, ako bom moral postopati v smislu pravil.
Sedaj pa še piknik, prvi spomladanski piknik v Barberto-nu. Nekaj, kar tako željno pričakujemo vsako spomlad. To-raj sobratje, sosestre, rojaki in rojakinje v splošnem, ako res želite nekaj razvedrila in veselja v prosti naravi, pridite v Sherman dne 12. junija, to bo že prihodnjo nedeljo. Društvo sv. Martina je sklenilo že pred davnim časom, da omenjeni dan priredi kolikor mogoče veliko veselja in zabave na šegovi farmi. Pripravljalni odbor se trudi, da v popolni meri poskrbi za žejne, lačne in srbo-pete. Toraj vabimo še enkrat, ako bo lep dan, pridimo vsi'na plan in pokažimo, da smo Slovenci.
Za dr. sv. Martina, št. 44 JSKJ. /
Joseph Hiti, tajnik
društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ naznanjam tem potom, da se bo vršil društveni sestanek v nedeljo 12. aprila o polu desetih dopoldne v Slovenski dvorani na Center, Pa. Namen tega sestanka je, da se pomenimo glede prireditve slavnosti ob 25-letnici obstanka našega društva. Dotična slavnost se bo vršila dne 4. julija 1927 na Universal, Pa.
Vsi člani in članice društva št. 33 JSKJ so torej vljudne vabljeni, da se omenjenega sestanka gotovo udeleže, ker bo mo imeli več važnih reči za re šiti. Stariši, ki imate otroke v mladinskem oddelku, ste prošeni, da jih privedte seboj, ali če sami ne pridete, pošljite otroke vseeno, člani odraslega oddelka in tudi članice in čla^ ni mladinskega oddelka, ki se že bolj odrasli, ki so voljni kaj pomagati, so prošeni, da se prijavijo pripravljalnemu odboru za slavnost. Odbor bo potreboval vašo pomoč na dan slavnosti. Mladi fantje in deklice, ne sramujte se jezika svojih starišev, ampak ponosni bodite, da znate govoriti več jezikov.
Natančni program slavnosti bo priobčen v listih pravočasno. Sosedna društva pa so na-prošena, da na 4. julija ne bi prirejala svojih veselic in zabav. Za uslugo bomo hvaležni in jo bomo skušali o priliki povrniti.
Bratski pozdrav!
Za odbor:
Frank Schifrar,
Box 263, Unity, Pa
Pittsburgh, Pa.
člane društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ se vljudno vabi, da bi se bolj številno udeleževali društvenih sej. Sporočati mi je, da sta umrla dva sobrata, namreč Frank Hrovat in Joseph češnovar. Vsaki član in članica mora prispevati 10 centov za venec, ki ga damo umrlemu; prosim, da vsak plača to v juniju, člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, plačajo še v juniju en dolar naklade.
Z bratskim pozdravom
Frank Alič, tajnik.
junija ob 9. uri zjutraj.
V imenu članstva se lepo zahvaljujem sobratu Mr. Rudolf Perdanu za poset ter dobro voljo, da bi nastopil s primernim govorom, ako bi bila večja udeležba; toda ker je bilo takih in enakih prireditev isti večer vsepovsod, ne moremo pričakovati boljšega uspeha. Šele v poznejših urah se je nabralo več občinstva, tako da ste lahko nastopili sosestri gdč. Baraga s par slovenskimi pesmicami, da so navzoče spravile v najboljšo voljo. Tem potom se jima prisrčno zahvaljujem za njih trud. Kogar kaj zanima društveno poslovanje, z istim se gotovo vidimo na prihodnji seji.
Z bratskim pozdravom,
Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ.
Enumclaw, Wash.
VABILO NA PLESNO VESELICO, katero priredi naša mladina, oziroma njen ‘’base-ball team” v soboto 18. junija zvečer v Krain dvorani. Začetek ob osmi uri. Vstopnina za moške 75, za ženske pa 25 centov. To veselico priredimo skupno s tukajšnimi društvi, v prid agitacije za nove člane. Ker je vsakemu znano, kako mladina ljubi žogometno igro, se priporočamo vsem Slovencem tu in v okolici, da se te veselice v kar največjem številu udeležijo. Ako hočemo obdržati na še slovenske podporne organizacije še za v bodoče, moramo zanje zainteresirati našo mla dino, ker v mladini je naša bodočnost. Torej še enkrat priporočam vsem tukaj šnim in okoliškim Slovencem, da poseti-jo to veselico, kolikor mogoče številno in pomagajo po svojih močeh naši mladini. Za dobro godbo in drugo postrežbo bo skrbel v to svrho izvoljeni odbor.
Matt Petchnick, tajnik društva št. 162 JSKJ.
Krayn, Pa.
Članom društva Jutranja Zvezda, št. 136 J. S. K. Jednote tem potom naznanjam, da se mora prihodnja seja dne 19. junija vršiti zopet ob DESETI URI DOPOLDNE, ker se tudi naše društvo udeleži skupnega piknika popoldne ob eni uri istega dne. Torej, zapomnite si, da se bo seja vršila dopoldne, ker drugače nam ne gre prav s časom. Prosim, da se, če le mogoče, vsi člani udeležite seje in piknika. Ne pozabite tudi, da je zdaj lepa prilika za nabiranje novih članov, ko je prosta pristopnina za oba oddelka.
Bratski pozdrav članom društva Jutranja Zvezda, št. 136 in celokupnemu članstvu J. S. K. Jednote!
Anton Tauželj, tajnik društva št. 136 JSKJ.
 o--------------
VRTNARSKI NASVETI (Nadaljevanje s 1. strani)
do cvetlice pridno nastavljale novo cvetje. Pa tudi pri cvetlicah, ki cveto le enkrat v sezoni, naj se ocvetki odstranijo, ker niso lepi in jemljejo rastlini moč.
Pri vinski trti odstranimo
vse nepotrebne mladike, to je tiste, ki nimajo nastavljenega grozdja. Le v slučaju če rabimo take mladike za prihodnje leto, ali pa če imamo trto le za senco, pustimo take mladike. Ostale mladike privežimo pokončno na žice, ali kakoršno oporo že imamo, da jih veter ne polomi. Razpeljimo mladike tako, da bo vsaka dobila dovolj zraka in soltica. Kjer so mladike na kupu, se mnogo grozdnega zaroda osuje, ali pa dobimo redke grozde.
Trato na vrtu večkrat pokosimo in v suhem vremenu jo pridno škropimo, posebno če je trava na novo zasejana. No vo presajena drevesca in grmiče tudi ne pozabimo zalivati v suhem vremenu.
 o--------------
PREBIVALSTVO OTOKA GUADALUPE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
dostno ogrevana od popoldanskega solnca. Ta zaliv daje zavetišče naraščaju velikih, čudnih dvoživk, katere so bile pred nekaj desetletji že skoro iztrebljene.
Pred stoletji so španski raziskovalci izpustili na otok nekaj koz, ki so se tekom časa tako razmnožile, da jih računajo zdaj na 50,000 glav. Razume se da je otok skoro popolnoma
gol, ker kozje črede sproti popasejo vsako zelenje. Živali torej hitro poginjajo, toda njih mesta zavzemajo mladiči, ki na en ali drugi način preživotarijo par let.
Pred leti so lovci na kite ostavili na otoku tudi nekaj mačk, ki so podivjale in se tako silno razmnožile, da so požrle in pregnale vse ptiče in morebitno golazen, ki se je tam nahajala. S čim se zdaj preživljajo, je teško uganiti. Morda se hranijo z mesom poginulih koz. Otok Guadalupe je torej vse prej kot prijazen in vabljiv, ima pa gotovo najbolj čudno prebivalstvo izmed vseh otokov v Pacifiku.
TAKO ODHAJAJO
V mestu Ely, Minn., kjer se nahaja glavni urad J. S. K. Jednote, izgubili smo v teku štirih dni kar tri naše člane, oziroma članice.
Dne 31. maja je umrla po daljšem bolehanju Katarina Brula, članica društva Marije Čistega Spočetja, št. 120 J. S. K. Jednote, stara okoli 38 let. Zapušča čvetero otrok; mož ji je umrl nekako pred letom dni.
Po dolgotrajni bolezni je umrla dne 1. junija Barbara Matesha, članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Pokojnica je bila stara okoli 58 let in je bivala v mestu Elyju okoli 30 let. Zapušča soproga, tri sinove in pet hčera, katerih ena, namreč Miss Barbara Matesha je vzlužbena v glavnem uradu J. S. K. Jednote.
Dne 3. junija je bil ubit v rudniku sobrat Leopold Kuzma, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. Jednote v Ely, Minn.
Blag jim spomin!
 o-------------
Senora Calles umrla.
V Los Angelesu je dne 2. junija umrla senora Calles, soproga mehiškega predsednika. Par dni prej se je morala podvreči
operaciji radi nekih neprilik v črevesju in žolčnem mehurju. Operacija se je posrečila in senora bi bila okrevala, da je ni nenadoma spravila srčna napaka.
Spor med Jugoslavijo in Albanijo.
Ameriški listi prinašajo poročilo iz Beograda, da je Jugoslavija pretrgala diplomatske zveze z Albanijo. Do preloma je prišlo, ker so Albanci aretirali jugoslovanskega atašeja v Tirani. Diplomatski predstavniki Jugoslavije so baje že zapustili Albanijo.
Prezerviranje jajec.
Jajca, ki so namenjena za hladne shrambe, se v posebnih strojih izpostavijo gorkoti 235 stopinj Fahrenheita, nakar se okopljejo v olju. Olje zamaši .zračne luknjice v lupinah in tako pripravljena jajca se vzdrži dolgo časa nepokvarjena.
Za srne in molje.
Znane, neprijetno dišeče krogi jice, katere rabimo, da od-ženemo molje od volnenih oblek, so se dobro izkazale tudi v odganjanju srn, ki so povzročale veliko škodo sadjarjem v nekaterih delih države New York.
Trestle, Pa.
Vsem članom in Članicam
Cleveland, O.
Polovico leta se bliža h koncu, zato glejmo, da ne bomo pri zadnjih — če že ne pri prvih, s pridobivanjem novega članstva. Ce vpoštevamo okolico, v kateri društvo posluje, bi morali stati na prvem mestu glede prirastka. Nekateri člani so omenili preteklega meseca, da imajo za vpisati nove člane kot za v odrasli oddelek, tako tudi v mladinski oddelek; te opominjam, da se pravočasno zglasijo za tiskovine za zdravniško preiskavo.
Kar se tiče zabavnega večera, se bo poročalo na seji dne 19
Da omogočimo nalaganje denarja
pri nas na
“SPECIAL INTEREST ACCOUNT”
tudi deci naših rojakov, smo se odločili sprejemati vloge od $1. — naprej.
Vse vloge obrestujemo po 4%, mesečno obrestovale-
Frank Sakser State Bank,
82 CORTLANDT ST.,	NEW	YORK,	N.	Y.
n
. _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________  __	4-
L. N. TOLSTOJ
HADŽI-MURAT
Poslovenil Vladimir Levstik
I
(Nadaljevanje)
“Vzela sva vsak po dva samokresa, ogrnila plašč in krenila v džamijo. Hamzat je vstopil s tridesetimi muridi. Vsi so držali gole sablje v rokah. Ob Hamzatovi strani je korakal Aselj-der, njegov najljubši murid — baš tisti, ki je kanici odrobil glavo. Ko naju je ugledal, je kriknil, naj odloživa plašče, in je stopil k meni. Kinžal sem imel že v roki; ubil sem ga in planil nad Hamzata. Toda brat Osman je že ustrelil nanj. Hamzat je bil še živ in se je vrgel s kinžalom na brata, a jaz sem ga ustrelil v glavo. Muridov je bilo trideset, a naju dvojica. Brata Osmana so ubili, jaz' sem se otel; skočil sem skozi okno in ušel.
“Ko se je razvedelo, da je Hamzat ubit, se je vzdignil ves narod in muridi so pobegnili. Tiste, ki niso ušli, so poklali.” Hadži-Murat je premolknil in težko zasopel.
“Vse to je bilo dobro,” je nadaljeval, “a potem se je vse pokvarilo. Na Hamzatovo mesto je stopil Šamil. Poslal mi je sle s sporočilom, da naj'grem z njim nad Ruse. Ako ne pristanem, mi je zagrozil, da poruši Hunzah in me ubije. Odgovori' sem, da niti ne pridem niti ne dam njemu, da bi hodil k meni.” “A zakaj nisi šel k njemu?” je vprašal Loris-Melikov. Hadži-Murat je mrko pogledal in ni takoj odgovoril.
“Mogel nisem. Na Šamilu je bila kri brata Osmana in Abununcala-Kana. Nisem se odpravil k njemu. Rosen, general mi je poslal oficirski čin ter ukazal, da naj bom načelnik Avari-je. Vse bi bilo dobro, da ni Rosen izprva postavil nad Avarijc kazikumiškega kana Muhameda-Mirze in pozneje Ahmeta-Kana. Ta me je vznenavidel. Za svojega sina je snubil kaničino hčer Saltaneto, pa mu je niso dali. Mislil je, da je to moja krivda Vznenavidel me je in pošiljal svoje nukerje (telesne stražnike), da bi me ubili, a jaz sem jim ušel. Tedaj me je očrnil generalu Kluegmanu, rekoč, da branim Avarcem dajati vo.jnikom drva. Rekel mu je tudi še,” je dejal Hadži-Murat, kažoč na turban, ki ga je nosil povrhu kučme, “da sem nadel ta turban samo zato, ker sem se zvezal s Šamilom. General ni verjel in me ni dal vznemirjati. Ko pa je general odpotoval v Tiflis, je storil Ah-met-Kan po svoji glavi; vzel je četo vojnikov, ujel me, zakova' me v verige in me priklenil k topu.
“Šest dni so me držali tako. Sedmi dan so me odklenili in odgnali v Temir-Kan-Šuro. Spremljalo me je štirideset vojnikov z nabitimi puškami. Roke sem imel zvezane in ukazano je bilo, naj me ustrele, ako bi hotel pobegniti. Vedel sem to. Ko smo stopali ob Moksohu — stezica je bila ozka, na desni strani petdeset sežnjev globok prepad — sem krenil od vojnika na desno baš kraj brezdna. Vojnik me je hotel ustaviti, jaz pa sem skočil pod strmino in ga potegnil za seboj. Vojnik se je pobil na smrt, a jaz sem ostal živ, kakor vidiš. Rebra, glavo, roke, noge — vse sem imel polomljeno. Hotel sem lesti dalje, pa nisem mogel. V glavi se mi je zvrtilo, zaspal sem. Zbudil sem se moker, ves v krvi. Našel me je pastir, ki je'poklical ljudstvo, ds me je odneslo v aul. Glava in rebra so se zacelila in tudi nog? se je zarasla, samo da je ostala krajša.”
In Hadži-Murat je iztegnil krivo nogo.
“Tudi tako mi dobro služi,” je dejal. “Ljudstvo je zvedelo in je začelo prihajati k meni. Ozdravel sem in se preselil v Celjmes. Avarci so me spet pozvali na vlado,” je rekel Hadži Miirat s pokojnim, uverjenim ponosom. “Pristal sem.”
Hadži-Murat je naglo vstal in poiskal v bisagi listnico; iz nje je vzel dve zarumeneli pismi ter ju pomolil Loris-Melikovu. Pismi sta bili od generala Kluegenaua. Loris-Melikov ju je pre čital. Prvo pismo se je glasilo:
“Praporščak Hadži-Murat! Služil si mi in bil sem zadovoljen s teboj in sem te imel za dobrega človeka. Nedavno pa mi je javil generalni major Ahmet-Kan, da si izdajnik, da si nadel turban, da imaš zveze s Šamilom in da pozivaš narod, naj ne sluša ruskih oblasti. Velel sem te prijeti in dovesti k meni, a si pobegnil; ali je bilo to bolje ali slabše, ne vem, zakaj ni mi znano, ali si kriv ali ne. Poslušaj me zdaj. Ako imaš pred velikim carjem čisto vest in nisi zakrivil ničesar, tedaj se mi javi. Ne boj se nikogar; ščitil te bom jaz. Kan ti ne stori ničesar, zakaj tudi on je podrejen meni. Bati se tedaj nimaš počemu.”
Dalje je pisal Kluegenau, da je zmerom držal dano besedo in je bil vedno pravičen; ponovno je svetoval Hadžiju-Muratu, naj pride k njemu.
Ko je Loris-Melikov prečital prvo pismo, je Hadži-Murat izvlekel drugo; preden pa ga je dal Lorisu-Melikovu v roke, je še povedal, kako je odgovoril na prvi list.
“Pisal sem mu, da sem nosil turban, a ne zaradi Šamila, marveč v zveličanje svoje duše; k Šamilu prestopiti da nočem in tudi ne morem, ker je dal ubiti mojega očeta, moje brate in moje sorodnike; a tudi Rusom se ne morem pridružiti, ker so me osramotili. V Hunzahu, ko sem bil zvezan, me je neki malopridnež po ....! Dokler ni ta človek ubit, ne morem prestopiti k vam. In kar je glavno, bojim se varalice Ahmeta-Kana. — Tedaj mi je poslal general tole pismo,” je rekel Hadži-Murat, nudeč Lorisu-Melikovu drugi zarumeneli papir.
“Na moje pismo si odgovoril — Ijvala ti,” je čital Loris-Melikov. “Pišeš, da se ne bojiš vrniti, a da ti brani sramota, katero ti je prizadejal neki gja*ir; jaz pa ti zatrjujem, da je ruski zakon pravičen in boš na svoje lastne oči videl kazen, ki doleti tvojega žalitelja za njegovo predrznost. Ukazal sem že, naj se to preišče. Čuj me, Hadži-Murat! Po pravici bi smel biti nezadovoljen s teboj, ker ne veruješ ne meni ne moji časti, toda opraščam ti, ker vem, da so gorci vobče nezaupni ljudje. Ako imaš čisto vest in si nadel turban res samo v zveličanje svoje duše, tedaj imaš prav in lehlco smelo pogledaš ruski vladi in meni v oči; uverjam te, da bo tvoj sramotitelj kaznovan in tvoje imetje povrnjeno, tako da uvidiš in spoznaš, kaj pomeni ruski zakon. Tem bolj, ker sodijo Rusi o vsem tem drugače: po njihovem se nisi ti ponižal s tem, da te je kaj vem kakšen podlež osramotil. Sam sem. dovolil Gimrincem, da smejo nositi turban, in na njih dejanja gledam kakor treba; zato ponavljam, da se nimaš česa bati. Pridi k meni s človekom, ki ga pošljem danes k tebi; zvest mi je in ni hlapec tvo jih sovražnikov, marveč prijatelj osebe, kateri posveča vlada posebno pažnjo.”
Dalje je Kluegenau iznova nagovarjal Hadžija-Murata, naj
pride k njemu.
“Nisem mu verjel,” je rekel Hadži-Murat, “in zato tudi nisem šel. Prva skrb mi je bila, da se osvetim Ahmetu-Kanu, tega pa nisem mogel storiti z rusko pomočjo. Tisti čas je Ahmet-Kan obkolil Celjmes, da bi me prijel ali ubil. Jaz sem imel premalo ljudi in ga nisem mogel zavrniti. Baš tedaj pa je prispel k meni Šamilov poslanec s pismom. Obetal mi je pomoč, da se otresem Ahmeta-Kana in ga ubijem, ter mi ponujal oblast nad vso Avarijo. Dolgo sem premišljal, nazadnje pa sem prestopil k Šamilu. Od tistih dob, vidiš, sem neprestano vojeval zoper Ruse.”
Tu je Hadži-Murat opisal vse svoje vojne čine. Bilo jih je zelo mnogo in Loris-Melikov jih je deloma že poznal. Vsi njegovi pohodi in napadi so se odlikovali s čudovito naglico gibanja in neobičajno drznostjo v naskoku, ki sta jim vedno zagotovili uspeh.
(Dalje prihodnjič)
------------o------------
JACK LONDON:
OSTANEK IZ PLIOCENSKE DOBE
(Za N. D. — V. J. V.)
(Nadaljevanje)
Toda Fort o’Good Hope stoji daleč proti severu onstran polarnega kroga, in sicer v ozemlju, po katerem je hodilo le neznatno število ljudi; in ako se pojavi v taborišču kar tako sredi noči nepoznanec, ki prihaja takorekoč od nikjer; ki se vse-de k ognju in pripoveduje o velikanskih razdaljah, kakor o povsem navadnih izletih in obiskih — potem je čas da človek preneha z sanjami. Vsled tega sem se ozrl naokoli in videl ^em iskre nad ognjem, opazil ;em tudi jelkine veje, na katere se položi kožuhovino, ki na-lomešča postelj; videl sem tuji vrečt? z jestvinami, kamero .er hlap, ki je prihajal iz gobcev mojih psov; nad menoj sem opazil auroro, ki se je razprostirala preko cenita od jugoiz-;oka pa vse do severozapada. In stresel sem se. Polarna noč je namreč nekako magična, in se prikrade na človeka kakor mrzlica, ki prihaja iz mrzličev-lega močvirja. Človeku postale nekako tesno krog srca in polasti se ga otožnost, prednc ;e zaveda. Potem sem pogle-lal moje snežne čevlje, ki so le-čali navskriž, baš, kakor jih je /rgel : nepoznanec. Tudi sem >azil na mojo tobačnico — lamreč na njeno polovico — kajti druga polovica je že zgi-aola. Tako je torej bilo; motil se nisem.
V svojem trpljenju, gledajoč naravnost na tujca, mislil sem, la zrem v obličje kakega izmed jnih divjih srečolovcev, ki polijejo, kakor zgubljene duše po /sem ir ju nepoznane pustinje. Toda privoščil sem mu pokoj njegovega razpoloženja, da se tako nekoliko oddahne in prične pripovedovati. Kajti — kdo /e? — morda zamore že glas ■sodobnega bitja poravnati vsa ko' morebitno nesoglasje.
In potem je govoril; pa sem ?a takoj pričel občudovati, kajti govoril je o lovu in načinih lova. Pripovedoval je, da je streljal sibirske volkove na naj-zapadnejšem koncu Alaske ter antilope v tajinstvenih krajih Rocky Mountains. Pripovedoval je, da pozna lovišča, kjer se pasejo zadnji bizoni; da je iasledoval čede karibujev, ko so se pasli na canadskih prerijah v čedah po stotisoč glav in da je sledil mošusovim volom na njihovem potu na zimovanje v Great Barrens.
In natančno po njegovem pripovedovanju sem moral spremi-ievati moje predsodke (bila je to prva revizija, toda ne zadnja), pa ti predsodki so mi ga predstavljali nekakim uzorom istinitosti. Kako je prišlo do tega, niti sam ne vem, toda moja lastna čuvstva me vzpodbujajo do tega, da obnovim pri povest, katero mi je pripovedoval človek, ki je živel v tej deželi dovolj dolgo, tako da jo pozna povsem natančno. Pripovedoval je o velikanskih med-
tero ima vsaka žival na severu — toda te dlake sploh ni bilo. Toda dolgost dlake najbrže na-domestuje spodnjo mehko dlako. Kar je še ostalo od vrhnje dlake, bila je po sedem do osem palcev dolga.
(Dalje prihodnjič)
vedih, ki žive na nepristopnih višinah gorovja St. Elias in ki nikdar ne prihajajo v nižine. In ta bitja je bog ustvaril in prilagodil le za življenje na gorskih stenah, in sicer na ta način, da so njihove noge na eni strani kar za čevelj daljše, kakor na drugi. Pa je to dejstvo izredno udobno in praktično, kar mora vsakdo priznati. In tako sem si pričel slikati to izvanredno zver v svojih lastnih mislih, nazival sem jo' po prvem sklonu sedanjega časa, naslikal sem si tudi pokrajino, v kateri živi, pr idejal sem tej sliki tudi potrebne dodatke približne sličnosti ter opazil, da se je mož dokaj motil, ko mi je pripovedoval o tej vrsti medvedov.
Toda on ni dvomil. Ako bi dvomil, potem bi mu lahko oprostil. In ako bi se protivil ter zanikal nevarnost, ki preti takim živalim vsled njihove nesposobnosti obrniti se in oditi v nasprotnej smeri — ako bi torej on to storil, potem bi mu podal degnico ter mu čestital vsled dobrega humorja. Toda do tega ni prišlo. Nekaj časa je pokašjjeval, potem zrl naravnost v moje oči in zopet po-kasljeval; zatem je Hvalil moj tobak, položil svojo nogo v moje naročje ter me naprosil naj si ogledam njegova obuvala.
Obuvala so bila navadni “mu-kluki” izdelani po vzorcih In-nuit-Indijancev; sešita z nitmi, ki se dobavljajo iz živalskih kit in žil; okrašena niso bila niti s raznobarvnim zrnjem, niti z kožuhovino. Toda koža teh obuval je bila nekaj izvanredno čudnega. Ker je bila pol palca debela, mislil sem na prvi pogled, da so obuvala izdelana iz valrusove kože; toda sličnost se je baš pri debelosti kože končala, kajti niti eden valrus na svetu ni pokrit s tako izredno veliko dlako. Ob me-čah in straneh obuval je bila dlaka dokaj obrabljena vsled hoje po snegu in grmovju; toda krog vrhnjega konca obuval in odzadaj bila je dlaka čvrsta, umazano-črna in izredno gosta. Le težavno sem odgrnil vrhnjo dlako, da si tako ogledam spodnjo gosto in mehko dlako, ka-
Izšel je
Slovensko
Amerikanski
Koledar
za leto 1927
CENA 50c
s poštnino vred.
Z naročilom pošljite znamke ali pa moneyorder na
GLAS NARODA,
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
THE CENTRAL CO.,
ELY, MINN.
Zaloga moških in deških oblek, srajc, čevljev, klobukov itd. V zalogi imamo tudi žensko blago, otroška obuvala in oblačila. Na izbero imamo že'nskih svilnatih nogavic, katerih tr-pežnost jamčimo; v slučaju, da niste zadovoljni s trpežnostjo, vam povrnemo denar.
Rojaki, kupujte v trgovini Jugoslovanskega Narodnega Doma.
Čistimo, barvamo, popravljamo
NEW YORK
Dry
CLEANING
I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVE. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,	Pittsburgh
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Arrieri*' stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
Največja in najstarej.ša slovenska zlatarska trgovina v Amerik1'
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vse« in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O.
" VABLJENI STE,
da se pridružite našemu tretjemu letošnjemu
skupnemu potovanju v stari kil
katero se vrši na preizkušeno najboljšem parniku Francoske 1**
“Paris-u”	25. junija
5000 knjig za 5000 slovenskih družin.
angleško-
SLOVENSKO
BERILO
english-slovene reader
SESTAVIL DR. F. J. KERN.
Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovor ju vi angleSkih besed; vaje za učenje angleščine; berila in članke, pesmi ter kratek angleško-slovensko in Blovensko-angležki siovar (4,000 besed).
NAD 50 SLIK
Knjiga je pripravna za učenje angleščine in slovenščine.
Kupite jo svojim otrokom.
Cena $3.00 » poštnino. Naroča »e pri “Ameriški Domovini,” 6117 St. Clair Ave. ali pri Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
“Ameriška
zgodovina”
To je najnovejša slovenska knjiga v Združenih Državah, ki vam na domač, priprost način jasno opiše vso zanimivo ameriško zgodovino od odkritja Amerike pa do danes.
Knjiga ni samo poučna, pač pa tudi skrajno zanimiva. Obsega 244 strani, jo krasi obilica zgodovinskih slik, in velja samo 75 centov, s poštnino pa 85 centov. Dobi se pri
“Ameriška
Domovina'’
Cleveland, Ohio. 6117 St. Clair Ave.
No
An
I
tar
llii Pk< Jalc
Kakor na drugih potovanjih te vrste, bodo tudi ob tej I10 pripravljene za potnike posebne ugodnosti. Razume se, da B JUn imeli potniki spremstvo prav do Ljubljane.	r	pj,	bij
Rišite nam po okrožnico o naših skupnih potovanjih. '
dobite pojasnjeno glede cen in drugih zadev.
»ih.
tv	...	 .	.	.	la	Dl1	|
V Vašo korist ie, da se čim prej priglasite m rezervirale r
10)
stor, zlasti ako niste ameriški državljan.
PRIHODNJE NAŠE SKUPNO POTOVANJ« BO NA 16.J# LIJA, ISTOTAKO NA PREISKUŠENEM IN PRlIJUHLJ^l “PARIS-U.”	1
Lahko odpotujete tudi prej, ali pozneje. Mi zastopa«10.!, večje linije in Vam lahko preskrbimo katerikoli parnik J'0* reS ] naj že bo na Havre. Cherbourg, Hamburg, Bremen ali na Tr Its Ako sle torej namenjeni v stari kraj, se obrnite n* n®* K. točna in zadovoljiva postrežba Vam je zagotovljena.	«1)1
Ravno tako se obrnite na nas. kadar pošiljate denar v^||Kat( kraj, — kadar želite dobili denar iz starega kraja, — kadar dobiti kako osebo iz starega kraja, — kadar rabite pooWa j <* ] izjavo, pogodbo, ali kako drugo notarsko listino.	|®lan
h
K
Pat . hi
Slovenska banka
Zakrajšek & Češark,
West 42nd St. (med 9. in 10. Ave.) New York, fcjj
^
- F
I
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Nazna'nja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko str° jpotjj spadajoče posle.	,	..liji.
933 E. 185th St.	Cleveland,	O^f	*°
*
v v
*i* «&>
II II «1* v 11 m il
MATIJA SKENDER, javni notar £*
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 1122 E. OHIO ST. N. S. PITTSBURGH, P A- r,
Telefon: CEDAR 3472
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke i*1 jsj.
druge v notarsko stroko spadajoče spise.	f 11
Pišite, telefonirajte ali pridite osebno.	PVt0
Ar,
»*.»^» »**»*. *J**J******* ’I********** *!**.* *t**************************1************* ****** *»**'* ****** *1**.*****.’ ****** ******
TRETJI SKUPNI IZLET V JUGOSLAV
Z NAJNOVEJŠIM PARNIKOM
“ILE de FRANCE”
dne 2. julija 1927.
=šs=š£š"4l
ELC0 THEATER - ELY, MINNESOTA
POSEBNOST!
Clara Bow in Esther Rolston v Paramount sliki
“OTROCI LOČITVE”
14., 15. in 16. junija*
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
“Imam na zalogi tudi na roko kovane IMPORTIRA-NE KOSE v dolgosti od 25 do 33 inčev, po $1.75 komad, 6 kos skupaj naročenih pa po $1.50 z rinko, ključem in poštnino vred. Imam tudi BERGAMO BRUSILNE KAMNE po 50c komad.” Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK v Zdrufenih Državah
Na parniku nam je dodeljen poseben oddelek z lepimi_ v sredini parnika. Kabine imajo po 2 in 4 postelje, nekaj J,n Itoj. s (i posteljami za družine.	. % '
Prtljaga bo čekirana že tu v New Yorku do Ljubljane 1 f ^ tako da bodo potniki tem brezskrbneje potovali.	-„iiH
Vozni list III. razreda stane do Ljubljane $122.17 z voj' .rji, kom in železnico vred; za ven in nazaj (ROUND TRIP) ’H vozni list za ta parnik $210.— ter $5.— vojni davek. Nw> pjjy, plačajo tudi headtax.	  ...	čii^f.sj
N
Oni, ki so namenjeni potovati, naj se čimprej priglase. se kdo prijavi, tem boljšo kabino mu moremo preskrbeti.
FRANK SAKSER STATE
82 Cortlandt Street,	New	Yorki	|v0j.
N
TO HOLDERS/ OF
SECOND LIBERTY LOAN BONDS
EXCHANGE OFFERING OF NEW TREASURY BONDS
Notice in given of a new offering: of UNITED STATES TREASURY BONDS, dated June 15, 1927, and bearing interest from that date at the rate of 3 % per cent. The bonds will mature in twenty years, but may be called for redemption after sixteen years.
Second Liberty Loan bonds will be accepted in exchange at par. Accrued interest on the Second Liberty bonds offered for exchange will be paid as of June 15, 1927.
Second Liberty Loan bonds have been called for payment on November 15, 1927, and will cease to bear interest on that date. Holders of such bonds who desire to take advantage of the exchange offer should consult their bank or trust company at once. The exchange privilege will be available for a limited period only, and may expire about June 15th.
Further information may be obtained from banks or trust companies, or from any Federal Reserve Bank.
A. W. MELLON, Secretary of the Treasury. Washington, May 31, 1927.
'ork. %
(i ■£
NAPRODAJ FARMA (£(.fa |j ravnina, dobra poslopja 12 krav, kcJnji, orodje. ” |C| s krav. Vse za $4,500. Lici. '>i Stanley Murdock, Coopef Jncjj
JVI°ZKE in žeDI
|e*se
ne najnovej^ 5 prstane, diamante Jj : in vso drugo zlatu* ^ lje prave glasne^/1 gramofone, cena f i0 ' $1,000; prave 8 Ie ( Victor plošče in s1 jfjj*
drue>!i»«
in v vseh PIANO ROLE;
regalije za druŠtv*'A ^
c!>» želite na vašega s y|lt
po brezplačni
IVAN pa
24 Main St., Co®e*[ |	Pennsylvania*/
0y
'Hi