SLOVENSKI SPORT izhaja vsak četrtek ~ Stane četrtletno Din 20"— Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo in uprava: Ljubljana, ^	^	~	Rimska cesta 10/1 ~ Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo	~	~	~	~
j_eto I	V Ljubljani, dne 26. avgusta 1926	Št. 26
Lahkoatletska prvenstva Slovenije za
leto 1926
Atleti Ilirije Gregorka, Režek in Gaberšek izboljšajo tri slovenske rekorde, dr. Perpar izenači na 100 m jugoslov. rekord. Nepravilno postopanje j uri j e
Tako ne gre dalje!
Tudi v lahki atletiki, katera že po naravi sama izključuje ostrejše kontroverze, smo pri nas zavozili na usodna stran-pota, kjer se sport neha in pričenja anarhija.
V nedeljo so na prvenstvenem lahkoatletskem tekmovanju funkcijonarji, katerih naloga je čuvati, da se točno vršijo pravila in goji športna morala, s cinično gesto pogazili svoje naloge z edinim, namenom, da zadostijo svoji klubski zagrizenosti in svojini bolehnim osebnim ambicijam.
Pred atleti, od katerih zahtevajo najtoč-nejše izpolnjevanje pnavil, so s stojično mirnostjo priznali, da so njim pravila, pravilniki in predpisi deveta briga. Mi poznamo pravila, toda kadar so nam v škodo, gremo preko njih. Imamo večino, zato — glasujmo. To je bila deviza nedeljskega tekmovanja. Storiti vse, da se ubije športna zavest in volja pri atletih, ki ne pripadajo slučajno klubu, kateri je njim ljub.
Častna in odločujoča mesta v sportskih organizacijah niso zato tu, da se njih položaj izrablja v dobro gotovim klubom in gotovini osebam. Športni funkcijonarji so za to, da nadzirajo športno delovanje in skušajo nivo športnega udejstvovanja vzdigniti na čim višjo stopnjo. Oni so tu za to, da v duhu športnih stremljenj blažijo spore, ne pa za to, da jih netijo in športni k e r a z-d v a j a j o. Oni so, ki morajo z dobrim vzgledom prednjačiti, ne pa delati tako, da jim morajo podrejeni športniki očitati nekorektnosti.
Če bo šlo v tem pravcu naprej, ho kmalu sploh vsako delo na športnem polju izključeno, in o sportu sploh ne bomo mogli več govoriti.
i- Vsi, katerim je naš razvijajoči se sport, pri srcu, morajo najenergičnejše protestirati proti metodam, ki so se pri nas vpeljale in ki pretijo uničiti še to, kar imamo.
So lahko nasprotstva v osebnem nazira-nju, nemogoče pa je zametavati osnovna pravila športnega življenja, ker ta pravila ravno vztvarjajo sport in mu dajejo ono idealno podlago, iz katere so vzrastli vsi uspehi.
Kjer pa manjka te podlage, se gradi na peščena tla in gradba je kratkotrajna. Vsak razvoj, vsak napredek je v takem primeru izključen.
Lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Slovenije, ki se je vršilo preteklo soboto in nedeljo, je končalo, z občutno disharmonijo. Razburjenje atletov in publike se še ni pomirilo iu čuditi se moramo discipliniranosti in sportski zavesti tekmujočih atletov, da so vkljub takim incidentom ohranili mirno kri in dovršili tekmovanje v redu do konca. Tekme so se udeležili atleti klubov Ilirije, Primorja, Rapida, Ptuja in Tržiča.
Že takoj prvi dan se je videla jasna slika končnih rezultatov. Glavni boj se je vršil med Ilirijo in Primorjem, vendar je imela Ilirija mnogo več šans, ker so bili njeni atleti veliko bolj pripravljeni in tehnično popolnejši. Glavna silo, ilii'ijanskih atletov teži v skokih in metih, d oči m dominira Primorje v tekih. Rezultati sami so na povprečni višini. V nekaterih disciplinah so se od lanskega leta nekoliko izboljšali, drugi pa. so ostali stalno slabi. Disciplina, ki je že leta in leta na isti višini in se rezultat ne more premakniti iz mesta, je — disk. Tu vegetiramo med 32—33 m, toda do znamke 34 m n: moremo ! K lo jo bo prvi dosegel? Disk kot tudi kopje zahteva veliko vaje in tehnične dovršenosti, katere pa naši atleti po večini nimajo. Atleti Ilirije so postavili tri slovenske rekorde in sicer Gregorka je v skoku ob palici porinil znamko na 3.10, Režek je v krasnem stilu izboljšal hojo na 3000 m, d očim se je Gabršek v teku na 1500 m na tri sekunde približal jugoslovanskemu rekordu. — Dr. Perpar je izenačil na 100 m svoj lastni rekord. Videlo se je, da se je na srečanje s Stepišnikom dobro pripravil in ga tudi- gladko odpravil. Atleti Primorja niso pokazali razven njega in Močana ničesar posebnega. Vse je bilo na povprečni oziroma celo na podpovprečni višini. Popolnoma je razočaral favorit na dolge proge Slapničar, ki je zaostal au 1500 m za ca. 50 m za Gabrškom, do-čim je za 5000 m, ki je bila mimogrede omenjeno, ndislabša točkla mitinga, rabil skoro 2 minuti več kakor običajno.
Weibt v tekih napreduje, ravnotako je Cimperman zboljšal nekoliko kopje; drugega pa pri atletih Primorja ne bi bilo omeniti.
Ilirija, ki je nastopila z 22 atleti, 'se je na tekmovanje dobro pripravila. Najopasnejši tekmo-
valec, star rutiner, je Gregorka. On zna izrabiti vsako malenkost, koncentrirati vso voljo in doseže pri tekmah vedno lepše rezultate kot pri treningih. Je v vojaški suknji in je kljub temu izboljšal skok ob palici. Potrebuje samo še sprinta in postane dober skakalec. Naraven talent je Gaberšek! Njegov tek je lep, le rutine in treninga potrebuje, če bo marljiv, ima brez dvoma lepo bodočnost. Njegova panoga je 800 in 1500 m; nikakor pa ne 5000 m.
Režek je v hoji momentano brezdvomno najboljši v državi. Ima lep stil, je priden, vztrajen in sistematično trenira.
Zupan, ki je pri metu kladiva tako siguren, je odpovedal. Stepišnik je pri tekili zadovoljil, popolnoma odpovedal pa i'e pri skoku v daljino. Ker nima še stalne forme, so mu prepogosti starti pri različnih mitingih več škodili kot koristili, ker ti le ovirajo reden trening.
Ostali so pokazali, to kar znajo, napredek je pri nekaterih, toda le minimalen.
O kaki organizaciji prireditve je težko govorili.
Publike neodpustljivo malo.
Rezultati v posameznih panogah sb sledeči:
1(1(1 m (7 tekmovalcev) I. predtek: 1. Stepišnik (II.)	13.4, 2. Režek (II.),	3. dr. Perpar
(Pr.); II. predi.: 1. Weibl (Pr.) 12, 2. Jeglič (Pr.). 3. Pavšič (Ptuj).
Skok v viš. (6):	1. Gregorka (11.) 165, 2.
Zmork (Rapid) 165, 3. Medica (Pr.) 155.
100 m finale: 1. dr. Perpar 11 izenačen jug. rekord, 2. Stepišnik 11.3, 3. Weibl.
Met kladiva (4): 1. Slamič (Pr.) 29.51, 2. Rotar (11.) 28.42, 3. Zupan (It.) 24.30.
200 m predtek i (6): I. predi.: 1. dr. Perpai '24, 2. Stepišnik, 3. Močan (Pr.)	II. p red L:	1.
Weibl (Pr.) 24.5, 2. Živanović (II.), 3. Habič (11.).
Hoja 3000 m (4): 1. Režek (II.) 15 : 05.6 (nov podsavezni rek.), 2. Slamič (Pr.), 3. Kmetič (Tržič).
Met krogle (6): Zupan (II.) 11.155,	2. Der-
ganc (II.) 10.82, 3. Skoko (Ptuj) 10.725.
200 m finale: 1. Stepišnik 24, 2. Weibl, 3. Živanović.
Tek 1500 m (8), 1. Gaberšček (II.) 4 : 27.2 (nov podsav. rek.), 2. Slapničar (Pr.) 50 m zadaj, 3. Vidic (Pr.)
Nedelja:
Troskok: 1. Frohlich (11.) 11.825,	2. Režek
(II.) 11.775, 3. Cimperman (Pr.) 11.77.
400 m predt. (4). 1 predi. 1. Omerza (II.), 2. Močan (Pr.), 3. Arhar 2 predt., 1. Weibl solo.
Met diska (4): 1. Smersu (II.) 32.51, 2. Slamič (Pr.) 32.19, 3. Skoko (Ptuj) 32.15.
Skok v dalj. (6): 1. dr. Perpar 6.19, 2. Stepišnik 5.58, 3. Živanovič 5.30.
400 m iinale: 1. Močan (Pr.) 54,	2. Omerza
(II.), 3. Weibl (Pr.).	.
Skok ob palici (4):	1. Gregorka (11.) 3.10
(nov podsav. rek.), 2. Štrekelj (II.) 290, 3. Vrhovec (II.) 280.
Tek 5000 m (7) 1. Slapničar (Pr. 18 : 52,
2.	Gaberšek (II.), 3. Žorga (Pr.).
Met kopja (5): 1. Orehek (II.) 46 : 08,	2.
Cimperman (Pr.) 42.515, 3. Skoko (Ptuj) 41.11.
Tek 800 m (5): 1. Arhar (Pr.) 2 : 11.4, 2. Slapničar (Pr.), 3. Omerza (II.).
4 X 100 m (2): Primorje (Janovski, Močan, Weibl, dr. Perpar) 46.2, 2. Ilirija.
Tako je končno stanje po točkah: Ilirija 80, Primorje 64, Rapid in Ptuj po 3 in Tržič 1. •
To je naše skromno mnenje. Drugače pa se objavljajo različni rezultati z manjšimi in višjimi diferencami. V uradnem glasilu podsaveza pa je bil v torek objavljen rezultat 71 : 71.
Kakor so poročila o rezultatih zmešana, tako zmešana je bila tudi fabrikacija rezultatov. Pod-savez si lahko na tej prireditvi častita. Bila je vzor, kako lahkoatletske prireditve izgledati ne smejo.
Že takcj pri predpripravah je prišlo do majhnega incidenta, ki pa ni imel hujših jkreledic. — Žrebanje sta izvršili dve osebi še pred no je bila juri ja sestavljena. Po> našem mnenju se sme žrebanje (kar se je dosedaj tudi vedno vršilo) izvršili pred edinim kompetentnim forumom pred j urijo. Ona odgovarja za točno izvršitev tekmovanja in žrebanje je faktično že del tekmovanja.
Prvi dan se je tekmovanje vršilo v redil. Pri teku na 100 m se je po predtekih, ker je bila za semifinale premalo tekmovalcev, vršil takoj finale. Isto se je dogodilo tudi pri teku na 200 m vkljub temu, da so poedini atleti želeli, da se preloži na nedeljo. Na startu so nastopili vsi, razven dr. Perparja, ki je bil navzoč in na start pozvan, pa se teka ni hotel udeležiti.
Končni rezultat je bil: 1. Stepišnik, 2. \Veibel,
3.	Živanovič. Proti Stepišniku je bil od strani sodnika na progi vložen protest, ker je baje prestopil svojo progo vendar se je sklenilo, ker je bilo že pozno, da se o tem protestu razpravlja končnoveljavno šele prihodnji dan.
Drugi dan pa prečita predsednik Jurije protest. dr. Perparja, ki zahteva, da se mora finale na 200 m še enkrat vršiti. Kljub temu, da je bil predsednik opozorjen, da je 1a priziv po § 37 tekmovalnega pravilnika absolutno ničev, ga je na predlog člana vrhovnega razsodišča g. inž. Debeljaka in v prisotnosti saveznih sodnikov gg. S. in D. Sancina, ki sta bila obenem člana vrhovnega suda, dal na glasovanje in priziv je bil sprejet in ugodno rešen. Proti so glasovali samo trije člani, ki pravilnika niso hoteli sabotirati; in ti so v znak protesta takoj izstopili kot člani vrhovnega sodišča. Vredno je zabeležiti, da med temi tremi člani nista bila gg. savezna sodnika.
Finale prejšnjega dne, ki je bil javno razglašen in tudi objavljen v službenem glasilu, je bil razveljavljen in točke sta si delila dr. Perpar in
VVeibel, ker ostala dva atleta takih nepravilnosti nista hotela podpirali.
To je dosedaj v lahki atletiki gotovo edinstveni slučaj, ko Jurija vkljub opozorilu popolnoma jasnega besedila pravilnika, gre z cinično gesto preko vseh pravil in izglasuje rezultat, ki se njej dopade in ki je momentano nekomu potreben.
Pa recimo, da bi bil priziv pravilen in v redu. Kako je mogla Jurija reči temu, kar je bilo v soboto beto', da je v nedeljo črno? Kako je mogla podpirati atleta, ki se juriji v soboto ni hotel pokoriti in je njene odredbe ignoriral; v nedeljo mu pa javno pritrdi, da je prejšnji dan ravnal pravilno? Kje je tu avtoriteta, kje je tu logika in morala?
Dr. Perpar si s to gesto gotovo ni razširil simpatij pri svojih tovariših, niti pri publiki.
Odločitev Jurije in ponovitev teka je silno razburila atlete in publiko, le discipliniranosti in hladnokrvnosti posameznikov se je zahvaliti, da ni prišlo do težkih incidentov. Od tega momenta dalje je bilo tekmovanje bolj farsa kot sport; edino atleti so tekmovanje vzeli resno in vzdržali disciplinirano do konca kljub vsem nekorektnostim, s katerimi jih je obsipala jurija.
Ali je pod takimi razmerami sport sploh še mogoč? Ali ni to profanacija idealov, za katerimi športniki stremijo? Ali se bodo mogoče na ta način naše športne razmere izboljšale, da bo zmagal v tekmovanju vedno tisti, ki ima oblast? So tekmovanja potem sploh še potrebna?
Enodušen odpor in zgražanje nad podobnimi metodami je bilo v nedeljo splošno. Temu mora biti konec! Pozivamo vso športno javnost, ki jim je napredek sporta še pri srcu, da podobne mahinacije enkrat za vselej energično odkloni.
Zahtevamo, da lahkoatletski savez takoj uvede preiskavo proti saveznima sodnikoma gg. S. in Danilu Sancinu ter jih od nadaljnih poslov suspendira. Zaslišijo naj se kot priče vsi tekmovalci in pri mitingu navzoči funkcijonarji. Budno bomo pazili, kako stališče bo zavzel Llap. na številne proteste, ki so bili vloženi ter bomo o •tem športno javnost obvestili.
Dnevno časopisje je šlo z lahko vestjo preko teh nepravilnosti ter zavzelo' kot vedno »nevtralno« stališče. Če mislijo gg. športni kritiki, da s tem, da dajejo podobnim mahinacijam potuho, šport podpirajo, se hudo motijo in boljše bi bilo, da svoje športne rubrike, ki so drugače odprte za vse mogoče malenkosti, sploh ukinejo.
Sm. R.
Težka atletika
Koliko ljudi je pri nas. ki so si na jasnem, kaj je težka atletika in kak pomen ima? Vse, kiar vedo ljudje povedati o t. a. je, d'^ je to zelo surov sport in hvalijo Boga, da med Slovenci ni bolj razširjen. Če take ljudi potem podrobneje sprašuješ o t. a., o njenem bistvu, bodo pokazali svojo popolno nevednost.
Čudno je, da ta sport med Slovenci ne pridobiva tal v taki meri, kakor zasluži. Slovenci smo v pogledu gojenja telesnih vaj eden najnaprednejših narodov. Pomislimo samo, kako je pri nas razširjena telovadba; skoro je ni vasi, ki ne bi. imela enega ali tudi dveh telovadnih društev. Kako krepko se razvijata nogomet in lahka; atletika. V ženski lahki atletiki smo naravnost na mednarodni višini. Težka atletika pa se ne more na noben način usidrati med nami. Vzroki tega dejstva so v glavnem sledeči:	Nevednost in ne-
pravilno pojmovanje t. a.; pomanjkanje sposobnih vaditeljev in sploh delavcev na tem polju; po-
manjkanje inicijative in vsake pomoči od strani poklicanih faktorjev. Kako temu odpomoči?
Pričujoče vrstice naj vzbnde vsaj malo razumevanja in zanimanja za ta sport.
Kaj je težka atletika?
Ime »težka atletika« (Schverathletik) ni tej panogi sporta ravno najsrečnejše izbrano. Utemeljitev besedice »težka; ni lahka. Res je, da so vse panoge t. a. težke, kolikor se da sploh govoriti o težkočah pri telesnih vajah. So pa n. pr. panoge lahke atletike, ki po težkočah enačijo oz. celo nadkriljujejo t. a. Naj omenim samo maratonski tek (42 km), veslanje, met uteži in kladiva — ati je to lažje od dviganja bremen ali rokoborbe. Zato nas pa naziv »t e ž k a« a. ne sme ustrašiti:	češ
preslabotni smo za težke vaje. Povdariti pa je. da je to moški sport, sport, ki je primeren le moški telesni konstituciji, ni pa primeren otrokom in ženskemu spolu.
Da odgovorim na vprašanje, kaj je t. a., je. potrebno povedati, kaj spada v to vrsto sporta. Težka atletika obsega tri panoge in sicer: a) dviganje uteži, b) rokoborbo, c) boks. Gojenje teh treh disciplin v svrho dosega tistega velikega cilja, ki ga ima sport, namreč harmonično, t. j. enakomerno telesno in duševno izobrazbo posameznega človeka in s tem cele družbe, da pride med ljudi v enaki meri zdravje in moč na eni strani, plemenitost in požrtvovalnost, veselje do dela, pogum in dobrosrčnost na drugi strani, to je težka atletika in v tem izražen tudi njen namen.
V naslednjem hočem na kratko razložiti posamezne discipline t. a.
A) Dviganje uteži.
Uteži ali včasih tudi bremena imenujemo železne. ročke. Vaj z ročkami je toliko in tako raznovrstnih, da se more s fbko obilico in pestrostjo vaj primerjati komaj katera druga panoga sporta. Nasprotnik človeka je pri teh vajah neživa reč — ročka. Vkljub temu je glavna, zapoved dvigalca bremen: imej sovražnika neprestano v očeh. Še bolj do veljave pride ta zapoved seveda pri boksu. Druga zapoved je: izvajaj vsako vajo ob asistenci sotovariša in enajko mu bodi tudi ti vedno na razpolago. Tretja zapoved pa, ki velja sploh pri vsakem sportu je:	pred vsako vajo zberi svoje
misli in osredotoči jih na to. kar misliš storiti. Polovica neuspehov je samo zaradi površne priprave in preslabe koncentracije vsega človeka na nameravano vajo.
Pri mednarodnih tekmovanjih pridejo sledeče vrste dviganja bremen v poštev: Poteg, sunek in tezno dviganje in sicer se izvajajo te vaje levo-iočno, desnorečno1 in obojerečno. Nadalje imame dvig od tal do vzravnave, vihtenje, nošenje, držanje bremen itd. Imamo tudi dvige, ki se izvajajo v vzpetni stoji, v počepu ali leže na tleh.
Poteg. Poteg je vaja, kjer ne pride toliko do izraza surova telesna moč, kakor spretnost in inteligenca dvigalca. Vaja se izvede na. ta način, da ročko, ki jo držimo z nadprijemom (dlan obrnjena dol) in sicer v sredi pri enoročnem ali pa v primerni razdalji'od srede na levo in desno pri obo-jeročnem potegu, z vso silo potegnemo tik ob telesu, brez kakega presledka do stegnjene oz. stegnjenih rok nad glavo. Uspeh je odvisen od hitrosti in pravilnega potega tik ob telesu. Zanimivo pri tej vaji je, da je razlika med enoročnim in obojeročnim potegom prav majhna, čeprav bi marsikdo mislil, da je mogoče obojeročno še enkrat toliko dvigniti kot enoročno. Enoročni poteg 50 kg ali obojeročni 65 kg je že lep uspeh, ki ga more srednjemočan človek doseči šele po dve- ali večletni vežbi.
Sunek. Sunek je vaja, kjer more doseči človek, absolutno vzeto, največji uspeh. Zato se pri težkih atletih ta vaja najpogosteje goji in često na škodo drugih vaj. Sunek se izvede takole: >'rj enoročnem sunku primemo ročko v sredi s pod-prijemom (dlan obrnjena gor) in si jo naložimo na rame brez pomoči ostale roke (prosto) ali pa s pomočjo ostale roke (neprosto). Ko smo spravili ročklo do rajnen, si uravnamo dihanje, zberemo vso moč in sunemo ročko kvišku do stegnjene roke nad glavo. Pri obojeročnem sunku imamo isto dve fazi: prosti ali neprosti dvig na prsi in nato krepki sunek do stegnjenih rok nad glavo, kjer je obdržati ročko par sekund. Glavno pri sunku je, da v tistem trenutku, ko ročko sunemo, skrčimo noge ter takorekoč pademo pod ročko in se nato vzravnamo. S tem vzamemo Bokani skoraj vse težko delo, ki bi ga sicer imele opraviti in gr prenesemo na vse telo. Treba pa je pripomniti da se pride do popolnega sunka, t. j., da se pri najmanjši uporabi sile doseže največji uspeh, šole po dolgi in sistematični vežbi. Za precej lep rezultat lahko smatramo enoročni dvig 65 kg oz. obojeročni 100 kg.
Tezno dviganje pa je najenostavnejša vrsta dviganja. Pri tej vaji ne pride do izraza spretnost in hitrost, nasprotno, pokaže se čista moč mišic. Izvede se tezno dviganje tako, da si ročko prosto ali neprosto naložimo nai ramena ali na prsi ter jo nato počasi dvignemo do stegnjenih rok nad glavo. Pri tem se noge ne smejo skrčiti, niti se ne sme križ upogniti; sploh se ne sme telo nagniti nikamor.
Pri tekmovanju delimo tekmovalce z ozirom na njih telesno težo na 5 razredov: peresna teža — do 60 kg, lahka teža — do 67.5 kg, lahka, srednja teža — do 75 kg, težka srednja teža — do 82.5 kg, težka teža — preko 82.5 kg.
(Dalje prih.)
Nemške priprave za Amsterdam
(Pismo našega berlinskega sotrudnika.)
Nemčija se pripravlja na olimpijado'. Z ono intenzivnostjo in resnobo, ki se tujcu zdi smešna in pretirana, pa je končno vir vseh nemških uspehov. Ne samo posamezni športni krogi, ampak tudi širše plasti prebivalstva se polagoma zavedajo ogromnega pomena, ki ga imajo športni uspehi v inozemstvu. Da je n. pr. Rademacher pridobil v Ameriki vsled svojih zmag več simpatij za svojo domovino kakor 10 diplomatov, o tem bo mogoče dvomil le še malokdo. Nemčija se torej zaveda in pripravlja,. In s tega stališča moramo danes presojati večino športnih prireditev v metropoli kakor tudi v provinci. Vsaka prireditev naj bo izbira in trening za olimpijado. Nemčija je imela že letos nekako predolimpijado, namreč nemške bojne igre, ki so se porodile v onem povojnem času, ko je bila Nemčija od ostalih mednarodnih prireditev izključena. Danes so te okoliščine odpadle in mnogo jih je, ki so trdno prepričani, da bo ravno mednarodnost sporta ublažila medsebojne narodnostne prepire.
S stališča priprave za olimpijado moramo predvsem presojati dolgo napovedani internaci-jonalni miting S. C. Charlottenburg, ki je ob tej priliki otvoril tudi novi športni prostor, pri nas bi že dejali: stadion. Prostor leži jako srečno ob vhodu na avtomobilno cesto (Avus) in je bil takoj ob otvoritvi priča nemškega štafetnega rekorda na 100 m ki je izboljšala čas za 1,8 sek. Tek na
100 m je dobil črnec Therard -— Francoska v 11 sek., 1500 m Larsen — Danska 4 : 08.7,	110 m
zapreke Trossbach — Berlin 16 sek. Kornig, nemški rekorder na 100 m radi poškodbe ni nastopil; istotako ni prišlo ono število Francozov, kakor je bilo prvotno javljeno.
Ker smo že ravno na teni, omenim le splošno naziranje telovadcev k sportu, ali bolje, k mednarodnosti sporta. Tu imamo pričakovati v prihodnjih tednih važne sklepe DT (Deutsche Tur-nerschaft), ki se po zadnjem sklepu olimpijskega odbora ne more udeležiti olimpijade, če ni včlanjena v mednarodni telovadni zvezi. Za slučaj, da se vrši vstop in udeležba, pa je tudi še vprašanje, ali kot zastopnica nemških narodnih telovadcev ali pa nemških telovadcev sploh. Kolikor imam v spominu, je nastalo podobno vprašanje tudi pri nas pred pariško olimpijado; ali gredo Sokoli skupno1 z drugimi telovadci kot jugoslovanska telovadna vrsta ali pa kot jugoslovanska sokolska vrsta. Če se tdrej udeleži DT Amsterdama, bodo imeli slovanski telovadci-favoriti ostrega tekmeca, ki ga ne smejo na noben način podcenjevati.
Nem. olimp. odbor dela s polno paro. Skupno k državnim športnim svetom (D. R. A. Deutsch. Reichsausschuss fiir Leibesubgn). Ne samo na športnem polju, ampak tudi na organizatoričnem. Izvoljena je 6 članska komisija (športniki, zdravniki, trgovci), ki bo proučila v Amsterdamu na licu mesta najboljše možnosti za nastanitev nemških športnikov leta 1928, ker je v Amsterdamu na razpolago le omejeno število hotelov. Aktivnih športnikov se bo udeležilo po današnjih cenitvah 450—500.
Žal mi čas ne dopušča, da bi podal izčrpno poročilo o pripravah in organizaciji nemških športnih oblasti za olimpijado. Upam pa, da bodo cenjeni čitatelji že iz kratkih obrisov spoznali, koliko važnost polaga Nemčija na uspeh za svoj prvi veliki povojni internacionalni nastop. Ne samo športni krogi, ampak tudi oficijelne oblasti,, posamezne dežele oz. države, predvsem kot največja seveda Pruska, potem pa tudi »Reich« kot tak. Tega razumevanja žal pri nas doma ne najdemo; glede skokov pa bodo znali drugi boljše pregledali položaj kot jaz.
Kakor že rečeno, bo olimpijada zanimiva in ima Nemčija kot taka precej upanja na velike uspehe. Seveda »letečih Fincev« ne bo nihče do-segejl, tako tudi ne Hoffa (Šved) :v skoku ob palici. Ampak 100 m bo vsekakor huda konkurenca med Evropo in Ameriko in kot reprezentanti imajo Nemci s svojim izbornim naraščajem v tej disciplini precej upanja na zmago; posebno še, če upoštevamo sicer še ne oficijelno potrjeni čas 100 m v 10,6 ske., ki ga je tekel Corts v Ulmu preteklo nedeljo.
Mi seveda ne bomo poslali 400 tekmovalcev; že radi tega ne, ker »nema pare«. Vendar pa bi povdarjal samo eno: non multum sed multa, ne mnogoi tekmovalcev, ampak te dobro trenirane in pripravljene, da bomo vsaj v skromnem okviru izšli častno iz boja.
Leto dni je od tega, kar sem videl tu olimpijski film pariške olimpijade. Izmed telovadcev so bili »filmani« samo naši Sokoli in kako zadoščenje in kakšen ponos smo imeli v srcu, ko smo gledali daleč od domovine reprezentanta, zmagovalca v svetovni konkurenci v živi sliki. To je občutek, ki ga nihče ne pozna, kdor ni bil v inozemstvu popolnoma med tujci. Zato pa: zavedajmo se mednarodnega pomena športnih uspehov in sodelujmo vsak po svojih močeh, da bo naša domovina leta 1928 v Amsterdamu zastopana častno in uspešno.	Santo Devičnik.
NOGOMET
Iz Celja
SK Ilirija : SK Celje: 6 : 2 (3 : -1).
Kombinirano moštvo SK Ilirije je gostovalo pretečeno nedeljo v Celju ter porazilo SK Celje 6 : 2 (3 : 1). Ilirjansko moštvo je v celoti igrale izvrstno in je popolnoma uveljavilo svojo tehnično in taktično premoč. Pri SK Celju je predvsem treba pohvaliti izvrstnega vratarja, ki je ubranil kar se je dalo in oba branilca; ostalo moštvo ni zadovoljilo. Pozna se, da ne trenira, ni dovolj v igrano in sloni preveč na prodorih posameznikov. A ko želi SK Celje, da obdrži prvenstvo celjskega okrožja, mora pridno trenirati, drugače je mogoče, da prvenstvo zgubi. — SK Atletika je gostovala v nedeljo v Čakovcu ter porazila nasprotnika z rezultatom 5 : 2. Igra je bila vedno odprta ter bi rezultat lahko bil nasproten. — 29. avgusta igra v Celju Hrv. Gradjanski športni klub iz Zagreba proti Atletiki.
Čakovec
Čakovec. Celjski Atletiki so gostovali v . Čakovcu in zasluženo zmagali napram SK Čakovcu s 5 : 3. Napadalna vrsta gostov je bila pred golom mnogo bolj energična, kar j'e tudi odločilo izid.
Zagreb
Zagreb. Vasas je gostoval dva dni proti Grad-janskemu in oba dni zmagal in sicer prvi dan 5 : 0, drugi dan pa 2 : 0. Gradjanski je nastopil brez Gillerja, zato pa s Pasinekom in Babičem (ki imata kakor znano eno leto zabrane igre) in je predvedel skrajno raztrgano igro. Značilno za »amateurstvo« Gradjanskeg^ je dejstvo, da sta se vršili tekmi kot benefic igračem Gradjanskega.
Hašk in Ccncordia sta imela kot gosta F. C. Bat’o, katere moštvo je prispelo z aeroplanom iz Zlina. Bat’a, ki je nedavno premagala praško Sparto, je podlegla napram Hašku v velikem razmerju 7 : 0. Hašk je bil absoluten gospodar položaja. Proti Concordiji je Bat'a izbrala mnogo boljše in zasluženo izsilila neodločen izid 3 : 3.
Beograd
BSK : Jedinstvo 5 : 4 (4 : 2).
I ovog puta se je dokazalo, da je Jedinstvo uvek opasan protivnik BSK-u. Nerutinirana momčad BSK-a, kad naidj'e na grubo Jedinstvo, pa ma da je i nad močna kao ovog puta, mora ili da izgubi, ili d^ dobije sa minimalnom razlikom.
Utakmica, koju je sudio vrlo dobro g. Petkovič, bila je živa i vrlo interesantna, sa priličnom nadmočnošću. BSK-a. Samo kao i sve skoro utakmice sada morala je biti prekinuta deset mniuta ranije, zbog tmine. BSK bez Rodina* igrao je vrlo dobro, naročito half-linija i napadni trio. Gligori-jević je propustio ne manje nego tri gola, i oii nosi najveću krivicu za ovakav rezultat. Jedinstvo kao i uvek igralo je požrtvovano, da je to požrt-vovanje prelazilo u grubost. Najbolji čovek kod njih. je bio nesumnjivo Mihajlović na golu.
Golove dali za BSK 2 Perci, 1 Dragičević, 1 N. Marjanovič i 1 B. Marjanovič. Za Jedinstvo 3 Spasič, 1 Mičić. — Publike oko 2000.
Mil. Pav.
Jugoslavija - Jedinstvo 3 : 3 (1 : 1).
Drugi uspeh Jedinstva ove nedelje, naročito ovaj, jer sa malo više sreće moglo je i pobediti, vodilo je 10 minuta pred kraj sa 3 : 2. Kada Jugoslavija pritište daje j'edan gol, i u tom vremenu
Jugoslavija je jako nadmoćna. Inače cela je igra bila otvorena, sa obostranim prodorima, kojim kod Jedinstva vršeni preko krila, a kod Jugoslavije preko spojka.
Jugoslavij'a, koja, je igrala bez Petkoviča i Sekuliča, igrala je prilično slabo, naročito halfovi. Čudno je, da je Nikolič popustio dva sasvim hranljiva gola, i da je bio vrlo, vrlo slab, takodjer i Luburić. Najbolji su bili bekovi Kumanudi - To-dorić, jer je Ivkovič igrap krilo.
Jedinstvo je kao i obično igralo, isticali su se Mihajlovići i Atanackovič, naročito ovaj potonji, koji je vrlo dobar igrač. Šteta što ovaj simpatičan klub neuvidi da mu ovolika grubost nije potrebna. Zašto na svakoj utakmici, koje protivnički igrač mora ramljati, ili biti iznesen sa igrališta. Naročito se u grubosti ističu bekovi Dravić-Brljie.
Gotove za Jug. dali Ivkovič, Luburić i Rano-jević. Za Jed. 1 Atanackovič, 2 Todorovič.
G. Kikić je dobro sudio.
Mil. Pav.
Beograd, 2.2 8. 1926.
Iz inozemstva
Dunaj (prvenstvo):	Rapid : Amateure 4:1;
Simmering : Hakoah 2 : 1; Admira . Vienna 5 : 2.
Prijateljske: Hakoah : DFC (Praga) 2 : 1, Wac : DFC 4 : 2, Židenice (Brno) .:	Sportklub 3 : 1, Slovan *
Wacker 3 : 1, Hertha : Rudolfshugel 1 : 1.
Budimpešta: Temešvar : Budimpešta 1 : 1.
Pri tej tekmi je karamboliral Holz, napadalec Temešvara z branilcem Budimpešte Fogl II. in si pri tem zlomil desno nogo na dveh mestih.
Praga (prvenstvo):. Slavija : Slavoj 5 : 0, Slavlja : Čehie 3 : 0, Viktorija (Žižkov) : Meteor VIII. 5 : 3.
Miinchen: Sp. V. Ftirth : I F. C. Nurnberg 1 : 0.
LAHKA ATLETIKA —
Lahka atletika v Zagrebu.
Prvenstvo ZLAP-a.
Zmagovalec ASK, Zagreb.
V soboto in nedeljo se je obdržavalo letošnje prvenstvo zagrebškega lahtoo-atletskega podsaveza na idealnem terenu Concordije. Nastopilo ni ravno veliko število atletov, zato pa se je bil oster boi med našo elito. Zmagal je ASK s 16 točkami pred Haškom. Tek čez zapreke na 110 m se je preložil na poznejši termin, ker ni bilo dovolj zaprek na razpolago. Izidi prvega dneva so sledeči:
Skok v visočino:	Jakupić (Hašk) I, Zgaga
(Marathon) II, Jamnicki (Hašk) III, vsi 170.
Predteki na 100 m: a) Krajačić (Ask) I, Ple-chaty (H) II; b) Spahić (A) I, Podaubsky (H) II, Schlesinger (Makkabi) III.
Met kladiva:	Gašpar (A) I 34.42, Perkovič
(H) II 28.67, dr. Pokrajac (A) III 26.89.
Hoja na 3 km: Dobrin (A) I 16 : 43.2, Šakič (A) II —1H» m, Knezič (Marathon) —300 m III.
Met krogle: I. Gašpar (A) 11.69, II. Spahić (A) 11.62, III. Zoraja (Policija) 11.02.
Troskok:	Jafkupić (H) I 13.08, Kallay (H)
12.48, III. čurčič (A) 12.30.
Predteki na 400 m:	a) I. Kojič (A) 56, II.
Hoffmann (H); b) I. Krajačić (A) 57.1, II. Lončarič (A).
Tek na 1500 m:	I. Butkovič (A) 4 : 28, II.
Kumer (Mar.), III. Thaller (H).
Drugi dan:
Finale na 100 m: I. Spahić (A) 11.2, II. Po-daubsky (H)	—1 m, III. Schlesinger (Makk.)
—2 m.
Met diska:	L Gašpar (A) 33.97, II. Spahie
(A) 33.585, III. Messner (H) 32.59.
Skok v daljavo: I. Spahić (A) 6.42, II. Kallay (H) 6.195, III. Lončar (Mar.) 6.07.
Finale 200 m: 1. Spahić (A) 23.9, II. Jamnicki (H),'III. Kojič (A).
Skok ob palici: L Kallay (H) 290, II. Kovačič (A) 270, III. Praunsperger.
Finale 400 m: L Hoffmann (H) 54.3, II. Krajačić (A), III. Lončarič (Mar.).
Tek na 5000 m:	L Kumer (Mar.) 17 : 32.2,
II.	Perkovič (H), III. Valentekovič (H).
Met kopja: L Gašpar (A) 49.42, II. Messner (H) 47.42, III. dr. Pokrajac (A) 42.40.
Tek na 800 m: L Butkovič (A) 2 : 06.3, II. Hoffmann (H) —4 m, III. Thaller (H).
Štafeta 4X100 m:	L HAŠK (Hellebrandt -
Plechaty - Jamnicki - Podaubsky) 46.2, II. ASK (Spahič - Hoffmann - Krajačić - Kojič) za širino roke, III. Marathon.
Klasifikacija: L ASK 75 tcčk (10 L, 5 II., 4
III.	, štafeta II.)
II.	HAŠK 59 točk (4 L, 8 II., 5 III., štafeta L)
III.	Marajthon 16 točk (1 L, 2 II., 3 III., štafeta III.).
L].
Tromateh Nemčija — Francija — Švica.
V nedeljo se je vršil v Baselu lahkoatletski match imenovanih treh držav. Vsaka država je postavila za vsako točko tekmovanja po dva atleta. Zmagala je Nemčija, ki je razen v treh točkah zasedla vsa prva mesta ter dosegla 127.5 točk, Francija 89.5 in Švica 68 točk. V štafeti 4 X 100 m je postavila Nemčija nov nemški rekord 41.8, ki je za 0,3 sek. boljši od starega.
100 m: 1. Kornig (N.) 10.9, 2. Degrelle (F.) 11.1, 3. Mourlon (F.), 4. Dreibholz (N.) 5. Bor-ner (Š.).
200 m: 1. Kornig (N.) 21.8, 2. Degrelle (F.) 22, 3. Wege (N.) za prsa, 4. Mourlon (F.), 5. Bor-ner (Š.), 6. Imbach (Š.).
400 m: 1. Imbach (Š.) 48.8, 2. Schmidt (N.) 50, 3. Faist (N.) 4. Simmen (Š.),	5. Pontvianne
(F.), 6. NVolljung (F.).
800 m: 1. Martin (Š.) 1 : 55, 2. Bdcher (N.) 1 : 55.6, 3. Martin (FJ, 4. Osobvvald (Š.), 5. Blot (F.), 6. Engelhardt (N.).
1500 m: 1. dr. Peltzer (N.) 3 : 59.8, 2. Bbcher (N.), 3. Pele (F.), 4. Berger (F.), 5. Mercier (Š.),
6.	Marthe (Š.).
500 m: 1. Dieckmann (N.) 15 : 18.3, 2. Guil-lemont 15 : 18.7, 3. Ladoumague (F.), 4. Frand-sen (N.), 5. Gaschen (Š.), 6. Amrein (Š.).
110 m lese: 1. Trossbach (N.) 15,	2. Meiei
(Š.) 16, 3. Allard (F.), 4. Meinhardt (N.) diskvalificiran.
4 X 100 m:	1. Nemčija (Dreibholz, Wege,
Houben, Kornig) 41.8 nem. rek., 2. Francija 42.8, 3. Švica za prša.
4 X 100 m:	1. Nemčija (dr. Peltzer, Faist,
Schmidt, Engelhardt) 3 : 17.4, 2. Švica 3 : 21.8, 3. Francija 3 : 25.8.
Skok v viš.: 1. Lewden (F.) 189, 2. Huhn (N.) 187,	3. Migault (F.) 185,	4. Reetz (N.) 183, 5.
Stauber (Š.) 175, 6. Schuler (Š.) 170.
Skok v dalj. 1. Dobermanu (N.) 703, 2. Schuh-macher (N.) 702, 3. Meier (Š.) 692.
Skok ob palici: 1. Mobius (N.) in Vintousky (F.) 365, Grober (N.) in Egli (Š.) 340.
Krogla: 1. Brechenmacher (N.) 14.19, 2. Du-hour (F.) 13.995, 3. Schroder (N.) 13.89, 4. Paoli
(F.) 13.59, 5. Nuesch (Š.) 13.105, 6. Griitter (Š.) 12.03.
Disk: 1. Hoffmeister (N.) 40.85, 2. Conturbia (Š.) 39.60, 3. Hanchen (N.) 39.04,	4. Beranger
(F.) 37.09, 5. Gugenheim (Š.) 34.88,	6. Duhour
(F.) 32.64.
Kopje: 1. Mblles (N.) 54.46,	2. dr. Liidecke
(N.) 54.29, 3. Mechali (Š.) 53.47.
BAZENA	—*
S. K. Mura — S. K. Ilirija 8 : 5 (5 : 3). Koti 9 : 3 za Ilirijo.
Družina Ilirije zapustila vsled skrajne pristranosti sodnika igrišče.
V	nedeljo dne. 22. t. m. je nastopila Ljubljanska Ilirija v prijateljski tekmi proti S. K. Muri v Murski Soboti. Družina Ilirije, ki je v poslednjem času v prav dobri formi je odšla z igrišča poražena, kar je izzvalo naravno veliko senzacijo.
Družina Ilirije je nastopila z dvema rezervama, takoj po prihodu vlaka. Vsem igralkam se je poznalo, da jim utrujenost od dolge vožnje tiči v nogah, vsled česar niso predvedle one igre, ki smo jo vajeni videti običajno. Vendar pa je kljub temu in kljub naravnost peklenski vročini prekašala tako tehnično in taktično svojega nasprotnika za cel razred. Predvedla je dosti lepo kombinacijsko igro, ki pa ni mogla priti do izraza / rezultatu, ker je do skrajnosti pristranski sodnik onemogočil vsak nevarnejši napad Ilirske napadalne vrste, kar je poedine igralke razburilo do skrajnosti vsled česar niso mogle predvesti njih formi odgovarjajočo igro. V drugi polovici je družina videč, da ji je vsak uspeh vsled sodnikove pristranosti že v naprej onemogočen, zapustila igrišče.
Mura je tokrat prijetno iznenadila. Od svojega zadnjega nastopa v Ljubljani je lepo napredovala, tako da dosega zopet svojo dobro lanskoletno formo. Posamezne igralke so svoje tehnično znanje izvrstno izpopolnile. Slaba stran družine pa je še vedno solistična igra poedinih igralk, osobito napadalk. Cela družina je igrala z veliko požrtvovalnostjo in elanom. Najboljše svoje moči je imela v srednji napadalki in branilki; žal igra srednja mnogo preostro. Ostale igralke dobre razen vratarice, kateri se vidi, da je brez treninga.
Poglavje zase je tvoril pri tej igri sodnik g. P. Krivda, da je prišlo do neljubega incidenta s tem, da je Ilirija zapustila igrišče, kar je s športnega stališča obsojati, leži edino le na njegovi strani. Sodil je tako pristransko, da je bil obstanek ilirske družine do konca igre na proštom povsem izključen. Med drugim je priznal Muri 3 gole streljane iz gol prostora, dočim je anuliral Iliriji 4 povsem regularne gole dosežene po Bernikovi. V interesu stvari bi bilo, da pod-savez, kakor tudi sodniški zbor ne določata v bodoče za vodstvo tekem sodnikov, ki s svojim nastopom stvari mnogo več škodujejo, kakor pa koristijo. Zboru bazena sudaca v Zagrebu priporočamo, da se za g. sodnika, ki se je s tem nastopom disk\'alificiral za bodoče vodstvo tekem, nekoliko zanima,	— s —
T. K. D. Atena v Splitu.
V	sobota in nedeljo je gostovala v Splitu ljubljanska Atena, kjer je nastopila na proslavi ISletnice splitskega Hajduka v dveh tekmah proti družini Hajduka, Prvi dan je zapustila igrišče poražena z 6 : 5, drugi dan pa je ostala zmagovita z rezultatom 7 : 5. Izvrstni sta bili osobito drugi dan Zupančičeva in Schiffrer-jeva.
Sodnik prvega dne g. Poduje II dober. — G. Nedoklan drogi dan skrajno slab.
S. K. Ilirija in T. K. D. Atena se pozivata, da odigrata najkasneje do dne 1, IX. prvenstv. tekmo rezerv, družin.
Naknadno se odobri propagandna tekma Ilirije : Atena v Rogaški Slatini. Ateni se dovoljujejo tekme s Hajdukom v Splitu dne 21. in 22. VIII.
Iz seje dne 23. VII. 26.
Gdč. Petanova in gdč. Omanova (Ilirija) se kaznujeta vsled neupravičene odsotnosti pri treningu dne 26. VI. z ukorom (§ 13 točka a obč. pravilu.). Istočasno se kaznuje gdč. Petanova (Ilirija) z enomesečno zabrano igre (§ 13 točka 9 obč. prav.), ker se opetovano ni odzvala pozivu k sejani v svrho zaslišanja; kazen traja od 23. 8. do 22. 9.
Izžrebajo se termini prvenstvenih tekem za Ljubljansko okrožje kakor sledi:
19. 9. Primorje — Atena.
26. 9. Primorje — Ilirija.
3. 10. Atena — Ilirija.
Klubi se opozarjajo, da odigrajo istočasno prv. tekme rezerv, družin, ki se naj vrše kot predigre tekmam prvih družin.
Urgenco S. K. Maribora glede rešitve protesta proti anuliran ju prv. tekme Maribor — Mura se odpošlje savezu.
Tehnični referent g. Baltesar se poveri, da v prihodnjih dneh pregleda poslovanje MO v Mariboru, ter o tem izčrpno poroča na prihodnji seji.
S. K. Ptuj se ponovno poziva, da pusti svoje igralke verificirati.	Tajnik.
Poravnajte naročnino!
Razno
Redni občni zbor ŽSK Hermesa se je vršil v četrtek ob številni udeležbi članstva. Iz poročil funkcijonarjev je bilo razvidno, da ima klub v preteklem letu zaznamovati lep napredek v športnem kakor tudi v finančnem oziru. Od noša ji na-pram drugim klubom so bili prijateljski. SK Iliriji se je izrekla zahvala za naklonjenost pri odstopanju igrišča. Klub si je priboril tri lepa darila v preteklem letu. Klub pri nadrejenih podstv vezih ni našel mnogo razumevanja za svoje težnje.
Sklenilo se je, da zavzame klub napram obstoječim sporom v nadrejenih podsavezih nevtralno stališče. Izvolil se je sledeči novi odbor: predsednik LukeSič, I. podpred. Košir Janko, II. pod-pred. Cigler, tajnik Bari. blagajnik Arhar, odborniki: Šoberl, Avsec Oton, Jesih, Kos, Zalokar, Sterle, Delkin Oskar, Curhalek, Vurnik. Rač. pregledniki Rupert, Franz Alojz, Kogovšek. Razsodišče: inž. Hrovatin, inž. Jesih, Furlan, Ušan, Gruden.
Resnično. Po nedeljskem lahkoatletskem tekmovanju sem srečal znanega ilirjanskega atleta, ter ga vprašal o izidu lahkoatletskega prvenstva. On mi odgovori:	»Ilirija je zmagala fizično in
moralno, točke pa prepustimo vsakomur, kdor si jih želi. Kajti kdor tekmuje samo radi točk. v mojih očeh ni pravi športnik.
Jaz treniram, da se fizično okrepim in dobim odporne sile za življenjski obstoj. Res je, da je \sak atlet častihlepen; častihlepje pa ne sme izvirati iz gonje za darili in diplomami, temveč iz edinega nagiba izpopolniti svoj rezultat. Tako častihlepje športniku ni nevarno pri njegovi karijeri,'dočim športnik, ki stremi samo za priznanji, cb prvem neuspehu popusti in s tem" je njegov razvoj zapečaten.«
Mladinske pokalne tekme za 1. 1926.
Lhp. izvede v jesenski sezoni v drugič mladinske pokalne tekme in sicer za i. 1926.
V	teh tekmah morajo nastopiti igralke, ki so rojene v 1. 1910 ali pozneje, ne glede na to ali , nastopajo za prvo družino svojega kluba. V eni in isti sezoni tekmovalke ne morejo nastopiti za dva ali več klubov. Tekmovalke morajo imeti pri tekmovanju uradne dokumente, iz katerili je razvidno njihovo rojstno leto, sicer se jim nastop zabrani. Zmagovalna družina preide za eno leto v posest pokala.
V	prihodnji številki se objavi natančen razpisi
Klubi, ki nameravajo tekmovati v tem turnirju, naj javijo to najkasneje do dna 1. IX. na naslov: Pevalek Mirko, Breg 4, Ljubljana. Poznejših prijav se ne bo vpoštevato.
Službene objave
Službene objave Lhp-a.
Iz seje uprav, odbora z dne 19. VIII.
Odbornica gdč. Rupert-cva poda ostavko; na njeno mesto se kooptira g. Jesih Stane.
" Vzame se na znanje sod. poročilo o tekmi Mura — Ptuj.
Na sejo dne 23 t. m. se ponovno pozivajo gdč. Jermol, Oman, Petan.
Sklene se razpisati mladinske pokalne tekme za 1. 1926. S. K. Ilirija se poziva, da preda najpozneje do I. IX. mladinski pokal v roke g. tajnika.
K seji dne 13. t. m. se vabijo delegati ljubljanskih klubov, v svrho žrebanja prvenstveni li (tekem za jesensko sezono.
Ročna lekarna na potovanju
Če gre kdo na potovanje, — seveda če ni dg-tičnik činovnik, ki gre »zastonjkovat h kaki dobri teti v okolico, je njegova največja briga, kaj bo vzel seboj in kako bo vse utenzilije spravil v kovčeke ali po domače, »zapokal«. Najrazličnejše stvari, potrebne in nepotrebne se zbašejo v kovčke, nahrbtike. aktovke in žepe. Oblačila za lepe vreme in za dež, šivalni pripomočki, milo, razne krtačke in končno kot železna rezerva za vožnjo še kaka kldbasca, sajrdine-ali kaj sličnega. Marsikaj se pozneje izkaže kot čisto nepotrebno, nekaj pa je, česar se ne more nikdar pogrešati, — žepna lekarna. Žal je pri nas ta praktični spremljevalec popotnikov še skoro popolnoma neznan in tudi menda še ni naprodaj, pač pa je zanimanje zanj v večjih mestih n. pr. na Dunaju ali v Pragi, zelo veliko. Videl sem take lekarne v različnih formatih, vendar se dobi zelo prikladne, ki niso večje kot kutija za svalčice. Taka »doza se lahko spravi v vsak prazen kol v kovčku ali pa tudi v žep suknje ali svršnika. In njena posebna prednost je ta, da so vsi medikamenti trdi, v obliki pastilj ali praškov izdelani in lorej odstranjena vsaka nevarnost, da bi se kak »strup« polil po srajcah ali ovratnikih. In kolika, kako vsestranska je korist žepne lekarnice!
Potuješ v vročini v prenapolnjenem kupeju. Lepa soseda postane naenkrat redkobesedna, počne se pritoževati o predolgi vožnji, o silni sopa-rici, giajvobotu — skratka grozno je to potovanje! ...
Kot kavalir kmalu najdeš v tvoji iekarnici potrebni eliksir in čez par minut se ti zopet na-
smeji ljubki obrazek vis-a-visa in vse to je zasluga čudodelne — žepne lekarne.
Dopust marsikdo preživi na potovanju po tujih krajih. Izmučen od gledanja in občudovanja kmalu pozabi, da je tudi hrana nova, da je želodec še ni vajen. Vendar kmalu poneha požiranje zanimivosti, barometer »štimunge« pada, pada ... Želodec štrajka, ne mara večne paprike, svinjetine, makaronov in drugih lakih dobrot. — Samozavestno poseže dopustnik v žep in z malo dozo primernega praška je nepokorni želodec ozdravljen. Ah, ta lekarna!
Pri kopanju. Najboljše volje je zbrana družba; naenkrat nekdo zavpije. Pičila ga je čebela. Roka oteka vedno bolj. Tu se prijatelj domisli svoje ročne lekarne in v par minutah je oteklina padla in veselo rajanje v mokrem elementu se nadaljuje.
Koliko je še drugih malih nezgod od glavobola pa tja do ran od noža. žeblja ali vijaka, ki. se vse dado preprečiti na enostaven način. Deviza vsakogar, ki gre z doma, bodi navaden potnik ali športnik, naj bo: Vedno le z zvesto spremljevalko ročno lekarno!	(Brka.)
Pike
Pike so drobne in majhne. Štejemo jih navadno tako: 1, 2, 3, 4 . . . včasih pa tudi 5, 3, 1. Pike po prvem načinu lahko1 šteješ doma v postelji, da lažje zaspiš, po drugem nčinu pa so jih šleii v nedeljo na igrišču Primorja . . . šteli so jih odlično in jih našteli 2 X 711 Za vsako partijo 71! Mogoče je, da so jih našteli za prvega več in drugega manj ali narobe, toda končni rezultat je 2 X 71. Bog nam je dal zdrave možgane in razum, v osnovni šoli pa modre učitelje, ki so
nas učili seštevanja in mištevanja. Ali naj te darove zametujemo? Ne! Uporabljajmo svoje zmožnosti seštevanja in odštevanja tudi pri pikah! Saj ne igra ni kake vloge, koliko pik ima posamezna stranka; glavno je, da jih je skupaj 142; kajti nam je za skupnost.
Najlepše pa je, če zmagata obe stranki, ni. ni kake zamere . . . Pri tem se seveda treba posluževati odštevanja in seštevanja . . . Atleti namreč pik tako točno ne obvladajo in tako se zgodi, da jih prejme ena stranka več kot druga. Danes v dobi socijalizma je na vsak način važno tudi pri pikah enakomerna razdelitev, kajti pike rode medalije in ne gre, da bo eden bolj dekoriran kot drugi . . . Jaz sem za enakomerno razdelitev zmag, pik in medalij!
Da ne bomo v svečanih trenutkih, kadar si kdo zaželi zmag, brez pik in da ne nastane za zmage željno stranko kritičen trenutek, bi bil jaz mnenja, da se ustvari nekako rezervo ali fond na pikah. Jaz sem prepričan, da bo večina atletov z veseljem prispevala v ta fond. Jaz mislim, da tudi ni modro, da se atletu, ki teče 5 km, odvza-J mejo tebi nič meni nič pike. Kaj pa prijateljstva in zamera? Jaz mislim, da je najboljše, da stranka, ki potrebuje zmago, zaprosi te atlete, ki SS tekli 5 km, in oni gotovo ne bodo trdosrčni irtj bodo, ker gre za zmago, pike odstopili. Tako borna živeli lepo v miru, prijateljstvu in zmagah.
Ja fond naj se začne takoj zbirati! Za prvo šilo pa prepustim jaz vse pike, ki sem jih prejel pri plavanju za letošnje prvenstvo Slovenije. Če namreč glede nedelje še kaj primanjkuje in kdo potrebuje za zmago par pik, prav rad pomagam. Saj se ni treba prav nič sramovati; kar sporočite
Janezu Kozamerniku.
Iz uprave
Mnogi naročniki, ki so sicer naši dobri prijatelji in navdušeni športniki, se na naše večkratne pozive, da plačujejo točno naročnino, niso odzvali. Uprava bo prisiljena vsem list ustaviti. Izdajanje lista je zvezano z velikimi denarnimi izdatki in dolžnost vseh, katerim je pri srcu edini slovenski športni list, je, da nas z rednim plačevanjem naročnine podpirajo.
Le iz mase športnikov bomo dobili olimpijske zmagovalce!
Program olimpijade v Amsterdamu 1. 1928
30. VI.: Izločilne tekme v nogometu.
6.	VIL: Izločilne tekme v kockeyu.
7.	VIL Svečana otvoritev olimpijskih iger. Od 18. — 23. ure dviganje uteži.
8.	VIL: Od 13. — 17. ure lahka atletika 15.80 — 20. nogomet, 13. — 18. sablanje, 13. — 23. dviganje uteži finale.
9.	VIL: Od 10. — 17. atletika, 15.30 — 20. nogomet, 10. — 18. tenis, 10. — 19. sablanje, 9. — 18. roikioobrba prosil stil. 20. — 23. rokoborba prosti stil.
10.	VIL: 10. — 17. atletika, 18. — 20. hockev, 10. — 18. tenis in sablanje,9. — 18. in 20. — 23. rokoborba prosti stil, 10 moderni petoboj (streljanje).
11.	VIL: 10.— 17. atletika, 18. — 20. hockev, 10. — 18. tenis i sablanje, 9 — 18 in 20. — 23. rokoborba prosti stil finale, 10. moderni petoboj (plavanje).
12.	VII.: 10. — 17. atletika, 8.30 — 10. nogomet (I. semifinale), 10. — 18. tenis in sablanje, 9.
18. in 20. — 23. grško-rimska rokoborba, 20. — 23. moderni petoboj (sablanje).
13.	VIL: 10. — 17. atletika, 18. — 20. boe- ey 10. — 18. tenis in sablanje, 9. — 18. in 20. — °s, rokoborba prosti stil finale, 10. moderni ' petob • (plavanje).
14.	VIL: 10. — 20. atletika, finale in maratonski tek, 10. — 17. tenis in sablanje, 9. — 18. in 20. — 23. grško-rimska rokoborba, 10. — 20. moderni petoboj (atletika).
15.	VII.: 14. — 17. kolesarstvo na dirkališču, 8.30 — 10. nogomet (za 3. in 4. mesto), 13. — 18. tenis in sablanje, 13. — 18. in 20. — 23. grško-rimska rokoborba (finale).
16.	VIL: 7.30 — 9. hockev finale, 10. — 18. tenis in sablanje, 7. kolesarstvo (prvenstvo na cesti), 10. vachting, 10." — 18. plavanj'e.
17.	VIL: 7.30 — 10. nogomet finajle, 10. —
18.	tenis finale in sablanje, 10. yachting, 10. — 18. plavanje.
18.	VIL: 10. — 17. telovadba in jahanje, 10.
—	18. sablanje, 10. yachting, 10. — 18. plavanje in veslanje.
19.	VIL: 15. — 18. telovadba/ in jahanje, l‘>.
—	18. sablanje finale, 14. — 18. jahanje, 10. — 22. boks, 10. yachting, 10. — 18. plavanje in danje.
20.	VIL: 9. — 12. jahanje (dresura), 14. — 18. jahanje, 10. — 22. boks, 10. yachting, 10. — 18. plavanje in veslanje.
21.	VIL: Telovadba finale, 9. — 13. jahanje (dresura), 14. — 18. jahanje (škakanV), 10. yachting finale, 10. — 18. plavanje,. 10. — 23. boks.
22.	VIL: 13. plavanje finajle in veslanje finale. 14.30 — 18. telovadba finale, 13. — 23. boks finale.
23.	VIL: Gimnastične vaje, zaključna ceremonija.
Oglašajte v „Slov. sportu“!
SPECIJALNA TRGOVINA GUMENIH IZDELKOV
STARI TRG št. 26
Nudim po konkurenčnih cenah prvovrstne tenis, telovadne in nogometne čevlje, nadalje opremo za nogomet kakor: žoge, varovala (Knieschiitzer), duše itd. — Poleg tega vse vrste predmetov iz gumija.^ —
ZNIŽANE CENE
in največje skladišče dvokoles, motorjer, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovstnih nadomestnih delov, pneumatike. — Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko. »TRIBUNA1 F. B. U., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4
Trpetžnost, solidnost In lovnrnlšlte cene so
najboljša reklama našim spomladanskim novostim za gospode, dečke in otroke.
Sp o rt n liti proti noko^arici svojega klui>a imajo 3 % popust.
—	Oglejte si naše izložbe v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2	—
KONFEKCIJSKA TOVARNA FRAN ĐERENĐA & CIE., Ljubljana
Poplave In uremeoshe katastrofe jemljejo konec.
Vse misli treba zopet koncentrirati k vzdrževanju. Pri nabavah oblačil se razreši vseh skrbi najbolje oni, ki ve, da se oblačila vedno najbolje kupijo pri tvrdki
Drago Sthurab, Ljubljana
KOLESA
RADIO-
aparate
0
najboljše pri
J. G O R E C
LJUBLJANA, palača Ljubljanske Kreditne banke
Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta c: Joso Goreč. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.