POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO 13
SEPTEMBER
mm__g__la^^MAM '^o	domaci denarni
KrIZG 00 KOnCCi zavodi mogli zopet dajati
nova posojila is noviil vlog. zaupajte Vaš denar
Mestni (vuMiimci CfuMlcutski
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuje po 4 — 5%. Vloge nad Din 4(iO,OOO.ÜOO —. Rezerve Din 14,600.000-—.
.....................................................................................I'll
Kadar potrebujete premog in drva pokičite telefonsko številko 2059
I. Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
veletrgovina s kurivom
Najboljše blago!	^^	Solidne cene!
g	J. BLASNIKA NASL.		H
M	univerzitetnatiskarna		m
M	LITOGRAFIJA	KARFONAŽA	m
H	ZALOŽNIŠTVO	VREČICE ZA	B
m	VEL. PRATIKE	SEMENA ITD.	B
J	LJUBLJANA Upi	BRE6 10-12	H
i	NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE TISKOVINE NAJCENEJE m NAJBOLJE		■
....................
Drobna knfizica	^
z veliko vsebine
skliSko perilo
modeli in kroji perila za deklice od 12 -18 let. Posebno bognte priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških oblekic in predpasnikov. Cena Din 6-—. Denar je poslati z naročilom vred.
ŽENSKI SVET
SEPTEMBER 1935 LJUBLJANA	LETO Xm-9
„Up sreče onsiran groba v prsih hrani"
Odlomek iz romana o PreSernu lika y aštetova Konec
Bilo je že daleč preko polnoči, ko so zacvilila vrata k Prešernovemu stanovanju. Mati, 'ki doslej še ni bila zatisnila očesa, je prižgala svečo na nočni omarici. S trdimi negotovimi koraki je prišel sin skozi sobo.
„Francel"
Motne okrvavele oči so se ozrle v luč, v razsvetljeno materino obličje. Šel je mimo kakor mimo vizije. Že je zaprl vrata svoje sobe za seboj.
Pijan!
Po uvelem materinem obličju, ki ee je nagnilo k sveči, so zdrknile solze. Noč jih je zakrila.
Drugo jutro je Katra klicala brata:
„France! Poglej, kdo je prišel!"
S težavo je France odprl oči.
„Mati!" je iztegnil roko.
Mati jo je prijela z obema svojima. Sedla je na posteljni rob in zrla smehljaje einu v oči:
„Dobro jutro!"
Francetu pa je pocaöi vstajal spomin in vroče ga je izpreletelo:
„Kdaj ste prišli, mati?" je vprašal s strahom v srcu.
Mati je čitala v sinovih očeh. V zadregi je pogladila njegovo majhno gladko gosposko roko s svojo hrapavo kmetiško in odgovorila z dobrohotnim smehljajem:
„Včeraj dopoldne. Boštjanov stric je peljal krompir v Ljubljano in sinu nekaj prigrizka, pa sem prisedla. Ponoči sva se odpeljala, ob devetih eva bila že pri Figalbirtu." Dobre konje ima Boštjan. Vso pot sva se ustavila samo v Kranju pri Jalenu. Od doma te vsi pozdravljajo: oče in Mina in vsi dragi. Tudi Boštjanov stric."
Prešeren je dobro čutil odkod materina zgovornost. Toda njena rahločutna obzirnost je le še bolj mučila njegovo težko vest. „Edina sreča, da mati ne sluti vse resnice!" mu je zatrepetalo v duši. Jasno je videl, kolikšno trpljenje bi bil zavalil na to srce, ki ga je tako zelo ljubilo. Njegov samomor bi ihil ekoraj gotovo tudi umor... O, gola sebičnost ga je prignala tako daleč ... Ali ni vsak samomorilec sebičnež? Ne, vsak ne. Kdor je onim, ki ga ljubijo, v pogubo, se umakne iz ljubezni do njih. In še tedaj samomor ni junaštvo. Figarstvo je. Junaštvo bi bila popolna izprememba
193
svojega ibitja, borba s samim eeboj do konca. Ne, samomor ni junaštvo. Le neozdravljiva kužna bolezen bi mogla opravičiti samomorilca
Ob pogledu v materine oči so nekoliko ponehale bolečine, ki so mu kljuvale v srcu. Sklenil je, da v dnevih, ki jih prebije mati pri njem, posveti ves svoj prosti čas le njej.
Njegova bolest?
Še mu je kljnvalo v srcu. A odganjal je boleče misli: Zdaj ne, ko je mati liil Seveda ga misli niso vedjio ubogale. In kadar so ga premagale, so materine oči 0 skrbjo iskale v njegovem temnem obrazu.
Zvečer je peljal mater v gledališče. Ne daleč od njiju je sedela v loži Primčeva Julija s svojo materjo.
Gospa Primčeva se je nagnila k hčeri in strnpemo zagodmjala:
„Glej, glej! Tvoj častilec in Damenbegleitung! Ein feines Liebchen, das muß ich sagen!"
Julija se je previdno ozrla na tieto stran. Že je zagledala Prešernovo karakteristično glavo. In poleg njega?
Juliji je stopila vea kri v lica in oči so ji jezno zagorele. Očitajoče je odvrnila:
„To je vendar njegova mati!"
Kar sram jo je bilo zaradi materine prostaške zajedljivosti. Gospa je zauičljivo pokimala in ošai>no sikuila:
„Navadna kmetica!"
Julijine oči so še bolj zažarelfe Roka, kd je držala pahljačo, se je tresla.
„Bolj je inteligentna kakor marsikatera „dama", ki se nocoj tu ščepiri. Kanonik Gollmajer je pravil, da zelo rada čita knjige."
„Zato se še no more štuliti med izobražence," je gospa ošabno vztrajala. „Vidi ee ji, da ji manjka potrebna šolska izobrazba. Že na obrazu ee ji vidi."
Poslednje besede je izrekla s poudarkom, ki je pričal, da njena trditev ni odkritosrčna. Julija ee je še enkrat ozrla v inteligentni obraz Prešernove matere. Žena je bila nekoč gotovo lepo dekle.
„Ali se meni tudi vidi?" je -i-prašala Julija in glas se ji je od razburjenja že nekoliko tresel.
„Kakšno neumno vprašanje! Kako se moreš primerjati z ono kmetico!"
„Ker je hodila v ljubljansko samostansko šolo kakor jaz. Pokojni bibliotekar Čop je pravil nekoč svoji teti, gos-pej Scheucheinstuelovi, da se je Prešernova mati šolala v samostanu v Beljaiku in v Ljubljani. On je sodil, da je materina nadarjenost močno vplivala na sinovo."
Julijine vzbočene ustne so ee tresle. Roke so se nervozno igrale. S trmo in uporom v srcu je še dostavila, ko je njena mati v presenečenem molku gledala premo pred se:
„Že zaradi njeaiega sina bi jo morali Kranjci častiti."
Zdajci je gospa Primčeva zardela od nevolje, Ostro je siknila, medtem ko so ugasnile luči in je ponehal hrup v gledališču:
„Fasle nicht solch einen Unsinn!"
194
Julija je skomignila z rameni. Z odprtega odra, je zasijala po temni dYorani medla luč. Odsevala je le v obrazih in se lesketala v očeh zbranih gledalcev. Skrivaj se je Julija ozrla proti Prešernu ... Njegove oči 6o bile olbinjene naravnost proti njej.
Prešernova mati je že opazila, da se sin ni janenil za predstavo na odru. Ugotovila je tudi smer Francetovih pogledov. V prihodnjem odmoru je vprašala, dasi je slutila odgovor:
„Kdo je ono dekle z velikimi modrimi očmi?"
France se je grenko nasmelmil.
„To je ona," je dejal preprosto.
Mati je prikimala.
Grenak občutek je vstal tudi v njej. Ono drobno dekletce z rožnatim obrazkom je torej držalo v svoji majhni orokavičeni roki Francetovo srečo... „Ljubi Bog v nebesih! Odpri dekletu srce, da ee moj sin ne pogubi!" je gorko vstala molitev v materini pobožni duši.
Trinajstega septembra je bild. Deževno pusto vreme kakor že ves september. Gosta jesenska megla je ležala ob Ljubljanici. Iz megle pa je neprestano curljal dež. „Za zidom" so se v nočni temi svetlikale po cesti luže z migljajočimi kolobarčki. V debelih curkih je lila deževnica iz pokvarjenih žlebov in tleskala ob tlak.
Prešeren je z dežnikom v roki skakal mimo luž in žlobudrajočih žleb-nih potočkov. Naposled se je zatekel v vežo enonadstropne hiše ter se po stopnicah vzpel v prvo nadstropje, kjer je krčmaril „Črni Jurij", oče Eržen.
Pred steklenimi vrati je ustavil Prešerna krčmar.
„Oh, gospod dohtar, kakšno vreme!"
„Vam se pa prileze, ata Eržen," je pomežiknil poet in pokazal ekozi vrata na nabito polno pivnico.
„Eh, nu, bo že. Gospod profesor so tudi notri."
„Kateri?"
„Dohtar Jaka. Sami sedijo. Oh, strašno so slabe volje. Včasih so se radi pošalili, zdaj pa kar sami zase nekaj premišljujejo."
„Ej, a-ta, tudi ivi bi premišljevali, če bi vas leto za letom' preganjala druhal zelotskih jožefincev."
In ko je ata Eržen ob nerazumljivih besedah pogledal z okroglimi očmi in odprtimi usti, je Prešeren z nasmeškom pristavil:
„To se pravi: trop brihtnih dunajskih podrepnikov."
„Aha!" se je možu zasvetilo.
V sobi pa so pri mizi nasproti vrat sedeli vrli Krakovci in Trnovci. Martin Goršič, ki se je ozrl na steklena vrata, je ustavil žlobudranje tovarišev:
„Fantje, dohtar gre! Zdaj pa le eno .zažingajmo'!"
In vrezali so jo:
„Če labud' prof jug' lete ..."
195
Prešeren je vstopil in jim mimogrede zadovoljno pokimal. Njegove polzaprte oči pa so med pivci iskale in našle osamelega goerta: dohtarja
Jakoba Zupana. ,
„Dober večer, Jakon!"
Jakon je zavlekel stisnjene ustne:
„O. dober pa, dober! Tebi ga ne želim nikdar tako dobrega.'
Nekaj se mu je potreslo V glasu.
Prešeren je molče sedel k Zupanu. Jakonov glas mu je čudno odmeval v srcu. Ali se ni zatreslo v njem kakor jok? Ubogi Zupan! Ali so je zopet začelo? Ali še niso zaključili disciplinarne preiskave proti njemu? Baje je zapisnik obsegal nad 600 foJio «trani. Poslali so že predlog na Dunaj, je slišal. Nu, morda bodo tam pametnejši, nego so gospodje tu ...
Pristopil jo krčmar in postavil pred Prešerna polič muškatelca.
„Tri bokale pevcem!" je Prešeren naročil, ne da bi pomislil na svoj že precej shujšam mošnjiček. Pa pomislek v takih rečeh že od nekdaj ni Iril njegova navada na veliko žalost in jezo njegove skrbne sestre Katre.
„Nu, Jakon, poplakni in pogoltni! To je Crobathov recept za takšne bolezni, kakor tarejo tebe in mene," je France vzpodbujal izredno zamra-
čenega tovariša.	i - t
V Jakonovih očeh se je utrnil strupen blisk. Njegovo široko rdeče obličje je še bolj zardelo. Uporno je odmaknil roko od kozarca.
„Bi moral danes precej clobelo požreti!" je globko zagodrnjal, izvlekel iz „zašpehanega" fraka že dokaj umazan robec in se temeljito useknil.
Prešeren ga je predobro poznal, da bi ne vedel: Preden Jakon ne iz-trese svojega strupa, ne ibo zdrav.
..Ali so ti tvoji duhovni tovariši spet pripravili dokaz evojc krščanske ljubezni?"
..O, spet! Pa še imenitnega! Ha! Črno na belem — v dokumentu!
Neizmerno grenko in raztrgano je prišel krik iz čudakovega erca. Prešeren je vedel: Zdaj pride!
Zupan si je natočil kozarec in izpil na dušek. Potem še enega. In 9 praznim bokalom, je potrkal na mizo.
„Le poslušaj: Dokument njihove krščanske ljubezni se glasi: Jakob Zupan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus besonderer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jährlich 300 Gulden... Aus besonderer Gnade! Hahaha!"
Prešeren ee je zdrznil. Kakor krakanje je zadonel Zupanov raztrgani glas ... Torej so siromaka resnično ubili!
„Saj niso ljudje!" je bruhnilo iz Prešerna v onemoglem srdu, „gonijo te, kakor divjo zver!"
„Prav imaš, bratec. In kakor divjo zver me zapre <v kletko. Dokument se namreč še nadaljuje: Zupan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu nehmen —"
„Prokleti psi!"
196
„In še nekaj se bcie tam, nekaj o „polizeilich überwachen". Nisem si -vsega dobesedno zapomnil."
„Pa kdo te je obsodil? Pritožiš ee —"
„Pri kom pa? Dekret je podpisan v — cesarjevem imenn — od — nadvojvode Ludovika..." Poslednje besede so prišle le s težavo iz stisnjenega grla.
Drhtljaj je izpreletel mišice na učenjakovem obrazu. Le z naporom vse volje je potlačil ibolečino, da ni glasno zajokal.
Prešeren je obmolknil in se zazrl pred se. Ne da bi se okrenil, je postrani videl, da ei je Zupan z roko otrl solze z lic. Torej — to je bilo plačilo učenjaku Zupanu za vso njegovo delo za narod, za vso njegovo vročo ljubezen do domovine, za vso brezprimemo požrtvovalnost, s katero je leto za letom vse križem prepotoval rodno zemljo in nabiral narodove jezikovne zaklade, jih poizkušal sam pomnožiti s prestavami, razpravami in celo s svojimi poezijami. Res ni bil velik pesnik, a bil je tem večji učenjak, znan tudi inozemskim slovanskim jezikoslovcem, ki so radii iskali stike z njim in ga večkrat tudi osebno obiskali. Ti stiki so seveda avstrijsko policijo razburjali, kakor jo je razburjalo vse, kar je količkaj kazalo na probujenje slovanske zavesti.
Dolgo je Prešeren molčal, potem je vzdihnil:
„O, Metternich! Črv gloda na tvojem gospodstvu, ti pa se loviš za fantomom evropskega vodstval"
Zupan je dvignil glavo in pristavil:
„ — ki si ga misliš utrditi na novem vladarskem shodu v čeških Toplicah. He! Meni verjemi, France: Kakor je pokojni car Aleksander naposled pokazal Mettemichu figo, tako mu jo nekoč pokaže car Nikolaj. Ej, mogočni naš kancelar, tudi ti pojdeš nekoč mojo pot!"
Prešeren je prikimal.
„Imaš prav. Mož je že jMekoračil svoj vrh. Osvoboditev Grčije po Rusih je bilo prvo poleno, ki mu je priletelo pod noge. Pariška julijska revolucija pred petimi leti tudi ni bila v njegorpcm računu. Madžari kuhajo čudno kašo, Lahi so — potuhnjeno kakor mački — vedno pripravljeni na skok, Nemci pa Metternicha menda poslušajo le na videz, v resnici delajo po svoji glavi."
„Navzdol gre mož, navzdol, čeprav si morda domišljuje, da drži Avstrijo še Ibolj v rokah, odkar je umrl oni tiran."
Oni tiran — to je bil cesar Franc, ki je bil umrl že koncem zime.
„Saj jo res drži. Ali -ne veš, da je —" Prešeren se je ozrl in se sklonil k Zupanu, „— naš novi cesar slaboumen epileptik?"
„Vem, ves je v rokah svojega velikega lakaja — kancelarja Metternicha. Kronski svet s svojimi princi in ministri je itak samo lutkoivno gledališče, ki ga dirigira Metternich. Ampak vsak absolutizem ima svoj konec, tudi Metternichov ga bo imel. Veš, čo takole razmišljam, se mi zdi, da živimo že v začetku nove dobe."
„Tudi jaz imam takšen občutek. Zdi se mi, da počasi vstaja v svetu čut za človeško dostojanstvo. Glej, lansko leto so prodrli z zahtevo po odpravi
197
sužnjev v kolonijali. Tlacanstvo naših kmetov .toji na vedno Šibkejših
so še vse posledice francoske revolucije. Tudi k nam pride revolucija. Metternich ji ne uide."	,
Morda. A vsaka revolucija je le kup zločinov. Ljudje postanejo zven. Zdi ^ mi, da bi se tudi brez nasilja dvignilo človečanstvo. Dvignil bi ga naravni razvoj človeškega duha.
„Le bolj počasi," je pritrdil Zupan.	_
Prešeren je s tihim zadovoljstvom ugotovil, da se mu je posrečilo v pogovoru speljati Zupana do kratkega pozabljenja na svojo nesrečo Ne da bi Zupan opazil, je Prešeren napeljeval pogovor na .vse, karkoli bi moglo nesrečnega učenjaka zanimati. Od Metternicha in njegovega tiran-stva sta preko človečanstva prešla na največji Metternichov strah: Slo-
vanstvo.	i ■ j-
Zdajci sta bila v pravih Zupanovih nadah. Jezikovno slovansko ujedi-
njemje — Zupanu so se zasvetile oči.
.Dostikrat si mi že oponašal, da „slovenščino hrovatim", če sem si izposodil izraz od bratov Hrvatov ali Srbov aU Rusov. Nu, kaj pa prihaja
zdaj iz Zagrdba?"
Slovanska čobodral" se je zasmejal poet.
Bratec povem ti, da tale ilirščina v Gajevi „Danici" ni kar si bodi. Le na svojo „prababico" bi se morala bolj ozirati, na staroelovenščino. Potem bi nas tudi drugi Slovani laže razumeli!
Prešeren se je zresnil in zamislil. Potem je odvrnil: Mrtvorojenemu detetu tudi prababica ne bi mogla pomagati. Narod ostane narod, dokler ohrani svoj živi jezik. Če mu tega vzameš, se oprime onega, ki ga najbolj obvlada. Pri nas — nemškega."
In kakor že mBOgokrat, sta Zupan in Prešeren tudi onega večera zašla v dolge jezikovne razprave.
Bilo je že pozno, ko sta se dvignila in napotila domov. Zupan, ki je ves večer dušil svojo bolest z vinom, se je močno opotekal. Prešeren, ki mu vino ni šlo tako hitro v glavo, je prijel Jakona pod pazduho m ga sr^no pripeljal do njegovega stanovanja na trgu v hiši poleg škofije. Spremil ga je še po stopnicah v sobo v prvem nadstropju.
Ko sta vstopila, se je čul iz drugega nadstropja ropot in moški korak „Ali slišiš? Je že spet pri njej!" je Zupan pokazal proti stropu. Nad njim je namreč stanovala grofica Stubenbergova, zvesta prijateljica skota
Wolfa.	^
Prešeren se je posmehnil in se poslovil. A Zupan ga Je zadrzeval: „Počafcaj, France, tamlc imam še imenitno kapljico za naju dva. Le sedi tja v Trnovo!"
Čudak je imel kaj čudno opravljeno solbo. Ogromne police s knjigami, postelja, omara, kovčeg ter nekaj druge oprave - vse je bilo zrinjeno na sredo velike sobe, zidovi pa so bili goli. Le v tem in onem kotu je stal stol. V kotu, ki ga je učenjak označil za ..Trnovo", je bila poleg stola mizica, po-
198
krita e knjigami, iu pisarija. \Hak kot je imel v Zupanovi sobi evojc ime; TrnOTO, Gradišče, Poljane... In kadar jo šel Zupan na izprcliod okrog svojih mobilij, se je ustavil v enem ali drugem „ljubljanskem predmestju" in 6« s knjigo v roki odpočil na stolu.
Prešeren se je ozrl po veliki temni sobi, od svetilke na tigu le slabo razsvetljeni.
„Luči nikdar ne prižigam; se bojim, da ns napravim ognja," se je opravičil Zupan iu v temi tipal za steklenico, skrito za iknjigami na polici.
„Le pusti, Jakon. Danes mi pijača res ne diši več. Lahko noči"
„Počakaj no, da pokusiš," je silil Zupan in a trdimi, negotovimi koraki stopil e steklenico in kozarcem k oknu. Oimtekel se je in naslonil ob zid.
Prešeren je bil že pri vratih.
„Pridem jutri. Lahko noč!"
„Počakaj! Počakaj vendar!"
Že so se zaprla vrata. Zupanove oči so s strahom zrle na nje. Vino je curljalo mimo kozarca na tla.
Ko je France stopil na ulico, mu je Zupanov glas še vedno zvenel v ušesih: proseče, sikoraj jokajoče, kakor bi ee ubogi čudak bal samote in njene groze. Prešernu je bila samota potreba. Le e težavo je bil pred Zupanom pridržal krinko ravnodušnosti. Zdajci pa je legla v njegovo mehko srce Tsa teža novega doživetja, ves gnus nad ogabno golaznijo, ki se je skrivala pod imenom „človek".
Taiko so itorej uničili Zupana, učenjaka, in na isti način bi menda radi uničili njega, poeta. A v Prešernu se je dvignila trda gorenjska narava in vzravnala njegovo mehkočutno dušo: Ne boste me!"
Z jezno kretnjo je odprl dežnik, ker je dež zopet pričel rositi iz megle. Ves zamišljen je poet krenil v Špitalsko ulico in čez leseni Špitalski most preko zibajočih se mostnic. Onkraj mostu pa se je obrnil in se vrnil: Ne, ne bom več hodil po običajni poti skozi Gledališko ulico naokrog, mimo Julijinih oken. Tega mora biti konec! Konec!
V Francetovem srcu se je oglasila pekoča bolečina... Ali je zanj minilo res vse u]>anje? Še se mu je rahlo oglašalo v duši: Še Julija ni bila last koga drugega. Niti ni bdla javno zaročena. A kaj, ko praznih rok ni mogel stopiti pred njo! Saj je pri kompetenci za advokaturo propadel, propadel proti mlajšemu, čeprav boljše kvalificiranemu ... Tu je bila zopet ona roka, ki se je bala velikih slovanskih mož, sicer bi bila izbrala njega, poeta.
„Strah ivas je? Ha! Še vam pokažem zobe!"
S hitrimi, drobnimi koraki je pribežal domov, si prižgal i>etrolejko, sedel za mizo in pripravil papir.
„Črtali ste mi del Čopove obsmrtnice, „Kreta" pa mi ne boste črtali. Zakurim vam, da vas oblije vročina in mraz obenem."
In zložil je sonet z akrostihonom: An Pauschek und Stelzich — na cen-»orja, ki sta mu pristrigla Čopovo obsmrtnico. Zložil je sonet v nemškem jeziku: da bosta bolje razumela in ee vama ne bo smejal ves gubernij, če pride sonet še komu drugemu v roke. Vaju bo že minilo, črtati moje verze in dražiti človeka, ki mu je duša do dna razrvana od bolečin!
199
„Steht ab von mir, dem schmerzdurchschwülilten, wunden," — ha, ee nočeta .poizkusiti ostrine mojih pušaci Kar krotita svoj pogum, da vaju ne zadenejo! Svarim vaju!
In še v jedki ironiji:
„Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Teile. —" — hahal Zdelam vaju, da se obesita!... Dva častivredna korarja?
Hm ... Volkova!
„ChoijVolf! Euch wird ..."
Imenitno bi se glasilo. Nu, naj ostane prvotno: Christlich---Y
zmerjanju ni duhovitosti; duhovitost položi v ironijo! — bi rekel Čop.
Čop!
Franceta je zapeklo v srcu. Vstal je in stopil po sobi. Naposled je vzel iz žepa sivojo dragoceno zlato uro — darilo moravskega grofa, ki mu je Prešeren nekoč instruiral sina — in jo navil. Medtem, ko se je slačil, je pesem še enkrat prečital e posmehom okrog ust.
„Mislim, da bo sonet zadostoval kot — priprava za cenzuro mojega „Krsta". Ej, komi volkovi, mene ne raztrgate še tako hitro!"
V krepkem odporu se je dvignila njegova velika duša. Odbijal je obup nad svetom, nad življenjem. Odganjal je boleče misli na Julijo, na Čo>pa, na Zupana, na vso krivico in pravico.
Ali kaj, ko so se temne ure vračale zopet in zopet!
„Ne ljub'ci bit' na poti, sem v strupu smrt si pil —"
Ljubici na poti — Ijulbici Severi, prevzetni deklici. Severi — Juliji,
„ki niso omečlc njegove i>esmi vse."
Naj Julija izve tudi to, tudi najtemnejšo njegovo misel: tudi grozo, ki je iztezala kremplje za njim... Oddal je balado „Prekop" — i>esem o pes-niku-samomorilcu — listu „Illyrischee Blatt" in priložil še nemško prestavo, da ga bodo bolje umeli, oaia in drugi.
In boril se je dalje, bil gigantsiki boj s svojimi bolečinami in še hujšega z mrzlo grozo: Vse ničevo! Nevredno življenja. Povsod trd led in raskav kamen. Nikjer toplote, da bi se ogrel, nikjer velikega čuvstva, ki bi gorelo le zanj!
Da prežene bolne misli, je pripravil za tisk „Eerst per Savici" in mu zložil posvetilo „Matiju Čopu":
..Vam izročim, prijatla dragi mani! ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo; Dan jasni, dan oblačni v noči mine,
Srce veselo in bolno, trpeče. Ypokojle bodo groba bolečine." Da, vse mine v — grobu.
Koncem leta je oddal „Kerst" v cenzuro. To je bilo ob onem času, ko je prišel iz Zagreba Gajev razglas na vse južne Slovane.
Ilirija — evropska lira z razglašeaiimi strunami? Treba jo je uglasiti, spraviti v soglasje: Koroško, Gorico, Istro, Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Dubrovnik, Bosno, Črno goro, Hercegovino, Srbijo, Bolgarsko in Spodnjo Ogrsko?
200
Enoten jozik?
O, da. Lepa ideja. Le nevarna za pokojno speče, napol gennaiiizirane Slovence. Počakajte! Počakajte, da prodre pri nas med narodom slovanska zavest. Morda takrat —?
Prešeren je mnogo razmišljal o tem. Pa najsi je razmišljal kakorkoli, videl je za Sloveoice edino rešitev le v živem narodovem jeziku.
Na Hrvatskem pa so vzlbuknili plameni narodnega navdušenja. Močno jih je podžgala madžarska zahteva, ki je prodrla (na požiinskeml državnem zI>ora, češ, da se morajo v hrvatskih šolah poučevati vsi predmeti v madžarskem jeziku. Pretirana zahteva je vzbudila Hrvate, jih vrgla v razvoju narodne zavesti za petdeset let naprej. Madžarski hič je užgal ogenj v njihovih žilah. S silnim navdušenjem ®o se' oprijeli ideje enotnega ilirskega jezika, enotnosti vseh južnih Sloveuov tudi graški slovenski dijaki, med njima posebno Vraz, fci se je ves oklenil ilirske ideje in ilirščine, posebno odkar je v Gajevi „Danici" izšla njegova prva tiskana pesem.
Prešeren je le od daleč z utrujeno dušo sledil vsem naporom „Ilirov", Ko ga je Kastelic nekoč vprašal, ali ne misli v „Illyrisches Blatt" priobčiti pesmi, ki jih je po Smoletu — Andrej je slučajno potoval v Gradec — poslal Stanko Vraz, je Prešeren vzdihnil z bridko ironijo:
„Kdo jih bo bral? Jaz pišem vendar v neražnrmljivi kranjščini, a moram svoje pesmi prestaviti v nemščino, če hočem, da me razumejo vsi „Kranjci". Kako bi torej razumeli Vrazovo hrvafsko-štajersko-elovensko čobodro? Saj je ne razumem niti jaz."
Ostal je trdno pri svojem prepričanju in se ni dal pregovoriti.
„Ti le glej, da kmalu vzrediš svojo novo „Zhbelizo". Če hočeš, pa ji primešaj nekoliko ilirskega medu — bomo videli, če ji bb teknil in bo zato prej vzletela."
Kaetelic je s kislim obrazom spravil jedko zbadanje. „Zhibeliza"? Zdi j, ko ni več Čopa, da bi se pulil in rval z njenimi cenzorji in kritiki? Ne!
Pod dalmatinskim solncem
Maša Slavčeva NadaljevaDje
AT^č je pozna. Tomo, Mare in Kata so šli že davno leč, utrujeni od celo-_ dnevnega napornega dela. Tudi Njego se je ta večer proti svoji navadi rano vrnil. Le Eve še ni doma...
S stričevega doma grede je napravila dolg sprehod. Večer na obali,
Nad otokom visi luna kakor velik lampijon in beli s svojim sojem cesto na obali. S šumenjem reže tišino delfin. Sikajoče se penijo vali, ki jih povzroča. in od časa do časa ise žival prevrne v vodi ko bleščeč lik iz črnega premoga.
Jug bo. Delfin ga oznanja, če zaide z odprtega morja med otoke.
201
Cesta je razkosana v bele madeže mesečine in črne sence, ki jih slika luna, sijoča skozi smokvino in mandljevo listje ob cesti.
Nad senco zida, ki se vleče ob poti, plava toreo dekleta in njena senca
drei po morju tik ob obali.	i dj -
črički pojo v vinogradih. Z nenaravno belo lučjo je oblit pomol. Rdeče mežika dvoje luči s pristaniškega svetilnika, temndordečih ko dvoje svetilk, oblitih s krvjo.
Eva sedi na skrajnem robu pomola, gleda luči in premišljuje, čemu sličijo.
Srcem, v taterdb je zagorela ljubezen?
Ali je dvoje takih erc v tem selu, ki že davno pokojno spi? Dvoje takih luči?
Luna visi nad gričem, ko da sveti samo temu otoku.
Črno se riše senca skrivljenega bora na osvetljenem nebu in skozi temno listje smokve pogledujejo koščki lune kakor zreli svetli sadovi.
Črna nemirna lava je morje, po njej se pretaka reka živosrebmih cvetov: mesečina. Veter teče za dekletom poi pomota v čevljih šumečega uvelega listja. Iz dalje mežika luč skrivnoetnega svetilnika, kot plešoča kresnica, in iz temnega sela se oglasi otožna, zategnjena pesem moških glasov.
Morje Mokoče ob breg. Daleč na obzorju raste zlata zvezda, po morju prihaja bliže in bliže. Prav tako neznano, nepričakovano čudo, ki ga sprva ni moči «poznati, je kakor Evina ljubezen do Njega, ko se je prebujala.
Soj raste i-n se iveča, podoben je zlati postavi, ki plava z razširjenimi rokami tik nad morsko gladino. Ribiška ladja je in svetloba, ki je tako skrivnostna iz dalje, je luč, svetilka na Hjamu ladje.
Peeem čričkov plava nad otokom v mesečini kot zbor nevidnih stvari in iz sela se oglaša samoten pes. Laja ... laja ...
Eva gre v kaštel. Na vrtu postoji pred pergolo in gleda na miorje. Tako. čudovito lepo je, da je sleherni dih čaša božanskega nektarja, ki ga nalivajo bogovi iz noči. Objeti vse to, vsrkati vase — kdo bi to mogel —?!
Eva široko razprostre roke, kot v objem zvezdnatemu nebn, glava z zaprtim očmi ji omahne na tilnik in misli: Ko bi bila nekoč pokopana v mrzlo prst, v teman gTob? Ne, ne... Sežgana v pepel in raztresena v morje, da bi iz svojih najmanjših delcev tvorila del korale, da bi bila kos alge in bi pljuskala z valom ob bok velikih in majhnih ladij, se izgnbila v naročje školjke, obležala na neznani obali kot majcen del prirode, da bi bila z morjem tako prostrana ... prostrana... preko celega sveta ...
Zdi se ji, da se ji bliža nebesni obok, da ga je zajela v svoj objem) in diha z njim dih večnosti...
"Velik postane človek, iz -vsakdanjosti izraste v taki noči ob morju. Kralj vsega tega. kar ga obdaja, postane, nič majhnega, nič malenkostnega ni v njem. Svečenica narave je Eva, ko stoji oblita s sojem mesečine med stebri pergole.
Dekle odpre oči in zagleda v oknu svoje solbe Njega, ki negibno zre nanjo kakor privid.
202
s koraki noči, railimi, sanjekitni, gre ETa v kaštel.
Okno njene sobe ostane temno. V njem se ne nžge soj svetilke. Čemu —?
Mesečina, luč Evine ljubezni in zubelj Njegove strasti so plameneea igra luči...
*
Tomo je videl oditi Njega v Evino sdbio in ne ve, ali ee je vrnil iz nje ali ne.	^
Ure minevajo...
Ljubosumje mu ne da spati. Od Marine strani ee odtihotapi na vrt. V Evinem oknu ni luči. Ali je Njego pri nji_?
Tomo sede v senco oddaljenega drevesa in gleda v okno. Glasu ni čuti.
Nenadoma zavrešči nad njegovo glavo kukumavica in Tomo se spomni one noči, ko ga je Eva poljubila. In tu, tu je sedel Njego nekega večenrainpel Evi, Tomo ga je slišal; in gledal je v njeno okno prav tako kakor zdaj on. Ta mieel mu ne da obstanka. Noče biti kot Njego. Da, njegov brat se je vdal njenemu vplivu, četudi ee roga Tomu, kadar ga svari pred njo.
Tomo ne ve prav, čemu ju zalezuje. Zdi se mu, da nista ustvarjena drug za drugega, ne smeta se navezati drug na drugega — Ne, saj ni ljubosumen, a rad bd stopil mednju in zakričal Njegu: „Tvoj svet je tu, pri nas; t a otok, to morje, te žene! Ne izneveri se nam! Ali te nas je sram?" In vendar ve, da je Njego ponosen na vse to, da ne bo nikoli zatajil svojega doma, in vendar je nekaj v njem, kar ga odteguje...
To dekle pa je kakor ovet iz tuje dežele, čigar vonj je omamen za one, ki ga niso vajeni. Tudi Tomo čuti to, tudi njemu je zmedla razum. Ne, odslej se ne bo več brigal zanju, naj bodita svojo ,pot---To je njegov
trdni sklep. Vstal je in hoče v bišo. Ko nalahno odpira bišne duri, začuje, da so zaškripala 'vrata Evine sobe in se tihi Njegovi koraki oddaljujejo po fitopnicah v zgornjo sobo.
Neslišno odpre hišne duri in prisluškuje. Z vso močjo se opre ob podboj pri vratih, čuti, kako ee dviga v njem občutek, ki mu ne ve imena. Zobje se mu zagrizejo v epodnjo ustno in njegov pritajeni dih je hropenje. Med vrati v okviru mesečine stoji, krčno se mu zvije telo, ko ga duši pritajeni idih.
Torej je vendarle res, česar se je že dolgo bal —!?
Tomo ne ve, da je odpiranje vrat zlbiudilo i mater Kato in da starka vidi skozd napol priprte duri svoja sinova. Onega, ki je morda srečen odšel od Eve, in drugega, ki .se bori sam e seboj.
Tomo zapre hišne duri in se vme na vrt; ne more spati, ne, zdaj bi ne mogel zaspati---Hoditi mora, da se pomiri.
V hipu, s čutom matere, je razumela Eata ivse. Gluho tišino prekinjajo kriki kukumavice, vreščeče na vrtu.
Kata se v temi pritiplje do zakonske postelje, kjer je nekoč Duje ležal mrtev in ona v vročici; pa poklekne na tla, zakoplje lice v dlani in moli: „O, Gospod, ne vpelji nas v skušnjavo in reši nas vsega hudega... Amen."
203
še in še ji ponavljajo ustne te besede in solze, velike in težke, se ji ntrinjajo iz trudnih oči...
* i A
Naslednje jutro se srečata Eva in Kata na vrtu. Eva je pritekla v kopalnem plašču z ohale, kjer se je kopala. Od mokrih kodrov ji prše vodne kaplje, ko teče «kozi vrt.
„Dobro jutro, majka Kata!" ji zakliče smeje, „Evo me, naravnost iz morja prihajam!" in obstane poleg Kate.
„Dobro jutro, hčerka moja —" pravi Kata s svojim prijaznim, otožnim smehljajem in v hipu ve Eva, da je Kati znamo vse. Z rjavo zdelano roko jo je Kate pogladila po laseh. V glasu in kretnji je kakor rahel začuden očitek nad vse tvegajočim pogumom. Za hip se srečata njuna pogleda, se zresnita in Eva raaaime pomembnoet besed: hčerka moja —
Iz Katinega pogleda sije materinska Ijubezem do sinov in najde odsev v Evinih očeh, ter spozna, česar Njesgo in Tomo nista spoznala: da Eva Njega resnično ljubi.
Eva vdihne čisti jutrajiji zrak in pogled ji gre preko morja in otokov.
..Lepo je živeti, majka Kata —!" vzdihno globoko iz vsega srca, prevzeta od svoje mladosti in sreče.
S skopimi besedami „hčerka moja" in „majka Kata" sta si priznali dvoje življenjskih zgodb, ljubezen, zahvalo in skrb.
iNefcaj časa zreta obe za parom belih galebov, ki krožita in rišeta s evojiim letom nevidne črte v modrino neba, dokler družno ne odletita.
Nasmehneta se druga drugi in «e razetaneta.
To ni več nasmeh, kakor ga izmenjavata gospodinja in gostja, ne, to je
nasmleh dveh žena, ki ljubita —.--
ft Ä Ä
Siv dan je priplaval kakor žerjav in razpel svoja krila nad otokom: mrzla burja se zaletava z vso močjo preko valov. V verigi vročih dni je sprememba v hlad blagodejna.
Eva stoji s stricem in gosti pri oknu in gleda na morje. Jadrnice, do vrha obložene s travo in osaftom,, se bore z nasprotnim vetrom. Jadra so zvita in možje in žene veslajo z vsemi močmi, kljub temu se komaj vidno pomikajo naprej. Prebivalci enega izmed sosednjih otokov so, ki so šli po travo na otok v bližini. Pomanjkanje krme za oele in mezge jih sili, da hodijo ponjo na nenaseljeni otok, kateri je njihova last; toda samo ob času, ki ga določi občina, smejo ponjo.
Stari gospod razlaga svojim gostom, da domači otočani še niso dobili dovoljenja, da pa ga bodo skoro.
„O, to mora biti lepo, to moram' videti —" pravi Eva. „Šla bom o priliki z njimi!"
Jadrnice 90 usmerile pravec proti zalivu, kjer stoji hiša starega gospoda. Burja je tako protivna, da ni mogoče veslati proti nji, zato «o okre-nili ladje iz severne smeri proti vzhodu in plovejo hitreje.
Kmalu pristanejo v zalivu.
204
Domači otočani so jih zapazili in nekaj se jih je že nairalo tam.
Po kraikem (besedovanju z ornimi v ladjah odidejo nekateri v selo, odkoder ee kmalu povrnejo, noseč dolge močne konope v rokah. Kolikor je vesel v Tsaki jadrnici, toliko ljudi ostane v nji, ostali pa se izkrcajo, pritrdijo izposojene vrvi na kljnjie ladij ioi jih vlečejo tik ob bregu iz zaliva proti severni strani otoka. Oni, ki so ostali v ladjah, jim pomagajo z veslanjem. Nekateri si dajejo znake s kriki, drugi pa korakajo üi prepevajo neko pesem v ostrem odsekanem ritmoi ter vlečejo ladje. Živo je na obali: gledajoči otočani pomagajo deloma vleči, zopet drugi pa dajejo nasvete ali zbijajo šale.
„Kam plovejo zdaj ladje?" se zanimajo gostje.
„Na najsevernejšo stran našega otota," jim pojasni stari gospod, „če se medtem poleže veter, bodo lahko veslali domov, morda pa se okrene in z vzhodnim vetrom bodo lahko prispeli na njihov otok, ki leži severozapadno od našega."
„A kaj če bo še vedno pihaJa burja?"
„Potom bodo pač morali čakati na našem otoku, dokler ne neha."
„Ubogi ljudje!" jih pomilujejo gospodične. „Kako se morajo truditi! Od ranega jutra so že ma nogah, morda ves čas brez jedi___"
„Nič jih preveč ne pomilujte," «e smeje Evin stric, „vajeni so tega. Kadar gredo od doma na tako vožnjo, se založe z jedačo in pijačo, ker vedo, da jim vreme lahko vsak čas kakšno zagode. Saj ste opazili, da tu na otoku ni niti enega voza in konja, bili bi tudi brez pomena — samo osle in mezge imajo in zato je vsak, kdor le more, lastnik čolna, ta jim nadomešča voz — samo, — žal, zanesljiv ni tako!"
Jadrnice, polagoma izginjajo za ovinkom iz zaliva. Z bučanjem' vetra
prihajajo raztrgani zvoki klicev in padajo v šumenje razpenjenih valov.
* *
Njego je izpolnil Evioio željo. V luki sta se vkrcala na čoln, ki plove z dru.gimi v ranem jutru proti bližnjemu otoku. Y nekaterih čolnih so osli in mezgi: otočani jih vzeli s seboj, da bodo uatovorili nanje krmo in jo znesli z višjih, bolj oddaljenih predelov do čolnov na bregu.
Smeh in šale se glasno razlegajo nad vodno površino. Vetra še ni, zato veslajo žene, stoje, vsaka z enim veslom, obrnjene proti kljunu ladij, kakor je navada. Po enoumi vožnji se izkrcajo na otoku.
Sti-mo, kakor ena sama velika sivozelena gora kipi iz morja. Nekoč je bil poln oljk, mandljev in vinogradov. Hiše ni bilo nikoli na njem, a obdelovali so ga, ker je bil rodoviten. Med vojno pa, ko so odšli možje in so ostale doma samo žene, otroci in starci, je pozimi primanjkovalo drv in zato so posekali na slepo brez preudarka bore, ki jih je bilo mnogo tam. Ker drevje ni več ščitilo otoka pred močnimi vetrovi, so raznesli in odnesli viharji rodovitno prst, neobdelani vinogradi so podivjali in iz plodnega oioka je nastala puščava. Oljke so se posušile druga za drugo in z njimi vse, kar je rodil otok. Trava in oeat sta prerastla .ostanek plodne zemlje.
205
NHi poti niti steze ni na vsem otoku; samo kamenite nizke ograde, ki so obrobljale nekoč vinograde, se še razjprostirajo po otoku, ki dela vtis razvaline.
Otočani so se izkrcali in posamezne skupine so se razdelile v različne smeri. S seboj eo vzeli nekake krive nože, podobne srpom, ki jih uporabljajo za rezanje osata.
Eva in Njego sta ostala na obali ter se kopljeta, opazujoč žene in mlože, ki mrgole kot delavne mravlje po bregu im znašajo vsak svoj kup trave.
Jadrnic® so pristale na razlicnib krajih in se ne Ibodo vrnile skupaj domov, zakaj nekaterim gre delo hitreje <xl rok, drugim zopet počasneje. Yeak je zatopljen v svoj posel.
Eva občuduje žene, ki prihajajo po bregu z velikimi tovori trave na glavi. Kupi, ki jih nosdjo na glavi, so tako veliki, da jih objemajo komaj štiri roke. Z mirno, kraljevsko hojo prihajajo žene po strmem skalnatem bregu. Krila so si zadihale spredaj za pas, da jim je videti noge visoko nad kolena, v belih nogavicah in belih spodnjih hlačah, ki ee oprijemljejo stegen in se končujejo pod kolenom.
V žgoči solneni pripeki znašajo travo in se pogovarjajo na veliko daljo, kajti v mirnem jutranjem zraku jo čuti vsako glasno besedo skoro z otoka na otok.
Eva in Njego sta si vzela s seboj hrane in pijače za ves dan. Odpeljati se nameravata s kako ladjo, ki ee bo vrnila šele proti večeru. Na vrh otoka sta namenjena pozno popoldne, da si ogledata razgled i>o sosednjih otokih.
Od časa do časa steče dekle v breg ter gleda od blizu, kako režejo travo, ali pa poskuša brezuspešno tudi sama, kajti osa-t jo zbada v nežne, tega dela nevajene roke.
Polagoma se polnijo čolni z odrezanim zelenjem, jadro za jadrom se dviga in odpeljava čoln z otoka.
Dalje prih.
Dve materi
San da Jovčeva — Iz bolg. P. H o č e t a r j e r a
N'jene oči se več ne srečava jo z visokimi bregovi, pogled se več me potaplja v miehko zelenino hrastov, duše ji ne polni tišina planin. Po brezmejnem polju begajo sedaj njene oči, pogled ji hiti po v.semirju in dok sega belo črto na obzorju. V tem mestu, posutem' sredi ravnine, tudi eolnee zahaja nizko, prav do same zeanlje, ee trkali po njej kakor rešeto im ugaša tam nekje. Pri njih na vasi ni bilo tako. Vedno je vzhajalo na vrhu planine in je tudi zahajalo nekje za goro. Posebno bolestno se ji zdi ropotanje voz, neprestano piskanje odhajajočih in prihajajočih vlakov, veliko mesto jo atmja z vsem: z novim, nepoznanim, tujim. Čuti, kakor bi imela mrzlico, ki je iprešlaj že tudi na otroka. Tudi otroka nekaj boli, šibkd njegov glasek hrope na njenih prsih, ostri in bolni stoki se zbadajo v njeno srce. Dete pojema kakor ogenj na ognjišču, ko ga izsesava zimski mraz.
206
Dete pritiska k sebi in hodi po predmestnili ulicah, kjer -se male nizke hiše stiskajo di-uga k dfrngi kaior gobe in se srečavajo žene v siromašnih obnošenih oblekah, prav tate kakor ona. Brez cilja gleda predse. Na kri-mščn zgreši pot ter zarije v široko, neznano ulioo. Zadnje zvonjenje odmeva po mestu. „Ave Marija zvoni", si misli in zagleda veliko kupolo z zlatim blestečim križem. Spomni se, kaj ji je rekla danee neka ženska, ko je pogledala bolniška: „Pojdi, Bogu se priporoči. Moli za njegovo zdravje." In stopinje jo nehote zaneso proti cerkvi.
Toda večemice so že minile, verniki so se razšli, vonj iz kadilnic se je razgulbiil, sveče, izti-pljene kakor človeške duše, skoraj dogorevajo. K podobi svete Device zavije. Razburjeno prestopi prag in se ustavi pri drugem koraku: aH naj bi šla bliže k sveti podobi ali naj bi ee obrnila. Dnevna svetloba se je pozlatila, mrači «e, v cerkvi pa je tiho, pobožno tiho. kaikor v kraJjestvu evete tišine, kjer se stisnjena in grešna duša sprošča greha, skrbi in bede. Samo stari cerkovnik stoji v preddverju pred skladanico rumenih sveč. Se okleva. Oči upre v podobo evete Device z velikim zlatim okvirjem. Pozlatnina tajdnstveno blešči sredi naraščajoče teme.
Lopa mlada žena z dekliškim izrazom in z občutkom materinske sreče gleda svoje polno, lepo dete. Nepričakovano privzdigne lepa mati oči in se nasmehne trpinki. Tudi prikima ji obraz na sliki. Ona pa «e mu približa s plahimi koraki. Od vsepovsod jo gledajo stroge oči svetnikov, ki so oblečeni v razkošne obleke ter ee košate z zlatimi in srebrnimi rokami in sijaji, lesketajo se veliki lestenci iz belega stekla; visoki izrezljani prestoli z zlatim in rdečim plišem, svečniki, dragocena preproga in tisti gospodovalni belo-lasi starec gori v kupoli so jo čisto zmešali. S povešenimi očmi stoji osramočena kakor prava beračica pred pravičniki, ki se tope v zlatu in razkošju.
„Zakaj «i se hotela vrniti?" jo pohlevno vpraša sveta Devica.
Ona molči.
„Ti nisi od tukaj," ji pravi sveta Devica.
„Iz Kolib seml," ji odgovori i,n se v tistem trenutku znajde v rojstni vasici: kupček hiš se stis-ka ob vznožju bregov, petje ptičic sliši, gozd šepeta, ona pa v mislih zabrodi s kozami.
„Čemu si prišla sem?" jo izprašuje sveta Devica.
„Doma nimamo kaj jesti. Delo iščem."
„Ali ga nisi dobila?" jo skrbno vpraša sveta Devica.
„Včeraj sem čistila veliko, jako veliko hišo. Notri je bilo toliko stvari, pa sem se zadela in bi bila kmalu razbila belega kamenitega človeka. Roke imam trde, pa..
„Povej, sestra."
„Otrot mi je zbolel." Sedaj vzdigne oči in upre pogled v otročička. Beseda ji zastaue in dhtmolkne. Obraz se ji pomrači.
„Pripoveduj naprej, pripoveduj."
„Kaj bi ti pripovedovala o svojih hudih nadlogah. Ti me ne moreš razumeti, mati, — kaj ti veš..."
Sveta Devica jo žalostno pogleda.
207
„Zakaj misliš tako?" se začudi. „Pripoveduj."
„Otrok mi je zbolel. Mleko se mi je posušilo', pa je shiral." In pogleda otroka. Kakor da ,bi m,uciko držala v roki. Glasno je zacvililo v njem in žalostno obrača plamteee mrzlične oči.
„Tvoj," govori dalje, „pa je debel, zdrav. Iz rdečib iičk mu bo kar kri udarila."
Sveta Devica jo dobrodušno pogleda:
„Poslušam te," in upre pogled vanjo.
„Naša koča je nizka in mrzla — ni kakor tvoj dom tukaj."
„Poslušam te, eestra."
„Ti ei lepa in okinčana kakor dekle in tudi svetniki so vsi v zlatu. Ne veste, kaj je revščina. Kako bi vendar mogli razumeti moje uboštvo? — uboštvo, ki je po sveta ..."
Pa jo odtujeno pogleda.
„Ne glej me tako," pravi sveta Devica, „ne jezi se, prežend jezo iz srca. Jaz niseni debela, sita in zadovoljna — tako so me samo narisali. Veruj mi, da me teže ti zlati sijaji, te okovane roke, bleščeče in drage obleke. Tudi moj otrok ni tak — tudi on je hodil boß po zemlji v zakrpani srajčki." Sveta Devica vzdihne in govori;
„Tudi svetniki so hodili bosi, v priprostih oblekah. Tiudi oni so hodili spat lačni in utrujeni, pod slamnatimi strehami so ležali."
„Res je tako, verjemi nam," se oelasijo evetniki. „Na, poglej!"
Nenadoma padejo z njih bogata olblačila, na podobi se prikažejo ljudje s šibkimi .xwstavami, v preprostih hadjah in z izpitim;i lici, sajno ooi jim gledajo poduhovljeno v bodočnost.
„Tako je, sestra. Tudi jaz si ne želim takega bog^atega doma. Raje imam malo cerkvico v vasi — še veš, tam, kamor si hodila molit na Jurjevdan."
„Kaj bi ne vedela." Zopet zagleda domačo vas, malo, z a];mom pomazano cerkvico in dobrodušne oči svetnikov v priprostih oblačilih.
„Vidiš, tisto cerkvico, ki jo v duhu gledaš, imam jaz rada. Ne jezi se. T.judje vse predrugačijo, še se ne morejo iznebiti laži. Jaz pa nosim njihov greh. Daj, sestra," sveta Devica iztegne roke, „pridi bliže t meni, jaz sem tvoja sestra, tvoje uboštvo je tndi moje uboštvo."
Čelo si začuti prilepljeno na sveto podobo, obe ženi ee objameta, spojita svoje eolze in trpljenje.
V cerkvi se je stemnilo. Lučke zaplapolajo, rumeni plamenčki zatrepetajo in ugasnejo.
Kar zavpije rezek glas:
„No, pojdi ven ... zaprl bom ..
Zdrzne se in ozre. Strogo in z mrzlimi očmi jo gledajo svetniki iz pozlačenih okvirjev, zlati sijaj se blešči okoli glave svete Device, vse zadovoljne in srečne, ogromni lestenci težko vise od stropa. Le na prsih ji še leži vedno enako slabo, onemoglo detece, ki stoka s pojemajočim glaskom in gleda s plamtečimi mjrzličnimi očmi.
208
Pismo
Anica Černejeva
Vprašujem v noč	in vendar hodim
in sredi te noči	in živim naprej.
razumem tiho v srcu.	
kaj si mi.	Kako bi mogla.
	mislim, dragi, glej.
O, dragi, vem:	ko ni trpljenju
ničesar ni	res nikoder mej.
tako resničjiega v meni	Še v srcu ne.
kakor ti.	ki daje in trpi.
Zato ne čutim	Pretrde so, premračne
trdih, trdih dni,	te poti —
zato jih nosim	Saj bi ne mogla.
in živim naprej. —	dragi, toda ti
	si zdaj, nocoj
In hodim mimo	in vse te čudno
žalostnih ljudi,	težke dni
prosečih rok.	ves svetel, tih
izjokanih oči.	in drag z menoj.
«Nova	Žena".
Angela Vodetova.
I-
/človeka oblikujejo razmere, t katerih žiTi. S tem pa nikakor ni miš-V^ Ijena samo njegova neposredna okolica, njegov dom, njegova druščina, njegovo delo, temveč prav tako tüdi čas, dolbia, ali Wlje: družba v širjem smislu, družba kot plod gospodarskih in kulturnih vplivov te dote.
Z razmerami, ki so nujno povzi-očile tudi izpremembo ženine duševnosti, se je izpremenil tudi njen odnos do soljudi, predvsem do moža. Ta izpre-memba je gotovo veliko večja v mestu kot na kmetih, večja v deželah, ki 9o naklonjene ženinemu razvoju, kakor pa tam', kjer ta razvoj ovirajo. Vsekako pa je razlika med neikdanjimi in današnjimi časi tako velika, da 66 v današnjem vsesplošnem vrenju poraja tudi nov ženski tip, ki ponekod že stopa v ospredje, dasi še davno ni izoblikovan in izgrajen. Zato je tudi pojmovanje novega ženskega tipa precej različno pri posameznikih, ki skušajo iz prvih, marsikdaj nejasnih obrieors* podati določeno sliko. Med onimi, ki so hotele izolblikovati podobo nove žene z lastnim življenjem, je posebno zaiana ru.ska pisateljica in političarka Aleksandra Ko-lontajeva. Svojo zamisel nove žene je zajela v več spisih, ki so v mnogih odlomkih odraz njenega lastnega življenja.
209
Posebno jasno označa novo ženo v enako imenovanem sociološko-literarnem spisu, kjer pravi:
..Nova žena lahko mnogo oprosti, e čimer bi se mnogo teže sprijaznila prejšnja žena: ne moti je moževo slabo materialno stanje, ker zna sama zaslužiti, prezre tisoč nepozornosti napram sebi, celo nezvestobo, toda ona nikdar ne pozabi in ne oprosti nespoltovanja svojega duhovnega jaza, svoje duše. Za ženo prošlosti je bila nezvestoba ali izguba ljubljenega moža največja bol; za ženo naše dobe pomenja izgu'bo, če postane nezvesta sama sebi, svojemu jazu v korist ljubljenega moža, za ceno ljubezenske sreče. Nova žena ne samo, da se brani spolnih verig, ona protestira tudi proti ljulbezenski ječi. Žena, ki je bila vajena, da se poi>olnoma izgublja v ljubezni, se danes plaši pred njo, ker se boji, da bi moč čustvovanja ne prebudila v njej atavističnega nagnjenja, da postane „senca moža", da se izgubi, da opusti svoje delo, svoj poklic, svojo življenjsko nalogo. To je protest žene naše prehodne dobe, žene, ki se še ni naučila, združiti notranjo svobodo in nezavisnost z ljubeznijo. Saj skozi stoletja niso ocenjevali dostojanstva, oziroma vrednosti žene po njenih človeških lastnostih, ne po njenih duševnih silah, temveč izključno le po bogastvu ženskih vrlin, ki jih je od nje zahtevala meščanska morala."
To je karakteristika nove žene, kakor jo gleda Aleksandra Kolonta-jeva, ki jo motri pač skozi prizmo lastne miselnosti in lastnega življenja. Da je to tip današnje povprečne zapadnoevropske žene, nad tem upravičeno dvomimo.
Toda A. Kolontajeva je s svojim delom in življenjem dokazala, da je podala v tej označbi svoj pravi duhovni obraz, četudi sama v svojem življenjepisu pravi, da ne spada v novo žensko generacijo: „Jaz spadam še k oni ženski generaciji, ki je doraščala pred prelomom zgodovine. Ljubezen z njenimi razočaranji, z njenimi tragedijami ter z njenimi večnimi zahtevami po popolni duhovni harmoniji je igrala še zelo veliko vlogo v mojem življenju. Mnogo preveliko vlogo I Kajti veled ljui>ezni eem potrošila brez haska in končno brez vrednosti veliko pmveč dragocenega časa in energije. Me, žene prošle generacije, še nismo znale postati notranje svobodne. Naše življenje je bilo neverjetno zapravljanje duševnih sil, zmanjševanje delavnosti, ki se je izživljala v neizčrpnih ljubezenskih doživetjih."
Čeprav je Ibdla A. Kolontajeva — kakor sama pravi — produkt prejšnje ženske generacije, jn-iča vendar njeno življenje, da je z energijo in zavestjo novega S7>oznanja izoblikovala iz sebe lik nove žene, kakršnega si je zamislila v svojih najsmelejših zahtevah.
Sama pravi, da se je že v zgodnji mladosti zavedela, da svojega življenja pod nobenim pogojem ne sme oblikovati po običajni šabloni. Slutila je, da se mora dvigniti nad samo sebe, če hoče pomagati drugim. Ta težnja, ki jo je že zgodaj zaslutila v sebi, je postala njena usoda.
Zato je tudi korakala bas nasprotno od smeri, ki ji je bila določena po njemem poreklu.
210
Ko jo hočejo starši stanu primerno poročiti, se upre ter poroči izvoljenca svojega srca, revnega inženjerja, po katerem nosi še danes svoje ime. Toda družinsko življenje ji pomenja po njeni lastni izjavi kletko. Bolj kot za družino ee zanima za javna vprašanja. Po treh letih zakonskega življenja zapusti moža in otroka ter se popolnoma posveti delavskemu gil>anju. Udejstvuje se kot govornica in pisateljica. Ker njeno politično delovanje ni v skladu z oMastjo, mora zapustiti Rusijo. V inozem-etvTi, kjer preživi devet let, nadaljuje 'Svoje delo do izbruha ruske revolucije leta 1917, ko se vrne v Rusijo. Kanalu postane komisajr (minister) za socialno politiko, kjer pokaže mnogo daru pri r^evanju raznih socialnih vprašanj, posebno glede zaščite matere in otroka. L. 1922. jo imenuje moskovska vlada za legacijsko svetnico pri sovjetskem poslaniHvu na Norveškem in kanalu nato za poslanika. Izkaže se kot izredno sjxwobna diplo-matinja, zato jo imenujejo v Mehiko. Danes je poslanik na Švedskem. (S temi vrstami je le v toliko naznačemo njeno življenje in delovanje, kolikor je nujno jtotrebno za razumevanje njenega mišljeiaja, posebno z ozirom na ženo sedanjosti.)
II.
A. Kolontajeva je živela v dobi, ko je bilo treba razviti vse duhovne in telesne sile, ko je bilo treba izrabiti vsak trenotek. Kljub izredni delavnosti pa je našla dovolj časa, da je svoje misli in nazore tudi napisala. Poleg že omenjenega spisa „Nova žena" je za spoznanje njenega gledamja na žensko vprašanje, oziroma na tisto stran ženskega vprašanja, ki obsega ljubezen, materinstvo, zakon in družino, najznačilnejša njena knjiga „Ljubezen treh generacij".
V tej knjigi pokaže avtorica odnos med spoloma v pretekli in polpretekli dobi ter v času, ki sledi neposredno po revoluciji. To je mladina tretje generacije, v kateri se živo odraža revolucijeka vihra, ki kakor silna piovodenj ruši vse staro. Predstavnica te (tretje) generacije, Ženja, pravi:
„Spolno življenje zame ne pomenja nič drugega kot preprosto fiziološko zadoščenje. Svoje ljubimce urejam po razpoloženju! ..
„Vi se čudite, da se vdajam moškemu, ki mi slučajno ugaja, ne da bi čakala, da se vanj zaljubim: Da «e zaljubiš, je treba imeti čas. Jaz pa nimam časa. Mi živimo sedaj v dobi, polni odgovornosti. Gotovo je sem in tja manj dela... No, in pri tem opaziš, da ti eden ali drugi poseiblno ugaja. Toda za ljubezen ni časa ..."
To je toi'ej tip nove žene, kot si ga je ustvarila Aleksandra Kolontajeva in po katerem je skušala upodobiti tudi svojo lastno osebnosrt: žena, ki se posveča v prvi vrsti znanstvenemu in javnemu delu in ki ji to delo pomenja vsebino življenja. In če je treba izbirati med ljubeznijo in delom, se odloči nova žena za drugo možnost. To A, Kolontajeva jasno izpove v svojem življenjepien: „Ljubezen, zajkon, družina, vse to so mi bili podrejeni, prehodni pojavi. Bili so tu, vedno znova so se vpletali v moje živ, ljenje. Toda naj je bila ljubezen do moža še tako yelika, iakoj ko so njene
211
zahteve po ženski požrtvovalnosti prekoračile neko mejo, je Ystal v jHeni protest. Morala sem proč. morala sem pretrgati z možem, ki eem ga sama izvolila, «ieer — takšno je bilo v meni neko podzavestno čuvstvo — l>i se izpostavila nevarnosti, da izgubim svoj lastni jaz. Tudi to naj povem, da niti en moški, ki mi je bil blizu, ni imel odločilnega vpliva na moja nagnjenja, stremljenja ali na moj svetovni nazor."
Življenje Kolontajeve priča, da je v resnici tako čutila in ravnala, saj je zapustila moža in otroka radi dela za idejo. Tu je treba vsekako ločiti delo za idejo od javnega dela v običajnem smislu. Kolontajeva je živela v prevratni ddbi pred rusko revolucijo in je delala vseskozi v revolucionarnem okolju. Vendar je pa odločilno za njeno delo dejstvo, da je izjemna ženska. Saj je med milijoni Rusinj razmeroma malo takih, ki bi sledile Kolontajevi v njenih nazorih in njenem delu; kadar se bodo pa razmere popolnoma nstalile, jih bo pa še manj. A če govorimo o „novi ženi", moramo imeti pred očmi pač povprečno, ne pa izjemno ženo neke dobe. Toda ali bo povprečna žena, ne le sedanjosti, ampak tudi bodočnosti kdaj smatrala ljubezen za „ječo", ali ji bo kdaj vseeno, kdo je oče njenega otroka? Ali se bo večina žen kdaj tako predala javnemu in znanstvenemu delu, da jo bo to delo vso prevzelo, da fljio pomenjalo vsebino njenega življenja, a ji bo ljubezen samo bežen dogodek, samo tratenje časa?
Dasi se je ženska v marsičem spremenila, nam vsakdanja izkušnja kaže, da ta izprememia še daleč ne ustreza trditvi Kolontajeve;
„Za žensko naše dobe pomenja izgubo, če postane nezvesta sama sebi, svojemu jazu za ceno ljubezenske sreče!" Res je, da se povsod najdejo zrele žene in mlada dekleta, ki se z vsem žarom svoje duše posvete delu za idejo. Toda število ieh žen je razmeroma tako majhno, da se javljajo kot redke posameznice med tisoči. A tudi med temi je zelo redka tista, ki se odreče ljubezni zaradi dela.
Res je, da .je danes odnos žene do moža drugačen, kot je bil v pretekli dobi. Resnica je tudi, da današnja žena, ki še miora odreči svojim najpri-rodnojšim pravicam, to je ljubezni in materinstvu, manj težko občuti to svojo usodo, ker današnje življenje tudi marsikateri neporočeni ženi rnidi nadomestilo za ta primarna doživetja, a je tudi v drugih ozirib njeno življenje kot samske žene'dosti bolj znosno, kot je bilo nekdaj, prav radi gospodarske osamosvojitve. Današnjo prostost in neodvisnost pa večina žen gotovo ne bo porabila za to, da se bo prostovoljno odrekala materinstvu in globljemu ljubezenskemu doživetju radi dela. Nasprotno: ker ji ni treba iskati življenjske preskrbe v zakonu, bo tem lažje izživela svoje najpri-rodnejše čuvstvo te-r si lastno življenje oblikovala tako, da bo čimbolj ustrezalo njenemu bistvu.
III.
Da nazori Kolontajeve ne ustrezajo niti težnjam današnje zrevolu-cioniranc ruske žene, priča dejstvo, da so naleteli na hud odpor tudi V širokih krogih moških in žensk današnje Rusije. Med dvanajstimi zapovedmi nove spolne morale se glasi šesta: „Ljubezen bodi monogamna, prednost je
212
treba dati stalnosti pred menjavo. Filozofija Ženje (junakinje v Kol. „tretji generaciji") je itolezen, ne razredni ideal."
Posebno značilna o tem vprašanju je Leninova izjava: „Čeprav eeni vse prej kot mračen asket, se mi zdi vendar tako imenovano „novo ßpolno življenje" mladih — in pogosto tudi starih — kot nadaljevanje nekdanje meščanske prostitucije. Vse to početje nima s svobodo v ljubezni, kot jo razume pravi komunist, ničeisar skupnega. Znana je famozna teorija, da pomeni za komunista zadovoljitev ljubezenskega nagona toliko kot „izpiti kozarec vode". Ta teorija o kozarcu vode je napravila del naše mladine Mazno. Postala je usodepolna za mnoge fante in dekleta. Njeni privrženci trdijo, da je marksistična. Jaz se zahvaljujem za tak marksizem, ki izvaja vse pojave in spremembe v ideološki gradnji družbe neposredno in premočrtno iz njihove gospodarske osnove. Tako preproste pa te reči vendarle niso... Znamenito teorijo o kozarcn vode smatarm za nesocialno in ne-marksietično ... Friderik Engels je v svoji knjigi „Izvor družine" pokazal, kako pomcbno je, da se je spolni nagon razvil do individualne spolne ljubezni ter poplem&nitil (prefinil)... Gotovo, žejo je treba pogasiti! Toda ali se bo normalni človek v normalnih razmerah vlegel v cestno blato in pil iz mlake? Ali tudi iz kozarca, čegar rob je pomaščen od mnogih ustnic. Še važnejša pa je socialna stran: V tem dejstvu je socialni interes, dolžnost napram skupnosti...
Zdrav šport, telovadba, plavanje, potovanje, mnogostramsko duhovno zanimanje, študij, raziskovanje! Vse to bo dalo mladini več kot večne diskusije o spolnih problemih iu o tako zvanem izživljanju. ..Zdravo telo, zdrav duh!" .
Zdrav ljudski instinkt jamči za to, da bo tudi na Ruskem sledila večina žen in mož nazorom Lenina, ne Kolontajcve.
Rflžena Jesenska"
" V zadnji številki je bila v članku „Rflžena Jesenska" pomotoma slika Eliške Krasnohorske.
213
Književnost in umetnost
Marie Omeljčenkova: Me dojmy z Jugoslavie. (Prulia 1935. „Slovanska žena"). Marija Omeljčenkova, ukrajinska pisateljica in novinarka ter urednica praškega lista „La femmo slave", je že znana naši širši javnosti. Lani je prebila dclj časa med nami, obiskala naše kulturne ustanove, prebirala v naši licejski knjižnici ter predavala našemu ženstvu o Ukrajini in ukrajinski ženi. Iz Ljubljane je odšla na Jadran, v Zagreb in Beograd. Svoja opazovanja in vtise s potovanja po naši^ domovini je obelodanila v češčini pod naslovom; „Moji vtisi iz Jugoslavije". V prijetnem pripovedovanju, z močnim pordarkom svoje osebnosti, opisuje našo kraje in naše življenje. Njena knjiga je svojevrsten vodič po Jugoslaviji. Ni mrtvo naštevanje lepot, zgodovinskih znamenitosti, kulturnUi vrednot, temveč je topla, čeprav kratka označba nas in naše domovine, ki jo pa preveva vseslovanska duša.
T šegavem uvodu opisuje pot od zlate Prage do Maribora — slovenskega Merana. Posebna poglavja so: Bela Ljubljana; na bregni Jadrana; Zagreb, središče hrvaške kulture; Beograd, srce Jugoslavije; Ženski tisk. Posamezna poglavja obsegajo najvažnejše in najzanimivejše podatke iz zgodovine, kulturnega razvoja in stanja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsebina je zgoščena, tu in tam pomanjkljiva, česar pa ne moremo zameriti, kajti sam naslov nam povie, da je avtorica zabeležila le svoje vtise, ne pa napisala študije o nas. Zlasti zanimivo je poglavje o ženskem tisku v Jugoslaviji, kar je menda prvi poizkus podati občo sliko ženskega tiska pri nas. Na prvem mestu smo Slovenke. Poleg strokovnih ženskih glasil imamo tudi več leposlovnih in modnih mesečnikov ter žensko založbo. Pisateljica nadalje živo razpravlja o ženskih društvih in feminističnem gibanju pri nas.
Poglavje o ženskem tisku je pravzaprav le osnutek za obširno študijo o delu slovanskih žen, ki jo namerava ga. Omeljčenkova izdelati, ko bo ogromno snov zbrala in uredila. Na vsakem koraku čutimo v ukrajinski pisateljici velike vse-slovanskc ideologije vez, ki naj združi vse Slovane k skupnemu delu pri zgraditvi skupnega slovanskega kulturnega doma.
Knjigo krase pokrajinski posnetki, ki niso vedno posrečeni. Bes, težko je izbrati iz najlepšega najlepše — vendar bi bilo umestno, da priskočijo v takem slučaju v pomoč naši strokovnjaki, kajti ni vseeno, kaj naj krasi knjige o naši domovini, ki izidejo v inozemstvu. Najznačilnejše in najimenitnejše bi morale najti pot v svet ter odpirati tujcu naše lepote in znamenitosti.
Knjižici je dodana bibliografija del ge. Omeljčenkove. Umestno bi bilo, da bi se ta njena bibliografija ponatisnila v slovenščini s potrebnim komentarjem, ki naj bi seznanil našo javnost z delom ugledne ukrajinske kulturne delavke in iskrene Vseslovanke.
Prepričani smo, da bo imela knjiga ge. Omeljčenkove velik uspeh med češkoslovaškimi sestrami, ki se resnično zavedajo pomembnega dela posameznih slovanskih žen ter z vso vnemo podpirajo delo za zbližanje slovansldh žen in spoznavanje slovanske kulture. Pa tudi za nas Slovenke je prav zanimiva. (Knjiga se dobi tudi pri upravi ženskega Sveta, cena Din 20-—).	M. Ž. K.
Alma M. Karlin: Tränen des Mondes (Lunine solze) je naslov knjige, ki je izšla v založbi Paul Kupfer, Breslau. Alma Karlinova, ki je že med vojno obšla velik del Evrope in je takoj po vojni potovala po vseh deželah in morjih sveta, se je naposled zopet vrnila v svoje rodno Celje, v nove politične in kulturne razmere. Dasi je po rodu napol Nemka in je tudi njena vzgoja imela izrazito nemško obeležje, se je vendar tako spojila z domovino in njenim ljudstvom, da jo z mirno vestjo štejemo med svoje dobre ljudi. Spoznavanje tujih dežel in kultur, proučavanje žitja in bitja najbolj civiliriranih narodov in najbolj divjih plemen ji je izklesalo močno občečloveško zavest ter jo dvignilo visoko iznad smisla za imperialistična trenja narodov. Na potovanju okoli sveta si je nabrala toliko narodopisnega, sociološkega, umetnostnega in drugega znanstvenega gradiva, da
914
ga že dolga leta črpa iz svoje popotne torbe, ga prepaja s fantazijo in introspekcijo prave umetnice ter izdaja knjigo za knjigo.
Neprestano se vrača na daljni vzhod in zapad, ki sta še vedno neločljivo spojena z mistično dnšo svojih davnih, davnih pradedov. Tudi „Lunine solze" so iz tistega sveta, iz dežele in duše južnoameriških potomcev skrivnostnega plemena Inkov. Einsame Weltreise, lm Banne der Sudsee, Drachen und Geister ter drugi potopisni romani Alme Karlinove so priljuMjene knjige po naših javnih knjižnicah, v nemški literaturi pa dokaz neoporečnega pisateljskega talenta avtorice.	P. Hočevarjeva
Popravek. — Spoštovana ga. urednica! — Prosim Vas, da objavite sledeči popravek k članku „šolske izdaje pisateljev" v zadnji številki Tašega cenjenega lista. Povest ge. Harriet Beecher Stowe: „Koča strica Toma", n i mladinska povest, kakior piše vaša poročevalka, temveč je socialna slika življenja sužnjev v Združenih državah v sredini prošlega stoletja. Namen knjige je bil, da bi zbudila zanimanje ameriških mož in žena za to vprašanje in jih navdušila za odpravo suženjstva, s tem da opozarja ne le na zlorabe suženjstva, temveč predvsem na zlo, ki je bistvo suženjskega sistema. Vse to sem se trudila dokazati že v svojem uvodu (v katerem se ne bavim toliko z delom pisateljice kakor z zgodovino suženjstva in borbe proti njemu v Združenih državah), razen tega mora to biti jasno vsakemu, ki je prebral pisateljičin lastni uvod knjige, ki sem ga nalašč zato sprejela v izbor, da bi izpodbila pri nas tako razširjeno napačno mnenje, da je „Koča strica Toma" mladinsko delo. Ta oznaka je popolnoma nepravilna in ni pravična socialno in etično važnemu, pogumnemu delu velike žene. Pošiljam vam ta popravek, ker mislim, da bi moral ravno ženski list biti pravilno obveščen o delu vseh velikih žena. — Z odličnim spoštovanjem	Olga Grahorjeva
Rodna gruda in kmetiški stan v pesmi. Vabimo vse pesnice, ki opevajo kme-tiški stan in domačo zemljo, naj pošljejo svoje tozadevne' najboljše pesmi na naslov: Prof. Marijana Željeznova-Kokalj, Ljubljana, Marmontova 14, ker se pripravlja T Beogradu izdaja slovanskih pesmi z motil'i iz kmečkega življenja. Obenem naj dodajo dovoljenje za avtorsko pravo in prevod.
Obzornik
Gospa Olga Ševčikova. Začudeno sem pred leti pogledala časopisno obvestilo, da bo predavala v Splošnem ženskem društvu o Boženi Nemcovi ga. Olga Ševčikova, žena češkoslovaškeg'a konzula v Ljubljani. Ne, žene naših konzulov — in povečini tudi drugih — se doslej razen malih izjem niso izkazale z globljim raziimevanjem svojega posebnega položaja. Pasivno nastopanje poleg moža konzula ob raznih svečanostih je njih edina javna vloga, že to je redka izjema, da se katera zanima za socialno stran naše manjšine v inozemstvu. Ali morda zato, ker pri nas žena še nima političnih pravic in ne more doumeti širjega pomena in globlje naloge, katero ima lahko predstavnik naroda v tuji državi. Ga. Ževčikova pa je Čehinja, kjer je ženam kulturno in politično delo že tradicija. Ko je prišla k nam, se je takoj začela učiti slovenščine, da je bolje spoznavala nas, naša stremljenja in naše potrebo. Prepotovala je z možem slovenske pokrajine, spoznala in vzljubila njeno lepoto, pa tudi dušo njenega prebivalstva. Zanimalo jo je zlasti naše žensko življenje. Približala se je našim društvom, seznanila z ženskim tiskom, videle smo jo na mnogih prireditvah in med naročnicami listov. Na naše povabilo je predavala v Splošnem ženskem društvu in v radiju in z veseljem nam je ustregla, kadarkoli smo se obračale nanjo za pojasnilo ali pomoč. Štela si jel v dolžnost, da seznani našo ženo z napredkom Čehinj; prav tako pa ji je bil pri «rcu tudi napredek naše žene, zato ga je hotela pokazati čehinjam. Zanimala jo je zlasti ženska literatura. Naš roman Maše Slavčeve „Pod dalmatinskim solncem" se ji je zdel primerno delo za
215
prevod, v češčino, češ. da vsebuje lepo folklorno sliko Dalmacije z zanimivim prilivom sodobne svetske kulture. ?a ga je prevedla ua češko. Z istim zanimanjem je sledila tudi naše-mu strokovno-gospodinjskemu pokretu in je privedla med nas tudi svojo mater, go. Ruženo Černo, orgauizatorico ženskega narodno-gospodar-skega gibanja na Češkem. S svojim predavanjem, z nasveti in spisi je dala ga. Ru-žena Černa marsikatero pobudo in smernico tudi naši „Zvezi gospodinj".
Kakor se je vsa naša javnost prisrčno poslovila od g. konzula ševčika, ki jc ob vsaki priliki pokazal svoje resnično zanimanje za naš narod in se nam je po svojem izredno demokratičnem nastopu prijateljsko približal, tako smo tudi me žene v duhu spremile go. Olgo ševčikovo ob odliodu iz Ljubljane s toplo mislijo in resničnim sesterskim pozdravom.	Ur.
Naše delavke v borbi za delo in knih. Letošnje počitnice-so bile delavske žene bridko preizkušene. Po mnogiili tovarnah in delavskih revirjih je delavstvo stavkalo za izboljšanje življenjskih pogojev. Tega mezdnega boja so se solidarnostno udeleževale tudi delavke. Po nekaterih tovarnah so .stražile vhode in se borile proti stavkokazom. Ponekod so tako vztrajale na svojih mestih, da so tudi dejansko občutile krutost mezdnega boja, saj so jih nasprotniki celo pretepali. Toda žene se niso ustrašile, vztrajale so v borbi in podpirale tovariše, ako ne drugače, pa vsaj s tem, da so si prizadevale za primerno prehrano stavkujočih.
Nič manj niso bile preizkušene tudi žene onih delavcev in rudarjev, katerim je poleg vse dosedanje bede pretila še brezposelnost. Našim rudaikom je grozila najtemnejša usoda, našemu rudarskemu ljudstvu najbolj črna beda. Žene pa so sc tresle ob misli, da bodo lakota, mraz in bolezen edini tovariši njim, možem in otrokom.
Delo za slovansko zbliževanje. Znana ukrajinska književnica Marija Omelj-čenkova je lani prepotovala Jugoslavijo in proučevala življenje in delo naše žene. Mnogo je potem pisala o nas v čeških in ukrajinskih listih. Letos je šla na podobno potovanje v Bolgarijo, da se seznani z žitjem in bitjetu bolgarske žene. Obenem pa predava tam o drugih slovanskih ženah — tudi o Slovenkah — ter tako seznanja in kulturno zbližuje slovanske narode, zlasti pa žene. Na Bo-lgar-skem bo priredila tudi razstavo slovaruskega ženskega tiska. Z njo potuje tudi njen mož, profesor Ilrihorij Omoljčenko, kateremu je proučevanje slovanske zgodovine in literature prav tako življenjska naloga.
Društvo „Dom visokošolk" v Ljubljani, Gradišče 14/L V Ljubljani v Gradišču 1-i/. v prostorih stare Mund o ve zapuščine stoji „Dom visokošolk", ki ima namen nuditi predvsem nadarjenim, v slabših gmotnih razmerah se nahajajočim visoko-šolkam Aleksandrove univerze ugodna, lugijenična cenena stanovanja v centru mesta, domačo tečno hrano ter v skupnem bivunju vzbuditi čut za tovarištvo in socijalni čut, ne glede na njihovo mišljenje.
Prošnje za sprejem v „Dom" se vlagajo na odbor „Društva dom viso-košolk" v Ljubljani, in sicer za zimski semester od 1. do 15. sept., za letni semester pa od J. do 15. februarja. Prošnji mora biti priložen imovinski izkaz staršev, zdravstveno izpričevalo, izpričevalo o univerzitetnih odnosno srednješolskih kvalifikacijah prosilke in obveza staršev, da bodo v redu plačevali prispevke za oskrbo prosilke v „Domu", Minimalni mesečni prispevek znaša 150 Din, srednji 550, maksimalni pa 500 Din.
Cilj visokošolk naj bi bil čim tesnejše se združiti v varovanje svojih stanovskih interesov in v medsebojno spoznavanje. Zato vabimo vse one visokošolke, katerim je za resno in stvarno delo, da pridejo v naš „Dom", ki naj bi bil središče naše akademske ženske mladine. — Odbor.
Vojna, vojna! V črni Afriki sicer, daleČ po zemljevidnih črtah, a tako blizu po naših človeških srcih. Žene vsega sveta se združujejo v skupnem klicu: Pogovorite se z razumom, kakor ljudje, ne kakor zveri. Ne uničujte človeškega rodu m sadu njegovih rok in duha!
216
VSEBINA 9. ŠTEVILKE
„Up sreče onstran groba v prsih hrani" — Konec (lika Vaštetova) Pod dalmatinskim solncem — Nadaljevanje (Maša Slavčeva) Dve materi (Sanda Jovčeva - P. lločevarjeva) Pismo (Anica černejeva) „Nova žena" (Angela Vodetova) Književnost in umetnost: Marie Omcljčenkova: Me dojmy z Jngoslavie (M. ž. K.)
Obzornik
Priloge: Naš dom — Naša žena — Ki-ojna pola in ročno delo
Ženski svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Lefna naročnina Din 64-—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 15-—. Posamezna številka Din 6-—. Za Italijo L 24-—, po-■samezna štev. L 2 50 za inozemstvo Din 85-— Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/11. — Izdaja Konzorcij „ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiskali J. Blasnikovi nasi., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljabljani. Odgovoren L. Miknš.
Listnica uredništva.
žarka H.: Vaš člančič premalo pove.
Dragotina: To, kar ste mi poslali, niso pesmi. Ako bi te vrstice napisali nevesti v album, bi se ji morda zdele lepe.
Kr. J.: Sami pišete: „Priznani, da sem Vam poslal skoraj najslabše stvari..." Dragi moj, ako že vi sami tako sodite o svojiii umetninali, kaj naj pa rećem jaz!
Darovi za tiskovni sklad.
Olga Koemns 6 Din; Ivanka Milič 6; Anica Mozetič 15; Anica Logcr 6; Tončka ■Gostič 2; Karolina Zadiiik 6; Milka Mervič j: lietka Uabjan 6; josipina Bizjak 3: Magda Rant Sire 6; Fani Gaberc 6; Roza Wagner 8; Poldi Ribarič 6; Božena Se-rajnik 12; Iv. Vidmar 2; Mari Lagoja 2; Janja Miklavčič 4; Marija Mikolič Fanči Markon 4; Lojzka Kuhar 1; Marica Pregrad 6; Ivana Ahačič 5; Anica Šerko ■6: Pavla Ilovar 2; Antonija Doljan 6; Fanika Kos 4; Louise Vodopivec 30; Marija Rojs 6: Jožica Kunčič 6; Jerica Pire 4; Julija Plavšak 6; Mary Brus 4; Greti Ser-bec 2; Mara Sancin 1; Slava Meljnikova 2; Mira Otrin 4; Anica Jerman 2; Pavla Lavrenčič 12; Zora Stegu 6; Marica Legiša 3; Terezija Kosi 6; Gabrijela Mihelj 2; Zora Štimnikar 2; Ant. Stambuk 6; Jožica Žunič 4; Vidosava Leskovšek 3; Lučka Kunčič 3; Greti Scrbec 2; Milka Pirnat 6; Marija Resteiger 6: Fani Novak 2; Marija -Grad 4: Milka Vrančič 6; Minka Gajić 6; Rozala Draksler 2; Franja Iršič 6; Helena Rcbck 5-50; Mari Vidmar 1 Dol; Mirni Meden 8 Din: Olga Zevnik 4; Kristina Poček 2; Francka Novak 1; Lola \1irk 3; Merica Krpan 15; Ivanka Rusjan 15; Milica Kjuder 3; Pavla Perčuli 3: Zinka Prelogar 6; Zorislava Lasić 2; Amalija Kerševan 10; Marija Omahen 6; Anica Preprost 5 Lit; Ivanka Trnka 15 Din; Matilda živec 15; Ivan Majer 16; Ivanka Šparemblek 4; Slavica Rozman 3; Minka Osterc 4; Betka Oblak 3; Albina Vertačnik 3; Tončka Gostič 2; Ana Može 3; Flza Linke 2; Marica Pleskovič 3; Marija Dugar 3; Jožica Hodnik 2; Lida Jevšček 3; Lojzka Stanonik 1; Malči Kerin 2; Matilda Smid 6; Silva Janžck 3; Isabela Ferjan 3: Ivanka Mastnak 3; Slavica Zaman 8; Zvonka Feie 2; Adolf Radan 8; Ana Turk 3: Terezija Cigoj 3. — Iskrena hvala vsem cenjenim darovalkam!
MED POLETJEM IN ZIMO
imamo jesen, ko postane letni plašč prelahek, a zimski še pretopel. Ttvar prinaša celo vrsto prehodnih plaščev. Takozvani „Dubl" so nosili samo moški, toda se je izkazalo, da je posebno prikladen tudi za dame. Pri volnenih dubl- plaščih angleške fazone so posebno povdarjena ramena. Kratki ali široki „dragoner" z 2 ali 4 dekorativnimi gumbi lahno zapenjajo in obogatujejo linijo plašča. Bolj kot po sUki in opisu boste že na prvi pogled spoznali odličnost naših modelov. Posetite eno od naših prodajahi Tivar oblek, kjer Vam bodo plašče najpripravneje razkazali brezobvezno za nakup.
T I y A R OBLEKE
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO 13
SEPTEMBER
mm__g__la^^MAM '^o	domaci denarni
KrIZG 00 KOnCCi zavodi mogli zopet dajati
nova posojila is noviil vlog. zaupajte Vaš denar
Mestni (vuMiimci CfuMlcutski
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. 1933 neomejeno ter jih obrestuje po 4 — 5%. Vloge nad Din 4(iO,OOO.ÜOO —. Rezerve Din 14,600.000-—.
.....................................................................................I'll
Kadar potrebujete premog in drva pokičite telefonsko številko 2059
I. Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
veletrgovina s kurivom
Najboljše blago!	^^	Solidne cene!
g	J. BLASNIKA NASL.		H
M	univerzitetnatiskarna		m
M	LITOGRAFIJA	KARFONAŽA	m
H	ZALOŽNIŠTVO	VREČICE ZA	B
m	VEL. PRATIKE	SEMENA ITD.	B
J	LJUBLJANA Upi	BRE6 10-12	H
i	NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE TISKOVINE NAJCENEJE m NAJBOLJE		■
....................
Drobna knfizica	^
z veliko vsebine
skliSko perilo
modeli in kroji perila za deklice od 12 -18 let. Posebno bognte priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških oblekic in predpasnikov. Cena Din 6-—. Denar je poslati z naročilom vred.
ŽENSKI SVET
SEPTEMBER 1935 LJUBLJANA	LETO Xm-9
„Up sreče onsiran groba v prsih hrani"
Odlomek iz romana o PreSernu lika y aštetova Konec
Bilo je že daleč preko polnoči, ko so zacvilila vrata k Prešernovemu stanovanju. Mati, 'ki doslej še ni bila zatisnila očesa, je prižgala svečo na nočni omarici. S trdimi negotovimi koraki je prišel sin skozi sobo.
„Francel"
Motne okrvavele oči so se ozrle v luč, v razsvetljeno materino obličje. Šel je mimo kakor mimo vizije. Že je zaprl vrata svoje sobe za seboj.
Pijan!
Po uvelem materinem obličju, ki ee je nagnilo k sveči, so zdrknile solze. Noč jih je zakrila.
Drugo jutro je Katra klicala brata:
„France! Poglej, kdo je prišel!"
S težavo je France odprl oči.
„Mati!" je iztegnil roko.
Mati jo je prijela z obema svojima. Sedla je na posteljni rob in zrla smehljaje einu v oči:
„Dobro jutro!"
Francetu pa je pocaöi vstajal spomin in vroče ga je izpreletelo:
„Kdaj ste prišli, mati?" je vprašal s strahom v srcu.
Mati je čitala v sinovih očeh. V zadregi je pogladila njegovo majhno gladko gosposko roko s svojo hrapavo kmetiško in odgovorila z dobrohotnim smehljajem:
„Včeraj dopoldne. Boštjanov stric je peljal krompir v Ljubljano in sinu nekaj prigrizka, pa sem prisedla. Ponoči sva se odpeljala, ob devetih eva bila že pri Figalbirtu." Dobre konje ima Boštjan. Vso pot sva se ustavila samo v Kranju pri Jalenu. Od doma te vsi pozdravljajo: oče in Mina in vsi dragi. Tudi Boštjanov stric."
Prešeren je dobro čutil odkod materina zgovornost. Toda njena rahločutna obzirnost je le še bolj mučila njegovo težko vest. „Edina sreča, da mati ne sluti vse resnice!" mu je zatrepetalo v duši. Jasno je videl, kolikšno trpljenje bi bil zavalil na to srce, ki ga je tako zelo ljubilo. Njegov samomor bi ihil ekoraj gotovo tudi umor... O, gola sebičnost ga je prignala tako daleč ... Ali ni vsak samomorilec sebičnež? Ne, vsak ne. Kdor je onim, ki ga ljubijo, v pogubo, se umakne iz ljubezni do njih. In še tedaj samomor ni junaštvo. Figarstvo je. Junaštvo bi bila popolna izprememba
193
svojega ibitja, borba s samim eeboj do konca. Ne, samomor ni junaštvo. Le neozdravljiva kužna bolezen bi mogla opravičiti samomorilca
Ob pogledu v materine oči so nekoliko ponehale bolečine, ki so mu kljuvale v srcu. Sklenil je, da v dnevih, ki jih prebije mati pri njem, posveti ves svoj prosti čas le njej.
Njegova bolest?
Še mu je kljnvalo v srcu. A odganjal je boleče misli: Zdaj ne, ko je mati liil Seveda ga misli niso vedjio ubogale. In kadar so ga premagale, so materine oči 0 skrbjo iskale v njegovem temnem obrazu.
Zvečer je peljal mater v gledališče. Ne daleč od njiju je sedela v loži Primčeva Julija s svojo materjo.
Gospa Primčeva se je nagnila k hčeri in strnpemo zagodmjala:
„Glej, glej! Tvoj častilec in Damenbegleitung! Ein feines Liebchen, das muß ich sagen!"
Julija se je previdno ozrla na tieto stran. Že je zagledala Prešernovo karakteristično glavo. In poleg njega?
Juliji je stopila vea kri v lica in oči so ji jezno zagorele. Očitajoče je odvrnila:
„To je vendar njegova mati!"
Kar sram jo je bilo zaradi materine prostaške zajedljivosti. Gospa je zauičljivo pokimala in ošai>no sikuila:
„Navadna kmetica!"
Julijine oči so še bolj zažarelfe Roka, kd je držala pahljačo, se je tresla.
„Bolj je inteligentna kakor marsikatera „dama", ki se nocoj tu ščepiri. Kanonik Gollmajer je pravil, da zelo rada čita knjige."
„Zato se še no more štuliti med izobražence," je gospa ošabno vztrajala. „Vidi ee ji, da ji manjka potrebna šolska izobrazba. Že na obrazu ee ji vidi."
Poslednje besede je izrekla s poudarkom, ki je pričal, da njena trditev ni odkritosrčna. Julija ee je še enkrat ozrla v inteligentni obraz Prešernove matere. Žena je bila nekoč gotovo lepo dekle.
„Ali se meni tudi vidi?" je -i-prašala Julija in glas se ji je od razburjenja že nekoliko tresel.
„Kakšno neumno vprašanje! Kako se moreš primerjati z ono kmetico!"
„Ker je hodila v ljubljansko samostansko šolo kakor jaz. Pokojni bibliotekar Čop je pravil nekoč svoji teti, gos-pej Scheucheinstuelovi, da se je Prešernova mati šolala v samostanu v Beljaiku in v Ljubljani. On je sodil, da je materina nadarjenost močno vplivala na sinovo."
Julijine vzbočene ustne so ee tresle. Roke so se nervozno igrale. S trmo in uporom v srcu je še dostavila, ko je njena mati v presenečenem molku gledala premo pred se:
„Že zaradi njeaiega sina bi jo morali Kranjci častiti."
Zdajci je gospa Primčeva zardela od nevolje, Ostro je siknila, medtem ko so ugasnile luči in je ponehal hrup v gledališču:
„Fasle nicht solch einen Unsinn!"
194
Julija je skomignila z rameni. Z odprtega odra, je zasijala po temni dYorani medla luč. Odsevala je le v obrazih in se lesketala v očeh zbranih gledalcev. Skrivaj se je Julija ozrla proti Prešernu ... Njegove oči 6o bile olbinjene naravnost proti njej.
Prešernova mati je že opazila, da se sin ni janenil za predstavo na odru. Ugotovila je tudi smer Francetovih pogledov. V prihodnjem odmoru je vprašala, dasi je slutila odgovor:
„Kdo je ono dekle z velikimi modrimi očmi?"
France se je grenko nasmelmil.
„To je ona," je dejal preprosto.
Mati je prikimala.
Grenak občutek je vstal tudi v njej. Ono drobno dekletce z rožnatim obrazkom je torej držalo v svoji majhni orokavičeni roki Francetovo srečo... „Ljubi Bog v nebesih! Odpri dekletu srce, da ee moj sin ne pogubi!" je gorko vstala molitev v materini pobožni duši.
Trinajstega septembra je bild. Deževno pusto vreme kakor že ves september. Gosta jesenska megla je ležala ob Ljubljanici. Iz megle pa je neprestano curljal dež. „Za zidom" so se v nočni temi svetlikale po cesti luže z migljajočimi kolobarčki. V debelih curkih je lila deževnica iz pokvarjenih žlebov in tleskala ob tlak.
Prešeren je z dežnikom v roki skakal mimo luž in žlobudrajočih žleb-nih potočkov. Naposled se je zatekel v vežo enonadstropne hiše ter se po stopnicah vzpel v prvo nadstropje, kjer je krčmaril „Črni Jurij", oče Eržen.
Pred steklenimi vrati je ustavil Prešerna krčmar.
„Oh, gospod dohtar, kakšno vreme!"
„Vam se pa prileze, ata Eržen," je pomežiknil poet in pokazal ekozi vrata na nabito polno pivnico.
„Eh, nu, bo že. Gospod profesor so tudi notri."
„Kateri?"
„Dohtar Jaka. Sami sedijo. Oh, strašno so slabe volje. Včasih so se radi pošalili, zdaj pa kar sami zase nekaj premišljujejo."
„Ej, a-ta, tudi ivi bi premišljevali, če bi vas leto za letom' preganjala druhal zelotskih jožefincev."
In ko je ata Eržen ob nerazumljivih besedah pogledal z okroglimi očmi in odprtimi usti, je Prešeren z nasmeškom pristavil:
„To se pravi: trop brihtnih dunajskih podrepnikov."
„Aha!" se je možu zasvetilo.
V sobi pa so pri mizi nasproti vrat sedeli vrli Krakovci in Trnovci. Martin Goršič, ki se je ozrl na steklena vrata, je ustavil žlobudranje tovarišev:
„Fantje, dohtar gre! Zdaj pa le eno .zažingajmo'!"
In vrezali so jo:
„Če labud' prof jug' lete ..."
195
Prešeren je vstopil in jim mimogrede zadovoljno pokimal. Njegove polzaprte oči pa so med pivci iskale in našle osamelega goerta: dohtarja
Jakoba Zupana. ,
„Dober večer, Jakon!"
Jakon je zavlekel stisnjene ustne:
„O. dober pa, dober! Tebi ga ne želim nikdar tako dobrega.'
Nekaj se mu je potreslo V glasu.
Prešeren je molče sedel k Zupanu. Jakonov glas mu je čudno odmeval v srcu. Ali se ni zatreslo v njem kakor jok? Ubogi Zupan! Ali so je zopet začelo? Ali še niso zaključili disciplinarne preiskave proti njemu? Baje je zapisnik obsegal nad 600 foJio «trani. Poslali so že predlog na Dunaj, je slišal. Nu, morda bodo tam pametnejši, nego so gospodje tu ...
Pristopil jo krčmar in postavil pred Prešerna polič muškatelca.
„Tri bokale pevcem!" je Prešeren naročil, ne da bi pomislil na svoj že precej shujšam mošnjiček. Pa pomislek v takih rečeh že od nekdaj ni Iril njegova navada na veliko žalost in jezo njegove skrbne sestre Katre.
„Nu, Jakon, poplakni in pogoltni! To je Crobathov recept za takšne bolezni, kakor tarejo tebe in mene," je France vzpodbujal izredno zamra-
čenega tovariša.	i - t
V Jakonovih očeh se je utrnil strupen blisk. Njegovo široko rdeče obličje je še bolj zardelo. Uporno je odmaknil roko od kozarca.
„Bi moral danes precej clobelo požreti!" je globko zagodrnjal, izvlekel iz „zašpehanega" fraka že dokaj umazan robec in se temeljito useknil.
Prešeren ga je predobro poznal, da bi ne vedel: Preden Jakon ne iz-trese svojega strupa, ne ibo zdrav.
..Ali so ti tvoji duhovni tovariši spet pripravili dokaz evojc krščanske ljubezni?"
..O, spet! Pa še imenitnega! Ha! Črno na belem — v dokumentu!
Neizmerno grenko in raztrgano je prišel krik iz čudakovega erca. Prešeren je vedel: Zdaj pride!
Zupan si je natočil kozarec in izpil na dušek. Potem še enega. In 9 praznim bokalom, je potrkal na mizo.
„Le poslušaj: Dokument njihove krščanske ljubezni se glasi: Jakob Zupan ist seines Lehramtes zu entheben. Aus besonderer Gnade bewillige ich ihm als Ruhegehalt jährlich 300 Gulden... Aus besonderer Gnade! Hahaha!"
Prešeren ee je zdrznil. Kakor krakanje je zadonel Zupanov raztrgani glas ... Torej so siromaka resnično ubili!
„Saj niso ljudje!" je bruhnilo iz Prešerna v onemoglem srdu, „gonijo te, kakor divjo zver!"
„Prav imaš, bratec. In kakor divjo zver me zapre <v kletko. Dokument se namreč še nadaljuje: Zupan hat seinen Aufenthalt in Klagenfurt zu nehmen —"
„Prokleti psi!"
196
„In še nekaj se bcie tam, nekaj o „polizeilich überwachen". Nisem si -vsega dobesedno zapomnil."
„Pa kdo te je obsodil? Pritožiš ee —"
„Pri kom pa? Dekret je podpisan v — cesarjevem imenn — od — nadvojvode Ludovika..." Poslednje besede so prišle le s težavo iz stisnjenega grla.
Drhtljaj je izpreletel mišice na učenjakovem obrazu. Le z naporom vse volje je potlačil ibolečino, da ni glasno zajokal.
Prešeren je obmolknil in se zazrl pred se. Ne da bi se okrenil, je postrani videl, da ei je Zupan z roko otrl solze z lic. Torej — to je bilo plačilo učenjaku Zupanu za vso njegovo delo za narod, za vso njegovo vročo ljubezen do domovine, za vso brezprimemo požrtvovalnost, s katero je leto za letom vse križem prepotoval rodno zemljo in nabiral narodove jezikovne zaklade, jih poizkušal sam pomnožiti s prestavami, razpravami in celo s svojimi poezijami. Res ni bil velik pesnik, a bil je tem večji učenjak, znan tudi inozemskim slovanskim jezikoslovcem, ki so radii iskali stike z njim in ga večkrat tudi osebno obiskali. Ti stiki so seveda avstrijsko policijo razburjali, kakor jo je razburjalo vse, kar je količkaj kazalo na probujenje slovanske zavesti.
Dolgo je Prešeren molčal, potem je vzdihnil:
„O, Metternich! Črv gloda na tvojem gospodstvu, ti pa se loviš za fantomom evropskega vodstval"
Zupan je dvignil glavo in pristavil:
„ — ki si ga misliš utrditi na novem vladarskem shodu v čeških Toplicah. He! Meni verjemi, France: Kakor je pokojni car Aleksander naposled pokazal Mettemichu figo, tako mu jo nekoč pokaže car Nikolaj. Ej, mogočni naš kancelar, tudi ti pojdeš nekoč mojo pot!"
Prešeren je prikimal.
„Imaš prav. Mož je že jMekoračil svoj vrh. Osvoboditev Grčije po Rusih je bilo prvo poleno, ki mu je priletelo pod noge. Pariška julijska revolucija pred petimi leti tudi ni bila v njegorpcm računu. Madžari kuhajo čudno kašo, Lahi so — potuhnjeno kakor mački — vedno pripravljeni na skok, Nemci pa Metternicha menda poslušajo le na videz, v resnici delajo po svoji glavi."
„Navzdol gre mož, navzdol, čeprav si morda domišljuje, da drži Avstrijo še Ibolj v rokah, odkar je umrl oni tiran."
Oni tiran — to je bil cesar Franc, ki je bil umrl že koncem zime.
„Saj jo res drži. Ali -ne veš, da je —" Prešeren se je ozrl in se sklonil k Zupanu, „— naš novi cesar slaboumen epileptik?"
„Vem, ves je v rokah svojega velikega lakaja — kancelarja Metternicha. Kronski svet s svojimi princi in ministri je itak samo lutkoivno gledališče, ki ga dirigira Metternich. Ampak vsak absolutizem ima svoj konec, tudi Metternichov ga bo imel. Veš, čo takole razmišljam, se mi zdi, da živimo že v začetku nove dobe."
„Tudi jaz imam takšen občutek. Zdi se mi, da počasi vstaja v svetu čut za človeško dostojanstvo. Glej, lansko leto so prodrli z zahtevo po odpravi
197
sužnjev v kolonijali. Tlacanstvo naših kmetov .toji na vedno Šibkejših
so še vse posledice francoske revolucije. Tudi k nam pride revolucija. Metternich ji ne uide."	,
Morda. A vsaka revolucija je le kup zločinov. Ljudje postanejo zven. Zdi ^ mi, da bi se tudi brez nasilja dvignilo človečanstvo. Dvignil bi ga naravni razvoj človeškega duha.
„Le bolj počasi," je pritrdil Zupan.	_
Prešeren je s tihim zadovoljstvom ugotovil, da se mu je posrečilo v pogovoru speljati Zupana do kratkega pozabljenja na svojo nesrečo Ne da bi Zupan opazil, je Prešeren napeljeval pogovor na .vse, karkoli bi moglo nesrečnega učenjaka zanimati. Od Metternicha in njegovega tiran-stva sta preko človečanstva prešla na največji Metternichov strah: Slo-
vanstvo.	i ■ j-
Zdajci sta bila v pravih Zupanovih nadah. Jezikovno slovansko ujedi-
njemje — Zupanu so se zasvetile oči.
.Dostikrat si mi že oponašal, da „slovenščino hrovatim", če sem si izposodil izraz od bratov Hrvatov ali Srbov aU Rusov. Nu, kaj pa prihaja
zdaj iz Zagrdba?"
Slovanska čobodral" se je zasmejal poet.
Bratec povem ti, da tale ilirščina v Gajevi „Danici" ni kar si bodi. Le na svojo „prababico" bi se morala bolj ozirati, na staroelovenščino. Potem bi nas tudi drugi Slovani laže razumeli!
Prešeren se je zresnil in zamislil. Potem je odvrnil: Mrtvorojenemu detetu tudi prababica ne bi mogla pomagati. Narod ostane narod, dokler ohrani svoj živi jezik. Če mu tega vzameš, se oprime onega, ki ga najbolj obvlada. Pri nas — nemškega."
In kakor že mBOgokrat, sta Zupan in Prešeren tudi onega večera zašla v dolge jezikovne razprave.
Bilo je že pozno, ko sta se dvignila in napotila domov. Zupan, ki je ves večer dušil svojo bolest z vinom, se je močno opotekal. Prešeren, ki mu vino ni šlo tako hitro v glavo, je prijel Jakona pod pazduho m ga sr^no pripeljal do njegovega stanovanja na trgu v hiši poleg škofije. Spremil ga je še po stopnicah v sobo v prvem nadstropju.
Ko sta vstopila, se je čul iz drugega nadstropja ropot in moški korak „Ali slišiš? Je že spet pri njej!" je Zupan pokazal proti stropu. Nad njim je namreč stanovala grofica Stubenbergova, zvesta prijateljica skota
Wolfa.	^
Prešeren se je posmehnil in se poslovil. A Zupan ga Je zadrzeval: „Počafcaj, France, tamlc imam še imenitno kapljico za naju dva. Le sedi tja v Trnovo!"
Čudak je imel kaj čudno opravljeno solbo. Ogromne police s knjigami, postelja, omara, kovčeg ter nekaj druge oprave - vse je bilo zrinjeno na sredo velike sobe, zidovi pa so bili goli. Le v tem in onem kotu je stal stol. V kotu, ki ga je učenjak označil za ..Trnovo", je bila poleg stola mizica, po-
198
krita e knjigami, iu pisarija. \Hak kot je imel v Zupanovi sobi evojc ime; TrnOTO, Gradišče, Poljane... In kadar jo šel Zupan na izprcliod okrog svojih mobilij, se je ustavil v enem ali drugem „ljubljanskem predmestju" in 6« s knjigo v roki odpočil na stolu.
Prešeren se je ozrl po veliki temni sobi, od svetilke na tigu le slabo razsvetljeni.
„Luči nikdar ne prižigam; se bojim, da ns napravim ognja," se je opravičil Zupan iu v temi tipal za steklenico, skrito za iknjigami na polici.
„Le pusti, Jakon. Danes mi pijača res ne diši več. Lahko noči"
„Počakaj no, da pokusiš," je silil Zupan in a trdimi, negotovimi koraki stopil e steklenico in kozarcem k oknu. Oimtekel se je in naslonil ob zid.
Prešeren je bil že pri vratih.
„Pridem jutri. Lahko noč!"
„Počakaj! Počakaj vendar!"
Že so se zaprla vrata. Zupanove oči so s strahom zrle na nje. Vino je curljalo mimo kozarca na tla.
Ko je France stopil na ulico, mu je Zupanov glas še vedno zvenel v ušesih: proseče, sikoraj jokajoče, kakor bi ee ubogi čudak bal samote in njene groze. Prešernu je bila samota potreba. Le e težavo je bil pred Zupanom pridržal krinko ravnodušnosti. Zdajci pa je legla v njegovo mehko srce Tsa teža novega doživetja, ves gnus nad ogabno golaznijo, ki se je skrivala pod imenom „človek".
Taiko so itorej uničili Zupana, učenjaka, in na isti način bi menda radi uničili njega, poeta. A v Prešernu se je dvignila trda gorenjska narava in vzravnala njegovo mehkočutno dušo: Ne boste me!"
Z jezno kretnjo je odprl dežnik, ker je dež zopet pričel rositi iz megle. Ves zamišljen je poet krenil v Špitalsko ulico in čez leseni Špitalski most preko zibajočih se mostnic. Onkraj mostu pa se je obrnil in se vrnil: Ne, ne bom več hodil po običajni poti skozi Gledališko ulico naokrog, mimo Julijinih oken. Tega mora biti konec! Konec!
V Francetovem srcu se je oglasila pekoča bolečina... Ali je zanj minilo res vse u]>anje? Še se mu je rahlo oglašalo v duši: Še Julija ni bila last koga drugega. Niti ni bdla javno zaročena. A kaj, ko praznih rok ni mogel stopiti pred njo! Saj je pri kompetenci za advokaturo propadel, propadel proti mlajšemu, čeprav boljše kvalificiranemu ... Tu je bila zopet ona roka, ki se je bala velikih slovanskih mož, sicer bi bila izbrala njega, poeta.
„Strah ivas je? Ha! Še vam pokažem zobe!"
S hitrimi, drobnimi koraki je pribežal domov, si prižgal i>etrolejko, sedel za mizo in pripravil papir.
„Črtali ste mi del Čopove obsmrtnice, „Kreta" pa mi ne boste črtali. Zakurim vam, da vas oblije vročina in mraz obenem."
In zložil je sonet z akrostihonom: An Pauschek und Stelzich — na cen-»orja, ki sta mu pristrigla Čopovo obsmrtnico. Zložil je sonet v nemškem jeziku: da bosta bolje razumela in ee vama ne bo smejal ves gubernij, če pride sonet še komu drugemu v roke. Vaju bo že minilo, črtati moje verze in dražiti človeka, ki mu je duša do dna razrvana od bolečin!
199
„Steht ab von mir, dem schmerzdurchschwülilten, wunden," — ha, ee nočeta .poizkusiti ostrine mojih pušaci Kar krotita svoj pogum, da vaju ne zadenejo! Svarim vaju!
In še v jedki ironiji:
„Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Teile. —" — hahal Zdelam vaju, da se obesita!... Dva častivredna korarja?
Hm ... Volkova!
„ChoijVolf! Euch wird ..."
Imenitno bi se glasilo. Nu, naj ostane prvotno: Christlich---Y
zmerjanju ni duhovitosti; duhovitost položi v ironijo! — bi rekel Čop.
Čop!
Franceta je zapeklo v srcu. Vstal je in stopil po sobi. Naposled je vzel iz žepa sivojo dragoceno zlato uro — darilo moravskega grofa, ki mu je Prešeren nekoč instruiral sina — in jo navil. Medtem, ko se je slačil, je pesem še enkrat prečital e posmehom okrog ust.
„Mislim, da bo sonet zadostoval kot — priprava za cenzuro mojega „Krsta". Ej, komi volkovi, mene ne raztrgate še tako hitro!"
V krepkem odporu se je dvignila njegova velika duša. Odbijal je obup nad svetom, nad življenjem. Odganjal je boleče misli na Julijo, na Čo>pa, na Zupana, na vso krivico in pravico.
Ali kaj, ko so se temne ure vračale zopet in zopet!
„Ne ljub'ci bit' na poti, sem v strupu smrt si pil —"
Ljubici na poti — Ijulbici Severi, prevzetni deklici. Severi — Juliji,
„ki niso omečlc njegove i>esmi vse."
Naj Julija izve tudi to, tudi najtemnejšo njegovo misel: tudi grozo, ki je iztezala kremplje za njim... Oddal je balado „Prekop" — i>esem o pes-niku-samomorilcu — listu „Illyrischee Blatt" in priložil še nemško prestavo, da ga bodo bolje umeli, oaia in drugi.
In boril se je dalje, bil gigantsiki boj s svojimi bolečinami in še hujšega z mrzlo grozo: Vse ničevo! Nevredno življenja. Povsod trd led in raskav kamen. Nikjer toplote, da bi se ogrel, nikjer velikega čuvstva, ki bi gorelo le zanj!
Da prežene bolne misli, je pripravil za tisk „Eerst per Savici" in mu zložil posvetilo „Matiju Čopu":
..Vam izročim, prijatla dragi mani! ki spi v prezgodnjem grobi, pesem milo; Dan jasni, dan oblačni v noči mine,
Srce veselo in bolno, trpeče. Ypokojle bodo groba bolečine." Da, vse mine v — grobu.
Koncem leta je oddal „Kerst" v cenzuro. To je bilo ob onem času, ko je prišel iz Zagreba Gajev razglas na vse južne Slovane.
Ilirija — evropska lira z razglašeaiimi strunami? Treba jo je uglasiti, spraviti v soglasje: Koroško, Gorico, Istro, Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Dubrovnik, Bosno, Črno goro, Hercegovino, Srbijo, Bolgarsko in Spodnjo Ogrsko?
200
Enoten jozik?
O, da. Lepa ideja. Le nevarna za pokojno speče, napol gennaiiizirane Slovence. Počakajte! Počakajte, da prodre pri nas med narodom slovanska zavest. Morda takrat —?
Prešeren je mnogo razmišljal o tem. Pa najsi je razmišljal kakorkoli, videl je za Sloveoice edino rešitev le v živem narodovem jeziku.
Na Hrvatskem pa so vzlbuknili plameni narodnega navdušenja. Močno jih je podžgala madžarska zahteva, ki je prodrla (na požiinskeml državnem zI>ora, češ, da se morajo v hrvatskih šolah poučevati vsi predmeti v madžarskem jeziku. Pretirana zahteva je vzbudila Hrvate, jih vrgla v razvoju narodne zavesti za petdeset let naprej. Madžarski hič je užgal ogenj v njihovih žilah. S silnim navdušenjem ®o se' oprijeli ideje enotnega ilirskega jezika, enotnosti vseh južnih Sloveuov tudi graški slovenski dijaki, med njima posebno Vraz, fci se je ves oklenil ilirske ideje in ilirščine, posebno odkar je v Gajevi „Danici" izšla njegova prva tiskana pesem.
Prešeren je le od daleč z utrujeno dušo sledil vsem naporom „Ilirov", Ko ga je Kastelic nekoč vprašal, ali ne misli v „Illyrisches Blatt" priobčiti pesmi, ki jih je po Smoletu — Andrej je slučajno potoval v Gradec — poslal Stanko Vraz, je Prešeren vzdihnil z bridko ironijo:
„Kdo jih bo bral? Jaz pišem vendar v neražnrmljivi kranjščini, a moram svoje pesmi prestaviti v nemščino, če hočem, da me razumejo vsi „Kranjci". Kako bi torej razumeli Vrazovo hrvafsko-štajersko-elovensko čobodro? Saj je ne razumem niti jaz."
Ostal je trdno pri svojem prepričanju in se ni dal pregovoriti.
„Ti le glej, da kmalu vzrediš svojo novo „Zhbelizo". Če hočeš, pa ji primešaj nekoliko ilirskega medu — bomo videli, če ji bb teknil in bo zato prej vzletela."
Kaetelic je s kislim obrazom spravil jedko zbadanje. „Zhibeliza"? Zdi j, ko ni več Čopa, da bi se pulil in rval z njenimi cenzorji in kritiki? Ne!
Pod dalmatinskim solncem
Maša Slavčeva NadaljevaDje
AT^č je pozna. Tomo, Mare in Kata so šli že davno leč, utrujeni od celo-_ dnevnega napornega dela. Tudi Njego se je ta večer proti svoji navadi rano vrnil. Le Eve še ni doma...
S stričevega doma grede je napravila dolg sprehod. Večer na obali,
Nad otokom visi luna kakor velik lampijon in beli s svojim sojem cesto na obali. S šumenjem reže tišino delfin. Sikajoče se penijo vali, ki jih povzroča. in od časa do časa ise žival prevrne v vodi ko bleščeč lik iz črnega premoga.
Jug bo. Delfin ga oznanja, če zaide z odprtega morja med otoke.
201
Cesta je razkosana v bele madeže mesečine in črne sence, ki jih slika luna, sijoča skozi smokvino in mandljevo listje ob cesti.
Nad senco zida, ki se vleče ob poti, plava toreo dekleta in njena senca
drei po morju tik ob obali.	i dj -
črički pojo v vinogradih. Z nenaravno belo lučjo je oblit pomol. Rdeče mežika dvoje luči s pristaniškega svetilnika, temndordečih ko dvoje svetilk, oblitih s krvjo.
Eva sedi na skrajnem robu pomola, gleda luči in premišljuje, čemu sličijo.
Srcem, v taterdb je zagorela ljubezen?
Ali je dvoje takih erc v tem selu, ki že davno pokojno spi? Dvoje takih luči?
Luna visi nad gričem, ko da sveti samo temu otoku.
Črno se riše senca skrivljenega bora na osvetljenem nebu in skozi temno listje smokve pogledujejo koščki lune kakor zreli svetli sadovi.
Črna nemirna lava je morje, po njej se pretaka reka živosrebmih cvetov: mesečina. Veter teče za dekletom poi pomota v čevljih šumečega uvelega listja. Iz dalje mežika luč skrivnoetnega svetilnika, kot plešoča kresnica, in iz temnega sela se oglasi otožna, zategnjena pesem moških glasov.
Morje Mokoče ob breg. Daleč na obzorju raste zlata zvezda, po morju prihaja bliže in bliže. Prav tako neznano, nepričakovano čudo, ki ga sprva ni moči «poznati, je kakor Evina ljubezen do Njega, ko se je prebujala.
Soj raste i-n se iveča, podoben je zlati postavi, ki plava z razširjenimi rokami tik nad morsko gladino. Ribiška ladja je in svetloba, ki je tako skrivnostna iz dalje, je luč, svetilka na Hjamu ladje.
Peeem čričkov plava nad otokom v mesečini kot zbor nevidnih stvari in iz sela se oglaša samoten pes. Laja ... laja ...
Eva gre v kaštel. Na vrtu postoji pred pergolo in gleda na miorje. Tako. čudovito lepo je, da je sleherni dih čaša božanskega nektarja, ki ga nalivajo bogovi iz noči. Objeti vse to, vsrkati vase — kdo bi to mogel —?!
Eva široko razprostre roke, kot v objem zvezdnatemu nebn, glava z zaprtim očmi ji omahne na tilnik in misli: Ko bi bila nekoč pokopana v mrzlo prst, v teman gTob? Ne, ne... Sežgana v pepel in raztresena v morje, da bi iz svojih najmanjših delcev tvorila del korale, da bi bila kos alge in bi pljuskala z valom ob bok velikih in majhnih ladij, se izgnbila v naročje školjke, obležala na neznani obali kot majcen del prirode, da bi bila z morjem tako prostrana ... prostrana... preko celega sveta ...
Zdi se ji, da se ji bliža nebesni obok, da ga je zajela v svoj objem) in diha z njim dih večnosti...
"Velik postane človek, iz -vsakdanjosti izraste v taki noči ob morju. Kralj vsega tega. kar ga obdaja, postane, nič majhnega, nič malenkostnega ni v njem. Svečenica narave je Eva, ko stoji oblita s sojem mesečine med stebri pergole.
Dekle odpre oči in zagleda v oknu svoje solbe Njega, ki negibno zre nanjo kakor privid.
202
s koraki noči, railimi, sanjekitni, gre ETa v kaštel.
Okno njene sobe ostane temno. V njem se ne nžge soj svetilke. Čemu —?
Mesečina, luč Evine ljubezni in zubelj Njegove strasti so plameneea igra luči...
*
Tomo je videl oditi Njega v Evino sdbio in ne ve, ali ee je vrnil iz nje ali ne.	^
Ure minevajo...
Ljubosumje mu ne da spati. Od Marine strani ee odtihotapi na vrt. V Evinem oknu ni luči. Ali je Njego pri nji_?
Tomo sede v senco oddaljenega drevesa in gleda v okno. Glasu ni čuti.
Nenadoma zavrešči nad njegovo glavo kukumavica in Tomo se spomni one noči, ko ga je Eva poljubila. In tu, tu je sedel Njego nekega večenrainpel Evi, Tomo ga je slišal; in gledal je v njeno okno prav tako kakor zdaj on. Ta mieel mu ne da obstanka. Noče biti kot Njego. Da, njegov brat se je vdal njenemu vplivu, četudi ee roga Tomu, kadar ga svari pred njo.
Tomo ne ve prav, čemu ju zalezuje. Zdi se mu, da nista ustvarjena drug za drugega, ne smeta se navezati drug na drugega — Ne, saj ni ljubosumen, a rad bd stopil mednju in zakričal Njegu: „Tvoj svet je tu, pri nas; t a otok, to morje, te žene! Ne izneveri se nam! Ali te nas je sram?" In vendar ve, da je Njego ponosen na vse to, da ne bo nikoli zatajil svojega doma, in vendar je nekaj v njem, kar ga odteguje...
To dekle pa je kakor ovet iz tuje dežele, čigar vonj je omamen za one, ki ga niso vajeni. Tudi Tomo čuti to, tudi njemu je zmedla razum. Ne, odslej se ne bo več brigal zanju, naj bodita svojo ,pot---To je njegov
trdni sklep. Vstal je in hoče v bišo. Ko nalahno odpira bišne duri, začuje, da so zaškripala 'vrata Evine sobe in se tihi Njegovi koraki oddaljujejo po fitopnicah v zgornjo sobo.
Neslišno odpre hišne duri in prisluškuje. Z vso močjo se opre ob podboj pri vratih, čuti, kako ee dviga v njem občutek, ki mu ne ve imena. Zobje se mu zagrizejo v epodnjo ustno in njegov pritajeni dih je hropenje. Med vrati v okviru mesečine stoji, krčno se mu zvije telo, ko ga duši pritajeni idih.
Torej je vendarle res, česar se je že dolgo bal —!?
Tomo ne ve, da je odpiranje vrat zlbiudilo i mater Kato in da starka vidi skozd napol priprte duri svoja sinova. Onega, ki je morda srečen odšel od Eve, in drugega, ki .se bori sam e seboj.
Tomo zapre hišne duri in se vme na vrt; ne more spati, ne, zdaj bi ne mogel zaspati---Hoditi mora, da se pomiri.
V hipu, s čutom matere, je razumela Eata ivse. Gluho tišino prekinjajo kriki kukumavice, vreščeče na vrtu.
Kata se v temi pritiplje do zakonske postelje, kjer je nekoč Duje ležal mrtev in ona v vročici; pa poklekne na tla, zakoplje lice v dlani in moli: „O, Gospod, ne vpelji nas v skušnjavo in reši nas vsega hudega... Amen."
203
še in še ji ponavljajo ustne te besede in solze, velike in težke, se ji ntrinjajo iz trudnih oči...
* i A
Naslednje jutro se srečata Eva in Kata na vrtu. Eva je pritekla v kopalnem plašču z ohale, kjer se je kopala. Od mokrih kodrov ji prše vodne kaplje, ko teče «kozi vrt.
„Dobro jutro, majka Kata!" ji zakliče smeje, „Evo me, naravnost iz morja prihajam!" in obstane poleg Kate.
„Dobro jutro, hčerka moja —" pravi Kata s svojim prijaznim, otožnim smehljajem in v hipu ve Eva, da je Kati znamo vse. Z rjavo zdelano roko jo je Kate pogladila po laseh. V glasu in kretnji je kakor rahel začuden očitek nad vse tvegajočim pogumom. Za hip se srečata njuna pogleda, se zresnita in Eva raaaime pomembnoet besed: hčerka moja —
Iz Katinega pogleda sije materinska Ijubezem do sinov in najde odsev v Evinih očeh, ter spozna, česar Njesgo in Tomo nista spoznala: da Eva Njega resnično ljubi.
Eva vdihne čisti jutrajiji zrak in pogled ji gre preko morja in otokov.
..Lepo je živeti, majka Kata —!" vzdihno globoko iz vsega srca, prevzeta od svoje mladosti in sreče.
S skopimi besedami „hčerka moja" in „majka Kata" sta si priznali dvoje življenjskih zgodb, ljubezen, zahvalo in skrb.
iNefcaj časa zreta obe za parom belih galebov, ki krožita in rišeta s evojiim letom nevidne črte v modrino neba, dokler družno ne odletita.
Nasmehneta se druga drugi in «e razetaneta.
To ni več nasmeh, kakor ga izmenjavata gospodinja in gostja, ne, to je
nasmleh dveh žena, ki ljubita —.--
ft Ä Ä
Siv dan je priplaval kakor žerjav in razpel svoja krila nad otokom: mrzla burja se zaletava z vso močjo preko valov. V verigi vročih dni je sprememba v hlad blagodejna.
Eva stoji s stricem in gosti pri oknu in gleda na morje. Jadrnice, do vrha obložene s travo in osaftom,, se bore z nasprotnim vetrom. Jadra so zvita in možje in žene veslajo z vsemi močmi, kljub temu se komaj vidno pomikajo naprej. Prebivalci enega izmed sosednjih otokov so, ki so šli po travo na otok v bližini. Pomanjkanje krme za oele in mezge jih sili, da hodijo ponjo na nenaseljeni otok, kateri je njihova last; toda samo ob času, ki ga določi občina, smejo ponjo.
Stari gospod razlaga svojim gostom, da domači otočani še niso dobili dovoljenja, da pa ga bodo skoro.
„O, to mora biti lepo, to moram' videti —" pravi Eva. „Šla bom o priliki z njimi!"
Jadrnice 90 usmerile pravec proti zalivu, kjer stoji hiša starega gospoda. Burja je tako protivna, da ni mogoče veslati proti nji, zato «o okre-nili ladje iz severne smeri proti vzhodu in plovejo hitreje.
Kmalu pristanejo v zalivu.
204
Domači otočani so jih zapazili in nekaj se jih je že nairalo tam.
Po kraikem (besedovanju z ornimi v ladjah odidejo nekateri v selo, odkoder ee kmalu povrnejo, noseč dolge močne konope v rokah. Kolikor je vesel v Tsaki jadrnici, toliko ljudi ostane v nji, ostali pa se izkrcajo, pritrdijo izposojene vrvi na kljnjie ladij ioi jih vlečejo tik ob bregu iz zaliva proti severni strani otoka. Oni, ki so ostali v ladjah, jim pomagajo z veslanjem. Nekateri si dajejo znake s kriki, drugi pa korakajo üi prepevajo neko pesem v ostrem odsekanem ritmoi ter vlečejo ladje. Živo je na obali: gledajoči otočani pomagajo deloma vleči, zopet drugi pa dajejo nasvete ali zbijajo šale.
„Kam plovejo zdaj ladje?" se zanimajo gostje.
„Na najsevernejšo stran našega otota," jim pojasni stari gospod, „če se medtem poleže veter, bodo lahko veslali domov, morda pa se okrene in z vzhodnim vetrom bodo lahko prispeli na njihov otok, ki leži severozapadno od našega."
„A kaj če bo še vedno pihaJa burja?"
„Potom bodo pač morali čakati na našem otoku, dokler ne neha."
„Ubogi ljudje!" jih pomilujejo gospodične. „Kako se morajo truditi! Od ranega jutra so že ma nogah, morda ves čas brez jedi___"
„Nič jih preveč ne pomilujte," «e smeje Evin stric, „vajeni so tega. Kadar gredo od doma na tako vožnjo, se založe z jedačo in pijačo, ker vedo, da jim vreme lahko vsak čas kakšno zagode. Saj ste opazili, da tu na otoku ni niti enega voza in konja, bili bi tudi brez pomena — samo osle in mezge imajo in zato je vsak, kdor le more, lastnik čolna, ta jim nadomešča voz — samo, — žal, zanesljiv ni tako!"
Jadrnice, polagoma izginjajo za ovinkom iz zaliva. Z bučanjem' vetra
prihajajo raztrgani zvoki klicev in padajo v šumenje razpenjenih valov.
* *
Njego je izpolnil Evioio željo. V luki sta se vkrcala na čoln, ki plove z dru.gimi v ranem jutru proti bližnjemu otoku. Y nekaterih čolnih so osli in mezgi: otočani jih vzeli s seboj, da bodo uatovorili nanje krmo in jo znesli z višjih, bolj oddaljenih predelov do čolnov na bregu.
Smeh in šale se glasno razlegajo nad vodno površino. Vetra še ni, zato veslajo žene, stoje, vsaka z enim veslom, obrnjene proti kljunu ladij, kakor je navada. Po enoumi vožnji se izkrcajo na otoku.
Sti-mo, kakor ena sama velika sivozelena gora kipi iz morja. Nekoč je bil poln oljk, mandljev in vinogradov. Hiše ni bilo nikoli na njem, a obdelovali so ga, ker je bil rodoviten. Med vojno pa, ko so odšli možje in so ostale doma samo žene, otroci in starci, je pozimi primanjkovalo drv in zato so posekali na slepo brez preudarka bore, ki jih je bilo mnogo tam. Ker drevje ni več ščitilo otoka pred močnimi vetrovi, so raznesli in odnesli viharji rodovitno prst, neobdelani vinogradi so podivjali in iz plodnega oioka je nastala puščava. Oljke so se posušile druga za drugo in z njimi vse, kar je rodil otok. Trava in oeat sta prerastla .ostanek plodne zemlje.
205
NHi poti niti steze ni na vsem otoku; samo kamenite nizke ograde, ki so obrobljale nekoč vinograde, se še razjprostirajo po otoku, ki dela vtis razvaline.
Otočani so se izkrcali in posamezne skupine so se razdelile v različne smeri. S seboj eo vzeli nekake krive nože, podobne srpom, ki jih uporabljajo za rezanje osata.
Eva in Njego sta ostala na obali ter se kopljeta, opazujoč žene in mlože, ki mrgole kot delavne mravlje po bregu im znašajo vsak svoj kup trave.
Jadrnic® so pristale na razlicnib krajih in se ne Ibodo vrnile skupaj domov, zakaj nekaterim gre delo hitreje <xl rok, drugim zopet počasneje. Yeak je zatopljen v svoj posel.
Eva občuduje žene, ki prihajajo po bregu z velikimi tovori trave na glavi. Kupi, ki jih nosdjo na glavi, so tako veliki, da jih objemajo komaj štiri roke. Z mirno, kraljevsko hojo prihajajo žene po strmem skalnatem bregu. Krila so si zadihale spredaj za pas, da jim je videti noge visoko nad kolena, v belih nogavicah in belih spodnjih hlačah, ki ee oprijemljejo stegen in se končujejo pod kolenom.
V žgoči solneni pripeki znašajo travo in se pogovarjajo na veliko daljo, kajti v mirnem jutranjem zraku jo čuti vsako glasno besedo skoro z otoka na otok.
Eva in Njego sta si vzela s seboj hrane in pijače za ves dan. Odpeljati se nameravata s kako ladjo, ki ee bo vrnila šele proti večeru. Na vrh otoka sta namenjena pozno popoldne, da si ogledata razgled i>o sosednjih otokih.
Od časa do časa steče dekle v breg ter gleda od blizu, kako režejo travo, ali pa poskuša brezuspešno tudi sama, kajti osa-t jo zbada v nežne, tega dela nevajene roke.
Polagoma se polnijo čolni z odrezanim zelenjem, jadro za jadrom se dviga in odpeljava čoln z otoka.
Dalje prih.
Dve materi
San da Jovčeva — Iz bolg. P. H o č e t a r j e r a
N'jene oči se več ne srečava jo z visokimi bregovi, pogled se več me potaplja v miehko zelenino hrastov, duše ji ne polni tišina planin. Po brezmejnem polju begajo sedaj njene oči, pogled ji hiti po v.semirju in dok sega belo črto na obzorju. V tem mestu, posutem' sredi ravnine, tudi eolnee zahaja nizko, prav do same zeanlje, ee trkali po njej kakor rešeto im ugaša tam nekje. Pri njih na vasi ni bilo tako. Vedno je vzhajalo na vrhu planine in je tudi zahajalo nekje za goro. Posebno bolestno se ji zdi ropotanje voz, neprestano piskanje odhajajočih in prihajajočih vlakov, veliko mesto jo atmja z vsem: z novim, nepoznanim, tujim. Čuti, kakor bi imela mrzlico, ki je iprešlaj že tudi na otroka. Tudi otroka nekaj boli, šibkd njegov glasek hrope na njenih prsih, ostri in bolni stoki se zbadajo v njeno srce. Dete pojema kakor ogenj na ognjišču, ko ga izsesava zimski mraz.
206
Dete pritiska k sebi in hodi po predmestnili ulicah, kjer -se male nizke hiše stiskajo di-uga k dfrngi kaior gobe in se srečavajo žene v siromašnih obnošenih oblekah, prav tate kakor ona. Brez cilja gleda predse. Na kri-mščn zgreši pot ter zarije v široko, neznano ulioo. Zadnje zvonjenje odmeva po mestu. „Ave Marija zvoni", si misli in zagleda veliko kupolo z zlatim blestečim križem. Spomni se, kaj ji je rekla danee neka ženska, ko je pogledala bolniška: „Pojdi, Bogu se priporoči. Moli za njegovo zdravje." In stopinje jo nehote zaneso proti cerkvi.
Toda večemice so že minile, verniki so se razšli, vonj iz kadilnic se je razgulbiil, sveče, izti-pljene kakor človeške duše, skoraj dogorevajo. K podobi svete Device zavije. Razburjeno prestopi prag in se ustavi pri drugem koraku: aH naj bi šla bliže k sveti podobi ali naj bi ee obrnila. Dnevna svetloba se je pozlatila, mrači «e, v cerkvi pa je tiho, pobožno tiho. kaikor v kraJjestvu evete tišine, kjer se stisnjena in grešna duša sprošča greha, skrbi in bede. Samo stari cerkovnik stoji v preddverju pred skladanico rumenih sveč. Se okleva. Oči upre v podobo evete Device z velikim zlatim okvirjem. Pozlatnina tajdnstveno blešči sredi naraščajoče teme.
Lopa mlada žena z dekliškim izrazom in z občutkom materinske sreče gleda svoje polno, lepo dete. Nepričakovano privzdigne lepa mati oči in se nasmehne trpinki. Tudi prikima ji obraz na sliki. Ona pa «e mu približa s plahimi koraki. Od vsepovsod jo gledajo stroge oči svetnikov, ki so oblečeni v razkošne obleke ter ee košate z zlatimi in srebrnimi rokami in sijaji, lesketajo se veliki lestenci iz belega stekla; visoki izrezljani prestoli z zlatim in rdečim plišem, svečniki, dragocena preproga in tisti gospodovalni belo-lasi starec gori v kupoli so jo čisto zmešali. S povešenimi očmi stoji osramočena kakor prava beračica pred pravičniki, ki se tope v zlatu in razkošju.
„Zakaj «i se hotela vrniti?" jo pohlevno vpraša sveta Devica.
Ona molči.
„Ti nisi od tukaj," ji pravi sveta Devica.
„Iz Kolib seml," ji odgovori i,n se v tistem trenutku znajde v rojstni vasici: kupček hiš se stis-ka ob vznožju bregov, petje ptičic sliši, gozd šepeta, ona pa v mislih zabrodi s kozami.
„Čemu si prišla sem?" jo izprašuje sveta Devica.
„Doma nimamo kaj jesti. Delo iščem."
„Ali ga nisi dobila?" jo skrbno vpraša sveta Devica.
„Včeraj sem čistila veliko, jako veliko hišo. Notri je bilo toliko stvari, pa sem se zadela in bi bila kmalu razbila belega kamenitega človeka. Roke imam trde, pa..
„Povej, sestra."
„Otrot mi je zbolel." Sedaj vzdigne oči in upre pogled v otročička. Beseda ji zastaue in dhtmolkne. Obraz se ji pomrači.
„Pripoveduj naprej, pripoveduj."
„Kaj bi ti pripovedovala o svojih hudih nadlogah. Ti me ne moreš razumeti, mati, — kaj ti veš..."
Sveta Devica jo žalostno pogleda.
207
„Zakaj misliš tako?" se začudi. „Pripoveduj."
„Otrok mi je zbolel. Mleko se mi je posušilo', pa je shiral." In pogleda otroka. Kakor da ,bi m,uciko držala v roki. Glasno je zacvililo v njem in žalostno obrača plamteee mrzlične oči.
„Tvoj," govori dalje, „pa je debel, zdrav. Iz rdečib iičk mu bo kar kri udarila."
Sveta Devica jo dobrodušno pogleda:
„Poslušam te," in upre pogled vanjo.
„Naša koča je nizka in mrzla — ni kakor tvoj dom tukaj."
„Poslušam te, eestra."
„Ti ei lepa in okinčana kakor dekle in tudi svetniki so vsi v zlatu. Ne veste, kaj je revščina. Kako bi vendar mogli razumeti moje uboštvo? — uboštvo, ki je po sveta ..."
Pa jo odtujeno pogleda.
„Ne glej me tako," pravi sveta Devica, „ne jezi se, prežend jezo iz srca. Jaz niseni debela, sita in zadovoljna — tako so me samo narisali. Veruj mi, da me teže ti zlati sijaji, te okovane roke, bleščeče in drage obleke. Tudi moj otrok ni tak — tudi on je hodil boß po zemlji v zakrpani srajčki." Sveta Devica vzdihne in govori;
„Tudi svetniki so hodili bosi, v priprostih oblekah. Tiudi oni so hodili spat lačni in utrujeni, pod slamnatimi strehami so ležali."
„Res je tako, verjemi nam," se oelasijo evetniki. „Na, poglej!"
Nenadoma padejo z njih bogata olblačila, na podobi se prikažejo ljudje s šibkimi .xwstavami, v preprostih hadjah in z izpitim;i lici, sajno ooi jim gledajo poduhovljeno v bodočnost.
„Tako je, sestra. Tudi jaz si ne želim takega bog^atega doma. Raje imam malo cerkvico v vasi — še veš, tam, kamor si hodila molit na Jurjevdan."
„Kaj bi ne vedela." Zopet zagleda domačo vas, malo, z a];mom pomazano cerkvico in dobrodušne oči svetnikov v priprostih oblačilih.
„Vidiš, tisto cerkvico, ki jo v duhu gledaš, imam jaz rada. Ne jezi se. T.judje vse predrugačijo, še se ne morejo iznebiti laži. Jaz pa nosim njihov greh. Daj, sestra," sveta Devica iztegne roke, „pridi bliže t meni, jaz sem tvoja sestra, tvoje uboštvo je tndi moje uboštvo."
Čelo si začuti prilepljeno na sveto podobo, obe ženi ee objameta, spojita svoje eolze in trpljenje.
V cerkvi se je stemnilo. Lučke zaplapolajo, rumeni plamenčki zatrepetajo in ugasnejo.
Kar zavpije rezek glas:
„No, pojdi ven ... zaprl bom ..
Zdrzne se in ozre. Strogo in z mrzlimi očmi jo gledajo svetniki iz pozlačenih okvirjev, zlati sijaj se blešči okoli glave svete Device, vse zadovoljne in srečne, ogromni lestenci težko vise od stropa. Le na prsih ji še leži vedno enako slabo, onemoglo detece, ki stoka s pojemajočim glaskom in gleda s plamtečimi mjrzličnimi očmi.
208
Pismo
Anica Černejeva
Vprašujem v noč	in vendar hodim
in sredi te noči	in živim naprej.
razumem tiho v srcu.	
kaj si mi.	Kako bi mogla.
	mislim, dragi, glej.
O, dragi, vem:	ko ni trpljenju
ničesar ni	res nikoder mej.
tako resničjiega v meni	Še v srcu ne.
kakor ti.	ki daje in trpi.
Zato ne čutim	Pretrde so, premračne
trdih, trdih dni,	te poti —
zato jih nosim	Saj bi ne mogla.
in živim naprej. —	dragi, toda ti
	si zdaj, nocoj
In hodim mimo	in vse te čudno
žalostnih ljudi,	težke dni
prosečih rok.	ves svetel, tih
izjokanih oči.	in drag z menoj.
«Nova	Žena".
Angela Vodetova.
I-
/človeka oblikujejo razmere, t katerih žiTi. S tem pa nikakor ni miš-V^ Ijena samo njegova neposredna okolica, njegov dom, njegova druščina, njegovo delo, temveč prav tako tüdi čas, dolbia, ali Wlje: družba v širjem smislu, družba kot plod gospodarskih in kulturnih vplivov te dote.
Z razmerami, ki so nujno povzi-očile tudi izpremembo ženine duševnosti, se je izpremenil tudi njen odnos do soljudi, predvsem do moža. Ta izpre-memba je gotovo veliko večja v mestu kot na kmetih, večja v deželah, ki 9o naklonjene ženinemu razvoju, kakor pa tam', kjer ta razvoj ovirajo. Vsekako pa je razlika med neikdanjimi in današnjimi časi tako velika, da 66 v današnjem vsesplošnem vrenju poraja tudi nov ženski tip, ki ponekod že stopa v ospredje, dasi še davno ni izoblikovan in izgrajen. Zato je tudi pojmovanje novega ženskega tipa precej različno pri posameznikih, ki skušajo iz prvih, marsikdaj nejasnih obrieors* podati določeno sliko. Med onimi, ki so hotele izolblikovati podobo nove žene z lastnim življenjem, je posebno zaiana ru.ska pisateljica in političarka Aleksandra Ko-lontajeva. Svojo zamisel nove žene je zajela v več spisih, ki so v mnogih odlomkih odraz njenega lastnega življenja.
209
Posebno jasno označa novo ženo v enako imenovanem sociološko-literarnem spisu, kjer pravi:
..Nova žena lahko mnogo oprosti, e čimer bi se mnogo teže sprijaznila prejšnja žena: ne moti je moževo slabo materialno stanje, ker zna sama zaslužiti, prezre tisoč nepozornosti napram sebi, celo nezvestobo, toda ona nikdar ne pozabi in ne oprosti nespoltovanja svojega duhovnega jaza, svoje duše. Za ženo prošlosti je bila nezvestoba ali izguba ljubljenega moža največja bol; za ženo naše dobe pomenja izgu'bo, če postane nezvesta sama sebi, svojemu jazu v korist ljubljenega moža, za ceno ljubezenske sreče. Nova žena ne samo, da se brani spolnih verig, ona protestira tudi proti ljulbezenski ječi. Žena, ki je bila vajena, da se poi>olnoma izgublja v ljubezni, se danes plaši pred njo, ker se boji, da bi moč čustvovanja ne prebudila v njej atavističnega nagnjenja, da postane „senca moža", da se izgubi, da opusti svoje delo, svoj poklic, svojo življenjsko nalogo. To je protest žene naše prehodne dobe, žene, ki se še ni naučila, združiti notranjo svobodo in nezavisnost z ljubeznijo. Saj skozi stoletja niso ocenjevali dostojanstva, oziroma vrednosti žene po njenih človeških lastnostih, ne po njenih duševnih silah, temveč izključno le po bogastvu ženskih vrlin, ki jih je od nje zahtevala meščanska morala."
To je karakteristika nove žene, kakor jo gleda Aleksandra Kolonta-jeva, ki jo motri pač skozi prizmo lastne miselnosti in lastnega življenja. Da je to tip današnje povprečne zapadnoevropske žene, nad tem upravičeno dvomimo.
Toda A. Kolontajeva je s svojim delom in življenjem dokazala, da je podala v tej označbi svoj pravi duhovni obraz, četudi sama v svojem življenjepisu pravi, da ne spada v novo žensko generacijo: „Jaz spadam še k oni ženski generaciji, ki je doraščala pred prelomom zgodovine. Ljubezen z njenimi razočaranji, z njenimi tragedijami ter z njenimi večnimi zahtevami po popolni duhovni harmoniji je igrala še zelo veliko vlogo v mojem življenju. Mnogo preveliko vlogo I Kajti veled ljui>ezni eem potrošila brez haska in končno brez vrednosti veliko pmveč dragocenega časa in energije. Me, žene prošle generacije, še nismo znale postati notranje svobodne. Naše življenje je bilo neverjetno zapravljanje duševnih sil, zmanjševanje delavnosti, ki se je izživljala v neizčrpnih ljubezenskih doživetjih."
Čeprav je Ibdla A. Kolontajeva — kakor sama pravi — produkt prejšnje ženske generacije, jn-iča vendar njeno življenje, da je z energijo in zavestjo novega S7>oznanja izoblikovala iz sebe lik nove žene, kakršnega si je zamislila v svojih najsmelejših zahtevah.
Sama pravi, da se je že v zgodnji mladosti zavedela, da svojega življenja pod nobenim pogojem ne sme oblikovati po običajni šabloni. Slutila je, da se mora dvigniti nad samo sebe, če hoče pomagati drugim. Ta težnja, ki jo je že zgodaj zaslutila v sebi, je postala njena usoda.
Zato je tudi korakala bas nasprotno od smeri, ki ji je bila določena po njemem poreklu.
210
Ko jo hočejo starši stanu primerno poročiti, se upre ter poroči izvoljenca svojega srca, revnega inženjerja, po katerem nosi še danes svoje ime. Toda družinsko življenje ji pomenja po njeni lastni izjavi kletko. Bolj kot za družino ee zanima za javna vprašanja. Po treh letih zakonskega življenja zapusti moža in otroka ter se popolnoma posveti delavskemu gil>anju. Udejstvuje se kot govornica in pisateljica. Ker njeno politično delovanje ni v skladu z oMastjo, mora zapustiti Rusijo. V inozem-etvTi, kjer preživi devet let, nadaljuje 'Svoje delo do izbruha ruske revolucije leta 1917, ko se vrne v Rusijo. Kanalu postane komisajr (minister) za socialno politiko, kjer pokaže mnogo daru pri r^evanju raznih socialnih vprašanj, posebno glede zaščite matere in otroka. L. 1922. jo imenuje moskovska vlada za legacijsko svetnico pri sovjetskem poslaniHvu na Norveškem in kanalu nato za poslanika. Izkaže se kot izredno sjxwobna diplo-matinja, zato jo imenujejo v Mehiko. Danes je poslanik na Švedskem. (S temi vrstami je le v toliko naznačemo njeno življenje in delovanje, kolikor je nujno jtotrebno za razumevanje njenega mišljeiaja, posebno z ozirom na ženo sedanjosti.)
II.
A. Kolontajeva je živela v dobi, ko je bilo treba razviti vse duhovne in telesne sile, ko je bilo treba izrabiti vsak trenotek. Kljub izredni delavnosti pa je našla dovolj časa, da je svoje misli in nazore tudi napisala. Poleg že omenjenega spisa „Nova žena" je za spoznanje njenega gledamja na žensko vprašanje, oziroma na tisto stran ženskega vprašanja, ki obsega ljubezen, materinstvo, zakon in družino, najznačilnejša njena knjiga „Ljubezen treh generacij".
V tej knjigi pokaže avtorica odnos med spoloma v pretekli in polpretekli dobi ter v času, ki sledi neposredno po revoluciji. To je mladina tretje generacije, v kateri se živo odraža revolucijeka vihra, ki kakor silna piovodenj ruši vse staro. Predstavnica te (tretje) generacije, Ženja, pravi:
„Spolno življenje zame ne pomenja nič drugega kot preprosto fiziološko zadoščenje. Svoje ljubimce urejam po razpoloženju! ..
„Vi se čudite, da se vdajam moškemu, ki mi slučajno ugaja, ne da bi čakala, da se vanj zaljubim: Da «e zaljubiš, je treba imeti čas. Jaz pa nimam časa. Mi živimo sedaj v dobi, polni odgovornosti. Gotovo je sem in tja manj dela... No, in pri tem opaziš, da ti eden ali drugi poseiblno ugaja. Toda za ljubezen ni časa ..."
To je toi'ej tip nove žene, kot si ga je ustvarila Aleksandra Kolontajeva in po katerem je skušala upodobiti tudi svojo lastno osebnosrt: žena, ki se posveča v prvi vrsti znanstvenemu in javnemu delu in ki ji to delo pomenja vsebino življenja. In če je treba izbirati med ljubeznijo in delom, se odloči nova žena za drugo možnost. To A, Kolontajeva jasno izpove v svojem življenjepien: „Ljubezen, zajkon, družina, vse to so mi bili podrejeni, prehodni pojavi. Bili so tu, vedno znova so se vpletali v moje živ, ljenje. Toda naj je bila ljubezen do moža še tako yelika, iakoj ko so njene
211
zahteve po ženski požrtvovalnosti prekoračile neko mejo, je Ystal v jHeni protest. Morala sem proč. morala sem pretrgati z možem, ki eem ga sama izvolila, «ieer — takšno je bilo v meni neko podzavestno čuvstvo — l>i se izpostavila nevarnosti, da izgubim svoj lastni jaz. Tudi to naj povem, da niti en moški, ki mi je bil blizu, ni imel odločilnega vpliva na moja nagnjenja, stremljenja ali na moj svetovni nazor."
Življenje Kolontajeve priča, da je v resnici tako čutila in ravnala, saj je zapustila moža in otroka radi dela za idejo. Tu je treba vsekako ločiti delo za idejo od javnega dela v običajnem smislu. Kolontajeva je živela v prevratni ddbi pred rusko revolucijo in je delala vseskozi v revolucionarnem okolju. Vendar je pa odločilno za njeno delo dejstvo, da je izjemna ženska. Saj je med milijoni Rusinj razmeroma malo takih, ki bi sledile Kolontajevi v njenih nazorih in njenem delu; kadar se bodo pa razmere popolnoma nstalile, jih bo pa še manj. A če govorimo o „novi ženi", moramo imeti pred očmi pač povprečno, ne pa izjemno ženo neke dobe. Toda ali bo povprečna žena, ne le sedanjosti, ampak tudi bodočnosti kdaj smatrala ljubezen za „ječo", ali ji bo kdaj vseeno, kdo je oče njenega otroka? Ali se bo večina žen kdaj tako predala javnemu in znanstvenemu delu, da jo bo to delo vso prevzelo, da fljio pomenjalo vsebino njenega življenja, a ji bo ljubezen samo bežen dogodek, samo tratenje časa?
Dasi se je ženska v marsičem spremenila, nam vsakdanja izkušnja kaže, da ta izprememia še daleč ne ustreza trditvi Kolontajeve;
„Za žensko naše dobe pomenja izgubo, če postane nezvesta sama sebi, svojemu jazu za ceno ljubezenske sreče!" Res je, da se povsod najdejo zrele žene in mlada dekleta, ki se z vsem žarom svoje duše posvete delu za idejo. Toda število ieh žen je razmeroma tako majhno, da se javljajo kot redke posameznice med tisoči. A tudi med temi je zelo redka tista, ki se odreče ljubezni zaradi dela.
Res je, da .je danes odnos žene do moža drugačen, kot je bil v pretekli dobi. Resnica je tudi, da današnja žena, ki še miora odreči svojim najpri-rodnojšim pravicam, to je ljubezni in materinstvu, manj težko občuti to svojo usodo, ker današnje življenje tudi marsikateri neporočeni ženi rnidi nadomestilo za ta primarna doživetja, a je tudi v drugih ozirib njeno življenje kot samske žene'dosti bolj znosno, kot je bilo nekdaj, prav radi gospodarske osamosvojitve. Današnjo prostost in neodvisnost pa večina žen gotovo ne bo porabila za to, da se bo prostovoljno odrekala materinstvu in globljemu ljubezenskemu doživetju radi dela. Nasprotno: ker ji ni treba iskati življenjske preskrbe v zakonu, bo tem lažje izživela svoje najpri-rodnejše čuvstvo te-r si lastno življenje oblikovala tako, da bo čimbolj ustrezalo njenemu bistvu.
III.
Da nazori Kolontajeve ne ustrezajo niti težnjam današnje zrevolu-cioniranc ruske žene, priča dejstvo, da so naleteli na hud odpor tudi V širokih krogih moških in žensk današnje Rusije. Med dvanajstimi zapovedmi nove spolne morale se glasi šesta: „Ljubezen bodi monogamna, prednost je
212
treba dati stalnosti pred menjavo. Filozofija Ženje (junakinje v Kol. „tretji generaciji") je itolezen, ne razredni ideal."
Posebno značilna o tem vprašanju je Leninova izjava: „Čeprav eeni vse prej kot mračen asket, se mi zdi vendar tako imenovano „novo ßpolno življenje" mladih — in pogosto tudi starih — kot nadaljevanje nekdanje meščanske prostitucije. Vse to početje nima s svobodo v ljubezni, kot jo razume pravi komunist, ničeisar skupnega. Znana je famozna teorija, da pomeni za komunista zadovoljitev ljubezenskega nagona toliko kot „izpiti kozarec vode". Ta teorija o kozarcu vode je napravila del naše mladine Mazno. Postala je usodepolna za mnoge fante in dekleta. Njeni privrženci trdijo, da je marksistična. Jaz se zahvaljujem za tak marksizem, ki izvaja vse pojave in spremembe v ideološki gradnji družbe neposredno in premočrtno iz njihove gospodarske osnove. Tako preproste pa te reči vendarle niso... Znamenito teorijo o kozarcn vode smatarm za nesocialno in ne-marksietično ... Friderik Engels je v svoji knjigi „Izvor družine" pokazal, kako pomcbno je, da se je spolni nagon razvil do individualne spolne ljubezni ter poplem&nitil (prefinil)... Gotovo, žejo je treba pogasiti! Toda ali se bo normalni človek v normalnih razmerah vlegel v cestno blato in pil iz mlake? Ali tudi iz kozarca, čegar rob je pomaščen od mnogih ustnic. Še važnejša pa je socialna stran: V tem dejstvu je socialni interes, dolžnost napram skupnosti...
Zdrav šport, telovadba, plavanje, potovanje, mnogostramsko duhovno zanimanje, študij, raziskovanje! Vse to bo dalo mladini več kot večne diskusije o spolnih problemih iu o tako zvanem izživljanju. ..Zdravo telo, zdrav duh!" .
Zdrav ljudski instinkt jamči za to, da bo tudi na Ruskem sledila večina žen in mož nazorom Lenina, ne Kolontajcve.
Rflžena Jesenska"
" V zadnji številki je bila v članku „Rflžena Jesenska" pomotoma slika Eliške Krasnohorske.
213
Književnost in umetnost
Marie Omeljčenkova: Me dojmy z Jugoslavie. (Prulia 1935. „Slovanska žena"). Marija Omeljčenkova, ukrajinska pisateljica in novinarka ter urednica praškega lista „La femmo slave", je že znana naši širši javnosti. Lani je prebila dclj časa med nami, obiskala naše kulturne ustanove, prebirala v naši licejski knjižnici ter predavala našemu ženstvu o Ukrajini in ukrajinski ženi. Iz Ljubljane je odšla na Jadran, v Zagreb in Beograd. Svoja opazovanja in vtise s potovanja po naši^ domovini je obelodanila v češčini pod naslovom; „Moji vtisi iz Jugoslavije". V prijetnem pripovedovanju, z močnim pordarkom svoje osebnosti, opisuje našo kraje in naše življenje. Njena knjiga je svojevrsten vodič po Jugoslaviji. Ni mrtvo naštevanje lepot, zgodovinskih znamenitosti, kulturnUi vrednot, temveč je topla, čeprav kratka označba nas in naše domovine, ki jo pa preveva vseslovanska duša.
T šegavem uvodu opisuje pot od zlate Prage do Maribora — slovenskega Merana. Posebna poglavja so: Bela Ljubljana; na bregni Jadrana; Zagreb, središče hrvaške kulture; Beograd, srce Jugoslavije; Ženski tisk. Posamezna poglavja obsegajo najvažnejše in najzanimivejše podatke iz zgodovine, kulturnega razvoja in stanja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsebina je zgoščena, tu in tam pomanjkljiva, česar pa ne moremo zameriti, kajti sam naslov nam povie, da je avtorica zabeležila le svoje vtise, ne pa napisala študije o nas. Zlasti zanimivo je poglavje o ženskem tisku v Jugoslaviji, kar je menda prvi poizkus podati občo sliko ženskega tiska pri nas. Na prvem mestu smo Slovenke. Poleg strokovnih ženskih glasil imamo tudi več leposlovnih in modnih mesečnikov ter žensko založbo. Pisateljica nadalje živo razpravlja o ženskih društvih in feminističnem gibanju pri nas.
Poglavje o ženskem tisku je pravzaprav le osnutek za obširno študijo o delu slovanskih žen, ki jo namerava ga. Omeljčenkova izdelati, ko bo ogromno snov zbrala in uredila. Na vsakem koraku čutimo v ukrajinski pisateljici velike vse-slovanskc ideologije vez, ki naj združi vse Slovane k skupnemu delu pri zgraditvi skupnega slovanskega kulturnega doma.
Knjigo krase pokrajinski posnetki, ki niso vedno posrečeni. Bes, težko je izbrati iz najlepšega najlepše — vendar bi bilo umestno, da priskočijo v takem slučaju v pomoč naši strokovnjaki, kajti ni vseeno, kaj naj krasi knjige o naši domovini, ki izidejo v inozemstvu. Najznačilnejše in najimenitnejše bi morale najti pot v svet ter odpirati tujcu naše lepote in znamenitosti.
Knjižici je dodana bibliografija del ge. Omeljčenkove. Umestno bi bilo, da bi se ta njena bibliografija ponatisnila v slovenščini s potrebnim komentarjem, ki naj bi seznanil našo javnost z delom ugledne ukrajinske kulturne delavke in iskrene Vseslovanke.
Prepričani smo, da bo imela knjiga ge. Omeljčenkove velik uspeh med češkoslovaškimi sestrami, ki se resnično zavedajo pomembnega dela posameznih slovanskih žen ter z vso vnemo podpirajo delo za zbližanje slovansldh žen in spoznavanje slovanske kulture. Pa tudi za nas Slovenke je prav zanimiva. (Knjiga se dobi tudi pri upravi ženskega Sveta, cena Din 20-—).	M. Ž. K.
Alma M. Karlin: Tränen des Mondes (Lunine solze) je naslov knjige, ki je izšla v založbi Paul Kupfer, Breslau. Alma Karlinova, ki je že med vojno obšla velik del Evrope in je takoj po vojni potovala po vseh deželah in morjih sveta, se je naposled zopet vrnila v svoje rodno Celje, v nove politične in kulturne razmere. Dasi je po rodu napol Nemka in je tudi njena vzgoja imela izrazito nemško obeležje, se je vendar tako spojila z domovino in njenim ljudstvom, da jo z mirno vestjo štejemo med svoje dobre ljudi. Spoznavanje tujih dežel in kultur, proučavanje žitja in bitja najbolj civiliriranih narodov in najbolj divjih plemen ji je izklesalo močno občečloveško zavest ter jo dvignilo visoko iznad smisla za imperialistična trenja narodov. Na potovanju okoli sveta si je nabrala toliko narodopisnega, sociološkega, umetnostnega in drugega znanstvenega gradiva, da
914
ga že dolga leta črpa iz svoje popotne torbe, ga prepaja s fantazijo in introspekcijo prave umetnice ter izdaja knjigo za knjigo.
Neprestano se vrača na daljni vzhod in zapad, ki sta še vedno neločljivo spojena z mistično dnšo svojih davnih, davnih pradedov. Tudi „Lunine solze" so iz tistega sveta, iz dežele in duše južnoameriških potomcev skrivnostnega plemena Inkov. Einsame Weltreise, lm Banne der Sudsee, Drachen und Geister ter drugi potopisni romani Alme Karlinove so priljuMjene knjige po naših javnih knjižnicah, v nemški literaturi pa dokaz neoporečnega pisateljskega talenta avtorice.	P. Hočevarjeva
Popravek. — Spoštovana ga. urednica! — Prosim Vas, da objavite sledeči popravek k članku „šolske izdaje pisateljev" v zadnji številki Tašega cenjenega lista. Povest ge. Harriet Beecher Stowe: „Koča strica Toma", n i mladinska povest, kakior piše vaša poročevalka, temveč je socialna slika življenja sužnjev v Združenih državah v sredini prošlega stoletja. Namen knjige je bil, da bi zbudila zanimanje ameriških mož in žena za to vprašanje in jih navdušila za odpravo suženjstva, s tem da opozarja ne le na zlorabe suženjstva, temveč predvsem na zlo, ki je bistvo suženjskega sistema. Vse to sem se trudila dokazati že v svojem uvodu (v katerem se ne bavim toliko z delom pisateljice kakor z zgodovino suženjstva in borbe proti njemu v Združenih državah), razen tega mora to biti jasno vsakemu, ki je prebral pisateljičin lastni uvod knjige, ki sem ga nalašč zato sprejela v izbor, da bi izpodbila pri nas tako razširjeno napačno mnenje, da je „Koča strica Toma" mladinsko delo. Ta oznaka je popolnoma nepravilna in ni pravična socialno in etično važnemu, pogumnemu delu velike žene. Pošiljam vam ta popravek, ker mislim, da bi moral ravno ženski list biti pravilno obveščen o delu vseh velikih žena. — Z odličnim spoštovanjem	Olga Grahorjeva
Rodna gruda in kmetiški stan v pesmi. Vabimo vse pesnice, ki opevajo kme-tiški stan in domačo zemljo, naj pošljejo svoje tozadevne' najboljše pesmi na naslov: Prof. Marijana Željeznova-Kokalj, Ljubljana, Marmontova 14, ker se pripravlja T Beogradu izdaja slovanskih pesmi z motil'i iz kmečkega življenja. Obenem naj dodajo dovoljenje za avtorsko pravo in prevod.
Obzornik
Gospa Olga Ševčikova. Začudeno sem pred leti pogledala časopisno obvestilo, da bo predavala v Splošnem ženskem društvu o Boženi Nemcovi ga. Olga Ševčikova, žena češkoslovaškeg'a konzula v Ljubljani. Ne, žene naših konzulov — in povečini tudi drugih — se doslej razen malih izjem niso izkazale z globljim raziimevanjem svojega posebnega položaja. Pasivno nastopanje poleg moža konzula ob raznih svečanostih je njih edina javna vloga, že to je redka izjema, da se katera zanima za socialno stran naše manjšine v inozemstvu. Ali morda zato, ker pri nas žena še nima političnih pravic in ne more doumeti širjega pomena in globlje naloge, katero ima lahko predstavnik naroda v tuji državi. Ga. Ževčikova pa je Čehinja, kjer je ženam kulturno in politično delo že tradicija. Ko je prišla k nam, se je takoj začela učiti slovenščine, da je bolje spoznavala nas, naša stremljenja in naše potrebo. Prepotovala je z možem slovenske pokrajine, spoznala in vzljubila njeno lepoto, pa tudi dušo njenega prebivalstva. Zanimalo jo je zlasti naše žensko življenje. Približala se je našim društvom, seznanila z ženskim tiskom, videle smo jo na mnogih prireditvah in med naročnicami listov. Na naše povabilo je predavala v Splošnem ženskem društvu in v radiju in z veseljem nam je ustregla, kadarkoli smo se obračale nanjo za pojasnilo ali pomoč. Štela si jel v dolžnost, da seznani našo ženo z napredkom Čehinj; prav tako pa ji je bil pri «rcu tudi napredek naše žene, zato ga je hotela pokazati čehinjam. Zanimala jo je zlasti ženska literatura. Naš roman Maše Slavčeve „Pod dalmatinskim solncem" se ji je zdel primerno delo za
215
prevod, v češčino, češ. da vsebuje lepo folklorno sliko Dalmacije z zanimivim prilivom sodobne svetske kulture. ?a ga je prevedla ua češko. Z istim zanimanjem je sledila tudi naše-mu strokovno-gospodinjskemu pokretu in je privedla med nas tudi svojo mater, go. Ruženo Černo, orgauizatorico ženskega narodno-gospodar-skega gibanja na Češkem. S svojim predavanjem, z nasveti in spisi je dala ga. Ru-žena Černa marsikatero pobudo in smernico tudi naši „Zvezi gospodinj".
Kakor se je vsa naša javnost prisrčno poslovila od g. konzula ševčika, ki jc ob vsaki priliki pokazal svoje resnično zanimanje za naš narod in se nam je po svojem izredno demokratičnem nastopu prijateljsko približal, tako smo tudi me žene v duhu spremile go. Olgo ševčikovo ob odliodu iz Ljubljane s toplo mislijo in resničnim sesterskim pozdravom.	Ur.
Naše delavke v borbi za delo in knih. Letošnje počitnice-so bile delavske žene bridko preizkušene. Po mnogiili tovarnah in delavskih revirjih je delavstvo stavkalo za izboljšanje življenjskih pogojev. Tega mezdnega boja so se solidarnostno udeleževale tudi delavke. Po nekaterih tovarnah so .stražile vhode in se borile proti stavkokazom. Ponekod so tako vztrajale na svojih mestih, da so tudi dejansko občutile krutost mezdnega boja, saj so jih nasprotniki celo pretepali. Toda žene se niso ustrašile, vztrajale so v borbi in podpirale tovariše, ako ne drugače, pa vsaj s tem, da so si prizadevale za primerno prehrano stavkujočih.
Nič manj niso bile preizkušene tudi žene onih delavcev in rudarjev, katerim je poleg vse dosedanje bede pretila še brezposelnost. Našim rudaikom je grozila najtemnejša usoda, našemu rudarskemu ljudstvu najbolj črna beda. Žene pa so sc tresle ob misli, da bodo lakota, mraz in bolezen edini tovariši njim, možem in otrokom.
Delo za slovansko zbliževanje. Znana ukrajinska književnica Marija Omelj-čenkova je lani prepotovala Jugoslavijo in proučevala življenje in delo naše žene. Mnogo je potem pisala o nas v čeških in ukrajinskih listih. Letos je šla na podobno potovanje v Bolgarijo, da se seznani z žitjem in bitjetu bolgarske žene. Obenem pa predava tam o drugih slovanskih ženah — tudi o Slovenkah — ter tako seznanja in kulturno zbližuje slovanske narode, zlasti pa žene. Na Bo-lgar-skem bo priredila tudi razstavo slovaruskega ženskega tiska. Z njo potuje tudi njen mož, profesor Ilrihorij Omoljčenko, kateremu je proučevanje slovanske zgodovine in literature prav tako življenjska naloga.
Društvo „Dom visokošolk" v Ljubljani, Gradišče 14/L V Ljubljani v Gradišču 1-i/. v prostorih stare Mund o ve zapuščine stoji „Dom visokošolk", ki ima namen nuditi predvsem nadarjenim, v slabših gmotnih razmerah se nahajajočim visoko-šolkam Aleksandrove univerze ugodna, lugijenična cenena stanovanja v centru mesta, domačo tečno hrano ter v skupnem bivunju vzbuditi čut za tovarištvo in socijalni čut, ne glede na njihovo mišljenje.
Prošnje za sprejem v „Dom" se vlagajo na odbor „Društva dom viso-košolk" v Ljubljani, in sicer za zimski semester od 1. do 15. sept., za letni semester pa od J. do 15. februarja. Prošnji mora biti priložen imovinski izkaz staršev, zdravstveno izpričevalo, izpričevalo o univerzitetnih odnosno srednješolskih kvalifikacijah prosilke in obveza staršev, da bodo v redu plačevali prispevke za oskrbo prosilke v „Domu", Minimalni mesečni prispevek znaša 150 Din, srednji 550, maksimalni pa 500 Din.
Cilj visokošolk naj bi bil čim tesnejše se združiti v varovanje svojih stanovskih interesov in v medsebojno spoznavanje. Zato vabimo vse one visokošolke, katerim je za resno in stvarno delo, da pridejo v naš „Dom", ki naj bi bil središče naše akademske ženske mladine. — Odbor.
Vojna, vojna! V črni Afriki sicer, daleČ po zemljevidnih črtah, a tako blizu po naših človeških srcih. Žene vsega sveta se združujejo v skupnem klicu: Pogovorite se z razumom, kakor ljudje, ne kakor zveri. Ne uničujte človeškega rodu m sadu njegovih rok in duha!
:216
VSEBINA 9. ŠTEVILKE
„Up sreče onstran groba v prsih hrani" — Konec (lika Vaštetova) Pod dalmatinskim solncem — Nadaljevanje (Maša Slavčeva) Dve materi (Sanda Jovčeva - P. lločevarjeva) Pismo (Anica černejeva) „Nova žena" (Angela Vodetova) Književnost in umetnost: Marie Omcljčenkova: Me dojmy z Jngoslavie (M. ž. K.)
Obzornik
Priloge: Naš dom — Naša žena — Ki-ojna pola in ročno delo
Ženski svet izhaja vsak mesec v Ljubljani. Lefna naročnina Din 64-—, polletna Din 32-—, četrtletna Din 15-—. Posamezna številka Din 6-—. Za Italijo L 24-—, po-■samezna štev. L 2 50 za inozemstvo Din 85-— Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici 12/11. — Izdaja Konzorcij „ženski Svet" v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiskali J. Blasnikovi nasi., Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljabljani. Odgovoren L. Miknš.
Listnica uredništva.
žarka H.: Vaš člančič premalo pove.
Dragotina: To, kar ste mi poslali, niso pesmi. Ako bi te vrstice napisali nevesti v album, bi se ji morda zdele lepe.
Kr. J.: Sami pišete: „Priznani, da sem Vam poslal skoraj najslabše stvari..." Dragi moj, ako že vi sami tako sodite o svojiii umetninali, kaj naj pa rećem jaz!
Darovi za tiskovni sklad.
Olga Koemns 6 Din; Ivanka Milič 6; Anica Mozetič 15; Anica Logcr 6; Tončka ■Gostič 2; Karolina Zadiiik 6; Milka Mervič j: lietka Uabjan 6; josipina Bizjak 3: Magda Rant Sire 6; Fani Gaberc 6; Roza Wagner 8; Poldi Ribarič 6; Božena Se-rajnik 12; Iv. Vidmar 2; Mari Lagoja 2; Janja Miklavčič 4; Marija Mikolič Fanči Markon 4; Lojzka Kuhar 1; Marica Pregrad 6; Ivana Ahačič 5; Anica Šerko ■6: Pavla Ilovar 2; Antonija Doljan 6; Fanika Kos 4; Louise Vodopivec 30; Marija Rojs 6: Jožica Kunčič 6; Jerica Pire 4; Julija Plavšak 6; Mary Brus 4; Greti Ser-bec 2; Mara Sancin 1; Slava Meljnikova 2; Mira Otrin 4; Anica Jerman 2; Pavla Lavrenčič 12; Zora Stegu 6; Marica Legiša 3; Terezija Kosi 6; Gabrijela Mihelj 2; Zora Štimnikar 2; Ant. Stambuk 6; Jožica Žunič 4; Vidosava Leskovšek 3; Lučka Kunčič 3; Greti Scrbec 2; Milka Pirnat 6; Marija Resteiger 6: Fani Novak 2; Marija -Grad 4: Milka Vrančič 6; Minka Gajić 6; Rozala Draksler 2; Franja Iršič 6; Helena Rcbck 5-50; Mari Vidmar 1 Dol; Mirni Meden 8 Din: Olga Zevnik 4; Kristina Poček 2; Francka Novak 1; Lola \1irk 3; Merica Krpan 15; Ivanka Rusjan 15; Milica Kjuder 3; Pavla Perčuli 3: Zinka Prelogar 6; Zorislava Lasić 2; Amalija Kerševan 10; Marija Omahen 6; Anica Preprost 5 Lit; Ivanka Trnka 15 Din; Matilda živec 15; Ivan Majer 16; Ivanka Šparemblek 4; Slavica Rozman 3; Minka Osterc 4; Betka Oblak 3; Albina Vertačnik 3; Tončka Gostič 2; Ana Može 3; Flza Linke 2; Marica Pleskovič 3; Marija Dugar 3; Jožica Hodnik 2; Lida Jevšček 3; Lojzka Stanonik 1; Malči Kerin 2; Matilda Smid 6; Silva Janžck 3; Isabela Ferjan 3: Ivanka Mastnak 3; Slavica Zaman 8; Zvonka Feie 2; Adolf Radan 8; Ana Turk 3: Terezija Cigoj 3. — Iskrena hvala vsem cenjenim darovalkam!
MED POLETJEM IN ZIMO
imamo jesen, ko postane letni plašč prelahek, a zimski še pretopel. Ttvar prinaša celo vrsto prehodnih plaščev. Takozvani „Dubl" so nosili samo moški, toda se je izkazalo, da je posebno prikladen tudi za dame. Pri volnenih dubl- plaščih angleške fazone so posebno povdarjena ramena. Kratki ali široki „dragoner" z 2 ali 4 dekorativnimi gumbi lahno zapenjajo in obogatujejo linijo plašča. Bolj kot po sUki in opisu boste že na prvi pogled spoznali odličnost naših modelov. Posetite eno od naših prodajahi Tivar oblek, kjer Vam bodo plašče najpripravneje razkazali brezobvezno za nakup.
T I y A R OBLEKE