Stev. 42. Y Mariboru 14. oktobra 1880. Tečaj XIV.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. kr „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Slovenski
List ljudstvu v poduk,
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis.
se ne vračajo, neplačani listi so ne spro-jemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstica, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 B trikrat . . . 16 ,,
Kakšnih prošenj bi naj kmetje odposlali državnemu zboru!
Vsak državljan ima v postavi priznano mu pravico odpošiljati k državnemu zboru prošnje. Predložiti jih ima po kakšnem poslanci. No, in te pravice poslužujejo se sedaj prav marljivo na Štajerskem sosedni nam nemški in konservativni kmetje. Podpisujejo pa sledečo prošnjo:
„Visoka zbornica poslancev! Odkar so začeli upliv krščanske vere na javno življenje kolikor mogoče zatirati, prikazuje se dvojna nesreča, ki sicer nemilo zadeva vse stanove, vse prebivalstvo, vendar pa najhuje naš kmetski stan. One-dve ste kmetski stan spravile ob prejšnjo premožnost ter ga sedaj izganjate s posestev in žugate popolnem uničiti. Ti dve nesreči ste: prvič, da rušijo prejšnje stanove ter drobijo skupšine v posameznike, t. j. da ljudje iste vrste „vkup ne držijo", ampak vsak le za se skrbi in tako pogine; drugič, da se je prejšnje pridelniško gospodarstvo zamenilo z denarstvenskim, t. j. da je prej n. pr. davek lehko plačal s pridelki, a sedaj samo v denarjih. Prva nesreča jemlje kmetom vsako obrambo in varstvo, druga pa ga dela sužnja kapitalistov. Tega nihče več ne taji. Vrednost kmetskim posestvom strahovito pada. V petih letih (1874— 1879) so na Štajerskem 27.000.000 fl. menje vredna postala, a dolgov so kmetje črez mero si morali dati vknjižiti, više 66 milijonov več, nego poprej. Predavanje posestev po dražbah se množi grozno. L. 1874 so v avstrijskih naših deželah na dražbi prodali 4720 posestev, 1. 1878 pa uže 10264. L. 1874 je 3014 upnikov zgubilo 5,800.000 fl. predlanskim pa 11748 upnikov 34,100.000 fl. To se reče v petih letih je število upnikov, ki so morali vknjižene denarje zgubiti, narastlo do 290% in zgubljena svota do 485%- Kmetje so še le na videž posestniki, ker so preveč zadolženi, tudi hiše v mestih in trgih so z dolgovi uže preobložene; kmetski ljudje imajo čedalje menje živadi, posestniki lezejo med težake ali delavce popustivši posestva. —
Temu se mora v okom priti in hitro pomagati. Podpisani župan in srenjski odborniki prosimo pa za takšno pomoč, katero zamoremo takoj dobiti. Vemo namreč, da je treba, ako se nam hoče popolnem pomagati, pred vsem stroške za upravo (uradnike itd.) in za vojaštvo zmanjšati, kmetom pa dovoliti stanovskih zastopov, t. j. kmet-skih zbornic, ki bodo uplivale postavno, kedar se bodo izdelovale postave, katere zadevajo kmeta in kmetske koristi. Ali v ta namen treba je več časa, toda mi potrebujemo hitre pomoči. Zatoraj prosimo, visoka zbornica naj skuša pot nadelavati do gori navedenih pomočkov, za sedaj pa naj blagovoli sklenoti zastran 1. dedinskega nasledstva pri kmetih, 2. zastran razkosovanja in trganja posestev, 3. zastran preoblaganja gruntov z dolgovi, 4. in zastran domovinskega prava in preskrbovanja siromakov takšnih postav, da bo kmetskim ljudem mogoče obstajati ne samo sebi v korist, ampak celej državi. Podpisani srenjski zastop prosi toraj, visoka zbornica naj blagovoli ali sama pouzročiti takšnih postav ali pa slavno vlado v to nakloniti".
Tako se glasi velevažna prošnja nemških konservativnih kmetov. Reč je pa jednako potrebna in važna tudi slovenskim kmetom. Zato je močno želeti, da tudi naši kmetje po svojih županih in srenjskih odbornikih dajo podpisati jednakih prošenj ter jih odposlati državnemu zboru. Poslanci g. baron Goedel (Wien, Getreidemarkt Nr. 1), g. M. Herman (Graz, Landhaus) in g. dr. Vošnjak (v Ljubljani) bodo jih radi sprejeli in visokej zbornici predložili.
Gospodarske stvari.
Kdaj in kako krompir kopati in kako ga hraniti.
K Krompir je takrat kopati, ko je popolnoma dozorel, kar se na tem pozna, da se je me-tenica posušila in se krompirjevi gomolji lahko dajo s koreuičja sneti. Dokler je metenica ali krom pirjevec še zelen, gomolji v zemlji še vedno rastejo in debelejši postajajo. Tudi notrajna dobrota
krompirja še vedno veča prihaja. Če se pa me-tenica še do pozne jeseni bohotno razrašča in se bati, da bi jo mogla slana posmoditi, je jo treba požeti, kar provzroči, da krompir hitreje zori. Krompirjeva metenica se more ko postranska krma živini porabiti, treba je jo zrezati in z rezanjem pomešano živini pokladati. Sem ter t;e jo tudi v posebnih primernih izzidanih jam?'i kisajo. V ta namen se krompirjeva metenica v jame trdno vtepta tako, da ni nič votlin vmes, in na to 3/i—1 meter visoko s prstjo pokrije. Skisano krompirjevo ščavje ali metenica ima toliko r iivne vrednosti v sebi kolikor jednaka množina dobrega deteljnega sena; posebno dobro je kot posi/anski hranini nameček mlečnim kravam, ki imajo po skisanem krompirjevci rade mnogo in dobrega mleka. Brž pri kopanji krompirja se morajo dro-bički, nezreli in nagnjiti gomolji odbrati od popolnem zrelih in zdravih. Prvi se ali brž živini spolagajo seveda, ko so mokro gnjili deli bili izrezani ali pa če jih je preveč, se zre"ejo, poparijo in tudi v zračno trdnih jamah hranijo, v kterih do drugega novega krompirja dober ostane. Špranj in lukenj med krompirjem pa ni trpeti, ker se v njih plesnoba in gnjiloba vgnjezdi.
Zdrav krompir se navadno na tri načine prezimuje. Po najprvo v kletih; ta način prezimo-vanja najmanj priporočbe zasluži. Krompir se v kletih v prevelike kupe nasuje, v kterih je gor-kota in izhlapljenje premočno. Topli, vlažni zrak iz kleti ne more dosti hitro izhlapeti, se na stropu zgosti in ko voda na krompir nazaj doli kaplja, kar je začetek vsega kvara za krompir. Zmanjšava se ta nevarnost, če so v kleti prehodi iz lat narejeni, v kterih se zrak sem ter tje gibati more. Dalje ako se krompir na lesni ali premogovi pepel nasuje in klet, dokler ni prehudega mraza, po dne večkrat odpre in prevetri. Po noči se morajo seveda prevetrivne luknje trdno zapreti, kar se mora tudi neobhodno zgoditi, kakor hitro toplota v kleti na 2 stopnji pade.
Drug graje vreden način hranjevanja krompirja je: ga v zemeljskih jamah hranjevati. Take jame se zarad tega ne morejo priporočevati, ker se krompir le na vzgor more izhlapljevati in ker je tudi nevarnost, da voda od vzgoraj v jamo vdari. Vrh tega je tako hranjevanje v jamah dražje od tretjega načina tako imenovanega kupičenja nad zemljo. To se pa takole godi: Zemeljno tlo se lepo vzravna in ogladi na 2 metra široko in poljubno dolgo. Poprej se prst za 6—10 centimetrov izkoplje, da krompir, ki se tukaj za meter visoko nasuje, spodaj ne uteka, ampak ima stene, ob ktere se trdno vpre. Kup dobi podobo široke strehe, ktere strani imajo razprostrano ravan, po kteri se krompir lahko do dobrega izhlapuje. Vrh krompirjevega kupa se z dosti debelo plastjo krom-pirjevca, ki mora lepo suh biti, pokrije in na njo desko pol metra široko položi. Zdaj se cel kup krompirja pokrije s prstjo 6—10 centimetrov de-
belo, da se krompir dežja in mraza obvaruje. Namesto krompirjevca dolga slama ni nasvetovati, ker je slama slab sprevodnik toplote in izhlapljenje krompirja v prstno pokrivavno plast zabra-nuje. Hlap se namreč v slami v vodo zgosti in in tako postane slama plesniva in gnjila, kar se potem tudi na spodaj ležeči zdravi krompir razširiti more. Ravno tako škodljivi so v kupih zračni kanali, kakoršne iz zvite slame ali iz lesenih dre-r^.žnih cevi narejajo. Tudi v njih se topli hlap v vo^o zgosti, kar rado gnjilobo krompirja pov-zročuje in je dostikrat tudi povod, da krompir zmrzne.
Ko zima nastopi, se krompirjevi kupi posu-jejo s prstjo na 1—l1/i metra visoko in debelo. Če je kaj krompirjevca, listja, nastelji ali slame na razpolaganje, se more plast jedne teh snovi pod gorrjo plast prsti postljati, da je sad mraza bolj varen. Do zime naj se tudi znotjajnost kupa z gorkomerom skrbno pregleduje. Če je toplota nad 7 stopenj poskočila, se mora kup prevetriti. Ako se to do zime večkrat stori, se bode krompir do popolnega pokritja pred zimo izpotil in spomladi bode take dobrote in lepote, kakor jeseni, ko je bil iz njive izkopan. Pravi in poglavitni namen prezimovanja, da se krompir gnjilobe in preranega cimljenja obvaruje, je s tem ravnanjem dosežen.
Da svinje krmljače vedno jedične ostanejo.
M. Dati se mora takim svinjam, ki se krmijo, da se odebelijo in so za klanje, vsaki dan dva perišča ovsa, ki je bil na sledeči način soljen. Vzame se posoda, v ktero gre toliko ovsa, kolikor ga je za dva dni treba. V to posodo se dene plast ovsa, ta se osoli in nekoliko z vodo polije. Ker se pa osoljeni in namočeni oves napne in naraste, se posoda ne sme prepolno z ovsom nasuti. Od tega osoljeuega ovsa se svinjam krmačam dan na na dan nekoliko položi in tako ostanejo vedno jedične in žrejo vse, kar koli se jim daje. Še drugo sredstvo svinje jedične vzdržati je to, da se jim od časa do časa nekoliko ali lesnega ali premogovega ogelja položi. Tudi zdravje pospešuje se s tem svinjam.
M. Apnena voda za sadunosna drevesa. Ap nena voda je za sadunosna drevesa zelo koristna, ker ne le živalske, ampak tudi rastlinske zaje-davce ugonobi. Gašeno apno se tako dolgo z vodo zaliva, da se tako imenovano apneno mleko napravi t. j. apnena voda tako bela kakor mleko. S to apneno vodo se potem s pomočjo kakega šopka drevo ne le po deblu, ampak tudi po debelejših vejah pomaže. Da pa bela barva ni tako v oči bodeča, se apnena voda nekoliko s pepelom ali ogeljem pomeša. Dobro je, če se tudi drob-nejše veje s tem poškropijo, ker apnena voda skorjo oživi in vse nnčesje, ki ima zalego po špranjah in luknjicah, ugonobi. Posebno dobro stori ta voda pozno na jesen.
M. Kak« jabelka liraiijevati. Priporočuje se več raznih načinov. V novejšem času nasvetujejo, da se jabelka plastoma v posodo, v ktero zrak ne more, vlagajo in med posamezne plasti pre-žgauega peska nasuje tako, da se jabelko ne dotika jabelka. Posoda se potem s pokrovom trdno zavezne, da zrak ne more v njo dohajati.
M, Pomoček zoper dri:'io pri teletih. Vzame se v ta namen 3 grame železnega vi ijola, ki se v 180 gramov vode raztopiti. V to tekočino se prilije 3 grame opiumove tinkture, 8 gramov vode grenkih mandeljnov in 15 gramov dvakrat ogljeno-kislega natrona. Predio se to zdravilo boleni živini vlije, se ^ora steklenica, v l.teri je, dobro pretresti in potem teletu 3krat na dan po 1/2 čajne žličice v treh žlicah črne kave dati.
M, Proti krvotoku iz nosa. Kot pomoček proti krvotoku iz nosa se priporočuje močno pre-gibovanje čeljusti. Otrokom se vtekne zamašek iz papirja v usta in se jim ukaže, da ga močno žve-čejo. Pregibanje čeljusti pre najsilnejše krvavljenje iz nosa ustavi.
Trtuo uš v Brežiškem okraji zatiruje sedaj kmetijske družbe štajerske tajnik, g. Fr. Mliller, ker je g. adjunkt Hanzelj z učenci vinorejske šole v Maribor odšel nazaj.
Dopisi.
Iz Maribora. (V hudi zadregi) bili so dne 8. okt. t. 1. nemški liberalci in jihova izvoljenca g. dr. Schmiderer in g. dr. Duchatsch. Bila je namreč javna seja okrajnega zastopa radi 4600 fl. pri „kreisamtu". Slednja dva sta čula od g. Simona, od dr. Serneca in dr. Radaja tako osolje-nih, da bi vsak drug odložil načelništvo in na-meslništvo in všel. Očitanju, zakaj nista zoper „remuneracijo ' ali dar 460O ti. glasovala pri zbo-rovauji zastopnikov 14 okrajev, nista vedela niti besedice pametne odgovoriti. Podrobneje nalašč ne poročamo, da se sovražniki „Slov. Gospodarja" ne bodo zopet režali: glejte, kako ljudi ščuje. No, resnica oči kolje, zlasti ničvreduežem. Zadovoljni pa smo in veseli, da se je naših zastopnikov 17 udeležilo seje. Nemških liberalcev prišlo jc samo 9 in od teh so g. dr. Reiser, g. Marko in g. Badl z nami potegnili tako, da je bil nasvet sprejet: 1) sklep zastopnikov 14. okrajev je neveljaven, ker zastopniki niso bili izvoljeni od dotičnih okrajnih zastopov, dalje se ima od 4600 fl. svota mariborski okraj zadevajoča poplačati, vsi računi pa o „kreisamtu" 3 uže izvoljenim pregledov alcem računov predložiti. — Na mariborskej gimnaziji, oglasilo je se toliko dijakov, daje treba za l. II. in III. razred paralelke ali zravenrazrede napraviti. Ravnateljstvo išče potrebnih prostorij v bližnjih hišah.
Iz Murskega polja. (Graška razstava.) II. Vildon zapustivši smo se vozili po širokej rav-
nici vildonskej, kjer v sredi polja prevozimo spet železnico in se približamo Kalsdorfu ob dvema po poldne. Ta kraj je tri dobre ure oddaljen od Gradca. Proti južni strani smo imeli zadnjo postajo pri velikem posestniku Ranču. Tu smo konje oskrbeli, sebe ohladili in s prav dobrim pivom in malim obedom okrepčali; vse je bilo precej ceno. Tudi se nam je prilika ponudila, da smo pogledali po govejskih hlevih, v kterih smo našli prav lepo število glav, lahko smo cenili krave eno po 100—150 fl. vole '*e više, a bike pa med vsemi največjega do 250 fl. in še više so vredni. V prvem hlevu smo videli 16 krav, bika pa 3 cecatne teliče, ktere smo po svoje precenili 20, 25, do 30 fl. V drugem hlevu smo videli 13 krav, 2 velika bika pa 1 tele; v tretjem je bilo 16 močnih za voz pripravnih volov, v četrtem je pa bila mladina: 5 je bilo leta starih telic, 7Junčekov (voličev), 1 bik in 2 sproto-letni teleti. Živina se nam zavoljo postave ni do-padla, ker je bila močno blekasta, ali obzirom na izrejo je bila srednje debelosti, le trije biki so bili prav debeli. Konjev nismo videli. Vse gospodarstvo ima dobro oskrbljeno in v lepem stanu; tudi gostilnica je hvale vredna. Tu, in kar smo se vozili od Radgone sem do Gradca, je polje povsod dobro obdelano; njive se orjejo v široke postati; koruze in krompirja ni najti, da ne bi bil v vrste nasejan in z mašinami opravljen; koruze in prosa se seje dosti, repe precej, krompirja, deteljice pa tudi prah za zimino je maio videti. Sadunosno drevje je po nekterih krajih v velikem številu in je bilo precej rodno, v nekterih pa skoraj ni nič. Pašnikov nismo opazili nikjer razun v Apačah je veliki občinski pašnik, živine ni najti, da bi se po polji pasla. Perutnine tudi ni mnogo, posebno gosek in rac ni videti. Opravlja se polje z voli, kteri so v hamote vpreženi. Konjerejstvo je menda čisto zapuščeno, ker se je redko dal videti kaki konj, šc menje pa žrebe, ki ga najč nismo ovarali. Vso pot, kar smo se vozili, drži velika cesta na levi strani ne daleč od bregov, ki so v vrsti od niže Ljutomera do Gradca eden za drugim nastavljeni, kakor jih je Mura že v dolgo minulih časih pustila, na pravi je ravno lepo polje, samo pri Vildonu so ob obeh straneh Mure bregovi, tu si drzna reka ni mogla napraviti širokih prostorov. Povsod smo srečavali lepe hrame in občine, bele cerkve in visoke gradove, kakor gornje-radgonskega, cmerečkega, lipničkega i. d. tudi razvaline in po-drtine spominjale so nas na minljivost sveta, tako ona na vildonskem bregu, to je menda razvalina grada, ker se vidi še veliko zidovja, na katerem je vihrala zastava. Iz Kalsdorfa smo se peljali ob tretji uri in črez malo se nam je razkrilo gračko gradišče ali „Slosberg"; mesto se nam je začelo kazati še le ko smo že poldrugo uro potovali. Imeli smo zmirom prijazen razgled na obe strani in naprej, zlasti, ker nam je vreme dobro ugajalo, posebno smo radi zrli na gradišče in črez isto na „Sekl", Sčasoma smo se približali pivovarni
„Puntigam". Od tod smo že videli Gradec, ki je razgrnjen okoli gradišča pa le proti jutrni in južni strani ga je največ, proti večerni menje a na severni najmenje. Gradišče je en sam edini okrogli breg močno visok. Opazili smo že lehko, kako so vihrale zastave na gradiščnem zidovji, posebno avstrijska črno-rumena je plapotala na zvoniku. Kake četrt ure smo imeli še do gračke „linije"; tu ustavimo, nam voze pregledajo in preiščejo, platimo in gremo naprej proti mestu. Že smo srečavali šetajočo gospodo, tudi kočije so pogosto drdrale. Prej, kakor smo si mislili, smo bili že na „Grijesu". Tu povprašamo pri g. Kihbergu za nam namenjene štale, kmalu smo bili na svojem nam v ta namen odločenem prostoru. Kesno je že bilo, živini položimo krme, njo zesnažimo, z vsem oskrbimo, potem pa gremo pogledat nekoliko v mesto skozi „Grijes-plac" in ulico na Murski trg in črez lančni most v Mursko ulico na glavni trg, kjer zagledamo spomenik nadvojvode Janeza.
(Dalje prih.) S Pohorja. (Nepotrebna šola.) G. dr. Otmar Reiser je obširna posestva v Hrastji ob Po-horji po svojem rajnem očetu, ki je bil blag mož, podedoval. Slednja leta pa je še sam na Peklih več kmetij ponakupil. Pred nekolikim časom je hotel občane pripraviti, da bi mu pomagali v Pe-krih novo šolo staviti, katere toliko potrebujejo, kakor tretjega očesa v glavi. Kar šolo zadeva, se mora reči, da je malo krajev, ki bi bili tako dobro oskrbljeni, kakor so Lembaški farani. Pri farni cerkvi, kamor je iz Peker po lepem potu samo ure hoda, stoji veličastno, dobro urejeno iu vsem tirjatvam sedajnega časa zadostujoče šolsko poslopje s 3 razredi. Pa tudi tamošnji učitelji so vneti za svoj poklic, ter si z vsemi močmi prizadevajo, da vestno izpolnujejo dolžnosti svojega stanu. Kolikor je prav in mogoče, se učijo otroci zraven materinega jezika že v prvem razredu nemški brati in pisati, v drugem in tretjem razredu se pa ta poduk nadaljuje. Iu da se šolarji v resnici dovolj nemščine naučč, dokaz temu so učenci, ki so naravnost v gimnazijo in učiteljišče prestopili ter prav dobro napredujejo. Vadijo se pa tudi v toliko potrebnej sadjereji in drugih kmetijskih strokah, kar priča dobro oskrbljeni šolski vrt. Iu ker ljudje za to, še le pred 4 leti pozidano šolsko poslopje mnogo dolgujejo, morali bi res ob pamet biti, ko bi še na drugo šolo mislili. Zato pa je srenjski odbor res hvale vreden, da na pritiskanje g. dr. Reiserja ni hotel ponudbe sprejeti in mu pomagati do nepotrebne šole na Pekrih. Vkljub temu je g. dr. Reiser na svojem posestvu postavil nekako poslopje, v katerem namerava s pomočjo „šulvereina" šolo odpreti, ter je v ta namen poslal svojega oskrbnika in Gselmaua (g. A. Ratha) po sosednji srenji v Hrastje, da bi kaj šolarjev naberačila. Ljude so silno nevoljni, ker spoznajo, da se na trirazredui šoli otroci gotovo več naučijo, kakor na enorazredni, kjer so vedno
otroci vseh oddelkov skupaj; zvečinoma tudi na večrazrednih šolah boljše učiteljske moči delujejo, kakor na postranskih enorazrednicab. Zato jim ne more nikdo zameriti, če pri svoji trirazredni šoli ostanejo in dasiravno so se na Gselmanovo pritiskanje nekateri podpisali, da so voljni svoje otroke v novo šolo pošiljati, vendar niso zavezani to storiti, kajti vsak sme svoje otroke pošiljati, kamor hoče. Prav pa imajo tisti, kateri govorijo „naši otroci so in bodo hodili v farno šolo v Lem-bab, kjer se zraven drugih predmetov tudi v krščanskem nauku podučujejo, ter imajo po leti šolarsko mešo, česar bi pa pri Pekerski šoli morali pogrešati." Ako hoče g. dr. Reiser za svoje ljudi šolo imeti, naj jo ima, nikdo mu tega branil ne bode, druge okoličane pa naj pri miru pusti, kajti njegove šole ne potrebujejo. Kakor se sliši, so razmere v Pekerski srenji vsled vednega ščuvanja silno žalostne. Ljudje so vsi zbegani, gospodarstva hirajo, kmetije se prodavajo ali kakor Gselman pravi „vejejo", dolgovi rastejo, nemaniči se množe, javna varnost in poštenost gine in če pojde tako naprej, v kratkih letih samostalnega posestnika na Pekrih ne bo; uresničil se bode naš pregovor: „Kdor noče brata za brata, dobi tujca za gospodarja!"
Od Savinje. (Deželna razstava) v Gradci dokazuje zares, da je štajerska dežela v novejšem času jako napredovala ne samo v kmetijstvu, živinoreji, nego tudi v vseh obrtnijskih strokah. Razstave so se tudi naši slovenski obrtniki čvrsto udeležili. Najdemo tam na primer izvrstne glaso-vire g. Ropasa na Vranskem, kateri se znajo iz-vanrednim umotvorom prištevati. Jednako tudi mnogovrstne izdelke fužinske iz kovačnice Janeza Močnika v Mozirji. Njegovi izdelki kmetiškega in obrtniškega orodja so uže po širokem svetu znani ter izkani trgovinski predmeti, posebno ker so lepe oblike, fine robe in celo primerne cene. Opozoruje se tedaj slavno občinstvo na gori navedene domače obrtnike. Podpirajmo domačo, ne pa tujo obrtnijo v prid in čast našega naroda!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Ko bodo naši državni po slauci zopet zbrani na Dunaji, imeli bodo dovolj dela. Treba jim bode vlado zaporedom povpraševati, zakaj Slovencem ni nikder ustregla v tem, kar jej je bilo naloženo od državnega zbora glede na slovenščino v gimnazijah, realkah in učiteliščib. Vse je ostalo pri starem in slovenskemu urado-vanju se delajo povsod težave in opovire. Volitev v skupini maribor-ptujskej je pokazala, da zamo-remo Slovenci pri volitvah za deželni zbor, ki bodo črez 4 leta, zmagati v Ptuji, ker s tem mestom vkup voli tudi Ljutomer, Središče, Ormož in Rogatec. Tega ne smemo pozabiti; vrlo-narodno Središče s svojimi mnogimi volilci je res središče, ki nam bode pomagalo do prve zmage v mestih na
Štajerskem. — Minister nauka zahteva od šolskih uradov poročila o lOletji novih šolskih razmer!
—	Sijajni občni zbor obhajalo je kat. konservativno društvo za gornjo Avstrijo; zbrani so se pogovarjali tudi o propadu kmetskega in rokodelskega stanu ter pričakujejo, da bo državni zbor v tej reči nekaj storil. — Lineškemu škofu so liberalci vzeli 2 grajščini, sedanjo ministerstvo hoče krivico odpraviti. — Nemški liberalci kličejo uže Bismarkove nemške liste na pomoč ter žugajo ministru Taaffeju s prusko-nemško jezo, ako bo še dalje pravičen Slovanom. — Delegacijam bode vojni minister baje predložil za 1. 1881 proračun, v katerem tirja 7 milijonov za vojaške potrebe več, nego letos. — Magjaii preganjajo Nemce in sedaj tudi uže Jude, vse hočejo pomagjariti. Hrvatski ban grof Pejačevič je pa došel v Budimpešto in krepko ugovarjal zoper magjarski jezik v hrvatskih uradih in železnicah, pri hrvatski pošti in telegrafu. Hrvatje so odločnega postopanja bano-vega silno veseli; tudi je iz nova tirjal, naj se vojaška granica kmalu spoji s Hrvatsko. V Bosni in Hercegovini proglasili so avstrijski kazenski zakon. To je velika dobrota in napredek za deželo, kder so do sedaj po mohamedanskem „koranu" sodili.
Vnanje države. Angleži, Rusi in Italijani bili so pripravljeni svojeglavca Turka v Egejskem morji prejeti, mu zapreti Dardanele, se polastiti mest Smirne in Soluna, zasesti otok Lesbos in če treba mabnoti z brodovjem pred Carigrad in sultana odstaviti. Tega so se Bismark in drugi tnrko-Ijubi tako prestrašili, da so v sultana začeli močno dregati, naj prostovoljno prepusti Črnogorcem mesto Dulcin. V tej sili je se sultan res udal in ukazal Dulcin predati. Toda od obljube do djanja je še daleč. Sicer pa bi Črnogorci sami najrajši bili, ko bi na mirnem dobili, kar jim gre; kajti pod orožjem vedno biti ne utegnejo, tudi jih nadlegujejo bolezni, posebno mrzlica. Vsakako pa Turčija propada in umira. — Bolgarski knez bil je v Belgradu od srbskega kneza in naroda navdušeno sprejet kot naravni jugoslavjanski zaveznik.
—	Rumunski knez sklepa s papežem nagodbo, da uredi verske razmere katoličanov v svojej_ kneževini. — Ruski car biva v Livadiji ob Črnem morji in boleha; njegov minister Melikov pa izdeluje črtež, kako bi se zemstvom in pokrajinam dale večje pravice in samouprava! Tudi noviuain hoče privoščiti več svobode; sploh grof Melikov kaže nepričakovano spretnost za ministra. — Nemški katoličani hoteli so pri svečanosti v Kolnu cesarju predložiti prošnjo, naj preneha preganjanje katoličanov, cesar pa je povedati dal, da prošnje ne sprejme! — V Briigge na Belgijskem je frei-maurerska vlada ukazala katoliško šolo zapreti, 500 otrok s šolskimi brati vred iztirati, na kar je nastala huda rabuka: več ljudij bilo je ustreljenih.
—	Angleži so se sprli z Birmanci ua izhodni strani Indije. Bati je se vojske.
Za poduk in kratek čas.
Anton Magdič
doktor vsega zdravilstva, bivši zdravnik v Ormoži.
I. Ljutomerske gorice so zavoljo žlahtne kapljice, ktero rodijo, znane po vseh slovenskih pokrajinah in še daleč drugod po svetu; ali mnogo celo izobraženih Slovencev še živi, ki se svojimi očmi nijso gledali teh rajskih hribov. — Kakor narava rada skrivlje svoj najžlahtnejši zaklad — zlato in srebo skrito tiči v trdem pečevji, dragi biseri na dnu globokega morja, — tako ne vidiš Ljutomerskih vinogradov, če se ravno morebiti blizo jih voziš. Južne železnice proga proti Kaniži pride pri Veliki nedelji in Ormoži na podnožje Ljutomerskim hribom, pa ker drži globoko v po-dravski dolini, popotnik le nekatere panoge videti zamore.
Na popolnočno stran od Ljutomera gori do Radgone leži Mursko polje, ktero nam redi bistre konje, najžlahtuejšega angleškega plemena; poprečni Kamenščak, ki je na dolgo od zahoda proti izhodu potegnen, iz Murskega polja pogled v Ljutomerske gorice popolnoma zapira. Od Radgone v Ljutomerski prijazen trg dospevši boš radoveden vprašal: kje so Ljutomerske gorice? Odgovorili ti bodo: za Kamenščakom na južno stran so razpeljani ti res rajski hribi, nasajeni z žlahtno vinsko trto, venčani z belimi lirami tu pa tam podobnimi gradovom, krasnim pristavam, kjer se ob času vesele trgatve nekoliko tednov prav prijazno da stanovati. Med hribi se vije lepa Zarovinska dolina dobro uro dolga; malo više Ormoža prestopi v rodovito raven, ki zvišena nekoliko metrov nad deročo Dravo uljudno pozdravlja unkraj bivajoče uam brate in sosede Hrvate.
Blizo na podnožji Kamenščaka je bil še pred kakimi 50 leti velik tako zvani žarovinski ribnik — svoj čas bilo jih je več. — Morebiti so si pri teh ribnikih iu v starodavnih časih po dolini nahajajočih mužavinah pri svoji selitvi na Ogerska jezera čestokrat počivali žrjavi ? in od tod ime Žarovinci ali menda bolje Zrjavinci? — Od mladostnih let se spominjam, da so spomladi in jeseni v številnih jatah žrjavi te kraje preletavali. V sredini te dolini, in rekel bi, na sredi Ljutomerskih goric so Ivanjkovci, prijazna, ne velika ves se samimi lepimi zidanimi hrami; iu ta. ves je rojstveni kraj našega blagega Antona Magdiča. Ljutomerske gorice ne rodijo namreč samo žlahtne vinske kapljice, temoč tudi narodnjakov v obilnem številu nam daje ta kraj. Vzemimo okolico samo jedne male ure, tako sem v stani sem od Stanka Vrazove dobe našteti 12 vrlih sinov matere Slave. Starosta, Stanko Vraz, pesnik — od tega velikana bo menda „Slov. Gospodar letos še kaj povedal. — Trije Simoniči v jednem hramu rojeni, dva brata duhovnika, dekana Jožefa blaga prsa kinča 1 od svitlega cesarja podeljeni zlati križ in njuni
stričnik France Simonič, doktor modroslovja, je nastavljen v vseučiliščni knjigarni na Dunaji; 2 brata Petovara: mlajši dr. prava, zdaj odvetnik v Ormoži, starejši brat pa uraduje na Ogerskem. P. Bruno ^Jesib, župnik pri sv. Trojici na Goričkem in P. Skender Sovič, župnik sv. Trojice v Halozah ; Jakob Holc, bivši župnik na Vurbergu, Ivan Skuhala, profesor bogoslovja in ravnatelj mladeniš-nice v Mariboru; M. Golob, izvanredno obdarjen mladenič, žalibog ga nam je nemila smrt pokosila kratko pred dokončanimi študijami 1. 1852.; res, lepo število vrlih slovenskih rojakov, na ktere celi okraj sme biti ponosen. — V Ivanjkovcih tekla je zibelka g. Antona Magdiča; — ves je dobre četrt ure oddaljena od farne cerkve vseh Svetnikov, kake pol ure od podružnice D. Marije na Jeruzalemu. — Podobo D. M. so pre svoj čas nemški vitezi, ki imajo kot posestniki Veliko nedeljske grajščini v bližini vinograde, iz Jeruzalema prinesli in od todi: D. M. na Jeruzalemu. Tabolmje med vsemi Ljutomerskimi hribi najvišji in z njegovega vrba zamoreš pregledati ves rajski kraj Ljutomerskih goric; pred seboj imaš eno panogo z imenom „Cerovec", rajnega Stanko Vraza rojstveni kraj. — Na sedajuem Magdičevem posestvu v Ivanjkovcih so prebivali svoj čas „S6ki", v starih listinah „Sunčiči" ; zadnji teh posestnikov Štefan Sun-čič ni imel svojih otrok ter je vzel za svoje Nežo Lovrenčičevo; Ivan Magdič iz Žerjavinec je vzel Nežo v zakon in stari Štefan jima je po zimi 1. 1819. izročil svoje posestvo. Zakon je bil z otroki blagoslovljen; imela sta 11 otrok, 3 hčeri in 8 sinov; deklice so rano pomrle; — najstarejši bil je Anton. Pri Svetinjah pastiroval je tistokrat Andrej Polauec — kaplaua ni bilo v tisti dobi — učitelj bil je N. Jaužek. Kdor je uplival, da so se duševne moči mladega Antona že zgodaj lepo in ugodno razvijale, je težko trditi, blagi prijatelj „S.", njegov vrstnik in rojak mi svedoči: najbolje je uplival oče sam; ker je doma pri svojem delu imel otročiče vedno pred seboj, je ž njimi ponavljal in jim tolmačil, česar so se v šoli učili, — toliko je gotovo: najboljša šola veliko ne opravi, ako starši ne sodelujejo in domačo odgojo zanemarijo. Leta 1832 pelje oče 12 let starega Antona (roj. 17. Jan. 1820.) po vseh Svetnikih v Maribor v 3. razred. Tretji razred je bil tistokrat pripravnica za gimnazijo ali srednje šole. Na kmetih sta bila povsod po 2 razreda, v Mariboru in Celji na spodnjem Štajerskem so bili 3 razredi tudi v Ptuji in Radgoni, pa slednjih učenci so morali prvlje skušnjo prestati v Mariboru ali v Celji, še le potem so zamogli v gimnazijo. Oče so menili, v Mariboru se šole začnejo tako, kakor doma ob vseh Svetnikih. Nekega popoldne pridejo narav-noč se svojim Tonetom v sobo 3. razreda in ravnatelja šole in učitelja 3. razreda, Kaspara Wie-derhofer, trdega gornještajerskega Nemca, lepo po slovenskem poprosijo, naj blagovolijo fanta v 3. razred sprejeti. Pa kako bo Nemec slovenskega
kmeta razumel? Ravnatelj pokliče šolskega pripravnika Slovenca, da mu raztolmači, kaj kmet govori in želi. (Pripravniki so morali poduk v 3. razredu poslušati in se tako v podučevanji vaditi, to je bilo praktično!) Ravnatelj spoznavši kmetovo prošnjo, precej osorno odgovori: „Sedaj je že dosti prepozno, šola se je že pred mesec dnevom začela, zakaj nisi prej prišel." Ali oče Ivan se ne dajo tako naglo preplašiti, temoč trdijo, da tega niso vedeli in še enkrat prav gorko ponovijo svojo prošnjo. Zdajci tudi mali Toae povzdigne in sklone svoji suhi ročici, svoje tužne oči obrne v ravnatelja in ta prizor gane moža; nekoliko bolj prijazno zavrne : „fant, sedaj pa pojdi k tabli na skušnjo;" ravno je bila ura za raJunenje odločena, in mu začne račun narekovati, pa kaj pomaga? Tone ne razumi nemščine: pripravnik tolmači. Fant takoj račun pravilno na desko zapiše, celo tiho nič govoreč mahoma nalogo izdela; učenci v šoli strmijo in ravnatelj se čudi. Še nekatera vprašanja mu ravnatelj po pripravniku stavi in na vse naš Tone izvrstno odgovarja. Skušnja bila je častno prestana. Ravnatelj spoznavši bogato ob-darjenost tega bledega slabotnega fanta mu v klopi mesto odkaže, ktero on hitro vesel zasede in tako je bil učenec 3. razreda in oče zadovoljen sobano zapusti. Vbogi Slovenec, ti si res čuden trpin! Polstoletja bo v kratkem preteklo, odkar se je ta prizor vršil v Mariboru in po tolikem prizadevanji najboljših sinov slovenske zemlje, po tolikih trudili, borenji, prošnjah še dendenešnji, če pride slovenski kmet v Maribor, v Ptuj in hoče tam v zadevah svojega otroka z ravnateljem gimnazije govoriti, to le po tolmači storiti zamore. Kedaj bo prisijalo pred tvoj prag soluce svete pravice? Tretji razred je naš Ivanjševčar se ve izvrstno skončal, med 120 součenci bilo jih je 12 odlikovanih in z darili obdarjenih, naš Tone bil je med njimi „peti". — Tako je bil sedaj dobro podkovan za gimnazijo, katero je od leta 1834 do leta 1839 v Mariboru obiskoval.
(Dalje prihodnjič.)
Sntešničar 42. Ura je odbila. Bolnik seže po zdravila ter jih povžije, kolikor mu je bilo pisano za vsako uro. „Ali vam pomagajo kaj zdravila?" povpraša ga poleg stoječi zdravnik. „O kaj še, toži bolnik , še le mnogo hujše bolečine čutiin". „I zakaj je pa veudar uživate ?" vpraša dalje zdravnik. „No, kaj pa hočem zdaj, ko so uže plačane!" odgovori bolnik. „Vrtec."
Razne stvari.
(Častno srenjSanstvo) podelile so srenje Frau-heim, Morje, Ješence in Ranče gospodu J. Seederju, c. k. okrajnemu glavarju, ker je vsled toče in ne vihte dne 18. jul. t. 1. omenjenim srenjam pomagal dobiti od cesarja podpore in 5000 fl. od štajerske hranilnice. Radi .tistih zaslug prejel je tudi
c. k. namestnijski koncepist g. Gustav plem. Neu-pauer častno srenjčanstvo Frauheimsko. Kaj lepo in okusno pisane diplome izročili so gg. predstojniki dne 1. oktobra.
(Slovenščina na Štajerskem) ni v deželi navaden jezik. Tako je razsodil v Gradci višje de-želske sodnije predsednik g. vitez plem. Waser. G. Urbanec v Ptu;i je namreč na svojo slovensko vlogo ali tožbo preiel nemšk odgovor od okrajne sodnije ter se je pritožil zoper to v Gradci. Toda pritožbo je plem. Waser odbil češ: na Štajerskem je deželski navadni jezik pri sodnijab nemški (weil die landesübliche Gerichtssprache die deutsche sei.) G. Urbanec je se tudi zoper to pritožil pri višjem sodišči.
(Velik požar) zanetil je 81etni deček, ker je z žveplenkami v listnjaku listje užgal, v Zetincih pri Radgoni. Pogoreli so posestniki Rihtarič, Adamič in Zemljič. Škode je 10.000 fl.
(Brežicam dovoljeno je) pobirati davek od
piva.
(Nemški „Šulvereinil) šteje v slovenskem trgu Velenjskem uže 24 udov. Lepo število! ?
(„Kres, leposloven in znanstven list'1) bo začel izhajati v Celovci, počenši z novim letom. Sode-lovalci so g. dr. Krek in velečestiti župnik gosp. Davorin Trstenjak, urednik pa g. dr. Sket. Cena mu bo 4 fl. na leto.
(Volfov slovensko-nemŠki besednjak) sestavlja pod pokroviteljstvom ljubljanskega knezoškofa poseben odbor. Gg. odborniki so: dr. Krek, dr. Voš-njak, Pleteršnik, Leveč, Zupan, Kermauer, Vodu-šek, Wiesthier in Kobler.
(Nove tiskanice ali blankete) za krstne, mrtvaške, poročne liste in oklice se dobivajo lepo tiskane slovenske in nemške skupaj pri tiskarji g. J. Leonu v Mariboru.
(Velečastiti gosp. dr. Jož. Muršec) je o priliki svoje petdesetletnice daroval svojim krajanom Bišancem 50 fl. v namen, da si kmalu spravijo gasilnico, ktere je velikej vesi zares silno treba. S tem se izreče blagemu dobrotniku očitno prisrčna zahvala!
(Nadučitelj v Središči) imenovan je g. Pavel Unger.
(„Razkaz za drvarske kupce") preračunil g. Emil Štoerk, c. k. vodja mernega nrada v Mariboru. Tako se glasi nemško-slovenski tiskana pola, s čegar pomočjo se lehko računi prelagajo iz stare na novo mero in nasproti. Tiskana je bila pri g. Janšiči v Mariboru.
(Fsi slovenski listi) hvalijo ljutomerske, or-možke in središke narodnjake in volilce, da so v tako obilnem številu prišli na volišče in oddali 104 glase za kandidata in poštenjaka g. Bind-lechnerja. Prvokrat smo se Slovenci v tej skupini merili z nasprotniki. Zmagali nismo, a rešili so nam ovi vrli volilci slovensko čast. Slava jim!
(Celjsko godbensko društvo) je 2. oktobra t. 1. odprlo svojo godbensko šolo,
(Nek „Deutsche Verein" iz Gradca) nameraval je 3. okt. t. 1. priti v Ptuj pet in pit pa tudi za nemštvo agitirat. Toda glavni govornik g. dr. Du-chatsch mu hipoma zboli in „deutsche Verein" ostane doma.
(f Gosp. Matevž GluŠič) posestnik grajščine Schwarzenstein v št. XIji pri Velenji je na svoj godovni dan, 21. sept. previden s sv. zakramenti zapustivši mlado ženo in 4 otroke star 36 let, mirno v Gospodu zaspal. Nesrečni požar, koji mu je uničil gospodarsko poslopje, uničil mu je tudi mlado, upapolno življenje!
(„Marburger Zeitung") ve poročati, da nameravajo slovenski poslanci in narodnjaki sklicati več taborov na Štajerskem. Potrebni nam so neizmerno.
(Doberlivaški proŠt in župnik) na Koroškem, velč. g. Bizonik postali so dekan in konzistorijalni svetovalec, dosedanji dekanijski oskrbnik č. g. Šervicelj prejeli so naslov konzistorijalnega svetovalca !
(Prestavljen) iz Ptuja je glavni c. k. davkar g. Wurja v Celje. Na njegovo mesto pride g. Martinjak iz Mürzznschlaga.
(Velik plaz) je v srenji sv. Krištofa pri Laškem 200 metrov na dolgo in 20 na debelo zasul srenjsko cesto.
Dražbe 18. okt. Katra Mušter v Gradiši 3660 fl. Blaž Wudigam v Drenovci 1350 fl. 22. okt. Ig. Kaiser v Studencih 3720 fl. 20. okt. Andreje v Šilovi 13088 fl. 23. okt Št. Kostomaj 250 fl. v Konjicah, Sim. Zajko 2013 fl. v Rogači, 25. okt. Mart. Doinšie v Globokem 609 fl. Jožefa Doboč-nik v Zafoštu 1185 fl.
Loterijne številke:
V Gradci 25. septembra 1880: 20, 48, 47, 33, 64. Na Dunaji „	„ 33, 86, 17, 31, 28.
Prihodnje sročkanjo: 16. oktobra 1880.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica	W>3 P3		Ječmen		Oves		Turšica		Proso		Ajda	
	fl. kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	840	6	30	5	10	3	30	i;	30	5	30	5	60
Ptuj . . •	780	6	50	4	37	3	10	6	—	3	70	5	—
Gradec . .	8 30	6	75	4	92	3	40	5	75	—	—	6	3
Colovec . .	7 84	7	38	4	54	2	78	6	14	—	—	—	—
Ljubljana .	9 59	6	50	•1	75	3	14	6	47	4	20	5	90
Varaždin	8 50	7	—	5	20	3	—	6	40	6	—	6	—
Dunaj ¡ g ti	1£53	10	30	8	89	6	72	8	75	8	85	—	20
Pest 1 ~ 5	1087	9 27		6! 10 i		5	90	7	72	4	65	5	—
aiajnovejši kurzl na Dunaji.
Papirna renta 70 50 — Srebrna renta 71-90 — Zlata rente 85-25— Akcije narodne banke 818'— — Kreditne akcija 274,— 20 Napoleon 9.43 — Ces. kr. cekini 5.64 —
Častiti duhovščini!
V tiskarni JANEZA LEONA v Mariboru
Novi
krstni oklicni poročni mrtvaški
se dobijo:
listi 1	, . . ......
j v podolgni obliki in
" ; v slovenskem in nern-
" ! šketn jeziku skupaj.
Cena: 20 pol po 2 na poli: 50 kr.
Zahvala in priporočha.
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočnjem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti. ¡MSC* Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
2—3	krojač v Mariboru, Pfarrhofgasso stv. 15.
o*? Važno za kmetovalce!
Zoper snet pri pšenici, ovsi, ječmeni, koruzi in vsem semenstvi, katero ta bolezen napada, najboljše, ker najgotovejše, pomaga
N. Dupuy-eva strojnica ali lug.
Slavno c. k. ogersko ministerstvo je kmetovalcem ovo strojnico priporočilo najnujnejše pa tudi na gospodarstvenej razstavi v št. Pöltenu na Spodnjem Avstrijskem bila odlikovana s srebrno svetinjo. Kako se ravna ž njo, to razlaga natančno tiskani poduk, kateri je priložen vsakšnemu paketu. Sploh je pa ravnanje prav lehko. Jeden paket zadostuje za 200 litrov semena ter velja samo 30 kr. Dobiti je v zalogah po vsej a vs t ro- ogers k ej državi.
5-5	IV. 1 )u]»uy
na Dunaji (Wien, VI., Windmiihlgasse 35). Xnlo/.eno imajo ovo robo:
V Mariboru g. M. Berdajs, v Ptuji g. Andrej Jurca, v Lipnici g. B. Seredinski, v Arnauži g. Teodor Egger, v Slov. Bistrici g. Stiger in sin, v Celji g. Janež.
¡3? Važno za kmetovalce!
\31ZRI2lllilO.
Naznanjam p^ t. slavnemu občinstvu, da sem 8. oktobra t. 1. v Smariji pri Jelšah v hiši gospoda Jagodič-a svojo kancelijo odprl.
Priporočam se tedaj p. t. slavnemu občinstvu, ter želim vsakemu po želji ustreči.
V Šmariji pri Jelšah 12. okt. 1880.
Dr. F. Krenn,
odvetnik.
"T
Pri Janezu Leonu v Mariboru
dobijo se sledeče tiskovine za sole na deželi
Izkaz in spričalo" v nemškem jeziku. Zapisnik" slovensko-nemški. llazrednica" slovensko-nemška. Opomin na šolsko obiskovanje" slovensko. Šolska naznanila" slovensko-nemška. Izkaz šolskih zamud" slovensko nemški. Napoved kazni" slovensko. Tedniea" slovensko nemška. Plačilne pobotnice" za učitelje uemšk. 2—3
afa	tm
x Jrrodaja |
Ž sadunosnih dreves in lep- Z vž savnega grmičevja.
^ Grajščina Slivniška pri Mariboru J ima to jesen veliko število raznih,

domačih in tujih, dreves in grmičevja za napravljanje in ozaljševanje vrtov.
M Zlasti opozoruje se na 800 jednako Jf vi so kili akacij
(Kugel - Akazie Rob.	JP
umbraculifera), dalje sadunosnih dre-	J
W ves, jabelk in grušek, ki rodijo sad	W
V za mizo pa tudi za mošt in sušenje,	jT
JL črešenj, višenj, breskev, marelic, visoke	™
rasti in pritličnih drevesc. Kdor želi ^jP kaj kupiti, naj si želeno naroči pri
SGrajšinskem oskrbništvu
(Gutsverwaltung: Burg Schieinitz, Post: Kranichs--	feld a. d. Siidbahn.)
QM9+09+09+00+m+O