SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 5., 15. in 25. v mescu.
Lepoznansko-podučen lis
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   svitlo   daje:   Anton Janeiič.
St. 4.
V Celovcu 5. februarja 1861.
VIL zv.
Zamorjeni cvet.
(Dalje.)
Martin je šel, da je oskerbel, kar je bilo treba za večerjo. Ko je bila gotova, je moral tudi on prisesti, če se je tudi branil in izgovarjal, da se ne spodobi. Po večerji si Valentin zažge svojo pipo in tudi Martin si je moral z gospodovim tabakom nabasali svojo malo pipico.
„Martin! zdaj mi povoj, kaj ste delali, kar mene ni bilo IU, kako si gospodaril in kaj se je dogodilo v teh lelih"?
„„Tišti dan po pogrebu Vašega ranjcega ocela, Bog jim daj sveti raj ! smo se zadnjikrat vidiii. Rekli ste mi, da greste za pol leta še v nemški Gradec v zadnje šole: naročili ste mi, naj gospodarim po svoji pameti, kakor vem in znam, da bo prav. Ce bi se pa kaj posebnega primerilo, naj grem pa k gospodu fajmošlru, da Vam bodo pisali. Tako sle mi tislikrat naročili. Tega pa ni bilo še štirnajst dni, kar me pokličejo enkrat gospod fajmošler k sebi, ko sem bil ravno doli v vasi. Nikoli ne bom pozabil, ravno tisti dan sem bil s kobilo pervikrat pri kovaču. Pri gospodu sem zvedil, da ste šli iz Gradca daleč po svetu, tako daleč, da mi gospod fajmošler niso mogli dopovedati, sam Bog ve, tje nekam čez morje. Rekli so mi ludi, naj skerbno in pošteno gospodarim, kar bo pa gotovega, čistega denarja, naj ga odrajlujem dohtarju Vrabcu v Ljubljani. To sem zvedil pri gospodu. Vi ne veste, kako je bilo meni takrat hudo pri sercu, ko sem šel od njih; zakaj da ste šli tako daleč in kdaj da pridete nazaj, lega mi pa niso mogli povedali. Tudi dohlar, komur sem denarje nosil, ni nič vedil od Vas, ali pa vsaj meni ni bolel nič povedali. Ali naj bo to kakor hoče, zdaj je vse dobro, da ste le spet tukaj. Od Vašega mlajšega brala pa živa duša nič ne ve, ako Vi ne veste.
Jaz sam ne znam pisati tako, da bi znali drugi za meno brali, ali zase pa vse zapišem, da imam vse v pisanji, česar nimam v glavi. — Pri teh besedah potegne iz žepa šop starih pralik. — Tukaj v pralikah pa sloji vse natanjko zapisano, kako sem gospodaril"".
Valentin vzame eno pratiko v roke. Robovi so bili vsi popisani s čudnimi znamnji in z neukretnimi številkami, vsako znamnje je bilo zvezano z enim dnevom v mescu. Čeravno si ni mogel razjasniti Martinovega pisanja, je bil vendar prepričan, da je Martin s svojimi čirečarami in rogovilami bolj nalanjko in vestno računaril, kot marsikak umetni računan
„Martin! razloži mi malo skri^osti svojega pisanja, tega se ti ni treba bati, da bi te jaz komu izdal".
„„Kaj se bom bal! Znabili da res moje raj-tenge niso ravno lepe za oko, ali to pa lahko prisežem, da so poštene skoz in skoz. To je perva pratika, v nji je rajlenga od pervega Jela. Na sv. Ošpele dan sem prevzel gospodarstvo. Se listi mesec, vidite na sv. Andreja dan, sem prodal par volov za 120 goldinarjev. Ti rogovi tu na kraju pomenijo^ vole. Na sv. Tomaža dan som prodal 50 veder starine, vedro po 6 goldinarjev. Na sveti dan sem plačal hiapcoma 60 goldinarjev, velikemu 36, malemu 24 in pastirju 12. Zdaj pridejo še štiri dekle, perva je dobila 22 goldinarjev, une tri pa po 18. Kuharica je prejela za pol leta 15 goldinarjev in je šla od hiše, ker zdaj samo za nas nismo potrebovali take učene kuharice, posebno pa tudi za to, ker je bila z vso družino v kregu"".
„Ali kje imaš to vse zapisano?"
„„To stoji vse v pratiki; le poglejte! Ta-le klobuk pomenja velicega in ta-le malega hlapca, ta palica pomeni pastirja, škaf deklo in kuhavnica kuharico. Da se pa v riijtengah nisem motil, namreč kar sem prejel in kar sem izdal, sem potroške pisal crdeče. Starega, leta dan sem prodal še Marlinovcu 200 mernikov pšenice, mernik tri groše manj kot po dva goldinarja. Tukaj zadej je pa potem čista rajlenga, koliko sem skupil, koliko sem potrošil in koliko je ostalo. Kar je ostalo, to sem pošteno odrajlal dohtarju Vrabcu, kakor ste mi zapovedali. Tudi sem ga prosil, da bi on opravljal davke in fronke in kar je še pri gosposki treba, ker jaz sam neznano nerad hodim okoli gosposke. Se mi že za malo zdi, da moram toliko časa čakati, da se gospodu davkarju poljubi denar pograbiti in tudi no utegnem posedati in postavali pri gosposki, ki imam doma večidel toliko opravka, da ne vem, kje se me glava derži.
To je tedaj rajlenga od pervega leta, ali prav za prav od sv. Ošpele do konca leta. Zdaj pride-drugo leto na verste"".
„Pusti rajtenge, Martin! saj vem, da si pošteno gospodaril in dohlar mi je vse to razkazal".
„,,Da ne enega krajcarja nisem po nepotrebnem potrosil, to je tako gotovo, kot je Bog v nebesih. Sebi sem prideržal toliko, kolikor sem siu;^'l pri ranjcem gospodu. Bog obvari, da bi bil jaz !o en nepravični groš sebi spravil, moje roke so čiste. Da bi le doh-tarjeve tako čiste bile kot so moje, pa niste vi ne za krajcar vrednosti goljufani. Jaz prav za prav nemam prav nič zoper gospoda Vrabca, ali to sem pa že večkrat slišal, da se lacih ljudi rado kaj prime.   Pa naj
— 14 —
bo to, kakor hoče, če je vam prav, mora biti tudi meni"".
Pri zadnjih besedah Martin iztolče pepel iz pipice, si napravi drugo, jo zasmodi in spet povzame besedo: „,;Ker nočete več od rajleng slišati, vam bom povedal, kako sem sicer g-ospodaril, naj prej kar je pri domu. Zidal nisem nič in tudi ni bilo treba , še popravljanja je bilo le mala stvarica. Strehe smo enkrat prekrili in v sterno smo stavili skoz in skoz nove cevi. Ko bi hteli v pratike pogledati, prepričali bi se, da je to vse natanjko zapisano. To je pa tudi vse popravljanje; znabiti je še tu ali tam kaka majhna stvar, pa ni vredno, da bi človek to v misel jemal. Zdaj gremo pa
v hlev. Tu se je nekoliko predrugačilo ; jaz ne vem, ali vam bo prav všeč ali ne. Par lepših konj, ki so bili le za kočijo, sem prodal. Jaz sem si takole mislil: Zdaj ni nikogar, da bi se v kočiji vozil; Bog ve, kdaj pridete spet vi in čemii bi konje zastonj redil? Za hudo delo tako niso in bi jih bilo tudi škoda, ker zato imamo druge konje in vole, posebno za na polje. Enkrat sem že namenil še drugi par prodati, pa sem si spet mislil, včasih je vendar treba, da se človek hitro kam potegne, postavim v Ljubljano ali pa tudi kam drugam; in če bi
vi nenadaraa prišli, bi bdo vendar sitno, ko bi bili brez konj, toraj sem jih prideržal. Pa ne smete misliti, da so morebiti naši konji kake izgolajsane kljuse ; čeravno so delali, so vendar tako lepo rejeni in skočni, da si jih vsak škof lahko da zapreci. Toliko več pa zdaj govedine redimo in pa kaka govedina je to, mesar kar ne more iz.hleva, kedar pride kupovat. Zapore-dama stojijo štiri pari volov, eden lepši kot drugi, in pa osemnajst krav, ki tudi blizo nas ni kmalo tacih; kar je junic in telet, teh še ne štejem. Pa saj se böte jutri lahko z lastnimi očmi prepričali, ali je res tako aH ne. Kar je bilo pred drobnice, to je koz in ovac pri hiši, sem vse odpravil, ker sem vidll, da to ni za nas, ker nimamo tacih pašnikov; če jih pa v gozd pustim, mi več škode napravijo, kot je vsa žival vredna.
Kar se pa travnikov in njiv tiče, to je vse pri starem ostalo; samo doli na potoku smo popustili njivo, saj sami veste, da ni bila ravno prida, skor vsako jesen in večkrat tudi na pomlad je stopila voda čez njo, da večkrat še semena nismo dobili. Zdaj je pa prav lepa senožet in to je ravno prav, ker potrebujemo več klaje , kot popred.
Znabiti najdete tu in tam še kaj novega, pa veliko ne; tudi mislim, da vam bo vse po volji, samo zavoljo ene reči se bojim, v tej reči vem, da Vam nisem pogodil. Iz verta namreč sem potrebil vse rože in enako zelenje, ki ni za nobeno rabo, še živina ne mara zanj, in sem napravil prav lepe zelnike. Eno celo leto sem pustil vert, kakor je bil, rože so bile res lepe, posebno nektere, ali kaj, ko ni bilo nobenega , da bi jih bil hodil gledat. Toraj sem rekel o božiču hlapcu, ki je vert opravljal: Veš kaj, prijatel, išči si druge službe. Ko bi bil vedil, da pridete spet, bi bil pustil vse, kakor je bilo, ne enega korena bi ne bil vergei iz verta"".
„To naj te nikar ne skerbi, Martin! Ti si delal kot varčen gospodar, ravno to me veseli. Jaz vidim, da bi ne bil mogel v boljih rokah zapustili svojega posestva in za zdaj ostanem tvoj veliki dolžnik. Rože, ki si jih iz verta pometal, naj ti ne delajo sivih las, to bo moja skerb , da bode v kratkem vert v lepšem
cvetju stal, kot poprej. Zdaj pa idiva k pokoju, polnoči je že odbila in jaz sem truden.   Lahko noč!"
„„Lahko noč vam Bog daj, da bi čez dolgo spet sladko spali pod svojo streho""! (Dalje prihodnjič.)
Ozir na Notranjsko.
(Konec.)
Od Sent-Petra pridemo v dobri uri v K o sano. Košanske doline opisovati se mi ne zdi potreba, ker sera o nji že v Novicah 1. 1858 precej obširno govoriL Z domačo kapljico in z jedjo okrepčana, se podava ns pot na Suhorje. Pridružilo se nama je nekoliko gospodov, ki so tudi šH Suhorskega gospoda duhovn'a obiskovat in poslušat, kako se bojo kaj otroci obnašah pri šolskem izpraševanju. Suhorje so podružnica košanske fare, zadnja vas ternovske dekanije in škofije ljubljanske. Sozidane so na visokem hribu, obdajajo jih na vseh straneh gore. Ako od Košane do njih hočeš, moraš čez dva hriba in čez Reko iti. Tako smo po slabi poti dalje korakali in si s prijetnimi pogovori čas krajšali. Pot je bila težavna, solnce je peklo bolj ko o sv. Jakobu; pehati sem skoraj začel. Ko pridemo verh hriba, odpre se nam na vse kraje širok pogled, pa večidel po gričih, ki se kakor valovi ob bregovih „Reke" dvigujejo. Le proti Košani je svet odpert; ne zakrivajo ti gorice pogleda v dolino.
Ko se nagledamo okolice, gremo kake pol ure navzdol, da pridemo k nekemu mlinu na breg vode, ki se ji „Reka" pravi. Ker ni čez Reko ne bervi ne mosta, morali smo poklicati mlinarja, da nas v čolniču prepelje.
Reka pride kot majhen potok z hervaške meje pri „Podgrajah" na Kranjsko in teče po Košanski dolinici, kjer že nekoliko žag goni proti Bistrici. Ko se je združila z Bistrico in z drugimi manjimi potoki, se vali po lepem bistriškem polju med travniki in rodovitnimi njivami pod Prem. Tu se zoži dolina in hribi se čedalje bolj pomikajo k bregovom. Po premski dolini — ne pa po košanski, ker Košana je unkraj hribov —¦ dere, že precej široka, proti Vremam in Skocjanu, kjer se v Škocjansko jamo vliva. Na beli dan prihaja zopet pod Devinom kot Timav. Poznal ga je že stari rimski zgodovinar Tacit, imenovaje ga „Septem ora Timavi".— O suši je Reka majhen potok, ki žene mnogo žag in mlinov; o velikih močah je pa silen. Cele doline potaplja, n. pr. bistriško, mline poškoduje, polja pokon-čuje in ljudem veliko škode in strahu prizadeva. Toda dovolj o Reki! Hitimo raji, dragi bravec! po ster-mem hribu na Suhorje, da ne zamudimo šolske pre-skušnje. Ne bom izpraševanja na dolgo in široko opisoval: le toliko rečem, da je vsak poslušavec vesel in zadovoljen zapustil šolo. Otroci so lepo pisali, gladko brah, ročno rajtali, čedno keršanski nauk odgovarjali—-se ve da vse le slovenski, in nazadnje so še nekoliko milih pesmic zapeli. Takim otrokom bo koristilo, da so v šolo hodili! Taka šola je našim soseskam potrebna. Prašam te, dragi bravec, kaj pomaga našim kmečkim otrokom tista nesrečna mešanica, kakoršna se je-še pred malo leti po naših šolah učila? Ona je kriva bila, da se niso otroci ne tega ne unega naučili, da so brez potrebe toliko zlatega časa zgubili.   Da bi
— 15 —
bile šole povsod tako vravnane, kakor v ternovski dekaniii  kjer so vse narodne, domače, koristne!
Po končanem izpraševanju so nam gospod duhovnik ki so tudi učenik, z domačim vincom postregli. Čud'il sem se, da v „berkinskih" hribih (tako se imenujejo vasi, ki so po hrii3ih okoli Prema raztaknjene) talio dobra kapljica raste. Ogledali smo še lepo iz čveterovoglatega kamnja sezidano cerkev in se potem v dolino vernili. Zopet nas je „karon" čakal in prepeljal. Plačavši nm voznino smo proti Premu korakali, pa manj nas je bilo, ker trije so jo proti Košani vre-zali. Po njivah in travnikih, po lepi in gerdi poti smo stopali po stezi ob bregu Reke. Mesec nam je borno s svojo bledo svitlobo pot kazal. Velika dolirota bo ne le za bistriško, temuč tudi za vremsko dolino cesta v Terst, ki se že izdeluje.
Več ko dve uri smo hodili, dokler ne pridemo do nekega mlina, kjer se že nekoliko ceste začne. Tu nas je čakal voz, na kterega že zelo trudni posedemo in jo v Ternovo in Bistrico zavijemo. Enajsta ura je že bila odbila, ko priderdramo domu.
Slovanska žurnalistika v Avstriji.
8. Narodne''Novine. V Zagrebu, vrednik Demeter. Izhajajo vsak dan in veljajo za pol leta 6 gld. 30 kr. Vladni list za Hervaško in Slavonsko in naj-stariši časnik jugoslovenski.
9. Zagrebački katolički list. V Zagrebu, XII. tečaj, vrednik N. Horvat. Izhaja vsak teden in velja za pol leta 3 gld. 15 kr. Prav izversten katolišk list v hervaškem narečju.
10. Gospodarski list. V Zagrebu, IX. tečaj, vrednik B. Šulek. Izhaja vsak teden in velja polletno 2 gld.  Jako koristen časnik za kmete in gospodarje.
11. Glasnik Dalmatinski. V Zadru, XII. tečaj, vrednik J. Sundečić. Ta uradni list za Dalmacijo izhaja 2krat v tednu in velja za celo leto 5 gld 25 kr.
12. Napredak. V Zagrebu, II. tečaj, vrednik, St. Novotny. Izhaja 2krat v mescu in velja za pol leta 1 gld. 50 kr.   Prav dobro vredovan šolsk list.
13. Karlovački viestnik. V Karlovcu, I. tečaj, vrednik D. Akurli. Izhaja 2krat v tednu in velja polletno 2 gld. Prinaša razne mestopisne, narodske in druge sestavke.
14. Obče poslovne novine. V Karlovcu I. tečaj, vrednik A. Lukšič. Izhajajo vsaki 32. dan in veljajo polletno 1 gld. 90 kr. Prav koristen list kot „glasilo za vaskoliki narodno-gospodarstveni promet i središnji oglasnik za trojednu kraljevinu".
15. CpócKH 4HeBHHK. V uovom Sadu, vrednik Gjorgjević. Prav izversten političen časnik, ki je za brate Serbe to, kar je Pozor za Hervate.
16. 4aHHua, list za zabavu i književnost. V novem Sadu, II. tečaj, vrednik Gj. Popović. Izhaja 3krat v mescu in velja poli. 1 gld. 50 kr. Prinaša posebno zanimive pripovedke,pa tudi mnogotere druge zabavno-podučne reči.
17. CiOBCHKa. V novem Sadu, II. tečaj, vrednik E. Čakra. Vsako leto 10 zvezkov, in velja za pol leta 1 gld. 30 kr. Ta hsl donaša mnogotere pripovedke, zgodovinske, potopisne in druge narodske reči in je vreden vse podpore tudi od naše strani.
18. U1ko.ickii jIhct. V novem Sadu, III. tečaj, Velja za pol leta 2 gld.
Razum teh v Avstriji izhajajočih jugoslovenskih časnikov izhajajo še sledeči politični listi v serbski kneževini, namreč: Cp6cKe Hoanae, Cbitobii^ in Hapo4Ha cKynmxHiia in pa nekoliko bolgarskih listov po raznih južnih mestih.
Narodne zagonetke.
(Nabral v Varaždinski okolici in v bližnji Štajerski M. Kračmanov.)
Kaj je to? zadrto odrto ide kuci pevajuči. — Dude. Kaj je vekše kak nebo? — Cerkvene dveri. Gdo naj predi v cerkvu dojde? — Glas od ključa, kad se cerkva odpira.
Ne bi rad, da bi imel, a da bi imel, ne bi dal za celi svet, kaj je to? — Dve glavi.
Kaj je to? terca bez perca. — Glista. Kaj gre sploh gor, pa nikoli dol? — Gregor. Kaj je to? ako vse  zemeš, ne pozna se, ako malo zemeš, pozna se. — Grozd; ako zemem jednu jagoifajij^e pozna; ako celi grozd, ne pozna se. ^^^je za vino naj boljše? — Grozdje.
pet rakov 'maš, dva za groš odaš, kolka pénez 'maš? — Groš, da samo dva odaš.
Narodne pesme.
1.
' (Mihovljanska ; zapisal A. P.)
Marija zaspala pod lipicom zelenom, Njoj se zasenjale prelepe senje tri. Korenjiče spuščaju vu crnu zemljicu, Vrhunjioe podpiraju vu svetlo nebo. Marija majka božja pred sinekoni kleči: Moj sinek, moj sinek! ne delaj soda božjega, Naj ženke sporodiju, naj grešniki se spokore.
2.   Napojnica, (Isterska; zapisal J. Voleid.)
Plitka jelva, digni gori grane ! Zdrave bile sve junačke glave, Sve junačke i sve divojacke ! Aj junaci ljubili divojke, Aj divojke ljubile junake! Divojke su ružice junačke.
Oznanilo.
Namenil sem se, ako se oglasi dosti naročnikov, poslati narodno knjigo „Slovenski zabavnik" med svet. Prosim tedaj vse rodoljube, prijatle in znance, da mi izvolijo po svojih krajih naborati naročnikov in mi njih imena potem naznaniti (na Verhniko, Oborlaibach). Vsak nabiravec dobi na 8 iztisov devetega — po verhu. Cena tej knjigi bode 90 kr. n. dn. Plačila se bodo prejemale, kedar bo knjiga tiskana. — Pri tej priložnosti prosim pa tudi vse slovenske pisatelje preserčno, da me blagovolijo počastiti z različnimi spisi za to knjigo. Všeč mi bodo: novele, druge kratke povesti, narodske stvari, pravke, pesmi, zagonetke, natoroznanski spisi, kakoršnega koli oddelka, obrazi iz ljudskega življenja^^ zgodovinske in krajepisne cortice, humoristični spisi, igrokazi itd. Tudi izverstni prevodi iz druzih jezikov bodo vgodni. Ako me bodo slovenski rodoljubi krepko podporah", sem terdne volje, vsako leto izdati enako knjigo. Naj blagovolijo si. vredništva slovanskih časnikov odpreti temu oznanilu svoje hste.
-   16
Besednik.
Iz Varažđina mesca presene a. Mislili smo, da ne bomo imeli letos nobenih narodnih veselic, ker je neko nemško igravno družtvo počelo nemške igre igrati. Ali po-pibnila je za nemČarenjo neugodna sapa, pa jih je odpihnila, od kodar so prišli. Morali so nehati z nemškimi igrami, ker je bilo gledišče večidel prazno, kajti drug ni tje zahajal, kakor nektere Židovke in pa nemškutarji, kterih živalic se tudi pri nas ne manjka. Ali razveselili smo se, ko smo zve-dili, da se je domaČe družtvo spet sošlo in počelo v đoma-_ čem jeziku igre igrati. Igrali so do zdaj vselej hvale vredno . igre: varmedinjska restauracija, Grabancijaš dijak in pa, Crnogorci. Zadnji dve po dvakrat; pri poslednjih dveh igrah se je zbralo vse polno ljudi, posebno ker ste igri narodni. Grabancijaš dijak je stara igra v prosti horvašČini spisana in znana, kakor pravijo, vsaki babi v Varaždinu. ^Črnogorci" je lepa igra, ali naše gledišče je prer^|»|pro-storno, da bi se dala igrati, kakor bi bilo želeti. !^^^Brno- • gorci so igrali še po nemškem ponarejeno igro SlVI^B Mi se nadejamo, da bomo še več radostnih večerov imeli, za cesar bomo srčno hvaležni gg. igravcom in igravkam, ki jih ne vodi nobena dobičkarija ali slavohlepnost, ampak sama cista domoljubnost. — Strašno nas je zasklelo, ko smo brali v lanskem Pozoru v nekem sostavku, ki se bog ve zakaj prijateljska poslanica imenuje, da Novice pišejo, kakor bi pričakovale svetinje ali križca od zgor. Novice so zaslužile za omiko in obrazovanje slovenskega naroda ne reČem že 18 križcev, to je za vsak tečaj po enega, ampak za vsak poseben list po križec, in ta križec jim pripenja vsak posten, ne rečem samo Slovenec, ampak Jugosloven iz celega svojega prepričanja in z naj mirnejšo vestjo na poštene možke persi in ne potrebujejo in ne žele nober^mbbj^-ugega križca. Opomniti moram, da ta pogrda ni zj'fflTiasamo nas tukaj stanujoče Slovence, ampak tudi mnogo Hrvatov, ki so zavzeti za vkupni naš napredek, za slogo in bratstvo med Hrvati in Slovenci. Sicer pa mislimo, da se je ta dopis nekako ponevedoma vrinil v pošteni in možki Pozor, ker vemo, da on neČe sejati semena prepira in razdora med rojenimi brati.
Bolgarske narodne pesine. V Zagrebu se natiskuje velika zbirka bolgarskih narodnih pesem, ki jih je skupil in za natis priredil g. K. Mil a d in o v. Obsegala.bo ta zbirka okoli 700 pesem raznega zapopadka, mnogo pri-slovic in narodnih zagonetek in bo perva veČa zbirka narodnih pesem tega jugoslovenskega plemena. Naročnina na to narodsko knjigo iznaša 2 gld. in se bo plačevala, ko bo knjiga gotova. Naročila naj se pošiljajo g. Kons t. Miladinovu v Zagreb (Dug. ulica 782), prejemalo jih bo pa tudi vredništvo si. Glasnika. Naj bi se tudi iz naših strani nabralo prav obilno naročnikov !
* Družba sv. Mob or a, ki je bila lanskega leta osnovana, prav veselo napreduje. Že je vpisanih črez 800 letnih in 60 dosmertnih družnikov, in še vedno se množi njih Število za 1 1860. Po vsej pravici smemo upati, da se ta koristna družba v kratkem prav krepko vkorenini v slovenski zemlji, da bo čedalje boljših in vcčih bukev na svetlo pošiljati mogla. Će jo Častita duhovščina povsod pod svoje krilo vzame, bo kmalo štela udov po vseh vaseh slovenske domovine. Pri tej priložnosti naznanjamo, da šteje družba sv. Janeza na Češkem Črez 21000, in družba sv, Cirila in Metoda na Moravskem žo 10000 družnikov.
* Jugoslovenske bibliografije, ki jo izdaja J. Kuk ulj evie Sakcinski na stroške družtva za jugoslavensko povestnico, je že prišla na svitlo perva knjiga, ki obsega h er vaški knjigopis. 2605 knjig z glagoliškimi, cirilskimi in latinskimi pismeni je naspočitanih v tem pre-važnem delu, ki velja le 1 gld.
* Slavni ruski pisatelj Konstantin Aksakov, bivši vrednik moskovske „Molve", je preminul na gerškem otoku Zante v najboljih možkih letih. Vedno mu je lesketala pred očmi ena želja in eden cilj : prosveta slovanska, kakor daleč se glasi beseda matere Slave.
* V torek 29. januarja so se zbrali TeržaŠki Slovani v gostivnici Hotel grande, da osnujejo po izgledu drugih narodov tudi v Terstu narodno društvo pod imenom „Slovan s k,a čitavnica". Terdno upamo, da tudi bela Ljubljana in ostale slovenske mesta ne bodo zaostale in si v kratkem enake čitavnice osnovale. Bog daj !
Foberki.
Zlate besede tudi za nas Slovence. Milostljivi škof budejoviški J. V. Jirsik priporoča svoji duhovščini Češko slovnico Formankovo s sledečimi prelepimi besedami: „Materni jezik je veličasten dar božji in dragocena svetinja vsacega izobraženca. To dolžnost pa ima v dvojni meri duhovnik, ki ima v tem jeziku veČno resnico oznanovati,-besedo božjo, ki presega vse ljudsko znanje. Je-li ne zaslužuje beseda božja, da bi se glasila v Čistem pravilnem! jeziku? je-li ne zaslužuje sveto mesto, s kterega duhoven očitno govori, je-li ne zaslužujejo ti, h kterim govori, da bi iz njegovih ust tekla beseda, pristojna svetemu predmetu, ki se v božjem imenu vernim razglaša? Dragocena, redka svetinja se nima hraniti v vsednji nevredni posodi ali zavijati v umazane, raztergane cunje. To žali ušesa in besedo božjo oneČastuje, Če oznanovavec božje besede ne zna popolnoma svojega maternega jezika, V prejšnih nemilih časih seje materni jezik v šolah zanemarjal; toliko veČa je zdaj za mnoge duhovne potreba, da to popravijo, kar so v pervih svojih letih zanemarili..Ali niso to zlata vredne besede tudi za nas Slovence? Naj bi si jih vsak delavec v vinogradu Gospodovem globoko vtisnil v svoje serce!
Bolgari T mali Azii. Že v starodavnih časih se je preselilo nekoliko Bolgarov iz Adžara blizo Kalofera v malo Azijo, kjer so mestice Adapazar naselili. Adapazar pa stoji na plodni r;.vninici v prelepem predelu. Dve reki in holmi, ki jih zaljša drevje vsakoverstno, krožijo to bolgarsko selo. Eni reki je imo Sakara, ki prihaja od vzhoda, teče na severni poli mimo mesta in se izliva v cerno morje; druga se zove Javat, prihaja od juga in se združi na zapadni strani mesta s Sakaro. Ti bolgarski naselniki so do današnjega dne obranili svojo Čistoto, imajo svojo cerkev, v kterej se božja služba opravlja v slovenskem jeziku, iu se pečajo posebno s suknarijo (abacilukom). (Dan.)
Listnica.   G. F. G.   Porabimo za Veeernice ; ^ g. F. Hvala; g. J. S in V. G. Kmalo; g. J. V. Hvala; g, E. Z. Bi radi natisnili, ko bi se dalo na nekterih mestih predelati; g. J, G. HvaW
Naznanilo. Imamo pripravljenih še blizo 40 iztisov letaš-njega Glasnika, tako da moremo novim naročnikom še z vsem» listi postreči,
Pridjana je 2. pola Marije Stuartove.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.!